POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
4* GRAFIČNE STORITVE
^unigraf
Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80
NASPROTI UPRAVNEGA
CENTRA V MOZIRJU
Delovni čas:
od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
-	BARVNO in ČB	I
fotokopiranje in tiskanje	i
-	grafično oblikovanje	i
-	vezave vseh vrst	J
(spiralne, termo, diplomske naloge ...) J
-	izdelava tiskovin	|
(vizitk, vabil, letakov ...)	J
-	plastificiranje
-	sprejem zahval, čestitk in
malih oglasov za	f
Savinjske novice	|
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
S kreditom do svoje »štake«
Tokrat smo vrgli oko na zadolževanje, povezano z reševanjem stanovanjskega vprašanja. Glede na dejstvo, da je Slovenija majhna in da Slovenci z gradnjo hiše ah nakupom stanovanja želimo praviloma trajno rešiti svoje stanovanjsko vprašanje, smo v ta namen pripravljeni investirati tudi veliko denarja. Zgor-njesavinjski župani in županja so že pred časom prišli do spoznanja, da je pametno in koristno v domačem okolju nuditi nove stanovanjske kapacitete, toda stvari se odvijajo zelo počasi, z večjimi uspehi na tem področju pa se lahko v minulem obdobju pohvalita le sedanji mozirski in bivši gornjegrajski župan.
Pretirano zadolževanje je sicer značilno za prebivalce ZDA, naraščanje zadolževanja pa je v zadnjem času zaradi nizkih obrestnih mer postalo značilno tudi za prebivalce razvitih evropskih držav. Hitrejše zadolževanje je tudi posledica relativno stabilnih gospodarskih razmer, zaradi katerih se ljudje počutijo premožnejši in varnejši.
V prvih dveh tretjinah lanskega leta smo Slovenci v bankah najeli za 177,7 milijarde tolarjev oziroma 741,5 milijonov evrov posojil, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju,
leto poprej. Od tega je bilo 60 odstotkov stanovanjskih posojil, kar je 40 odstotkov več kot predlani. Medletna rast posojil je bila tako pri Slovencih precej višja kot v Evropi, precej pa se je spremenila tudi struktura posojil -posojila prebivalstvu so se namreč opazno povečala, medtem ko je zadolževanje podjetij nekoliko upadlo.
Kljub večjemu zadolževanju Slovencev je po mnenju strokovnjakov skrb odveč, saj smo po zadolženosti še daleč od povprečja Evropske unije. Zadolženost slovenskega prebivalstva pri bankah namreč znaša okoli 14 odstotkov bruto družbenega proizvoda, celotna zadolženost v obliki posojil, torej tudi pri drugih finančnih institucijah in podjetjih, pa slabih 22 odstotkov bruto domačega proizvoda. To je bistveno manj, kot znaša zadolženost prebivalstva v evro območju - skoraj 60 odstotkov bruto domačega proizvoda - in še narašča.
Kaj pa v prihodnje? Strokovnjaki napovedujejo, da se bo rast obsega posojil prebivalstvu upočasnila, ker se je zniževanje obrestnih mer v zadnjih mesecih ustavilo. Slej ko prej bo moralo prevladati tudi spoznanje, da krediti niso sredstvo za zagotavljanje varnosti na dolgi rok (z izjemo nakupa nepremičnin), pač pa varčevanje, ki ne samo ohranja vrednost sredstev, ampak prinaša tudi pozitivne donose.
NEDOSEGUIV NAKUP HIŠE
/?•?-
IZ VSEBINE:
Aktualno:
S kreditom do stanovanja,
toda kako do kredita?...............4
16
DURS Velenje,
Izpostava Mozirje:
Čas za oddajo dohodninske
napovedi se izteka..............5
Sosvet načelnika UE Mozirje:
Pokrajinska centralizacija
je pot z dežja pod kap...............6
BSH Hišni aparati Nazarje:
Minister Podobnik
podpira smele razvojne načrte.......7
Bom kulture Mozirje:
Skavti obeležili 100 let organizacije.13
PGD Mozirje:
Šmihelani dobili mini gasilski dom
OŠ Blaža Arniča Luče:
Lučankam bron z zlatim leskom
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 16, 20. april 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
[ Aktualno__________________________________________________________
(NE)MOGOČ NAKUP NEPREMIČNINE
S kreditom do stanovanja, toda kako do kredita?
Gradnja hiše oziroma nakup stanovanja je za Slovenca s (pod)povprečno plačo življenjski projekt, ki ga ni lahko uresničiti. Cene nepremičnin v Sloveniji dosegajo vrtoglave vrednosti, ki so večini, če sploh, dosegljive le z dolgoročnim kreditom, ta pa je dosegljiv le delavcem s pogodbo za nedoločen čas. Koliko je takšnih, pove podatek, da v Sloveniji zavzema zaposlovanje za določen čas več kot 70 odstotkov novih zaposlitev.
Na to opozarjajo tudi sindikati, ki so zato vokviru pogajanj o socialnem sporazumu sklenili apelirati na državo, naj pomaga zagotoviti možnosti za dodelitev dolgoročnih posojil tudi delovno aktivnim prebivalcem s pogodbo za določen čas.
BANKE NISO NAVDUŠENE Vlada sedaj razmišlja, kako se omenjene prob-lematike sploh lotiti, vsekakor pa bodo v kakršnokoli že rešitev zagotovo vpletene banke. Te so do predloga o možnosti dodelitve dolgoročnih posojil zelo zadržane, kar je povsem logično. Svojim komitentom odobravajo posojila za obdobje, ko imajo sklenjeno pogodbo o delu.
Nataliteta ob družinah brez svojega doma zagotovo ne bo naraščala
Ker gre večinoma za obdobja do enega ali dveh let, takšni prosilci stanovanjskih oziroma dolgoročnih posojil ne morejo dobiti. Prioriteta vsake banke je, da dobi posojilo vrnjeno, kar pa je v primeru posojilojemalca z negotovo službo precej tvegan posel. Enako tudi s strani tistega, ki bi kredit rad dobil. Kajti v primeru neplačevanja obrokov lahko pride do zasega nepremičnine, kar neplačnika pripelje do še večje stiske.
Nekaj možnosti, kako do dolgoročnega kredita, banke sicer ponujajo že sedaj. Ena izmed rešitev je, da banka prosilcu, zaposlenemu za določen čas, odobri kredit, ki seže preko roka pogodbene zaposlitve, vendar mora biti v tem primeru kredit zavarovan z odplačilno sposobnimi poroki. Seveda tveganje za nezmožnost plačevanja še vedno ostane, s tem da se prenese še na poroka.
MESEČNA PLAČA ZA KVADRATNI METER RABLJENEGA STANOVANJA Država bi zato lahko iskala rešitev v drugi smeri, in sicer ljudem zagotavljati možnost stabilne za-poslitve ter hkrati poskrbeti za večji nadzor nepremičninskega trga. Da je nepremičnina v Ljubljani dražja od primerljive nepremičnine v
Naša anketa
Komu posojila?
»Potrebujete nov avto, računalnik? Želite na počitnice svojih sanj? Ste se odločili svojo srečo preizkusiti na borzi? Rešujete stanovanjski problem? Z najetjem kredita lahko vaše želje končno postanejo realnost!« Tako vabijo oglasi prenekatere banke, ki ponujajo različne vrste posojil in pri tem sklepajo donosne posle. Za človeka, ki ga najame, je zadolževanje kljub visokim obrestim rešitev iz finančne zagate. Vendar imajo to možnost le tisti, ki imajo stalno zaposlitev. Ta je danes za marsikoga privilegij. Vse več je namreč tistih, ki imajo sklenejo delovno razmerje za določen čas. Bi tudi oni morali imeti enake možnosti pri najemanju posojil?
Krediti so v določenem trenutku za premostitev 1 finančnih težav zelo dobrodošli, zato se Slovenci PSp ~ VttFSH zelo zadolžujemo. Kako bi to rešili, bi težko rekla, V	JtìH saj nisem tovrstni strokovnjak. K sreči sama nisem
nikoli Pofrebovala bančnega posojila. Vendar se ^ mi zdi danes zelo kruto, da ga ne morejo dobiti vsi, —*—i -.1 ki denar rabijo, saj tisti, ki ni zaposlen za stalno, nima možnosti najetja kredita.
Drago Kramar, Dol-Suha Kreditiranje je zelo dobrodošla pomoč za premostitev finančnih težav. Tudi sam sem izkoristil to možnost, čeprav so obresti zelo visoke. Kljub temu smo Slovenci zelo zadolženi, saj določenih investicij niti ne moreš uresničiti, če ne najameš kredita. To možnost bi morali imeti tudi tisti delavci, ki so začasno zaposleni. Banke bi jim morale omogočiti najem posojila pod enakimi pogoji kot tistim, ki so stalno zaposleni.
Anton Suhorepec, Ljubno ob Savinji
Danes ne bi več jemal posojila, saj so obresti zelo visoke. V preteklosti nam je ugodno odplačevanje posojila omogočala tudi inflacija. Danes smo Slovenci preveč zadolženi. Dobro bi bilo, ko bi lahko vsi delavci, ne glede na to, ali so zaposleni za nedoločen ali določen čas, lahko najemali posojila. Marija Pucelj, Juvanje Slovenci smo danes preveč zadolženi. Ampak da lahko pridemo do določenih stvari, moramo žal najeti posojilo. Tudi sama sem ga najela, da sem lahko kupila avto. Zaposlitev že mora biti stalna, saj je to edina garancija, da boš odplačeval redne obroke.
' ?	Jože Prislan, Mozirje
Slovenci se na splošno zelo zadolžujejo. Ti avto-I iggN Jul mobili, ki nas obkrožajo, so vsi na »puf«. Sam nikoli 1 ^'mT' JH1 nisemnajelkredita,tegajevzelažena.Pane,dasi Hn nisem upal ali rabil, temveč je bila inflacija tako vi-!y.y soka, da sem lahko reševal finančne težave dru-j JŠjr. / gače. Stalna zaposlitev delavca je garancija, da ®— bo banki lahko vrnil posojilo. Tisti, ki je začasno zaposlen, lahko čez noč ostane brez dela in nima nobenega vira dohodka, iz katerega bi lahko banka črpala obroke.
Nataša Pečovnik Perme, Nazarje Zadolževanje Slovencev je kar veliko, glede na to, da se naš standard relativno niža, kar pa seveda ni zdravo. Imam občutek, da se bo to težko zmanjševalo. Tudi sama sem najela bančno posojilo. Stalna zaposlitev pomeni stalno plačo in s tem dobi banka garancijo, da bo delavec posojilo tudi odplačal. Medtem koje za delavca, kije le začasno zaposlen, vprašanje, koliko časa bo imel zaposlitev.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
Münchenu, je čisti absurd, sploh če primerjamo življenjski standard Slovencev in Nemcev, Povprečna neto plača v Sloveniji dosega 821,799 evra na mesec, približno tolikšno ceno dosega kvadratni meter rabljenega stanovanja v Sav-injsko-šaleški regiji. Kvadratni meter novogradnje, sploh v okolici Ljubljane ali Primorske, presega povprečno neto plačo tudi za štirikrat.
Z letom 2008 se Sloveniji obeta obdavčitev gradnje stanovanj z 20-odstotno stopnjo DDV. Vlada Republike Slovenije je na evropsko komisijo sicer naslovila pobudo za ohranitev nižje stopnje davka na dodano vrednost pri gradnji, obnovi in vzdrževanju stanovanjskih objektov, ker pa odločitev komisije še nekaj časa ne bo znana, povpraševanje po stanovanjih pospešeno narašča. S tem ko povpraševanje
oblikuje cene, le-te že naraščajo.
S prehodom z 8,5-odstotne obdavčitve novogradenj na 20-odstotno lahko cene novih stanovanj poletijo naravnost v nebo. Seveda gre pričakovati, da bodo višje cene novogradenj za seboj potegnile tudi cene rabljenih stanovanj. Socialni položaj ljudi, ki si rešujejo stanovanjski problem, se bo posledično še poslabšal, kar bo državi nakopalo še dodatne finančne težave. Da ne omenimo natalitete, ki ob družinah brez svojega doma zagotovo ne bo naraščala.
Ohranitev nižje davčne stopnje in možnost dolgoročnih kreditov tudi delavcem s pogodbo za določen čas sta lahko korak v pravo smer. A le korak. Kljub temu bodo sanje o lastnem stanovanju za marsikoga še naprej ostale le sanje.
Tatiana Golob
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali se zanimate za učinkovitejše ogrevanje vaših bivalnih prostorov?
Večina sodelujočih v anketi izraža zanimanje za učinkovitejše in s tem cenejše ogrevanje stanovanja.
V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali menite, da je pravilno, da se dolgoročni kredit omogoči tudi zaposlenim za določen čas pod podobnimi pogoji kot stalno zaposlenim? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 24. aprila 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
DAVČNI URAD VELENJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
Čas za oddajo dohodninske napovedi se izteka
Zaradi spremenjene zakonodaje se bo število zavezancev za dohodnino 2006 na državnem nivoju zmanjšalo za okoli 200 tisoč. Med tistimi, ki niso dolžni vložiti napovedi in na dom niso prejeli predizpolnjene napovedi, je večina upokojencev, ki imajo edini vir dohodkov pokojnino, od katere ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine tudi niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, poleg tega pa njihovi dohodki (poleg pokojnine) niso presegli 19.171 tolarjev.
Pri tem vodja mozirske izpostave Irena Vozlič Prpič opozarja, da tisti upokojenci, ki so v preteklem letu poleg pokojnine prejeli dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo in presegajo 19.171 tolarjev, pa zaradi napake izplačevalca na dom do 31. marca niso prejeli predizpolnjenih napovedi, so zavezanci za dohodnino in morajo napoved na praznem obrazcu vseeno izpolniti sami. Dohodninske obrazce morajo na praznem obrazcu izpolniti tudi zavezanci, ki niso prejeli predizpolnjene napovedi, pa prejemajo pokojnino iz tujine oziroma poleg pokojnine v Sloveniji prejemajo tudi pokojnino iz tujine.
»Novost je donacija organizacijam in društvom, ki delujejo v javnem interesu. Veliko vprašanj zavezancev je povezanih prav z donacijami in sicer, kako priti do pravnih podatkov tistega, ki bi mi namenili donacijo, saj je treba vpi-
Zadnji rokza pravočasno oddajo dohodninske napovedi je 30. april. Irena Vozlič Prpič ugotavlja, da so do sedaj prejeli le 12 odstotkov vseh predtiskanih napovedi. V davčni upravi nadalje ugotavljajo, da veliko davčnih zavezancev predtiskano napoved za odmero dohodnine za leto 2006 samo podpiše ali pa še to ne, in jo vrne davčni upravi. Pri tem zavezanci pozabljajo, pravi Irena Vozlič Prpič, na možnost uveljavljanja olajšav za odmero dohodnine, kar je njihova zakonska pravica, ki jo lahko izkoristijo.
sati zelo natančne podatke, tudi davčno številko. Zahtevek za namenitev dela dohodnine, ki ga lahko izpolnijo zavezanci že na obrazcu napovedi za dohodnino za leto 2006 se nanaša na leto 2007 in na nadaljnja leta, dokler
zavezanec zahteve ne spremeni, saj je to uvedel nov zakon o dohodnini, ki se uporablja od novega leta dalje. Zavezanci na ta način državi naročijo, komu od upravičencev naj nakažejo do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno
davčno osnovo. Gre za organizacije, ki delujejo v splošno koristne namene. Ta del dohodnine za zavezanca ne predstavlja dodatnega plačila, ampak se nameni od dela že sicer letno odmerjene dohodnine,« razlaga Vozlič Prpičeva Savinjčan
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke HHSHi mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si
EIC-apr-03: Estonsko kovinskopredelovalno podjetje nudi podizvajalka dela.
EIC-apr-08: Poljsko podjetje, specializirano na področju popravila rudarskih strojev in opreme, proizvajalec rezervnih delov, gradbenih elementov, idr. išče poslovne partnerje za proizvodno sodelovanje ter podizvajalske storitve predvsem v okviru proizvodnje rezervnih delov; hidravličnih in električnih komponent za rudarsko opremo.
EIC-apr-13: Nemško podjetje, dejavno na področju oblikovanja, inženirstva, proizvodnje orodij, 3D-izdelave prototipov, predelave
plastike, sestave, varjenja idr. išče poslovne partnerje za sodelovanje na področju proizvodnje in podiz-vajanja.
EIC-apr-14: Francoski ponudnik storitev za predelovanje težkih kovin in avtomobilsko industrijo išče podizvajalce.
EIC-apr-33: Češko podjetje, dejavno v žaganju hlodovine in proizvodnji gradbenih elementov (desk, letev, idr.) razpolaga s prostimi proizvodnimi kapacitetami ter želi postati podizvajalec. Podjetje tudi želi postati distributer lesa in lesenih produktov tujih podjetij.
SOSVET NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE
Pokrajinska centralizacija je pot z dežja pod kap
Na sosvetu načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika so se župani in predstavniki državnih organov, ki delujejo na območju Zgornje Savinjske doline, pogovarjali predvsem o uvajanju pokrajin in uredbi, s katero minister za javno upravo dr. Gregor Virant uvaja tudi delo ob sobotah. Krajši del razprave so namenili tudi predvidenemu obisku Vlade RS v Savinjsko-šaleški regiji. Sestanka sta se udeležila tudi poslanca s tukajšnjega območja Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Zamernik (SDS).
Velenju. Tudi velenjski župan Srečko Meh je bil mnenja, da bi center lahko bil v Mozirju. Nenazadnje, zakaj se ne bi vozili iz Šaleške doline v Mozirje? Še vedno je bliže kot iz Solčave v Mozirje. Na nekatera vprašanja smo zelo občutljivi in
Direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale izraža bojazen, da bodo državne službe v lokalnem okolju postale samo še vložišča za vloge občanov (foto: EMS)
NAD VIRANTOVO UREDBO NI PRETIRANEGA NAVDUŠENJA
»Z doslednim izvajanjem ministrove uredbe bomo tudi v praksi dokazali, koliko so vredne besede o prijaznosti in približevanju državne uprave uporabnikom naših storitev,« je Virantovo zamisel ocenil načelnik Vinko Poličnik. Po prvem maju bodo uradniki na upravni enoti državljanom na voljo vsak delovni dan, razen ob četrtkih, bistvena novost pa je, da bodo uradne ure tudi vsako prvo delovno soboto v mesecu. Takrat bodo ljudje lahko koristili usluge države od osme do dvanajste ure.
Iz razprave sodelujočih je bilo razbrati, da pri večini državnih ustanov uredba ministra Viranta ni sprožila pretiranega navdušenja. Vzroki so različni, očitno bosta največji problem delovni čas in pomanjkanje kadra. Kljub vsem objektivnim pomislekom je Poličnik izrazil upanje, da bodo službe državne uprave v Mozirju čim bolj enotne glede uradnih ur, saj bi bilo škoda, da bi silna pripravljenost približati usluge ljudem opešala.
SO MOZIRJANI PRED REFERENDUMOM?
O uvajanju pokrajin sicer prisotni niso slišali nič pretresljivega, so pa župani jasno povedali, da ne bodo pristali, da bi se vse državne funkcije upravljale iz Velenja. Pri tem je bil najbolj odločen mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »Kot je videti, bo država razdeljena na štirinajst pokrajin in nekdo je sedež Savin-jsko-šaleške enostavno pripisal
če ne bo šlo drugače, bom v Mozirju predlagal referendum in odločitev za Celje«.
V Mozirju bodo odločitev o tem, v kateri pokrajini bodo, sprejemali povsem pragmatično in po načelu, kje bodo več iztržili zase in celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Prisotni so se strinjali, da sedeža pokrajine verjetno ne bo možno pridobiti, vendar bodo vztrajali, da se bo o vsem ostalem, vključno o poteku hitre ceste,
potrebno dogovoriti pred formalno uvedbo pokrajine.
KAKO ODDALJITI POSTOPKE LJUDEM
Direktorica Centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale se boji odliva strokovnega kadra v bodoči center. »Lahko se zgodi, da bo lokalno okolje ostalo samo še »vložišče« za vloge občanov. Prepričana sem, da se bodo storitve za občane poslabšale, čeprav se kar naprej in na vseh nivojih pogovarjamo, kako je treba postopke ljudem približati,«je razmišljala Veršnik Faletova.
Volitve v pokrajinske svete naj bi se izvedle prihodnje leto, kot načrtuje država, vendarje očitno, da kompromisov znotraj načrtovanih pokrajin ne bo tako lahko doseči. Ti bodo potrebni predvsem na področju prenosa nekaterih nalog z občin in upravnih enot na pokrajino, zato je seveda še kako na mestu opozorilo načelnika Vinka Poličnika, da je potrebno nehati z reorganizacijo in se začeti organizirati, še posebej v luči neznanke, ki jo prinaša nedorečenost okoli enotirnega oziroma dvotirnega sistema. Pri tem ne gre za vprašanje javnih uslužbencev, pravi Poličnik, ampak če bodo ob uveljavitvi enotirnega sistema, ki ga predlaga minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar, storitve za državljane še vedno enake?
Savinjčan
REGIONALNA ZAKONODAJA
Zdaj je pravi čas za oblikovanje pokrajin
Minister Ivan Žagar, ki seje mudil v Juvanju na srečanju Slovenske ljudske stranke, je novinarjem spregovoril o pokrajinski zakonodaji. Po njegovem je zdaj ravno pravi čas za oblikovanje regij. »Če bomo zamudili sedanji ugoden trenutek, se utegne sprejemanje te zakonodaje zelo zavleči,« je dejal minister.
»Kar pa ne pomeni, da ne bo dovolj časa In volje za upoštevanje predlogov in pripomb, kijih bodo dale občine. Nasprotno, namen sedanjega gradiva je med drugim tudi od občin dobiti čim več konstruktivnih pobud,« je povedal Žagar. Seveda bo možen tudi še
dogovor, v katero regijo želi kakšna občina, vendar ni smiselno oblikovanje regij, ki ne bi predstavljale teritorialne celote. Tudi večanje števila regij bi ne bilo smiselno.
»Z oblikovanjem pokrajin želimo doseči skladen regionalni razvoj, po-licentrizem in porazdelitev sredstev od države navzdol. S tem želimo okrepiti odločanje o sredstvih na lokalni ravni. Država se bo namreč odpovedala nekaterim pristojnostim in hkrati 1,4 milijarde evrom, s katerimi bodo razpolagale pokrajine. Hkrati bodo regije lahko prevzele nekatere naloge občin oziroma upravnih enot,« je še dodal minister. Sicer delitev pris-
tojnosti med državo, pokrajinami in občinami še ni dokončna. Upoštevati je namreč treba tudi čim bolj racionalno uporabo sedanjih administrativnih struktur.
Prenos nalog skupaj z resursi in finančnimi viri na lokalno raven bo po Žagarjevem mnenju spodbuden. Hkrati pa to prinaša tudi odgovornost za razvoj v lastni regiji. »Očitajo nam, da je pokrajinska zakonodaja naravnana tako, da zavira tiste, ki so se
do sedaj dobro razvijali in gre »preveč na roke« tistim, ki so zaostajali. Moje mnenje je temu prav nasprotno. Če bomo pospešili razvoj počasnejših, bo to spodbudilo tudi razvita okolja. Indeks razvojne ogroženosti je namreč sedaj v razponu od ena do dvajset. Pokrajine, ki naj bi formalno zaživele prvega januarja 2009, bodo pripomogle tudi k zmanjšanju tega razmerja« Marija Lebar
Portal Savinjske doline
OMOI
/
k	o
Prihaja vlada ali tirkus?
V javnost je pricurljalo, da Vlada Republike Slovenije ponovno prihaja v Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. 23. maja naj bi se zgodil za nekatere težko pričakovan, peščici obroben in večini nepotreben dogodek. Ob tem je seveda potrebno potrditi tistim, ki menijo, daje obisk ministrskega kabineta na čelu s predsednikom Janezom Janšo bolj namenjen strankarskemu pridobivanju točk, kot pa resnemu iskanju rešitev za gospodarske in demografske težave omenjenega območja.
Odgovor, zakaj mislim, daje temu tako, je potrebno iskati v sami pripravi obiska. Mesec dni pred napovedanim prihodom vrhovne izvršne oblasti v državi, so predstavniki državnih in lokalnih inštitucij brez relevantnih podatkov o tem dogodku. Ljubenska županja Anka Rakun pove, daje bila pozvana, katerega ministra želi gostiti, s strani bivšega gornjegrajskega župana Tonija Ritja.
Obtem seje potrebnoglobokozamisliti, koga predsednikenega od občin-skih odborovv dolini predstavlja v državnem smislu in zakaj si kabinet preds-
V_______________________________________________________
ednika vlade dovoli zaobiti načelnika mozirske in velenjske upravne enote Vinka Poličnika in Mileno Pečovnik, ki sta edina pristojna predstavljati državo. Koalicijska poslanca Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Zamernik (SDS) sta o dogodku zgolj seznanjena, tako kot neuradno tudi župani,
Sveta preproščina, gre vendar za vprašanje verodostojnosti vlade in nič manj ljudi, ki državo predstavljajo! Ali pa živim v zmoti in načelnika upravnih enotne predstavljata izvršne veje oblasti in zato nista pozvana koordinirati tako pomembnega obiska. Vsebinsko neprimerljivo bolj pomembno, od katerega ministra želi kdo gostiti, je vprašanje, koliko obljub in dogovorov od zadnjega obiska pred dvema letomaje bilo uresničenih. Koordinacijsko telo, ki ga očitno ni, bi moralo mesec dni pred visokim obiskom zelo natančno vedeti, katera so najbolj akutna vprašanja in na kakšen način priti do vsebinsko vzdržnih odgovorov.
Nedopustno je namreč na hitro in na pamet pisati seznam želja, na kar so bili na sosvetu načelnika s strani poslanca Zamernika pozvani župani. To spominja na veseli december in spiske z risbicami, kijih naivni otročaji pišejo prednovoletnim dobrotnikom. Spolno odgovornostjo trdim, da za položitevtemeljnega kamna za novo tovarno v BSH ali rezanja traku nove šolevSolčavi niso potrebni ministri. To opravilo, ali če je komu ljubše, čast, bi lahko namenili najbolj pridnemu delavcu in prizadevnemu krajanu, ki vestno plačujeta davke in izpolnjujeta državljanske obveznosti. Kljub temu da jim pravna država, s katero upravljajo ministri in njihovi koordinatorji, »dovoli« zaslužiti samo nekaj sto evrov mesečno.
Savinjčan
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Minister Podobnik podpira smele razvojne načrte
Prvi torek v aprilu se je na obisku v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah mudil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Razlog za obisk je bila nagrada za okolju prijazno podjetje, ki so jo Hišni aparati prejeli konec lanskega leta, poleg ministra pa so se obiska udeležili še Helena Šolar iz Direktorata za prostor Republike Slovenije in poslanca v državnem zboru Jakob Presečnik (SLS) ter Mirko Zamernik (SDS).
Po vodenem ogledu tovarne se je minister Podobnik pogovarjal z vsemi tremi vodilnimi možmi podjetja - generalnim direktorjem Hen-drikom Kretzerjem, direktorjem področja gospodarjenje Boštjanom Gorjupom in direktorjem področja tehnika Andreasom Lie-blom. Vodstvo Hišnih aparatov, ki se lahko pohvali s temeljitim uresničevanjem okoljevarstvenih ciljev in merjenjem učinkov vpliva proizvodnje na okolje, je ministru in ostalim gostom predstavilo strategijo ravnanja z okoljem na globalni ter lokalni ravni.
Na globalni ravni si korporacija BSH že vse od leta 1988 prizadeva za visoko stopnjo okoljevarstvene odgovornosti. Veliko pozornosti posvečajo razvoju okolju prijaznejših, torej varčnih aparatov. Njihovi najnovejši pomivalni stroji porabijo le 6.160 litrov vode pri povprečnih 220 procesih pomivanja, kar je za 70 odstotk-
ov manj, kot sojo porabili pred desetimi leti.
Podjetje BSH Hišni aparati izvaja okolju prijazno politiko vse od leta 1993. Odgovorno ravnanje se začne že pred proizvodnjo, v razvojnem oddelku in pri izbiri dobaviteljev ter materialov. V zadnjem času so uspeli prepoloviti porabo pitne vode v tehnološke namene, zmanjšati porabo energentov na izdelek za 20 odstotkov in pol in zmanjšati količino odpadkov na izdelek za 34 odstotkov. Kar polovico celotne porabljene električne energije predstavlja energija iz obnovljivih virov, kar podjetje uvršča na vodilno mesto v Sloveniji.
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje, je ministra Janeza Podobnika seznanil tudi z razvojnimi načrti za prihodnje obdobje in omenil, da nameravajo za razširitev proizvodnje namenili sedem milijonov evrov, od tega štiri
milijone za projekt proizvodnje tehnološko visoko inovativnih aparatov za pripravo kave. Podjetje bo zaposlilo nove delavce, že sedaj pa potekajo pogovori z nekaterimi
vrhunskimi strokovnjaki, kijih bodo potrebovali v razvojnem oddelku za razvoj tehnološko visoko zahtevnih izdelkov.
Franci Kotnik
OBČINSKI SVET SOLCAVA
Župan v drugo prepričljivejši
Solčavski župan Alojz Lipnik je v drugem poskusu le prepričal večino svetnikov, da je vredno razmisliti o nakupu nekdanjega hotela Rinka, za katerega je v letošnjem proračunu rezerviranih 115 tisoč evrov. Celoten proračun občine Solčava znaša 824 tisoč evrov. Župan Lipnik pravi, da želi zreti v prihodnost, zato se je odločil za nakup nekdanjega hotela sredi vasi, v katerem želi ustvariti upravni in družabni center Solčave.
»Tako kot vsak gospodar si mora-	nih osnovah moramo opredeliti
mo tudi Solčavani sestaviti načrt, kako bomo gospodarili v bodoče. Načrtovanje prihodnosti je odvisno od sedanjega stanja. To bo zahtevalo odprt, jasen odgovor o problemih Macesnikovega plazu, parka Kamniško-Savinjske Alpe, programa Interreg, ki se odvija na Solčavskem, poplavne ogroženosti vasi in še bi lahko našteval. Najas-
skupne cilje,jim določiti razvojni program, ki bo tudi praktično uporaben in iz katerega bo razvidno, kaj moramo najprej postoriti,« razlaga Lipnik in ob tem dodaja, da je brez posebnega načrtovanja jasno, da posebno pozornost zasluži ožji del vasi vključno z Rinko, kjer je stanje vse prej kot idealno.
Savinjčan
ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE
Predstavili prve korake zavoda in Jurjev sejem
V prostorih mozirske občinske sejne sobe je 12. aprila direktorica Biserka Povše Tašič s sodelavkami novinarjem predstavila prve korake pri delovanju novega javnega zavoda. Uvodoma je Aleksander Videčnik nanizal razloge za določitev datuma novega občinskega praznika, Tašiče-va pa je dodala par stavkov o organizaciji Jurjevega sejma.
Slednji bo potekal v okviru prireditev, ki se bodo zvrstile ob jur-jevem, prazniku občine Mozirje. Sejem domačih izdelkov in pridelkov naj bi z mesecem majem postal tradicionalni nedeljski dogodek. Na kmečki tržnici bodo lahko domači in kmetje iz okoliških krajev prodali viške svoje pridelave. Na Jurjevem sejmu bo zelo živo. Igrali bodo domači godci, tako da bodo nakupi popestreni tudi z domačo glasbo.
Direktorica se je v predstavitvi dotaknila vseh področij, ki jih bo zavod pokrival s svojim delovanjem. Med nalogami na področju turizma je izpostavila povezavo obstoječe ponudbe v celoto in sklenitev pogodbe z eno izmed turističnih agencij, ki naj bi v prihodnje tržila to ponudbo. Programi na tem področju so izdelani, povečati je potrebno le propagando.
Kar se tiče športa, želi Povše
Tašičeva, da bi zavod prevzel upravljanje nad športno infrastrukturo. Športna društva naj bi s tem lažje izpolnjevala zadane cilje na področju rekreacije in podobnih aktivnosti, saj jim ne bi bilo potrebno več skrbeti za materialne zadeve.
V podobnem položaju je kultura. Tudi na tem področju naj bi zavod poskrbel za prevzem in upravljanje infrastrukture, ki naj bi bila odslej obravnavana tudi s tržnega vidika. Zagotavljanje prostora in vsebine
Na sedmi redni seji 16. aprila so člani mozirskega občinskega sveta razpravljali o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Za dobitnika najvišjega, naziva častnega občana, so na predlog Komisije za volitve in imenovanja ter priznanja imenovali podjetnika Miha Kovača. Priznanja bodo podeljena na slavnosti, ki bo 24. aprila popoldan v dvorani mozirskega doma kulture.
Kot je predlagatelj zapisal v obrazložitvi, je Miha Kovač s svojo inovativnostjo in iznajdljivostjo primer uspešnega podjetnika. Je tudi sponzor in dobrotnik mnogih društev in prireditev. Razprava dela svetnikovse
na področju mladine naj bi se izvajalo s pomočjo multimedijskega centra ter z vključevanjem mladih pri izvajanju projektov na ostalih področjih.
Zavod se bo prvih nekaj let v največji meri financiral s sredstvi občinskega proračuna. Kolikšna bo ta vsota na letni ravni, še ni jasno, saj proračuna pred koncem letošnjega polletja občina Mozirje ne bo imela.
Benjamin Kanjir
je nagibala k podelitvi naziva drugemu predlaganemu, Alojzu Plazniku. Oba kandidata sta cenjena občana, za katerima je veliko vloženih naporov pri razvoju in dobrobiti občine. Glasovanje je vendarle obrnilo tehtnico na stran Mihe Kovača.
Poleg naziva častnega občana bosta na slovesnosti podeljeni zlati plaketi s priznanjem. Prejeli ju bosta PGD Mozirje, ki letos praznuje 120-letnico delovanja, in podjetje Firšt Rototehnika. Denarno nagrado občine Mozirje v vrednosti 1.250 evrov bo prejelo Kulturno društvo Jurij Mozirje.
Benjamin Kanjir
PODOKNICA NEDELJSKEGA V HOTELU NATURA V LAČJI VASI
Podokimar bo vasoval pri Vanji Hofbauer
Danes ob sedmih zvečer bo v hotelu Natura v Lačji vasi veselo. Tokratna podoknica Nedeljskega dnevnika bo namenjena dolgoletni predsednici Turističnega društva Nazarje Vanji Hofbauer, izvedel pa jo bo kvintet Dori.
Vse tole zveni sila suhoparno, a kdor pozna običaj fantovskega vasovanja, s katerim Nedeljski dnevnik že enaindvajseto leto razveseljuje žene in dekleta po vsej
Sloveniji, bo zlahka razumel, kaj pomeni resnično sproščeno ljudsko veselje. V tretje desetletje obujati nekaj ljudskega, in to na žlahtno izviren načinje seveda tudi izjemna zasluga znanega humorista in zaljubljenca v narodnozabavno glasbo Francija Pestotnika - Podo-kničarja, ki od prve podoknice naprej skrbi za vsebinsko popolnost fantovskega vasovanja.
Savinjčan
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Miha Kovač častni občan občine Mozirje
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Začetek izvajanja »družini prijaznih« ukrepov
Septembra lani je Zavarovalnica Maribor (ZM) kot prvo slovensko podjetje podpisala pogodbo z razvojnim partnerstvom, kije nosilec projekta »Družini prijazno podjetje«. V ZM so se odločili, da pristopijo k omenjenemu projektu na podlagi dobrih izkušenj podjetij iz tujine.
Postopek certificiranja jim je omogočil pregled in določitev možnih ukrepov, ki jim bodo pomagali, da bodo razvili takšno politiko zaposlovanja in vodenja zaposlenih, ki bo zaposlenim omogočila lažje
usklajevanje družine in dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da so zaposleni, kijih usklajevanje družine in dela ne obremenjuje, bolj motivirani in pri delu bolj učinkoviti.
V naslednjih treh letih bo Zavarovalnica Maribor v svoje poslovanje uvedla tri ukrepe, ki jih je delovna skupina zaposlenih in zunanjih svetovalcev pripravila v sklopu delavnic. Tako bodo uvedli »otroški časovni bonus«, ki predstavlja dodaten plačan prost delovni dan za zaposlene, ki imajo šoloobveznega otroka do 3. razreda osnovne šole. Prav tako bodo uvedli »poob-
laščenca za vprašanja usklajevanja poklica in družine«, ki bo zaposlenim skušal odgovoriti na vse težave, ki se jim bodo pojavile pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, skozi celotno implementacijo ukrepov pa bodo v ZM pripravili tudi »izobraževanje za vodje«, kjer bodo vodje posameznih
odsekov razvijali socialne veščine.
Vse ukrepe in postopke bodo opisali v brošuri, ki jo bodo prejeli vsi zaposleni in poslovni partnerji. Svečana podelitev certifikata »Družini prijazno podjetje« bo 15. maja ob mednarodnem dnevu družine.
Franci Kotnik
\
Na koncu konca, cilj civilizacije ni napredek znanosti in strojev, temveč napredek človeštva.
Alexis Carrel
GOLTE
Do dogovora na ravni lastnikov še ni prišlo
Z velikonočnim ponedeljkom, to je 9. aprila, so RTC Golte zaključile zimsko sezono. Trenutno se že pospešeno pripravljajo na poletno in imajo zaprto. Od 27. aprila do 6. maja bodo normalno obratovali, nato pa se bodo spet posvetili vzdrževalnim delom. Poletni del bodo pričeli v drugi polovici junija. »Seveda pa smo za napovedane skupine pripravljeni kadarkoli. V najkrajšem času lahko nudimo gostom kompletne aranžmaje,« pravi direktor Ernest Kovač.
Njihovo poslovno leto ni enako koledarskemu. »Odločili smo se, da bo poslovno leto teklo od maja do maja in zajelo eno zimsko in eno letno sezono. Tako je veliko lažje preverjati rezultate. Čeprav bilance še niso dokončne, lahko rečem, da nismo poslovali z izgubo kljub vremenskim razmeram. Zimsko sezono smo pričeli 23. decembra in smo imeli do 9. aprila skupaj 107 obratovalnih dni, našteli pa smo 50.000 obiskovalcev. Za primerjavo: prejšnje leto smo začeli že 3. decembra in našteli
80.000	obiskovalcev v 137 obratovalnih dneh,« je povedal Kovač.
Tudi poletna sezona, ki se bo začela sredi junija, kaže trend naraščanja obiskovalcev. Tako so lani z raznimi prireditvami, kolesarjenjem in pohodi privabili okoli 5.000 obiskovalcev več kot poleti 2005. Za letos pripravljajo kar nekaj novosti. Med drugim bodo ponudili tako imenovana »gorska kosila«. Zelo ugodna cena vsebuje prevoz z žičnico in kosilo v hotelu. Obiskovalci razstave cvetja v Mozirskem gaju si bodo z eno vstopnico lahko ogledali še Alpski vrt. Med drugim bi radi pričeli s prvomajskimi druženji Mozirjanov in drugih obiskovalcev
Direktor Ernest Kovač: »V najkrajšem času lahko nudimo gostom kompletne aranžmaje.«
(foto: Marija Lebar)
na Golteh, saj je 1. maja v kapelici tudi maša.
»Razmišljamo o tekmovalno družabnem srečanju, ki naj bi postalo tradicionalno,« pravi direktor Kovač. Posodobili so nekaj names-
titvenih zmogljivosti, zato razmišljajo tudi o poslovnem turizmu. Nekaj nočitev pa bodo namenili imetnikom planinskih izkaznic z običajnimi popusti. »Našim obiskovalcem je na voljo spletna anketa, ki je dobro obiskana. Kar 90 odstotkov sodelujočih je z našimi storitvami zadovoljnih. Zato se bomo trudili še naprej, imamo še veliko idej in načrtov.
V zvezi z namero italijanskih lastnikov, da prodajo svoj delež, še ni konkretnih dogovorov, čeprav so zainteresirani že izrazili svojo namero za nakup delnic. »Ravno te dni imamo žičničarji srečanje v Ljubljani. V GIZ žičničarjev razmišljamo o povezovanju v gostinsko turistično zbornico ali celo o ustanovitvi lastne zbornice, ki se bo povezovala v gospodarsko zbornico in tako dovolj reprezentativno zastopala naše interese,« je še povedal Ernest Kovač.
Marija Lebar
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
Lani prvi diplomanti, letos predvidoma tudi
magistrski študij
Podjetje Abituro Celje, v okviru katerega delujeta Srednja poklicna in strokovna šola ter Višja strokovna šola s programoma komercialist in poslovni sekretar, je pred štirimi leti ustanovilo samostojni visokošolski zavod Visoka komercialna šola Celje (VKŠC). Lani junija je omenjena šola dobila prve diplomante, v novem študijskem letu 2007/2008 pa VKŠC predvidoma začenja tudi z izvajanjem magistrskega študijskega programa.
pa so se na šoli odločili, da ustanovijo še dislocirani oddelek v Murski Soboti, ki bo začel delovati v študijskem letu 2007/2008.
V kolikor bo Svet za visoko šolstvo RS pravočasno potrdil program magistrskega študija komerciala,
Delovanje in ambiciozne načrte Visoke komercialne šole Celje so predstavili (od desne:) direktor Jože Geršak, dekan prof. dr. Bogdan Kavčič in predsednik akademskega zbora mag. Franc Žemva
(foto: Helena Kotnik)
V študijskem letu 2006/2007 je na Visoki komercialni šoli vpisanih 225 rednih in 1.665 izrednih študentov. Do prvega marca letos je diplomiralo 90 izrednih študentov, do konca letošnjega študijskega leta pa pričakujejo tudi prve diplomante rednega študija. Odjunija lani je VKŠC bogatejša za knjižnico z okrog 2.000 strokovnimi knjigami, ki jo bodo načrtno širili z dodatno literaturo v vrednosti 80.000 evrov letno. Za študijsko leto 2007/ 2008 bodo dodatno uredili še eno računalniško učilnico in dve predavalnici za magistrski študij.
Trenutno poteka triletni visokošolski študijski program 1. stopnje, po katerem dobijo diplomanti strokovni naziv diplomirani ekonomist/ka
(VS), na matični šoli v Celju in na dislociranih enotah v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, zaradi velikega zanimanja študentov iz Prekmurja
bo VKŠC začela z izvajanjem že jeseni, in sicer v Celju, Ljubljani in Mariboru. Visoka komercialna šola je februarja letos podpisala
pismo o nameri sodelovanja z Inštitutom za management (IFM) iz Salzburga na področju izobraževanja na prvi in drugi stopnji (po bolonjskem modelu). Programi obeh organizacij se dopolnjujejo, saj IFM izvaja MBA študij, ki ga VKŠC nima, VKŠC pa izvaja visokošolski študij, ki ga IFM nima. Tako je predvideno, da bo IFM v Celju ustanovil svojo enoto za MBA študij, VKŠC pa bo v Salzburgu sodelovala pri organizaciji dodiplomskega študija.
Tudi v prihodnje nameravajo na Visoki komercialni šoli v Celju velik poudarek namenjati sodelovanju z gospodarstvom. Izmed 42 predavateljev jih je kar 33 iz prakse. Odločili so se tudi za ustanovitev sklada za socialno ogrožene študente, iz katerega bodo tem študentom plačali zadnji obrok šolnine. V smislu finančne krepitve omenjenega sklada nameravajo k sodelovanju pritegniti tudi zainteresirana podjetja iz regije.
Helena Kotnik
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE
Sodelovanje kmetijskih gospodarstev pri pridobivanju zelene elektrike
Globalizacija in razvoj novih tehnologij prinašata vrsto sprememb na svetovnih energetskih trgih. Evropska unija je na začetku tega leta predložila energetski sveženj ukrepov, ki naj bi zmanjšali energetsko odvisnost od uvoza, zmanjšali izpuste C02 in povečali rast zaposlovanja v Evropi.
Nabor predlaganih ukrepov:
-	dolgoročno oblikovanje skupnega evropskega trga, katerega glavni cilj je povečana konkurenčnost,
-	solidarnost med državami članicami, kjer naj bi notranji trg povečal soodvisnost med državami članicami in pomeni izgradnjo novih vozlišč za bolj razpršeno dobavo energije in stem manjšo odvisnost od enega dobavitelja,
-	večji delež obnovljivih virov energije (OVE), kjer naj bi v energetski porabi do konca leta 2020 zavzemali 20% delež,
-	več naložb na energetskem področju, kjer naj bi povečali naložbe v tehnologije z majhnimi emisijami toplogrednih plinov, tudi v OVE,
-	večja energetska učinkovitost, s katero bi zmanjšali potrebe po primarni energiji,
-skupna energijska politika mora postati sestavni del vseh zunanjepolitičnih odnosov EU.
Iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela Vlada RS, je razvidno, da se bo v Sloveniji spodbujalo investiranje v naprave in sisteme za večjo uporabo OVE ter v dejavnosti, ki bodo usmerjene v:
-	učinkovito rabo energije,
-	zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe iz lokalnih virov,
-varstvo okolja,
-	dvig konkurenčnosti in zaposlovanja ter
-	povečanje samooskrbe Slovenije z energijo.
Ena izmed možnosti OVE je tudi bioplinska naprava, kjer pri anaerobni (brez prisotnosti zraka) fermentaciji organskih snovi nastaja bio plin. Organske snovi, primerne
za proizvodnjo bio plina, so lahko živinska gnojila in energetske rastline pridelane na kmetijah, ko-sub-strati, ki nastajajo v živilski industriji in klavnicahter odpadna jedilna olja in ostanki hrane.
Bio plin, ki nastaja v procesu fermentacije, ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo električne in toplotne energije, kjer iz lm3 bio
plina (odvisno od vsebnosti metana in izkoristka naprave) pridobimo približno 1,5 do 2 kWh električne energije in 2 do 3 kWh toplotne energije (po odštetju procesne toplote).
Daje sodelovanje na lokalni in regijski ravni mogoče in daje prihodnost v večjih BPN, v katere so vključene tudi kmetije, dokazuje tudi energetski ciklus v obmejnem avstrijskem mestu Mureck, ki zagotavlja trajnostni energetski koncept in teži k cilju 100% oskrbe z gorivom, elektriko in toploto iz OVE. V ta namen so ustanovili različne družbe, ki skrbijo za proizvodnjo:
-	bio dizla iz oljne ogrščice in odpadnih olj,
-toplote iz toplarn za lokalno daljinsko ogrevanje, kjer se kot gorivo uporabljajo sekanci, kijih dobavljajo okoliški kmetje in žage,
-	bioplina, ki poganja plinske motorje za proizvodnjo elektrike, toploto, ki pri tem nastaja, pa odvajajo družbi za lokalno daljinsko ogrevanje.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje sodelujejo pri izdelavi
študije ekonomske upravičenosti SPTE (so-proizvodnja toplote in elektrike) z izrabo bioplina, s katero želijo pridobiti informacijo o možnostih postavitve bioplinske naprave v Savinjski regiji. V ta namen je bilo analizirano stanje na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije s poudarkom na razvoju bioplinskih naprav v Sloveniji.
Analiziranje bil potencial surovin za proizvodnjo bioplina na izbrani lokaciji ter ocenjena velikost bioplinske naprave. Zbrana so bila potencialna kmetijska gospodarstva, ki bi skrbela za zbiranje živinskih gnojil, kot osnovne surovine BPN in površine, ki bi bile primerne za razvoz fermentirane gnojevke, ter površine, ki bi bile primerne za pridelavo energetskih rastlin. Predlagana je bila lokacija bioplinske naprave glede na optimalno izrabo proizvedene energije s soproizvodnjo in možnosti je odlaganja stranskih produktov. Ob tem je bil upoštevan tudi okoljski vidik pridobivanja bioplina. V študiji je bila tudi analizirana ekonomska upravičenost naložbe v bioplinsko napravo.
V nadaljevanju želijo še približati
delovanje BPN kmetovalcem v Savinjski regiji, jih vzpodbuditi k sodelovanju in zato pripraviti delavnice, na katerih se bodo ciljne skupine seznanile z zakonodajo, pomembnostjo obnovljivih virov energije z vidika usmerjenosti EU in samooskrbe Slovenije z energijo ter s procesom in delovanjem v BPN. Preverjale se bodo možnosti za sodelovanje, pripravili modelni izračuni stroškov pridelave energetskih rastlin.
Vzporedno se bodo na podlagi zbranih količin substratov in ko-sub-stratov, ki bodo na voljo za fermentacijo v BPN, izdelale še recepture, preizkušene v pilotski napravi, in na osnovi dobljenih rezultatov iz pilotske naprave optimizirala sestava substrata.
Vsekakor so prednosti izrabe bioplina zelo velike, ne samo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, temveč tudi kot obnovljiv vir energije. Bioplin proizvajamo in upravljamo decentralizirano, zato povečujemo zanesljivost oskrbe z energijo, ob tem pa gnojevka, pridobljena v procesu fermentacije, zmanjšuje uporabo mineralnih gnojil in prispeva k zmanjševanju emisij pri nanašanju na kmetijske površine. Z možnostjo soudeležbe pri lastništvu BPN nudi modernim kmetijam dodatno ekonomsko priložnost. Na kmetiji se ne vrši več samo primarna kmetijska dejavnost pridelave hrane, temveč tudi posredna proizvodnja elektrike.
V mesecu in aprilu ste vsi zainteresirani kmetovalci vabljeni na delavnice, kjer bo podrobneje predstavljen projekt Sodelovanje kmetijskih gospodarstevvSavinjski regiji pri pridobivanju zelene elektrike v BPN.
Barbara Lobe, Peter Pšaker
Na trgu 51, Mozirje , Tel.: 839-50-80
^junjgraf
NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00
_ -- < ''feil.
m ■
GRAFIČNE STORITVE
Motor-generator
20 LEI UNIVERZE ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Dve desetletji »zmagovalcev«
Sedanja predsednica Univerze za lil. življensko obdobje je Marija Vrtačnik iz Radmirja (foto: Jože Miklavc)
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki je zaživela, ko se je skupina intelektualk ob upokojitvi soočila z odločitvijo med statičnim in vitalnim nadaljevanjem življenja, ob tem pa so jim bile za vzpodbudo mlade strokovnjakinje s področja andragoške vzgoje, je v letošnjem letu zapolnila 20 let bogatega delovanja.
Število članic in članov Univerze za tretje življenjsko obdobje se je kmalu dvignilo nad sto, kasneje nad tristo, da bi vtem času z absolutnim slovenskim rekordom preseglo številko 500, delujejo pa v kar 58 krožkih oziroma programskih skupinah. Med njimi so bili v vseh dvajsetih letih aktivni tako upokojeni kot zaposleni prostovoljci, ki so svoje mentorsko poslanstvo opravili v skupno zadovoljstvo. Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje vključuje članice (85%) in člane (15%) na širšem območju Šaleške doline ter simbolično tudi vobčinah
Zgornje Savinjske doline.
Sedanja predsednica te velike in plemenite društvene organizacije je letos postala Marija Vrtačnik iz Radmirja, kar obeta nadaljnji razvoj, množično ustvarjalno dejavnostter širitev možnosti vključitve članic in članov iz celotne Saše regije. Dosedanji dosežki te univerze so bili
vzorčni tudi za območje Slovenije, programsko pa so daleč najopaznejši tudi v primerjavi z glavnim mestom Ljubljano.
S strani Andragoškega centra Slovenije so prejeli tri najvišja priznanja za izvirne projekte, v okolju delovanja pa so se intenzivno ukvarjali s področji upodabljajoče umetnosti, jezikovno-
literarnim področjem, ohranjanjem kulturne in naravne dediščine, računalniškim usposabljanjem, glasbenim področjem, ročnimi spretnostmi, skrbjo za lastno zdravje ter hortikulturo in kulinariko.
Kot so ob jubileju izbrali tudi svoj moto, so bili vsi vključeni, sodelujoči in mentorji »zmagovalci«. Vsako leto več tisoč opravljenih ur aktivnosti v vseh krožkih, izlete, ekskurzije, strokovna in družabna srečanja pa še bi se kaj našlo, podpirajo tudi župani in sveti občin, kardaje njihovi organizaciji dodatno družbeno noto.
Človek se postara takrat, ko se vda v pasivno vlogo čakanja na svojo usodo. V družbi Univerze za tretje življenjsko obdobje pa za kaj takega ni časa ne priložnosti, saj se ves čas dogaja kaj zanimivega, kaj vitalnega in za krepitev zdravega telesa in duha pomembnega, je še bilo slišati na jubilejni slavnostni akademiji v Velenju pred dnevi, ko so večji del programa izvedli kar slavljenci sami.
Jože Miklavc
LINDO - DOBRI DUH DUBROVNIKA
Vrhunski dalmatinski folkloristi gostujejo v Nazarjah
V enem najlepših hrvaških mest, Dubrovniku, kjer si umetnost, zgodovina in tradicija podajajo roko, že več kot 40 let deluje folklorni ansambel Lindo. Od prvega nastopa leta 1964 je v ansamblu sodelovalo več kot 3.000 članov, ki so pod umetniškim vodstvom Sulejmana Muratoviča dosegali vrhunske rezultate, kjerkoli so se pojavili. Člani
še danes plešejo v originalnih narodnih nošah neprecenljive vrednosti, njihova garderoba pa obsega okoli 1.500 noš.
Lindo je prvič gostoval v tujini leta 1966, in sicer v Italiji. Nato je skozi štiri desetletja ponesel ime Dubrovnika in Hrvaške v številne države po svetu (Nemčija, Grčija, Velika Britanija, ZDA, Japonska, Avstralija, Argen-
tina, Urugvaj, Slovenija, Francija...). V francoskem mestu Dion so dubrovniški folkloristi leta 1973 osvojili zlato medaljo za ples in zlato ploščo za izvajanje narodne glasbe, s čimer so se uvrstili med najboljše folklorne ansamble Evrope.
Biti član Linda pomeni posvetiti se folklori in tradiciji, delati naporno, vaditi, ko se drugi kopajo, žrtvovati se za skupni uspeh. Zato se člani medsebojno izjemno cenijo in drug drugega podpirajo, ne glede na generacijsko ali kakršnokoli drugo razliko. Zaradi vsega tega je Lindo pomemben del
in simbol Dubrovnika, nekateri pa ga imenujejo dobri duh mesta.
Zgornjesavinjčani si bodo lahko nastop skupine Lindo ogledali v ponedeljek, 23. aprila, ob 19.30 v dvorani Doma kulture v Nazarjah. Izvajalci obljubljajo, da obiskovalci ne bodo zgolj uživali v dalmatinski glasbi in plesu, ampak bodo skozi njihov folklorni nastop doživeli tudi toplino poletnega sonca in svežino kristalnega morja. Vsekakor kulturna poslastica, kakršne se v naših krajih ne ponujajo prav pogosto.
Franci Kotnik
Zgornjesavinjčani si bodo lahko nastop skupine Lindo ogledali v ponedeljek, 23. aprila, ob 19.30 v dvorani Doma kulture v Nazarjah
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV
Predavanje o obvladovanju bolečin
Društvo zgornjesavinjskih diabetikov organizira predavanje na temo Obvladovanje bolečin pri sladkornem bolniku. Predavanje bo v petek, 20. aprila, ob 17. uri v
restavraciji Gaj v Mozirju, predaval pa bo prim. Živan Vrabelj, dr. med., specialist anesteziolog in reani-matolog.
KF
©
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Letos okrogla miza o ureditvi okolja
Prireditve Turističnega društva Nazarje so po besedah predsednice Vanje Hofbauer doprinos društva k dobremu počutju ljudi v občini. Uspevajo jih izpeljali zaradi prizadevnih članov, ki so s številnimi prostovoljnimi urami bili tudi lani v veliko pomoč pri delu.
Februarja so za najmlajše pripravili maškarado, marca pa so se člani turističnega podmladka predstavili na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Nazorski osnovnošolci so pomagali tudi pri vsakoletni očiščevalni akciji v kraju. Da bi bil kraj čim lepši, so pripravili predavanje za ljubitelje narave in rož, ki ga je vodila vrtnarka Ruth Reš Podgornik. V sodelovanju z občino in nazorsko občinsko športno zvezo so pripravili akcijo Veter v laseh.
Prireditve Iz roda v rod in 13. izbirnega tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne seje udeležilo veliko število tekmovalcev iz vse Slovenije. V poletnih mesecih so pripravili Aktivne počitnice in z različnimi delavnicami in športnimi aktivnostmi privabili veliko število otrok. V prednovoletnem času so privabili veliko osnovnošolcev na svoje delavnice. Najmlajše je decembra razveselil prihod Miklavža. Prireditevje s kratkim kulturnim pro-
Predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer
(foto: EMS)
gramom popestril pevski zbor nazorske osnovne šole. Skozi vse leto so si prizadevali za urejen in ocvetiičen kraj.
Tudi letos bodo člani nazorskega turističnega društva delali po že ustaljenih načrtih, so sklenili na nedavnem občnem zboru, kjer so jim njihovi najmlajši člani ob mentorici Petri Lončar pripravili skeč Čebeli na pot. Prav tako bodo letos poskušali organizirati okroglo mizo. Nanjo nameravajo povabiti predstavnike občine, lastnike trgovin in drugih poslovnih objektov, saj želijo javnosti predstaviti predloge za ureditev okolja.
Marija Sukalo
ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Moja predstavitev knjige o želodcu
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je v preteklem letu opravilo številne aktivnosti, ki so pripomogle k prepoznavnosti tega suhomesnatega izdelka. Po besedah predsednice združenja Vide Orlovič tega ne bi mogli izpeljati brez finančnih sredstev, ki sojih prispevale občine in številni sponzorji.
Njihova osrednja prireditevje bila Dnevi zgornjesavinjskega želodca, kjer so ocenjevanje specialitete pospremili s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. S zgornjesav-injsko kulinarično specialiteto so bili prisotni na slavnostnih sejah ob prazniku občin Luče in Mozirje ter ob otvoritvi upravnega centra. Člani združenja so sodelovali na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij 2006 na Ptuju. Da bi izdelek dobil celostno podobo in bil
všečen potencialnim kupcem, so nabavili kartone za embaliranje.
S strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško so poskrbeli tudi za izobraževanje članov, saj so si ti lahko ogledali dobre prakse pri sosedih. Veliko časa jim je vzela priprava knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline dr. Stanka Renčelja in Marije Bezovšek ter predstavitev priprave knjige sponzorjem v BSH Nazarje. Knjiga bo predstavljena konec maja, ko bodo
izdelovalci zgornjesavinjskega želodca pripravili Dan zgornjesav-injskih dobrot. Člani združenja bodo poskrbeli tudi za ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca, ki ga letos pripravljajo 12. maja na Rečici ob Savinji v prostorih stare osnovne šole.
Občni zbor, kjer so si poleg pregleda dela zadali smernice za delo v letošnjem letu, je bil tudi priložnost za delavnico Prikaz ponudbe zgornjesavinjskega želodca, ki jo je vodila Marija Bezovšek. Na njej so člani združenja, v veliki meri moški, ob nazornem prikazu prisluhnili kulinarični strokovnjakinji, kako je potrebno vse skupaj postreči in kako ponuditi. Prav tako so
(foto: Marija Šukalo) tudi sami preizkusili svojo domišljijo in pripravili svoje kreacije postrežbe.
Marija Šukalo
AMIS TELEFONIJA ODSLEJ TUDI V SA-ŠA REGIJI
S sodobno internetno tehniko do cenejše telefonije
Podjetje Amis, vodilni alternativni telekomunikacijski operater v Sloveniji, nadaljuje z izgradnjo lastnega širokopasovnega internetnega omrežja po vsej Sloveniji. S postavitvijo central v Celju in Velenju je nova telekomunikacijska storitev, IP telefonija, uporabnikom na voljo tudi v savinjsko-zasavski regiji. Sodobna internetna Amisova telefonija uporabnikom omogoča, da za občutno cenejšo mesečno naročnino in cenejše ali celo brez-
plačne telefonske impulze telefonirajo enako kot so to počeli do sedaj.
Amis telefonija je sistemska rešitev prenosa govora prek internetnega protokola, ki zagotavlja visoko stopnjo kakovosti, zanesljivosti in predvsem racionalnosti z vidika stroškov komunikacije, ker se za prenos govora in podatkov uporablja isto omrežje. Ključna prednost Amis telefonije je cenejše telefoniranje, saj so klici znotraj
omrežja Amis brezplačni, pravtako klici v vsa slovenska fiksna omrežja od 20. ure do 7. ure.
Način in kakovost telefoniranja sta popolnoma enaki kot pri klasični telefoniji, tako uporabniku ni potrebno zamenjati stare telefonske številke in obstoječega telefonskega aparata. Uporabnik lahko telefonira tudi, koje računalnik izklopljen in ni priključen na internet oziroma lahko istočasno med telefonskim klicem brska po internetu.
Podjetje Amis brezplačno poskrbi za odjavo telefonskega priključka pri nacionalnem operaterju ter za prenos ali odjavo obstoječe telefonske številke ali pa uporabniku dodeli novo telefonsko številko.
Prebivalcem Zgornje Savinjske doline je trenutno s strani Amisove ponudbe na voljo samo storitev interneta, storitev Amisove telefonije pa naj bi bila možna v roku dveh mesecev.
AVTO CELJE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280
Načelnik slovenskih katoliških skavtov Slavko Lenart je pozval skavte, da postanejo vzorniki drugim
Pod taktirko stegovodinje Barbare Simonič in duhovnega asistenta mozirskih skavtov Sandija Korena sejevdvorani odvil pester program, poln različnih dogodkov, preobratov in čustvenih vzgibov. Uvodoma je obiskovalce pričakala prijetna glasba zgornjesavinjskih godbenikov. Sledil je nastop vokalne skupine Sinaj, za njimi je mehe frajtonaric raztegnila četica Atelškovih glasbenikov, zapele in zaigrale so tudi članice Orffove skupine OŠ Mozirje pod
letnim Lesjakovim očetom iz Šmihela in 87-letno Kokalovo mamo iz Lok. Slednja sta spregovorila o naravi nekoč, o njenem varovanju in razkrila spomine no skavtstvo in skavte pred drugo svetovno vojno.
Načelnik slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Slavko Lenart je izpostavil pomen majhnih dejanj, ki lahko s skupnimi močmi prinesejo velike rezultate. Kar se okolja in njegovega varovanja tiče, se sicer veliko govori, premalo pa stori. Poz-
Župan Ivan Suhoveršnikje med kratkim govorom omenil, da je bilo že mnogo sadik kupljenih in posajenih ob pešpoti v Nazarje, žal pa so jih vandali veliko zlomili in uničili.
Zadnji del slovesnosti, ki stajo vodila Mija Cevzar in Klemen Čretnik, je pripadel velikemu prijatelju mozirskih skavtov Adiju Smolarju. Njegove globoke misli in besedila pesmi imajo v sebi veliko sporočilno moč, zato so se dobro skladale z motom manifestacije. Zapeli sta
Ustanovitev skavtov Baden Powell si pred stotimi leti gotovo ni mislil, da bo vtem času skavtsko gibanje štelo že preko 40 milijonov članov, živi pa domala v vseh državah sveta.
vodstvom Rozike Kanjir.
Med nastopajočimi skupinami so skavti odigrali nekaj prizorov iz našega vsakdanjega življenja. Dotaknili so se nekontroliranega uničevanja narave in človeške brezbrižnosti ob okoljevarstvenih problemih. Prizori so bili sicer humorni, obiskovalcem pa so dali povod za razmišljanje.
Med različnimi točkami so predvajali kratke filme, ki so bili posneti s sto-
Mozirski skavti so se zahvalili svoji načelnici Barbari Simonič (levo) za vložen trud v delovanje domače organizacije
valje skavte, da postanejo vzorniki in s svojimi dejanji tudi drugim ljudem ozavestijo večjo skrb za naše okolje.
Prostovoljni prispevki, zbrani s prireditvijo, bodo namenjeni za nakup dreves, s katerimi bodo tekom obnove ozelenili mozirsko trško jedro.
Špela Šetrl in Laura Janžovnik, Erik in David Zavolovšek iz Lok pa sta se tokrat z igranjem in prepevanjem prvič predstavila mozirskemu občinstvu.
Tekst in fotografije: Benjamin Kanjir
Mozirski skavti so 14. aprila v domu kulture pripravili prireditev En svet, ena obljuba, na kateri so se spomnili stoletnice svetovnega skavtskega gibanja. Že preko dneva so na postavljenih stojnicah mimoidoče seznanjali z ukrepi, ki bi lahko pripomogli k ohranjanju našega planeta. S tem so obeležili še svetovni dan Zemlje.
Besedila pesmi Adija Smolarja so se dobro skladale z motom prireditve »En svet, ena obljuba«
Skavti obeležili 100 let svoje organizacije
vsrww.toyota.si
Velikimali
Yaris Terra +
Veliko opreme za malo ceno - že od 9.990 EUR (2.394.003,60 sit)!*
j*T” Naredite prostor, prihaja velikimali Yaris	zaklepanje. Ali drugače, z Yarisom dobite vse, kar
Terra +, tokrat v popolni opremi. Zdaj smo	potrebujete za udobno in brezskrbno vožnjo. Tako
mu dodali klimo, električni pomik stekel, ABS, malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! servo volan, dve zračni blazini, CD radio ter centralno Vabljeni v salone Toyota.
TOYOTA
VELIKONOČNI PONEDELJEK V SOLČAVI
»Upražnje« obleke za nastope
Številni Solčavani in vsi, ki imajo radi sprostitev ter prešeren smeh, so se na velikonočni ponedeljek podali na »fletn dopoudni« v dvorano Zadružnika. Tam sojih zabavali člani Kulturnega društva Franc Herle ob Franciju Podbrežniku, Nejcu Slapniku, Gregu Preprotniku ter številnih drugih vidnih in nevidnih akterjih tako na odru kot za njim.
časa in jim iz avtentičnih materialov sešiti žensko ter moško oblačilo.
»Ob pomoči sklada za kulturno dediščino smo naredili malo raziskavo, ker smo želeli narediti čim bolj pristna
Oživela je gostilna »Pri Turnci«, kjer so plesali, peli, se smejali šalam solčavskih »jagrov« in Šlukca. Zapeli so domači pevci in pevke, rajali so solčavski osnovnošolci. Veliko smeha sta požela tako kviz »na vročem stolu« kot modna revija. Za poskočne melodije sta poskrbela glasbena gosta, sestrica in bratec Barbara in Martin Jehart, troben-tačica in harmonikar iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
Praznični dan je bil priložnost za predstavitev solčavskih »upražnjih oblek«, ki sojih po besedah predsednika kulturnega društva Nejca Slapnika v njihovem kraju nosili kmetje pred nekaj več kot stoletjem, ko so se podali na vas. Pri izdelavi jim je v pomoč priskočila Helena Trobentar, ki jim je pomagala raziskati oblačilno kulturo tistega
Praznični dan je bil priložnost za predstavitev solčavskih »upražnjih oblek«, ki so jih v teh krajih nosili pred več kot stoletjem
(foto: Marija Sukalo)
oblačila. Ženska obleka je bila sestavljena iz štirih kosov, in sicer podkrila, krila, predpasnika in bluze. Kot dodatek je služila ruta. Materiali so bili večinoma laneni in bombažni. Za področje Solčavskega je značilen potisk blaga z belimi rožicami, predvsem na modro, pozneje tudi na druge barvne podlage.
Moško obleko so sestavljali hlače, srajca in brezrokavnik. Slednji seje zapenjal s svetlečimi kovinskimi gumbi. Na hrbtu je bila obvezna sponka, s katero so lahko regulirali širino brezrokavnika. Tovrstna sponka je imela enako nalogo pri hlačah, ki so bile v tistih časih raševinaste - mešanica lanu in volne, danes pa so te le iz volne,« je o oblekah, ki so bile ocenjene s strani slovenske obrtne zbornice - sekcije za domačo in umetnostno obrt in imajo potrdilo o pristnosti, povedala Trobentarjeva. Solčavski kulturniki so se ob glasbi tudi zavrteli in tako dokazali uporabnost ter razkošnost oblačil tistega časa.
Marija Šukalo
Od pon. do pet. od 7. da19. ure söbota od 7. dorl5?lure
( JVn	V V POSLOVNEM OBJEKTU
^/J SY	/ IZOLESNAZARJE
Od ponedeljka NOV delovni čas: poni* pet.: od 7. do£19. ure^^ sobota: od 7. do 14. ure
è	iü \
Naročilćma tel 03/839-52-71 ali 031/740-100 (Jožica).
Trgovina z obutvijo , R
Jurček M

Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12.	|
in od 14. do 19. ure	&
sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOIES Nazarje, tel. 839 02 50	1
m prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah!
V mesecu aprilu vam ob gotovinskem nakupu nudimo velikonočni popust!
NE VESTE KAKO BI SPOMLADI, POLETI IN JESENI NAJCENEJE TER UDOBNO SEGREVALI SANITARNO VODO?
e	mm
®03[M[L6SÄM

TERMOTEHNIKA
• V.-r*
Modeli:
TČ2-200,
TČ2-300,
TČ2-200A,
TČ2-250A,
TČ2-300A
Velja za navedene modele , do razprodaje zalog
70% prihrani v primevi üflljani
POKLIČITE: (03) 703 16 20
WWW.TERMOTEHNIKA.COM
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
Piše: Aleksander Videčnik
Na slovenskem ozemlju je že od davna zelo razvito čebelarstvo, lahko trdimo, da so Slovenci s svojo "sivko" prodrli daleč v svet. Tudi v naši dolini imamo številne uspešne čebelarje, ki so povezani v društva in ta v Čebelarsko zvezo zgornjesav-injsko-šaleškega območja.
Kot pišejo strokovnjaki, je med eno najstarejših živil človeštva. Že Homer, Ovid in Virgil ga opevajo v svojih delih. Dejstvo je, daje med vse do 17. stoletja tudi v Evropi nadomeščal sladkor. Seveda je bil tudi vosek nepogrešljiv. Rabili so ga za razne obredne običaje in največ kot surovino za sveče in še marsikje je bil uporaben. Ker je povpraševanje po medu in vosku tako hitro naraščalo, seje seveda tudi čebelarstvo temu primerno širilo in postajalo zelo pomembna veja kmetijskega pridelovanja. Predvsem seje širilo na alpskem območju, posebno pa v vojvodinah Kranjski in Koroški. Takšen razvoj je odločno podpiral cesar Karl V, ki je leta 1519 odredil, »da mora vsaka pristava imeti čebelnjak.« Tudi cesarica Marija Terezija je vsestransko podpirala razvoj čebelarstva v avstrijskih deželah.
Razvoj čebelarstva je seveda s časom marsikaj spremenil v tehnološkem pogledu - od čebeljega domovanja v izvotljenih drevesih, ki sojim rekli "klade" pa do najnovejših oblik panjev in drugih potrebščin pri delu čebelarjev. Zanimivi so bili koši iz slame ali z ilovico obloženi koši spleteni iz šibja. Končno so pričeli uporabljati iz desk zbite panje. To so bili ležeči panji 60 do 100 cm dolgi, 20 do 30 cm široki in 10 do 20 cm visoki s čelnico, ki ima spodaj v sredini zarezo za vstop čebel v panj. Takšnih panjev ne omenjajo več tik pred 18. stoletjem.
Posebnost poslikanih panjskih končnic se pojavi zgodaj, (ali najprej) v slovenskih alpskih predelih. Od tod se je poslikava širila na Štajersko, vzhodno Tirolsko in seveda najužno Koroško, kjer so pretežno bivali Slovenci. Strokovnjaki smatrajo kot središče začetkov te dejavnosti okolico Kranja in Radovljice.
Treba je razumeti tisti čas, koje veljalo, da so po velikosti in urejenosti čebelnjaka ocenjevali kmetijo. Velike kmetije so imele po navadi tudi veliko pridelavo medu.
Poznavalci in raziskovalci poslikanih panjskih končnic smatrajo za najstarejšo poslikano panjsko končnico iz leta 1758, predstavlja pa podobo Marije. Izvora ne navajajo, slovenski strokovnjaki pa jo pripisujejo kranjskim čebelarjem.
Naj omenimo še, kdo vse seje ukvarjal s pos-
Szročilo poslikanih panjskih končnic
likavo končnic. Nekatere so bile poslikane profesionalno, druge spet izrazito kmečko oziroma obrtniško. Zato je očitno, da so v poslikavo vključene tri skupine - izšolani slikarji, mizarji in slikarji pohištva ter ljubiteljski slikarji. Največ ohranjenih poslikanih končnic je ohranjenih iz druge skupine in predstavlja izrazito ljudsko slikarstvo. Lahko bi rekli, da so te slike redko izdelane do podrobnosti.
Že na začetku 20. stoletja se je hitreje spreminjala tehnologija in tako je poslikavanje končnic počasi usihalo. K temu so seveda pripomogli tovarniško ali obrtniško izdelani panji, ki so nadomeščali kmečke panje. Žal seje tako prenehalo izredno pomembno obdobje poslikanih panjskih končnic, ki so nekoč krasile naše čebelnjake in dokazovale lepo navado naših čebelarjev, saj so s poslikavo in s kranjsko sivko postali znani po celem svetu.
Navada je bila, daje čebelar po sliki na končnici imenoval panj. Tako na primer, tistega, na kater-
em je bil upodobljen francoski vojak - francoz. Če so babi hudiči jezik brusili - baba, ali če so na panju bili naslikani plešoči hudiči, pa preprosto -hudiči. Na ta način so tudi panje med seboj razpoznavali.
Pri tem ne gre pozabiti, da so pri poslikavi ohranjali tudi nekatere dogodke ali nesreče. V okolici Luč se je ohranilo nekaj poslikanih panjskih končnic, ki ponazarjajo krut uboj v gostilni v Strugah. Tam je neki čevljar Brglez, ki je delal v Mozirju, pobil celotno družino gostilničarja v Strugah. Toje storil s cepinom za les. Ta zločin je storil zločinec, kot seje izkazalo pozneje na sodišču v Šoštanju, ker je misli, da bo našel veliko denarja, sajje gostilna slovela kotfurmanska inje bila vedno dobro obiskana. Te panjske končnice hrani Pokrajinski muzej v Celju.
Vsekakorje bilo poslikavanje panjskih končnic lep običaj in predstavlja danes izredno, izvirno in pomembno kulturno izročilo slovenskih čebelarjev.
Kaj je zapisal stari Povh?
V Jazbinah nad Mozirjem živi upokojeni olcar Franc Goličnik - Povh. Z velikim veseljem je zbral nekaj svojih zapisov o kraju in ljudeh, kjer živi. Taki zapisi so zelo dragoceni, saj pogosto opisujejo, kakšne krajevne posebnosti, ki so velikokrat že pozabljene.
Pod naslovom Mlini na potokih, ki tečejo čez Jazbine, beremo tole: Potok Mlinšca ima ime zaradi mlinov, ki so bili zgrajeni ob njegovi strugi. Mline so tod imeli - Šumečki, Gostečki, Zgornje Govčki, Kebri, Segonički, Srebovčki, Jugovi, Planinski, Zagradiški, Zgornje Udovski, Spodnje Udovski, Medvedovi, Povhovi in Navodski. Vsi mlini razen Navodskega so že v ruševinah.
Mlini na potoku Reka pa so bili: Govčki, Grmad-ski, Jesevnikov, Rastočki, Ramšakov, Napočki,
Rebrski in Bajdelnov, ki še stoji, oprema pa je uničena.
Na potoku Golobnica sta bila nekoč Udički in Jakšetov mlin, sedaj ju ni več.
Pri sedanji gostilni Vid priteče potok Globovšek, ob njem je nekoč stal Kavčičev mlin.
Kako je Povh opisal Jazbine: Te imajo zelo razoran teren, precej strmih bregov, nekaj pa tudi ravnine in bolj položnega sveta. Po pripovedovanju mojega pra-pradeda Janeza Goličnika seje z Golti nekoč, davno nazaj, priplazil in se plazil dalje čez Jazbine sedemglavi lintver(zmaj). Kjerje vlekel glave, tam so sedaj grabni in vode. Priplazil se je do tja, kjerje danes gostilna Vid in tam zaradi ozkega in strmega sveta poginil. Zato pa je tod konec Jazbin, se pravi jazbečke idile.
3ščemo sfare fotografije
Šmihelski pevci pri Sv. Križu. Slika je bila posneta okoli leta 1955, posredoval jo je
Franc Goličnik - Povh.
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
V nedeljo, 22. aprila, bomo praznovali dan Zemlje. Praznik, ki je namenjen varovanju našega planeta, pred nami samimi. Praznujemo ga vse od leta 1970, ko se je zbralo 20 milijonov Američanov, da bi opozorili na ogroženost modrega planeta.
Človek posega v naravo vse od svojega zavedanja. S tem jo nezavestno in zavestno spreminja, ogroža in uničuje, na ta način pa ogroža tudi svoje zdravje, kvaliteto bivanja in obstoj. Pri tem se ozira predvsem na svoje koristi, meja si (posebej v preteklosti) ne postavlja. Šele ko začuti negativne posledice svojih dejanj, ko narava »vrne udarec«, začne človek ravnati z naravo bolj premišljeno. Vendar še vedno ne v taki meri, da bi bilo to dovolj.
Pri tem so najbolj na udaru gozdovi in vode, tako v svetovnem kot v domačem, evropskem in slovenskem merilu. Človek je gozd potreboval za prostor za naselitev in pridelavo hrane, kot vir energije in surovin.
MARIJA JURAK TROGAR
svetovalka za prehrano
Živila razvrščamo po prevladujočih hranilnih snoveh. Vem, da to že vsi veste, vendar je dobro, da vas opomnim, da si osvežite spomin in boste lahko zaradi tega kupovali in jedli hrano, ki vam bo omogočila dobro počutje in zdravje.
SKUPINE ŽIVIL
Nobeno živilo ne vsebuje le ene vrste hranilnih snovi, torej npr. le vitaminov ali le beljakovin. Niti voda ne vsebuje le vode, kije kemijsko spojina H20. Glede na to, koliko vsebuje mineralov ali rudnin, jo imenujemo mehka ali trda voda. Živila delimo v skupine na podlagi prevladujoče hranilne snovi in taje običajno tista,
Gozd, gozdarstvo in dan Zemlje
Ker se je zdel gozd neizmeren, so bili (in so ponekod še danes) posegi obsežni. Krčitve, goloseki, uvajanje tujerodnih vrst, monokulture gospodarsko najbolj donosnih vrst. Zaradi obsežnih posekov v Alpah so se začeli prožiti snežni in zemeljski plazovi, ki so ogrožali infrastrukturo, naselja in ljudi. Tudi pri nas gozdovom niso prizanašali; zaradi gradnje Benetk in nomadskega pašništva so že v srednjem veku izkrčili gozdove na Krasu, v času intenzivnega pašništva v drugi polovici 19. stoletja je bila gozdnatost na našem današnjem ozemlju komaj 36%, danes bo kmalu 63%.
Koje pokrajina izgubila varovalni plašč gozda, so se začeli obširni erozijski procesi (nastajale so puščave, pri nas goli Kras, hudourniški jarki, zemeljski plazovi in usadi). Gozdove so izsekovali zaradi potreb rudarjenja, glažutarsfva, fužinarstva in seveda lesarstva, saj je bil les na našem ozemlju skoraj edini vir energije in edina surovina. Namesto listavcev se je obnovila smreka, ki je zelo občutljiva in ranljiva vrsta. Zaradi monokultur smreke na neprimernih rastiščih se vsakih nekaj let razmnožijo podlubniki.
Negativne izkušnje so gozdarje v alpskem prostoru Evrope hitro prisilile v razmislek. Spoznali so, daje treba z gozdovi ravnati drugače. Na osnovi opazovanj in preučevanj gozdov so ugotovili, da bo gospodarjenje z gozdovi uspešno, če bodo upoštevali tri osnovna načela; trajnost, sonaravnost in večnamenskost. Gozdove bomo ohranjali le, če bomo v njih sekali manj, kot priraste, če
bomo v njih gospodarili načrtno, z vizijo za dolgoročno prihodnost. Ohranjali jih bomo, če bomo usmerjali njihov razvoj na podoben način, kot bi se razvijali sami, brez naših ukrepov; če bomo upoštevali naravne dejavnike (omejitve); če jih bomo obnavljali naravno, z rastišču prilagojenimi vrstami. Gospodarjenje z gozdovi bo uspeš-
Civilizacija se začne s posekom prvega drevesa in konča s posekom zadnjega.
In silva salus (v gozdu je rešitev).
Še danes v tropskih deževnih gozdovih vsako leto izkrčijo za več Slov-enij gozdov.
no, če bodo gozdovi vtakem stanju, da bodo lahko hkrati uspešno opravljali več različnih nalog, npr.; dajali kvaliteten les, nudili življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam in zdravo pitno vodo.
Ko ta načela prevzamemo v ostale sfere življenja, vidimo, da se izide. Šele ko se bomo zavedali, da preko možnosti in meja ne moremo in da je vse povezano z vsem, da je razvoj pomembnejši od rasti, bomo zares začeli varovati svoj planet in svoje življenje. Drugače pa bo neprijetna resnica postala nevarna resnica.
Jejmo z glavo - zdravo!
ki je je v živilu poleg vode največ.
Poznamo ogljikohidratna, beljakovinska, maščobna in vitaminsko-mineralna živila. Zadnja skupina seveda ne vsebuje količinsko
Skupine živil po prevladujočih hranilnih snoveh
največ vitaminov in mineralov, pač pa jih vsebuje veliko v primerjavi z drugimi živili, in ker so vitamini in minerali pomembni sestavni
deli encimov in hormonov, brez katerih je predelava hrane v telesu nemogoča ali bistveno okrnjena, je za človeka ta skupina živil posebnega pomena. Vsako vitaminsko mineralno živilo (sadje ali zelenjava) vsebuje tudi vodo, ogljikove hidrate, nekaj beljakovin in maščob.
URAVNOTEŽENA PREHRANA
Morda ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med uravnoteženo in uravnovešeno prehrano? Nobene razlike ni. Uravnotežen se morda bolje sliši, ker ima pameten prizvok (nekaj, kar ima težo). Oba pridevnika pomenita prehrano, ki omogoča dobro počutje, zdravje, ravnotežje človeka (in okolja, od koder pridobiva hrano).
Uravnotežena prehrana po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije WHO je prikazana v prehranski piramidi. Namenjena je prizadevanjem za doseganje in vzdrževanje primernega, uravnoteženega stanja prehranjenosti in zdravja za ves svet. Žitarice z rižem so glavna hrana masi azijskega in afriškega prebivalstva. Vendarje zanimivo, da imajo ravno veliki narodi npr. Kitajci in Indijci v prehrani veliko
zelenjave in sadja in vzporedno s tem manj problemov s povečano telesno težo in civilizacijskimi boleznimi. Seveda veliki zahodni bratje že skrbijo za napredek in uravnoteženo prehransko civilizacijo v obliki hamburgerjev, pomfri-ja in zrezkov ter seveda koka kole tudi na vzhodu. Verjetno bi se npr. Iračani počutili prav zapostavljene, če jih zahod ne bi poučil o gurmanskih čudežih sodobne prehrane.
Prehranska piramida, kakršnoje videti povsod, je lahko vzgled uravnotežene prehrane tudi za Evropejce, le če ji odstranimo spodnji, največji del ogljikohidrat-nih živil (žita in izdelki). Kajti v naši civilizaciji je predstavnik žita kruh, pri današnjem standardu pa že več kot polovica ljudi pri nas porabi tako malo energije za delo in način življenja, da lahko kruh, pekovsko pecivo in testenine le gleda, ne sme pa jih vonjati ali celo jesti.
Ob pomanjkanju sadja in zelenjave lahkojemo kvečjemu polnozrnati kruh, razne kaše in nakaljena zrna. In če tega ne vemo ali pa nočemo razumeti, dokler smo še zdravi (ali pa si mislimo, da smo zdravi), se počasi vse slabše počutimo, potem pa zbolimo za
Kot vsa večja mestna in primestna središča se tudi na deželi srečujemo s problemom pasjih iztrebkov. Večina lastnikov štirinožnih prijateljev ne pobira iztrebkov, zato so ljudje vse bolj netolerantni do živali, saj jih to zelo moti.
Če imamo psa, je med drugim pomembno, daje naš hišni prijatelj brez parazitov. Psi so pogosto okuženi s črevesnimi zajedavci. Skrb za čisto okolje je vsekakor pomembna, vendar ne smemo pozabiti, da so v pasjih in mačjih iztrebkih povzročitelji bolezni, posebno črevesni zajedavci, ki so nevar-
katero od civilizacijskih bolezni. Če to ni ptičja gripa, se zdravnikom ne zdi nič posebnega, saj tako ali tako vsakomur kaj manjka in nekaj človeka mora spraviti pod rušo. Torej: Jejmo z glavo - zdravo!
VPLIV POLITIKE PROIZVODNJE HRANE
Poseben problem je kmetijska politika evropskih in ameriških držav, še vedno izrazito usmerjena v živinorejo. Živilskopredelovalna industrija kmetijske proizvode maksimalno obdela in predela, kar človekovemu zdravju vse bolj škodi. Lahko bi rekli, da je naše gospodarstvo, kar se proizvodnje hrane tiče, bolj naklonjeno ohranjanju svetovne pridelave hrane, kakršna je danes in kovanju mastnih dobičkov, kakor pa zdravi prehrani.
Že več kot desetletje po svetu priznani doktorji različnih naravoslovnih znanosti, zlasti pa biokemiki, nutricisti in zdravniki objavljajo rezultate raziskav, ki pričajo o škodljivosti uživanja večjih količin mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, razvite države pa še naprej zavzeto subvencionirajo rejo živine, po možnosti čimbolj zdrave, kar rejci dosežejo z uporabo raznih krmil, v katerih so (ameriška) žita, vitamini in
niza živali in ljudi.
Gliste najpogosteje najdemo pri mladičih in mladih živali, trakulje pa pogosteje pri odraslih živalih. Okužene živali z iztrebki izločajo veliko število jajčec in z njimi okužijo igrišča, zelenice, dvorišča,
parke, torej okolje, v katerem živijo in se gibljejo. Jajčeca se zadržujejo tudi na dlakah živali. Jajčeca so zelo odporna in lahko v okolju
minerali. Da pa živali bolje uspevajo, lahko dobijo kakšno hormonsko injekcijo.
Seveda vsi rejci upoštevajo karenco pri prireji mleka in zakolu živali, vendar... Trideset let poučevanja ljudi o pitju mleka in prizadevanja za večje uživanje mesa in boljši kruh so naredila svoje, čakalnice so polne in farmacevtski dobički letijo v nebo. Države, ki so z ogromnimi vlaganji dosegle, da krava da 50 namesto pet litrov mleka na dan, naj zdaj ljudem povedo, da imajo lahko GERB (gastroezofagealno refluk-sno bolezen, po domače pa vse več povečane želodčne kisline, gastritisov in ran na želodcu) zato, ker pojedo preveč mleka in mlečnih
preživijo tudi nekaj let. Z njimi in drugimi razvojnimi oblikami zajedavcev se tako okužijo živali, pa tudi ljudje.
Jajčeca nekaterih glist pridejo pri neupoštevanju osnovnih higienskih načel tudi v prebavila človeka.
Prav zaradi tega so majhni otroci najpogosteje okuženi. Larve, ki se izjajčec sprostijo v prebavilih človeka, migrirajo in se razvijejo v odrasle
izdelkov! Zraven pa še sto vrst prečiščene, predelane, zmlete, ek-strudirane, začinjene, stabilizirane, ocvrte, zamrznjene in še in še drugačne, z visoko tehnologijo predelane ostale hrane!
KAJ NAM PREOSTANE?
V kapitalizmu in demokraciji ima vsak človek svoje možgane in se lahko odloča, kaj bo naredil s svojim zdravjem in svojim življenjem. Lahko tudi brska po internetu in knjigah ter bere izsledke raziskav in si o njih ustvari svoje mnenje, dognanja lahko celo preizkusi na svoji koži. Kdor nima v glavi resnega cilja uravnoteženo zdravo jesti in živeti, je le orodje za doseganje kapitalskih dobičkov v rokah tistih, ki vedo kaj hočejo.
gliste. Larve potujejo in končajo v različnih organih: pljuča, srčna mišica, možgani, jetra, očesna mrežnica.
Otroci invadirani z ličinkami pasjih in mačjih nematodov (glist) kažejo-odvisno od količine in lokacije ličink - naslednje simptome: neješčnost, bolečine v mišicah in trebuhu, postanejo cmeravi, kašljajo, nekateri dobijo drisko in imajo občasno povišano telesno temperaturo.
Seveda pa pobiranje iztrebkov in neškodljivo uničevanje le-teh prepreči vsakršno možnost okužbe psa in človeka. Zaradi vsega napisanega, vse lastnike psov in mačk pozivamo, naj počistijo za svojim štirinožnim prijateljem, pa naj bo to kjerkoli.
Za konec še en stari rek, ki drži kot pribito: »Naj kuža v miru kaka, njegova naravna potreba ne čaka! Pravica občanov pa je, da v čistem okolju žive.«
Duška Hrovat
©
/© ANDRAGOŠKI zavod
//a 1UDSKA UNIVERZA VELENJE
Občina Ljubno
v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje organizira
24-urni začetni tečaj računalništva
(Windows - Word - Internet - elektronska pošta)
Pretežni del tečajnine svojim občanom podarja občina Ljubno, zato je individualni prispevek udeleženca samo 80 EUR. Tečaj bo potekal na osnovni šoli Ljubno ob Savinji.
Prijave sprejemamo na tel.: 839 02 60 in 898 54 50 do 4.5.2007 oziroma do zapolnitve prostih mest.
Ne zamudite te enkratne priložnosti, ki vam zanesljivo nudi pridobitev znanja računalništva!
Kaj se skriva v pasjih iztrebkih?
PREDSTAVLJAMO VAM: TESLA ROADSTER
Čistokrvni športnik na baterije
V zadnjih mesecih so mediji polni prispevkov o izpustu C02. Globalno segrevanje je postalo svetovna tema številka ena, ki se ji niti slučajno ne more izogniti tudi avtomobilska industrija. Tako rekoč vsi proizvajalci se kar naenkrat trudijo izdelovati varčne avtomobile na motorni pogon, istočasno pa vlagajo ogromne finančne zneske v razvoj alternativnih pogonov za prihodnje generacije.
V Silicijevi dolini v ZDA, blizu San Francisca, medtem podjetje Tesla Motors razvija avtomobil na majhne litij-ionske akumulatorje. Na trg naj bi menda prišel že v roku enega leta. Vozilo poganja 6.813 majhnih akumulatorjev, ki so veliki kot tisti v mobilnih telefonih. Akumulatorji so razdeljeni v enajst sektorjev po 621 kosov in skriti za zadnjimi sedeži.
Tesla roadster je narejen na osnovi lotusa elise. Zaradi velikega števila akumulatorjev je podaljšan za 13 centimetrov, pa še na teži je
tomobilu kar 400 kilometrov avtonomije.
Problem v tem trenutku predstavlja le še pregrevanje, saj se celice segrejejo na temperaturo preko 100 stopinj Celzija, zato
pridobil dobrih 230 kilogramov. Elektromotor razvija neverjetnih 248 KM in omogoča pospeške od 0 do 100 km/h kar v 4,2 sekunde. Končna hitrost naj bi presegala 200 km/h. In karje najbolj pomembno: akumulatorji zagotavljajo av-
GLOBALNI TEDEN VARNOSTI V PROMETU
Prometna varnost ni naključje
Na območju celotne Slovenije bo v tednu med 23. in 29. aprilom potekala preventivna akcija. Izvajali jo bodo policisti ter sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so jih ustanovile občine. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem na osveščanje mladih in njihovo udeležbo v cestnem prometu.
Organizacija združenih narodov je v letu 2005 prvič obravnavala svetovne razsežnosti posledic prometnih nesreč, saj se z razvojem motorizacije v deželah v razvoju izjemno povečuje tudi število žrtev. Ocena strokovnjakov je, da na svetu vsako leto zaradi posledic prometnih nesreč umre od 1 do 1,2 milijona ljudi.
Na podlagi resolucije Organizacije združenih narodov, ki govori o izboljšanju varnosti v cestnem prometu, sta Ekonomska komisija OZN za Evropo in Svetovna zdravstvena organizacija skupaj razglasila 1. globalni teden ZN za varnost na cestah, Ta bo od 23. do 29. aprila in je usmerjen predvsem k ukrepom za večjo varnost mladih v cestnem prometu.
S prvim globalnim tednom varnosti želijo opozoriti na veliko ogroženost mladih v cestnem
prometu in spodbuditi večjo kvaliteto pri izvajanju različnih aktivnosti, ki so namenjene mladim, hitrejšo uveljavitev že sprejetih zakonskih določil za voznike s spremljevalcem in voznike začetnike ter predvsem večjo aktivnost mladih.
Na območju mozirske policijske postaje bodo potekale preventivne aktivnosti, pri katerih bo sodelovala policija, predvsem v osnovnih šolah in vrtcih, kjer bodo vodje policijskih okolišev predavali otrokom o varni udeležbi v cestnem prometu. V času akcije bodo policisti izvajali kontrolo prometa v bližini šol in vrtcev, kjer bodo pri delu uporabljali laserski merilnik hitrosti in s tem umirjali hitrost. Prav tako bo policija sodelovala ob dnevu OŠ Nazarje, ki bo 24. aprila.
Benjamin Kanjir
lahko pride do požara. Konstruktorji obljubljajo, da bodo težavo rešili do začetka serijske proizvodnje. Življenjska doba akumulatorjev bi naj bila najmanj 160.000 prevoženih kilometrov.
Pomemben je tudi podatek, da tesla roadster razpolaga samo z dvema prestavama. Prva od 0 do 100 km/h, druga pa od stotice dalje. Navora je pri elektromotorju vedno dovolj - 260 Nm, razpore-
jen pa je enakomerno v celotnem območju. Motor se zavrti do
13.500	vrtljajev na minuto, karje toliko kot pri pravih dirkalnikih, seveda pa morajo biti občutki pri vožnji povsem drugačni, pospeški in navor naredijo svoje, pa še hrupa ni.
Pri vožnji navzdol se energija zaviranja uporablja za polnjenje akumulatorjev. Kljub veliki porabi ima tesla roadster vgrajeno klimatsko napravo in hi-fi ozvočenje ter vse ostale malenkosti, ki delajo življenje med vožnjo lepo in prijetno. Cena je že znana in znaša okoli 75.300 evrov, prva naročila pa so že pobrali. Med elitne kupce se uvrščajo George Clooney, Arnold Schwarzenegger in še nekateri predstavniki hollywoodske elite. To pa je najboljša brezplačna reklama za prihodnje kupce, saj dobro vemo, kaj danes najbolj vpliva na mlado generacijo: vzorniki!
Igor Pečnik
(hÌIÈR MH'riftfy.
RIHTER d.o.o. Montažne gradnje
Loke 40,
3333 Ljubno ob Savinji
montažne gradnje
RIHTER d.o.o. podjetje, specializirano za izdelavo hiš in objektov po meri kupca. Temeljne dejavnosti podjetja so razvoj, proizvodnja in postavitev montažnih ali lesenih hiš, nadgradnja obstoječih objektov ter obnova ostrešij. Vse hiše RIHTER so unikati, izdelani po meri in željah naročnikov.
Za uresničevanje zastavljenih ciljev in plana podjetja vabimo k sodelovanju:
TESARJE TER STAVBNE KLEPARJE - z 2 letoma delovnih izkušenj, ki ste sposobni branja in razumevanja tehnične dokumentacije in obvladate tesarjenje.
MIZARJE - z 2 letoma delovnih izkušenj, ki obvladajte branje tehnične dokumentacije, poznate tehnološke postopke in uporabljate delovne elemente, orodja ter stroje.
SUHO MONTAŽERJE - z 1 letom delovnih izkušenj, s sposobnostjo branja in razumevanja tehnične dokumentacije, vgrajevanja in uporabljanja delovnih elementov, orodij ter strojev.
NUDIMO ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in napredovanje glede na rezultate. Delovno razmerje sklenjeno za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja oz. sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Če ste pripravljeni sprejeti izziv ter želite v popolnosti izkoristiti svoje potenciale in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev na naslov RIHTER, d.o.o. (s pripisom delovnega mesta). Loke 40, 3333 LJUBNO OB SAVINJI oziroma na e-mail: zaposlitev@rihter.si
Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št.: 03 839 04 35.
DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE
Ani Glušič bronasta plaketa in posebna nagrada
V dneh od 13. do 18. marca je v Ljubljani in na Vrhniki potekalo letošnje državno tekmovanje mladih glasbenikov. Na tradicionalnem tekmovanju, letošnje je bilo že 36. po vrsti, je nastopilo 470 učencev izjavnih in zasebnih glasbenih šol, Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana in Maribor, srednjih glasbenih šol iz Celja, Velenja in Kopra ter študenti z ljubljanske Akademije za glasbo in glasbenih konzerva-torijev iz tujine (Dunaj, Celovec, Trst, Pariz, London).
Z regijskega sta se na državno tekmovanje letos uvrstili dve učenki Glasbene Nazarje, in sicer klarinetistka Mojca Kuhar in pianistka Ana Glušič. Mojca Kuhar, njen mentor je Bojan Zeme, je ob klavirski spremljavi Ane Avberšek nastopila vib kategoriji in za svoj nastop
Učenka Glasbene šole Nazarje Ana Glušič je prejela posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe (foto: arhiv GŠ Nazarje)
23. marca vSIovenski filharmoniji v Ljubljani.
Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše je po zaključku tekmovanja povedala, daje z letošnjimi rezultati zadovoljna ne glede na to, da uspehi niso tako bleščeči kot v minulih letih. Doseženi rezultati brez dvoma pričajo o kakovostnem glasbenem izobraževanju v Nazarjah, to pa je nenazadnje poslanslvo šole, je prepričana Klemšetova, ki soji pred nedavnim zaupali še en petletni mandat za vodenje GŠ Nazarje.
Franci Kotnik
prejela priznanje, Ana Glušič, katere mentorica je Ana Avberšek, pa je za nastop v 1. b kategoriji prejela bronasto plaketo in posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe v svoji kategoriji. Nagrado je prejela na koncertu nagrajencev
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Pričarali pomladno svežino
Poskočnost ob poskočnih vižah
Darko Atelšek in njegovi muzikanti so vedno dobrodošli gosti v gornjegrajskem centru starejših občanov (foto: EMS)
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
v gornjegrajskem centru starejših so mesečne prireditve ustaljena praksa, s katerimi poskušajo razvedriti stanovalce injim predstaviti izvajalce različnih glasbenih, pevskih intudi gledaliških veščin. Nekateri so v centru že stari znanci in prijatelji, tako kot Darko Atelšek, kije s svojim orkestrom mladih harmonikarjev vedno dobro-
došel gost. Tako je bilo tudi ob zadnjem nastopu, ko so se predstavili predvsem harmonikarji iz Gornjega Grada in okolice, višek doživetja pa se je zgodil, koje vzel v roke harmoniko tudi sam Atelšek in še enkrat več dokazal, da upravičeno sodi v prvo kategorijo slovenskih »frajtonarjev«.
Savinjčan
Ob zaključku koncerta so zaigrale kitaristke, ki jih poučuje Suzana Hebar (foto: Marija Sukalo)
Glasbena šola Nazarje je v torek, 3. aprila, pripravila koncert učencev, ki igrajo strunske instrumente. Številnemu občinstvu so se v dvorani glasbene šole predstavili tako začetniki kot tisti z večletno glasbeno izkušnjo in se skušali vživeti v melodije, ki so odzvanjale iz njihovih instrumentov.
Že v uvodu je glasba godalnega orkestra, ki je skupaj vadil le dva meseca, pričala, da so mladi godalci dobro pripravljeni in bodo s svojim nastopom pričarali pomladno svežino. Tudi violončelistki Katarina Remic in Mojca Bitenc, citrarke Tja-
ša Menih, Nina Pečnik, Petra Lam-prečnik, Monika Tostovršnik in Urška Bicer, violinisti Andraž Stropnik, Eva Vačovnik in Anita Acman ter kitaristki Polona Lamprečnik in Špela Parašuh pri tem niso zaostajali. Mladi glasbeni virtuozi so predstavili dela domačih in tujih avtorjev ter številne narodne in ponarodele napeve. Ob zaključku programa je svojo razigranost dodal ansambel kitaristk, v katerem so se po strunah kitar sprehajali prsti Barbare Premužič, Špele Parašuh, Eve Eveline Zamernik, Mojce Brezovnik in Metke Špende.
Marija Sukalo
V aprilu praznuje rojstni dan
Milan Stropnik
Sreče, zdravja in veselja ti želijo
sosedje
Ob rojstvu hčerke MOJCC
želimo mamici Andreji obilo sreče, obema pa veliko zdravja!
Vsi njeni
VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
^Loke pri Mozrju 24 ✓	Tel. 041/798-587
SPOMLADANSKA SEZONA SAJENJA CVETJA JE V POLNEM TEKU! NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO:
- raznovrstnih rastlh za balkone,
I okna, grede h grobove veliko novitet
^’Ozlicne.zasàdit^l v visečih posodal ■ specialni vrtnarski syfeWti h anoiilc
froling ^
API ATA 17 1 C C A
TOPLOTA IZ LESA
BIOMASA
ROK SimODOLNIK
Biomasa d. o. o.
Krnica 52,3334 Luče ob Savinji
tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 04 7 383 383
SDS
Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Mozirje ter J3^ želimo prijetni praznovanje 1. maja, r P^ika dela.
ajHin
tfiotef
Občinski odbor SDS Mozirje
'j !/] P P ,i*i
X PODVEZA 33 B, 3334 LUCE
Takoj zaposlimo delavca za delovno mesto SKLADIŠČNIK VILIČARIST, za določen čas s poskusnim delom 3 mesece in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Opis del: prevzemanje, skladiščenje, izdajanje materiala, vodenje in urejanje skladiščne dokumentacije.
Pogoj: izpit za viličarja, organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost.
Resni kandidati pošljite prošnje s kratkim življenjepisom na naslov podjetja.
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Nova generacija gasilskih »oficirjev«
V nedeljo, 1. aprila, so na Gasilski zvezi Velenje potekali izpiti za pridobitev čina gasilski častnik. Izobraževanja se je udeležilo in ga uspešno opravilo tudi deset gasilcev iz štirih društev zgornjesavinjske gasilske zveze. Kandidate sta med pisanjem testov obiskala regijski poveljnik Franc Finkšt in predsednik GZ Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar.
opravili preizkus iz praktičnega dela, v nedeljo pa je sledila še teorija v Velenju. Kotje izjavil vodja tečaja, poveljnik Gasilske zveze Velenje Jože Drobež, z njim pa so se strinjali
Kandidati so se reševanja izpitnih pol lotili zelo zbrano in resno
(foto: Marija Lebar)
Komisija za izobraževanje pri Gasilski zvezi Velenje že dalj časa uspešno izvaja izobraževanja, ki se jih občasno udeležujejo tudi zgornjesavinjski gasilci. Tokrat se je prijavilo deset kandidatov in sicer po dva iz PGD Gornji Grad in Luče ter po trije iz PGD Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti. S tečajem za gasilske častnike so začeli sredi februarja.
Ob teoriji so kandidati pridobivali izkušnje še iz praktičnega dela. Vsak tečajnik, med njimi tudi ena ženska, je za predmet gasilska taktika izdelal ustrezno taktično nalogo. Ta je morala obravnavati določen objekt in rešitve v primeru
požara oziroma intervencije. V izobraževalnem centru na Igu so v soboto, 31. marca, vsi tečajniki
tudi ostali predavatelji, je bila tokratna skupina 40 slušateljev izredno resna in delovna.
Regijski poveljnik Franc Finkšt iz Trnovca nam je povedal: »Takšna oblika izobraževanja v drugi zvezi ima številne prednosti. Kandidat lahko primerja delo matične in sosednje zveze. Pomembno je tudi spoznavanje ostalih kolegov gasilcev, kar pripomore k boljšemu povezovanju in uspešnejšemu delu, posebej v primeru skupnih vaj ali intervencij. Ne nazadnje pa je važno tudi druženje in izmenjava mnenj ter pozitivna samopodoba gasilcev.«
Pričakovati je torej, da se bo kadrovska okrepitev odrazila na še višji kvaliteti dela v društvih. Slovesna podelitev činov bo opravljena po tem, ko bo izpite verificirala Gasilska zveza Slovenije in bo tako zadoščeno še formalnostim.
Marija Lebar
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI
Vztrajali bodo na kakovostnih prireditvah
Rečiško Kulturno umetniško društvo Utrip je v letih delovanja po besedah predsednika Jožeta Skončnika z raznovrstnimi prireditvami povečalo kulturno ponudbo v kraju in dolini ter si pridobilo občinstvo, ki se dokaj redno udeležuje njihovih prireditev. Kljub temu da so si lani v plan dela zadali deset prireditev, so jih uspeli pripraviti kar trinajst.
Januarja so v farni cerkvi gostili OktetTeš. Na Čitalniškem večeru pri Dobrovčevih se je marca predstavila Štefanija Glušič. Pogovor z njo je vodila Breda Bider, kulturni program pa je pripravila Cita Galič. Na oder so postaviti igro Marka Kurata Darilo za rojstni dan. Z njo so gostovali tudi po drugih krajih naše doline.
Okroglo mizo na temo "Kulturna prireditev je tudi družabno srečanje" v rečiški osnovni šoli je v uvodu popestril nastop Mešanega pevskega zbora Gorenje. V šoli so maja gostili Harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Savina iz Žalca in kvintet Harminet pod vodstvom Andreje Turnšek.
Predsednik KUD Utrip Jože Skončnik (foto: Marija Šukalo)
Člani društva so pomagali pri izvedbi proslave ob krajevnem prazniku. V okviru prireditve Od lipe do prangerja so pri Dobrovčevih pripravili predstavitev knjige Jožeta Galiča Zaradi pesmi. V sodelovanju z rečiškimi lovci in gasilci so v Bla-tah pripravili koncert tamburašev s Polzele.
Septembra so prisluhnili predavanju dr. Petra Weissa o zgornjesav-injskem narečju, oktobra pa koncertu Mešanega pevskega zbora Gorenje in vokalni skupini Majnice.
Novembra so pripravili Večer slovenske besede s pesnico Nežo Maurer. Leto so zaključili z recitalom pesmi Ivana Minattija ob proslavi za Prešernov rojstni dan. Tudi na druženje niso pozabili. Avgusta so pripravili piknik, oktobra pa so se podali na strokovno ekskurzijo v Ljubljano.
Člani KUD Utripsosi bili na nedavnem občnem zboru enotni, da bodo vztra-
jali pri kakovostnih prireditvah, še naprej želijo namreč gostiti znane in priznane kulturne umetnike ter tako obiskovalcem približati tudi druge oblike kulture. V plan dela so si zadali tudi izobraževanje in sicer tečaj retorike za napovedovalce in recitatorje ter tečaj za režiserje gledaliških predstav in proslav.
Marija Šukalo
VIVA LA MUSIČA
Ponovna oživitev zbora
Minuli teden so se v Mozirju na neformalnem sestanku zbrali nekateri od pobudnikov za ponovno oživitev pevskega zbora Viva la musica, ki je pred časom deloval v Lučah. Pobuda je prišla tako s strani bivših članov kot dirigentk. Tokrat nameravajo k sodelovanju povabiti pevce iz vse doline.
Komorna zasedba naj bi štela do 35 pevcev, delovala pa bo kot projektna skupina. Združiti želijo pevce bivšega zbora in tiste z določenimi pevskimi izkušnjami, saj nameravajo delovati na nekoliko zahtevnejšem nivoju. Da bi preverili glasovne sposobnosti bodočih članov, bodo 26. aprila ob 19. uri v Osnovni šoli Luče in 27. aprila ob 18. uri v Slomškovi dvorani v Mozirju organizirali avdicije. Te jim bodo pokazale, kako
sestaviti bodočo skupino Viva la musica. Prijave bosta sprejemali Neža Strmčnik in Urška Breznik.
Na svoje projekte se želijo dobro pripraviti. Zato bo muzikološko pripravo in korepeticije imela mag. Simona Moličnik, Jerica Bukovec pa izvedbeni - interpretativni del. Pravijo, da je pomembno dobro skupinsko delo, pa tudi druženje po »uradnih« vajah.
Marija Lebar
Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE UUBNO ZA LETO 2007
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2007:
-	NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno
-	ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno
-	SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno
-	BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno
-	SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno
-	DENARNA NAGRADA.
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
-	za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Ljubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno;
-	za ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno;
-	za SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo;
-za BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo;
-	za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno;
-	za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki.
4.	Pisni predlog mora vsebovati:
-	osnovne podatke o predlagatelju
-	podatke o predlaganem kandidatu za priznanje
-	vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata
-	utemeljitev predloga in predlaganega priznanja
-	podpis predlagatelja
5.	Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 22.06.2007. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek 03.08 2007.
Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
Sodelovanje na natečaju Poplava
Z otroki iz nazorskega vrtca, starimi 3-6 let, smo se udeležili regijskega natečaja na temo Naravne in druge nesreče - poplava, ki ga je razpisalo Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje. Ker otroci na srečo še niso doživeli, kakšno katastrofalno moč ima lahko narasla voda, smo si v vrtcu ogledali posnetke poplav, ki so leta 1990 močno prizadele našo dolino.
Mladi prejemniki nagrad z natečaja na temo Naravne in druge nesreče - poplava s svojima vzgojiteljicama
Prebirali in pregledovali smo različno literaturo na razpisano temo in z otroki delili naše izkušnje ob poplavah izpred let. Otroci so ob koncu izdelali kar nekaj likovnih del, ki smojih tudi odposlali.
Komisija je med prispelimi deli izbrala nekaj izdelkov naših otrok, ki so bili s praktičnimi nagradami nagrajeni na regijskem nivoju in odposlani še na državni natečaj. Prav tako smo si kot najaktivnejši vrtec v natečaju prislužili lutkovno predstavo Pikee Ježek in gasilko Jež, gle-
dališča Fru-Fru iz Ljubljane. Na predstavo, ki smo si jo 3. aprila v Kulturnem domu Nazarje z veseljem ogledali, smo povabili tudi otroke iz vrtca Šmartno ob Dreti in otroke iz nižjih razredov OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti.
Ob doseženih rezultatih in uspehih smo tako zaposleni v Vrtcu Nazarje kottudi otroci dobili še večji zagon in željo, da se tovrstnih natečajev in razpisov še večkrat udeležimo.
Katja Kolenc
BREZPLAČNO PRANJE
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do četrtka, 26. aprila 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
/M. MIKLAVC
TEFHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Organizacije, Ljudje in dogodki
[
PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Šmihelccmi dobili mini gasilski dom
V mozirskem prostovoljnem gasilskem društvu njihovi člani že izvajajo aktivnosti, s katerimi bodo obeležili 120 let obstoja društva. Podžupan občine Mozirje Roman Čretnik in direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik sta 14. aprila v Šmihelu uradno predala namenu prostore, ki bodo odslej služili gasilcem. Slednji so obnovili staro zbiralnico mleka, ki jim jo je Zadruga Mozirje oddala v najem za njihove potrebe.
Pred 29 leti je bila všmihelu ustanovljena gasilska trojka. Slednja je že zdavnaj zrasla v aktivno enoto gasilcev, ki je velikokrat dokazala upravičenost obstoja. Oprema, ki jim je služila v primeru požarov, je bila doslej hranjena na domačiji Jesovnikovih. Ob tem so si dolga leta želeli, da bi se stara zbiralnica mleka ob domači cerkvi
Nov objekt za potrebe šmihelske gasilske trojke sta predala namenu mozirski podžupan Roman Čretnik in direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik (desno) (foto: Benjamin Kanjir)
preuredila za namene gasilcev. To jim je v dogovoru z lastnico objekta Zadrugo Mozirje sedaj uspelo. Za simbolični najem, ki pomeni zgolj plačilo stroškov energije, imajo šmihelski gasilci odslej dobro urejene prostore. V njih bo primemo hranjena oprema, zaščitna sredstva in ostalo.
Ob tako veliki in pomembni pridobitvi za majhen kraj, kot je Šmihel, domačini niso mogli skriti zadovoljstva. Ob desetini gasilcev iz Mozirja se je slovesnosti udeležilo večje število gostov in domačih glasbenikov, ki so popestrili slovesnost. Predstavili so se domači pevci, ki jih vodi Toni Acman, pod taktirko Andreja Raka so zaigrali harmoni-kaši, v duetu sta zaigrala tudi Hribr-ska Franc in Gašper.
Benjamin Kanjir
KLANJE IN PREDELAVA MESA NA KMETIJAH
Izdelek mora biti »varen« za prodajo
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca in mozirska kmetijsko svetovalna služba sta drugo sredo v aprilu pripravila predavanje o klanju in predelavi mesa. V Mozirju je o pogojih za registracijo te dopolnilne dejavnosti na kmetiji spregovorila svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Irena Kos s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, Enota Šmarje pri Jelšah.
Člani združenja in predstavniki turističnih kmetij so prisluhnili zakonskim določilom in pravilnikom,
Irena Kos je poudarila, da je kmet dolžan zagotoviti vse higienske zahteve, da bo njegov izdelek »varen« za prodajo
(foto: Marija Šukalo)
ki določajo, kaj vse je potrebno, da se lahko klanje in predelava mesa registrira, kakšni naj bodo prostori in izobrazba nosilca dejavnosti. »Slovenska zakonodaja je sedaj pripravljena do te mere, da se da ta dejavnost registrirati, vendar je še kar nekaj evropskih uredb, kijih je potrebno preučiti. Upoštevati je potrebno predvsem pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora in pravilnik o določitvi higienskih zahtev za obrate na področju klanja in predelave mesa,« je med drugim povedala Kosova ter oba pravilnika tudi predstavila. Pri pa je tem poudarila, da je kmet dolžan zagotoviti vse higienske zahteve, da bo njegov izdelek »varen« za prodajo.
Ob zaključku predavanja seje razvila razprava, v kateri so člani združenja in predstavniki turističnih kmetij svoje znanje in izkušnje želeli dopolniti z odgovori in informacijami predavateljice.
Marija Šukalo
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE-MLADINA
Ibbotson, Eva: Zvezda Kazana, Horowitz, Anthony: Zvezda zla, Von Ziegesar, Cecily: Saj veste, da me obožujete, Simon, Francesca: Grozni Gašper, nogometni navdušenec, Lewis, C.S.: Konj in njegov fantič, Cross-ley-Holland, Kevin: Artur, Makarovič, Svetlana: Mačnice, Brezina, Thomas: Titanik, oglasi se, prosim!, Gibbons, Alan: Zdrži!, Bach,Tamara: Punca z Marsa.
LEPOSLOVJE - ODRASLI
Čar, Aleš: Made in Slovenia, Kurkov, Andrej: Piknik na ledu, Möderndor-fer, Vinko: Odprla sem oči in šla k oknu, Sivec, Ivan: Slovenska pravljica Maksima Gasparija, Cornwell, Patricia Daniels: Poslednje upanje, Mosley, Walter: Srečni sin, Riel, Jrrn: Odbite arktične zgodbe, Hall, Allan: Dekle iz kleti, Parsons, Tony: Družina je zakoni, Weisberger, Lauren: Hudičevka v Pradi, Rubenfeld, Jed: Interpretacija umora, Khoury, Raymond: Zadnji templjar, Garcia Marquez, Gabriel: Živim, da pripovedujem.
STROKOVNA LITERATURA
Casanova, Giovani Giacomo: Zgodba mojega življenja, Kaltenaker, Matic: Oblikovanje spletnih strain, Bratuša, Tomaž: Hekerski vdori in zaščita, Guilbert, Laure: Upanje za Ruando, Plut, Dušan: Mesta in sonaravni razvoj, Crosby, Alfred W.: Ekološki imperializem, Kresal, Grega: Zimski vzponi, Marinšek, Marjan: Slovenska pravljica Maksima Gasparija, Mrkaič, Mičo: To so bile svete krave.
VIDEOGRADIVO
Odgrobadogroba, Obupna belina, Lassie: nov začetek, Tristan & Izolda, Zadnji dnevi Sophie Scholl, Lovec na rekorde: legenda o motorju, Neverjetna popotovanja palčka Davida.
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Zastavljeni «ilji uresničeni le s skupnim delom
Člani Športnega društva Gmajna Varpolje že vrsto let uspešno pripravljajo različne športne In družabne prireditve. Od njihove registracije pred osmimi leti do danes so uspeli urediti in posodobiti športni park. Pri tem so varpoljski športniki opravili veliko število prostovoljnih ur.
V kompleksu igrišč za različne športe z žogo so postavili brunarico in opremili njeno notran-jostterji dodali nadstrešek. V prihodnje, v kolikor bodo dopuščala finančna sredstva, imajo v načrtu še razsvetljavo igrišč in zgraditev slačilnic. Stem bi po mnenju predsednika drušlva Franja Pukarta park dobil dokončno podobo.
Da bi park vseskozi služil svojemu namenu, so potrebna vzdrževalna dela in seveda čistoča okolice, ki jo nekateri posamezniki žal razumejo čisto po svoje. Dogaja se namreč, da se na igrišču ali ob njem, kljub večjemu številu košev za smeti, najdejo plastenke in različni odpadki. Zato seje
Franjo Pukart sodi, da bodo z razsvetljavo igrišča uredili končno podobo športnega parka (foto: Marija Šukalo)
na občnem zboru društva razvila polemična debata, kako osvestiti onesnaževalce, ki so v večini primerov znani.
Člani društva so sodelovali v krajevni ligi malega nogometa na Rečici ob Savinji. Njihova osrednja prireditev v varpoljskem športnem parku, ki je privabila veliko število tekmovalnih ekip, je bil peti Colnaričev memorial, ki so ga združili z Žun-terjevim. Zadnjo avgustovsko soboto so pripravili družabno športne igre krajanov. Nedeljske popoldneve so popestrili s poletno ligo v odbojki na mivki. Ekipa društva seje udeležila tudi vaških iger na turistični prireditvi na Rečici.
Varpoljskim športnikom, kot kaže, dela ne bo zmanjkalo niti v prihodnje. Azavedajo se, da bodo zastavljene cilje izpolnili le s sodelovanjem in skupnim delom vseh članov, ne le s peščico posameznikov.
Marija Šukalo
Novi predsednik je zagovornik dialoga
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Člani ljubenske ribiške družine so v preteklem letu ob izvajanju redne dejavnosti vseskozi opozarjali lokalno in širšo javnost na razne onesnaževalce Savinje in njenih pritokov. Po besedah novega predsednika Franca Bakšiča seje za posebej problematično izkazala gradnja male hidroelektrarne pred Lučami, predvsem zaradi nevestnih izvajalcev, ki pri izvedbi del niso upoštevali tehničnih pogojev gradnje.
Na Savinji in njenih pritokih naj bi v naslednjih letih zraslo kar okoli 150 malih hidroelektrarn, kar je po mnenju ribičev prevelik poseg vtako občutljivo naravno okolje. Država se bo morala opredeliti med ekonomskimi interesi posameznikov in neokrnjeno naravo.
Franc Bakšič, kije na predsedniški funkciji nasledil Nikolaja Zagožna, zagovarja dialog, zato si bo prizadeval za strpnost tudi v odnosih z ribiškim društvom iz Luč, čeprav zagovarja nedeljivost ljubenskega ribiškega okoliša. Dejstvo je, daje ribolov na Savinji vse bolj priljubljena turistična dejavnost, kar je na nek način rezultat načrtnega vlaganja avtohtonih ribjih vrst v športno ribolovne revirje. Tudi sicer ne nameravajo več vzgajati alohtonih ribjih vrst, ampak samo avtohtone. Dobro gospodarjenje z vodami je pokazala tudi ihtiološka raziskava v preteklem letu, ki je pokazala dober stalež rib in drugega vodnega življa.
Savinjčan
Novi predsednik RD Ljubno Franc Bakšič pravi, da si bo prizadeval za strpnost in dialog (foto: EMS)
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Uspehi prinašajo še ve« dela
Za zgornjesavinjskimi kinologi je uspešno leto, saj so v njem organizirali vrsto odmevnih mednarodnih prireditev. Kakor so ugotovili na občnem zboru 13. aprila, so zaradi zaupanja strokovne javnosti tudi v letošnjem letu pred njimi mnoge naloge, ki bodo terjale angažiranje velikega dela članstva.
Iz poročila predsednika Ferda Flrovata je bilo razbrati veliko uresničenih ciljev, v veliki meri tudi zaradi njegove zagnanosti. V letu 2006 so na
poligonu v Varpoljah in po okoliških krajih organizirali letni tabor reševalnih psov, mednarodno razstavo psov pasme shar pei, regijsko tekmo šolanih psov, mednarodne IRO izpite za pse in vodnike reševalce, različna usposabljanja in izpite šolanih psov. Konec oktobra je društvo praznovalo dve desetletji obstoja. Na slovesnosti so zaslužnim članom in ustanoviteljem podelili društvena priznanja. Poleg tega so skozi vse leto skrbeli za vzdrževanje objektov in nakupe potrebne opreme.
Podobne cilje so si zastavili za letošnje leto. Za njimi je že izvedba pasje male šole, teoretično usposabljanje vodnikov reševalnih psov, udeležba na zimskem usposabljanju in investicija v izboljšanje elektrifikacije. Pred njimi so izvedbe različnih usposabljanj, izpitov in taborov, organizacija državnega prvenstva šolanih psov, ponovna izvedba mednarodnih IRO izpitov, sredi septembra pa bodo poligon znova napolnili shar peji.
Benjamin Kanjir
FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA STAREJŠE DEKLICE V LUČAH
Lufankam bron z zlatim leskom
Ali lahko odbojkarice Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč presenetijo in postanejo državne prvakinje v kategoriji starejših deklic, je bilo vprašanje pred finalnim obračunom štirih najboljših osnovnošolskih ekip v državi. Kljub igranju pred domačo publiko in izjemnemu vzdušju, za katerega je skrbel komentator Franci Podbrežnik, je bilo jasno, da se Lučanke ne morejo kosati z odbojkaricami iz Hrvatinov in Jesenic, z zmago nad vrstnicami iz Mežice in osvojenim tretjim mestom pa so dosegle največji uspeh v zgodovini dekliške osnovnošolske odbojke v Lučah.
Gre za optimalen dosežek, po zaključku finalnega furnirja ni skrival zadovoljstva športni pedagog in trener lučkih deklet Rajko Rudnik. »Dekleta so z izjemno borbenostjo in srčnostjo presegla vsa pričakovanja. Vse čestitke, saj je bilo jasno, da se ne moremo enakovredno kosati z dekleti, ki trenirajo in igrajo v klubih. Gre za uspeh generacije, saj dekleta odhajajo in bo potrebno začeti znova in delati z novo ekipo. Ocenjujem, da takšnega uspeha zlepa ne bo možno ponoviti. Bilo je neponovljivo tudi zato, ker nam je bila zaupana
organizacija finalnega turnirja, in po odzivu sodeč, smo bili uspešni tudi v tem pogledu. Hvala dekletom in vsem, ki so prispevali k njihovemu uspehu,« je dodal Rudnik.
Za ekipo Osnovne šole Blaža Arniča so ob kapetanki Katji Matijovc igrale še Mojca Funtek, Petra Funtek, Ana Metulj, Aleksandra Kaker, Nives Krebs, Jasna Funtek, Kristina Breznik, Mojca Zamernik, Jerica Bezovnik, Tjaša Voler in Jasmina Prepadnik.
Po oceni vodij ekip in trenerjev je bila najboljša podajalka turnirja Kirn Senčar iz drugouvrščene ekipe Os-
ffl*							
'E! rr - 1ÉS 9}				e »			I"
Luške odbojkarice so tudi proti višjim in močnejšim nasprotnicam srčno borile in poskušale doseči nemogoče (foto: EMS)
novne šole Toneta Čufarja z Jesenic, najboljša napadalka je bila Nastja Jurič iz zmagovalne ekipe Osnovne šole Dr. Aleša Beblerja - Primoža iz Hrvatinov, za najboljšo igralko turnirja pa je bila proglašena njena kolegica iz ekipe Debora Bržin. Na zaključni slovesnosti so pokale in medalje podeljevali ravnateljica
Valerija Robnik, župan Ciril Rose, svetnik na Zavodu za šolsh/o in šport Gorazd Sotošek ter državni podsekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport Janez Peterlin. Najboljše posameznice so pokale prejele iz rok državne reprezentantke v alpskem smučanju Mateje Robnik.
Savinjčan
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Dobro zastavljeno delo se obrestuje
Člani Odbojkarskega kluba KLS Ljubno so se v Juvanju zbrali na rednem občnem zboru. Podroben pregled lanskoletnih aktivnosti je prisotnim predstavil predsednik kluba Gorazd Sotošek.
V lanskem letu so ljubenske odbojkarice tekmovale v kategoriji starejših deklic, mladink, kadetinj in v pokalu Slovenije. Najbolj uspešne so bile v tekmovanju za pokal Slovenije in v kategoriji starejših deklic.
Zadovoljstvo nad doseženimi rezultati in uspešno rastjo kluba je izrazil tudi direktor generalnega sponzorja kluba - podjetja KLS Ljub-
no - Mirko Strašek. Podobno pozitivno mnenje o delu odbojkarskega kluba je prisotnim predstavil ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pinfarin ob tej priložnosti poudaril, da je v interesu šole nuditi dobre pogoje za treninge športnikov in stem na ravni šole ustvarjati pozitivno vzdušje v prid razvoja športnih aktivnosti.
Gorazd Sotošek je pozdravil tudi prisotne starše, ki omogočajo svojim dekletom redno udeležbo na treningih, za katere skrbijo trije trenerji. Igralke prihajajo skoraj iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline in so poleg tekmovanj za barve kluba
Predsednik Gorazd Sotošek je izpostavil potrebo po okrepitvi trenerskega kadra
(foto: Franjo Atelšek)
obremenjene tudi z odbojkarskimi tekmovanji za matične šole, kjer prav tako letos dosegajo izjemne uspehe.
Sotošek je še posebej izrekel priznanja članski ekipi za uspehe v tekmovanju za pokal Slovenije in ekipi starejših deklic za uvrstitev v A ligo državnega tekmovanja brez izgubljene tekme. Za prihodnje je glede na ambiciozne načrte in v naslednji tekmovalni sezoni nastop odbojkaric v 3. državni odbojkarski ligi izpostavil potrebo po okrepitvi trenerskega kadra za doseganje še boljših športnih dosežkov.
Franjo Atelšek
JU-JITSU KLUB SAMURAJ
Brina Kolenc najboljša v ju-jitsu tehnikah
Tekmovanje v tehnikah za mladino, ki seje odvijalo 14. aprila v Semiču, je bilo za 17 mladih »samurajev« ponovno uspešno. V močni konkurenci 68 tekmovalcev iz šestih slovenskih ju-jitsu klubov, so tekmovalci gornjegrajskega ju-jitsu kluba dosegli naslednje uvrstitve: Pri deklicah v starosti 8-9 let si je
Brina Kolenc s točko prednosti petič zapovrstjo prislužila zlato medaljo. V isti kategoriji je nastopila Neža Pahič, ki je bila na koncu četrta. V kategoriji dečkov 8-9 let so nastopili Andraž Debelak (šesti), Urban Basti (deveti) in Maj Hrovat (deseti). Med deklicami 10-11 let je bila Urška Blekač tretja. V isti star-
ostni kategoriji dečkov so nastopili tudi Timi Podsedenšek (četrti), Gašper Matko (sedmi) in Jean Marinšek (enajsti).
Tilen Pečnik seje pri dečkih od 12 do 13 let z majhno razliko v točkah uvrstil na odlično drugo mesto. V isti kategoriji je Žanu Turku uvrstitev na stopničke ušla za pičle pol točke,
Jaka Brunet pa je bil sedmi.
Med najstarejšimi so tudi tokrat nastopila samo dekleta. Najboljša med njimi je bila Jerica Rihter, ki je zasedla tretje mesto. Na mesto za njo seje uvrstila Ana Sovinšek. Sandra Vajdaje bila peta, Rebeka Pečnik šesta in Eva Pahovnik sedma.
Barbara Virant
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
VPISUJEMO
otroke v vrtec Ljubno za šolsko leto 2007/2008
Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji do 31. maja 2007.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70.
JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE
VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 (vstop v vrtec 1.9.2007)
Vpis otrok v vrtec Mozirje in vrtec Rečico bo trajal do 15.5.2007.
Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pismene prijavnice, ki jo dobite skupaj z ostalim gradivom v tajništvu vrtca Mozirje.
Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoldanski oddelek, ki obratuje do 20.45 ure.
Vse dodatnejnformacije dobite pri tajnici vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 839-53-06.
TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU MOZIRJE IN REČICA OD 7.5. DO 11.5.2007 od 8.30 do 10.30
Prisrčno vabljeni otroci in starši, da obiščete vrtec v tem času ter spoznate delo in igro v skupini, katero bi obiskoval vaš otrok.
■ÉMÉi:	Na podlagi 24. člena Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku
I in priznanjih Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZS0 št. 3/98 in I 4/05), objavlja Občina Gornji Grad
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI GRAD za leto 2007
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Gornji Gard za leto 2007:
-	ČASTNI OBČAN Občine Gornji Grad
-	ZLATI GRB Občine Gornji Grad
-	GRB Občine Gornji Grad
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
-	za naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Gornji Grad se predlaga posameznik, ki je z izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami prispeval k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva.
-	za ZLATI GRB Občine Gornji Grad se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti ter društva za izjemne uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Gornji Grad.
-	za GRB Občine Gornji Grad se predlagajo posamezniki in institucije za pomembne dosežke, ki so prispevali k ugledu in razvoju Občine Gornji Grad.
V enem letu se podelijo največ tri enaka priznanja. Enako priznanje se posamezniku lahko podeli samo enkrat.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Gornji Grad lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan, občinski svetniki ter krajevne skupnosti.
4.	Pisni predlog mora vsebovati:
-	osnovne podatke o predlagatelju
-	podatke o predlaganem kandidatu za priznanje
-	vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata
-	utemeljitev predloga in predlaganega priznanja
-	podpis predlagatelja.
5.	Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah na naslov Občine Gornji Grad najkasneje do 07.05.2007. Na kuverti označite «razpis za priznanja - ne odpiraj«. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Gornji Grad. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v mesecu juniju 2007.
Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo obravnavala in upoštevala.
OBČINA GORNJI GRAD
Nesposobno in protizakonito delovanje!?
Toni Rifelj, bivši župan Občine Gornji Grad, bivši direktor podjetja ENGO in predsednik 00 SDS v Gornjem Gradu, v prejšnji številki Savinjskih novic očita novoizvoljenemu županu in občinskim svetnikom Občine Gornji Grad nesposobnost in protizakonito delovanje.
0,	sveta preproščina!
To stori nekdo, ki je obremenil premoženje občine in občinski proračun za najmanj 2,1 mio evrov (500 mio SIT), kije pripomogel, da je ENGO obremenjen dodatno še za najmanj 0,75 mio evrov (180 mio SIT), ki je prodal nepremičnine, ki uradno sploh niso občinske,.... Vse to in mogoče še kaj neodkritega, je
g. Rifelj storil brez seznanitve dosedanjih občinskih svetov in brez vednosti njegovih najbližjih sodelavcev (ali pa jih je zapustil spomin?).
In še: v maniri poslancev SDS: Govori se, daje g. Rifelj v času županovanja Občini Gornji Grad in di-rektovanja podjetju ENGO omogočal finančne transakcije, ki so najmanj sumljive in moralno sporne. Če so tudi nezakonite, bodo preverjali organi pravne države. Upam, da strankarska pripadnost ne bo »povozila« pravne države!?
Andrej Presečnik, član občinskega sveta Občine Gornji Grad
ČRNA KRONIKA
•	ROMI NAPADLI OBČANA
Gornji Grad: 12. aprila je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, daje občana v Gornjem Gradu napadla skupina Romov. Oš-kodovanecje pri napadu dobil lahke telesne poškodbe. Pri tem policisti prosijo občane, ki imajo kakršnekoli podatke, da bi lahko služili za identifikacijo storilcev (registracijska številka tovornega vozila, osebni opis ipd ...), naj jih posredujejo dežurnemu policistu mozirske policijske postaje na številko 839 18 80.
•	TATOVI BAKRA NA GOLTEH
Mozirje: 13. aprila so neznani storilci s poslovnega objekta na Golteh odnesli 23 kvadratnih metrov bakrene kritine. Materialna škoda je ocenjena na 900 evrov.
•	GROZIL S PIŠTOLO
Mozirje: 14. aprila je občan na igrišču v Lokah pri Mozirju s pištolo grozil več mladoletnikom. Policisti so ugotovili, daje šlo za imitacijo pištole. Kljub temu so obstajali elementi kaznivega dejanja, zato bodo policisti zoper kršitelja napisali obdolžilni	predlog.
•	ZAGORELA STANOVANJSKA	HIŠA
Ljubno ob Savinji: 15. aprila popoldan je zagorelo v mansardi stanovanjske hiše na Ljubnem. Ogenj je uničil stanovanjsko opremo in del ostrešja. Požar so lokalizirali člani domačega in okoliških gasilskih društev. Nastala škoda znaša okoli 30.000 evrov. Policisti in kriminalisti so s ponovnim ogledom kraja požara ugotovili, da ne gre za požig, ampak je požar povzročila dišeča sveča, ki je bila prižgana v stanovanjski hiši.
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni!
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Umrla je naša Betka
Elizabeta VOLOVŠEK
(19.11.1931 - 7.3.2007)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Domači: Zdravko, Minka, Meta
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Francelj, če bova delovala usklajeno, nama odlična ocena ne uide!
"Odkar sem pod policijskim nadzorom zelo slabo spim," pove Marjetka.
"Kaj si pa ušpičila?" se začudi Julka.
"Hodim s policajem."
Hugo Mušnik
Hitri užitki
Ljubimca vsa upehana obležita v postelji po končanem aktu.
"Ti, a ti je bilo lepo?" vpraša dekle.
"Je, pa tebi?" vpraša tudi fant.
"Je. Ampak zakaj sva potem tako hitela?"
Ižpolnil poslanstvo
"Izpolnil sem svoje življen-ske sanje," pove Fredi.
"Kakšne?" Vanču ne gre nič v račun. "Saj nič nimaš!"
"Dolgo sem študiral in se kmalu upokojil."
Prezgodnja ura
Mozirjanka vpraša Šmihe-lana:"Aboškavo?"
"Raje ne. Po njej slabo spim."
"Pst, da te šef ne sliši!"
V Ameriki so imeli zaradi poboja učencev tragedijo v šoli. Pri nas to poskušamo z nenehnimi reformami.
Vse več mladih se ukvarja z glasbo.
Karieristi! Že zdaj igrajo, kakorjim drugi diktirajo.
Primerjava
Boksar pride po težkem dvoboju ves v bunkah domov.
"Ti si kot naša vlada," mu reče ded, "kar naprej menjaš obraz."
To da toplota širi materiale ne drži. Ženskam se pomladi krila zelo skrajšajo, moškim pa pamet.
če ne bo zadetka v polno
"Takole je,” reče trener nogometašev dekletu enega njegovih igralcev, "če mu ne boš dovolila, da ti da gol, bo še naprej slabo igral in nogometno kariero končal."
Ob cestnih odsekih, kjer največ nesreč povzročajo divjaki, bi morali postaviti opozorilno tablo: osli na cesti.
Zaposlenost v porastu
Poročajo, da je čedalje manj brezposelnih. Seveda, saj je čedalje več upokojencev, ki so celo življenje čakali, da bodo začeli delati zase.
Stop/
"Ne pijem več!" zatrdi Joco.
"Če me niso ustavili policisti, se mi je ustavilo, ko sem prišel domov pred ženo."
Če vas daje utrujenost, je razumljivo -pomlad je tu!
Če vas daje zagnanost, je razumljivo -pomlad vas razganja!
Ribica: "Hej, pazi! Ali ni bilo dovolj, da si me včeraj oprala v pralnem stroju?"
(NE)UČINKOVITOST PA TAKA
Roman Čretnik, podžupan občine Mozirje: »Andrej, kdaj bova pa takole rezala trak na vašem novem prodajnem centru v Ljubiji?«
Andrej Presečnik, direktor Zadruge Mozirje: »To moraš pa vprašati direktorja Deželne banke Slovenije Draška Veselinoviča. V Savinjskih novicah je kritiziral neučinkovitost zadružnega sistema, sedaj bi pa jaz njega lahko malce potipal glede njihove učinkovitosti pri selitvi bančne poslovalnice v nove prostore v našem centru ...«
SPECIALISTI ZA VINO
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »No, zdaj pa zapojmo tisto: 'Dvigni, bratec, dvigni, bratec, kupico, izpraznijo, poveznijo na mizico...'«
Direktor Ekoen Luče Rok Suhodolnik: »Presneto dobro vama teče tale kapljica, ali so vsi župani pri tem tako dobri?«
Župan občine Luče Ciril Rose: »Kje pa, pri vinu smo zgornjesavinjski župani, z izjemo županje, med boljšimi v državi, pa še njej gre na bolje, odkar ima v Okonini domačo vinsko pridelavo...«
UIGRAN TANDEM
Franjo Marovt, ljudski pevec z Ljubnega ob Savinji: »Ej, Primož, brez moje spremljave na bršljanov list bi imel ti danes bolj slabo muziko...«
Primož Zvir, harmonikar z Rečice ob Savinji: »Resje, ampak sva se pa tako ujela, da naju bom verjetno prihodnje leto prijavil na izbor za pesem Evrovizije!«
VELIKA VODNA PTICA Z DOLGIM VRATOM
SLOVENSKA
PEVKA
(KRANJČAN)
KRAJ PRI KOČEVJU
MESTO
NA
SICILIJI
VERSKA
LOČINA
FRANCOSKI
FILOZOF
ESEJIST-
EMILE
TRINITRO-
TOLUEN
IZLOČEK
USTNIH
ŽLEž
MLAD
OVČJI
SAMEC,
TUDI
BACEK
OKRASNA
RASTLINA,
DEŽEN,
BrŠČ
GRŠKI BOG VOJNE
SLOVENSKI
ALPINIST-
FRANC
VRBA IVA (NAR.)
ZAPOREDNI
ČRKI
ALOJZIJ
VADNAL
40^
NEMŠ. FILOZOF. PISATELJ-GEORG
INDIJSKI
PISATELJ-
MULK
RADŽ
LIČINKA
TRAKULJE
IVAN
KOVAČIČ
TRDNA SNOV, KI POKRIVA ZOBNE KRONE
SLOVENSKI
EKONOMIST
IN
POLITIK-
MAKS
DENARNA
ENOTA
NA
JAPONSKEM
PODOBA
GOLEGA
TELESA
Portal Savinjsko doline
MINI SLOVARČEK:
ATOR- Egipčanska boginja neba ADRANO- mesto na Siciliji ANAND- Indijski pisatelj- Mulk Radž EBRO- reka v Španiji, zgodovinsko ime Berus OLL- Estonski šahist- Lembit
SRNI
PODOBNA
AFRIŠKA
ŽIVAL
RUSKI
SLIKAR-
IVAN
AKIMOVIČ
IZREDNA
LEPOTA
(KNJIŽ.)
RDEČA
MORSKA
VETRNICA
NEKDANJI
TURŠKI
VELIKAŠ
LASTNOST,
ZNAČILNOST
ZAKONITE-
GA
POLITIČNO
ZATOČIŠ-
ČE
SLOVENSKI
GRAFIK
(JUSTIN)
SRBSKO
MOŠKO
IME
ŽALOST,
BOLEČINA
(ZAST.)
CILJ,
SMOTER
IME DVEH GRŠKIH POVELJN. PRED TROJO
PERZEJEVA
MATI,
ZEVSOVA
LJUBICA
SESTAVIL
PEPS
TRAGEDIJA
IVANA
PREGLJA
KRATICA
ZA
DIGITALNO
ANALOGNI
PRETVORNIK
ESTONSKI
ŠAHIST-
LEMBIT
EGIPČANSKA
BOGINJA
NEBA

FRANCOSKO IME ZA TRG
GRAFIČNA
TEHNIKA,
JEDKANICA
(KNJIŽ.)
REKA V ŠPANIJI, ZGODOVINS. IME
IBERUS
NAVODILOZASUDOKU
Mrežo izpolnite tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabite vsako številko od 1 do 6. Enako velja za vsakega od malih pravokotnikov 2x3, Možna rešitev je vedno le ena. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem pravokotniku ne sme pojaviti dvakrat,
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
2	4	5	3	6	1
6	3	1	2	4	5
3	5	6	4	1	2
1	2	4	5	3	6
4	6	2	1	5	3
5	1	3	6	2	4
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1/. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
_n~m
Napovednik
•	Petek (20. april), ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Multimedijsko predavanje Podnebno sporočilo_________________
•	Petek (20. april), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Otvoritev razstave kipov Marjana Vodnika____________________
•	Petek (20. april), ob 20.00. Hotel Natura v Lačji vasi
Podoknica Nedeljca__________________________________________
•	Petek (20. april), ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Nastop Mešanega pevskega zbora Gorenje______________________
•	Sobota (21. april), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje
11. družinsko petje_________________________________________
•	Sobota (21, april), ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Veseli večer s harmonikarji Darka Atelška___________________
•	Nedelja (22. april), ob 11.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje A : Hopsi Polzela (pioniiji)
•	Nedelja (22. april), ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad
Območna in medobčinska revija odraslih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline__________________________
•	Ponedeljek (23. april), ob 19.30. Kulturni dom Nazarje
Koncert dalmatinske plesne skupine Lindo iz Dubrovnika
•	Torek (24. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Mala putka in mala račka
•	Torek (24. aprila), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad
Pravljična ura za otroke: Vsi za enega, eden za vse
•	Sreda (25. april), ob 17.00. Knjižnica Ljubno
Pravljična ura za otroke: Žoga za vse_______________________
•	Sreda (25. april), ob 17.00. Knjižnica Rečica
Pravljična ura za otroke: Liska na preži
•	Četrtek (26. april), ob 19.00. Osnovna šola Luče
Avdicija za bodočo pevsko skupino Viva la musica
•	Petek (27. april), ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Avdicija za bodočo pevsko skupino Viva la musica____________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam starejšo kravo frizijko - dobro molznico (14 dni do telitve); tel. 584-11-89.
Prodam več čebeljih družin in satnice, iste zamenjam tudi za vosek; gsm 031/737-933.
Zajci, zajklje - novozelandci, kaliforn-ijci - čistokrvni, naprodaj; gsm 051 / 357-683.
Prodam belgijsko plavo telico, staro 8 mesecev; tel. 583-28-63.
Prodam bika limozina, tež. 480 - 500 kg ter kravo za zakol; gsm 031/878-957.
Prodam 2 petelina; gsm 041/216-481.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden stare bikce mes. pasme po 4,5 eur/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim Ì teden stare teličke in bikce (mes. pasme po 5 eur/kg); gsm 051 / 372-468.
ŽIVALI - DRUGO
V pašo vzamem telice, paša se je začela 10.4.'07; gsm 041/354-657.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha, metrska, cepljena drva; gsm 031 /698-055.
Prodam cepljena, metrska drva -bukev, gaber - klaftre; gsm 031/585-735.
Prodam mešana drva; gsm 051/ 428-737.
Zelo ugodno prodam spalnico iz masivnega lesa in trosed s foteli; tel. 583-27-57.
Prodam 4 leta star borov jedilni kot;
tel. 838-5088.
Za simb. ceno prodam strešno okno glin; 85 x 112 cm, s termo zastekl.; gsm 041/783-486.
Motor. usnj. hlače prodam (m. + ž.); jadral, padalo beta za 40 eur; gsm 041/318-644.
Prodam nove rolerje št. 39 in 44, oboje za 40 eur; gsm 051/340813. Prodam 450 strešnikov, mikser za krmo (z motor.) ter kocke sena; gsm 041/909-196.
Prodam 430litrski prevozni bazen za mleko; tel. 584-15-50.
Prodam gumi voz s traktorskim priključkom; tel. 583-16-10.
Prodam rotac. kosilnico sip ter sa-monaklad. sip, 17 m3, oboje sk. 1.000 eur; gsm 041/217-785.
Prodam stroj za luščenje koruze (3.000 kg/h) in mizar, rezkar s pomikom in voz.; gsm 041/727-861. Prodam traktor zetor 5211,1. lastnik, kot nov, cena 5.500 eur; gsm 041/ 217-785.
Siiažne bale in rotacijsko kosilnico sip 165 - prodam; gsm 041/793-604.
Prodam električno kolo; tel. 583-14-32.
DRUGO - KUPIM
Kupim kosilnico - rotacijsko, diskasto; gsm 041/616-463.
DRUGO - PODARIM
Podarim peč kiperbuš; gsm 041/216-481.
VOZILA - PRODAM
Mazdo premacy, let. '01, ugodno prodam - 6.990 eur; gsm 031 /642-353. Prodam R5 five, let. '94, prev. 164.500 km, reg. do 2/2008; gsm 041/793-525.
Prodam žensko kolo rog; gsm 041 / 783-530.
Prodam otr. kolo, 16" (tudi pomož. kolesa) za 100 eur in kolo 26 " za 110 eur; gsm 041 /783-528.
NEPREMIČNINE
Najamem manjše stanovanje na relaciji Ljubno-Črnivec, lahko v hiši; gsm 031/309-060 - Barbara.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
VZAJEMNI SKLADI, VREDNOSTNI PAPIRJI Nudimo svetovanje, pristop k vzajemnim skladom, posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, tel. 03/839-48-42.
Naložbe Lukač d.o.o., Spodnja Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
POOBLAŠČENI KROVEC za jeklene strešne kritine s peščenim posipom Reser, Hosekra, Isola, Gerard, Trimo, izvajanje stavbno kleparskih del, hidroizolacije, vezava, postavitev ostrešij, frčad in napušča, krovska dela. Gsm 041/444-131.
Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad.
KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si.
PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje.
FordServis
Ford Kr bava c
Rečica ob Paki 45,
Šmartno ob Paki tel: 981 51 23
PRIZMA
rlexFenSiOll
www.ZMprizma.si 080 19 20
naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
ZAVAROVALNICA I IVI A R I B O R I
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2
5iPiEr
Simer d.o.o., Ipavčevaj22, Celje tel.: 03/42 55 800; in|o@sjmer.si
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana
tel.: 01/563 34 38;
P.E. Koper, Ferrai® tel.: 05/630 101
Moora Številk. .
(((• 08010 27) www.simer.si
OD 1.4. VAM NUDIMO OB NAKUPU PVC ELEMENTOV DO 12% SPOMLADANSKEGA POPUSTA
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
ISO 9001:2000 Q-387
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56
PRODAMO
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje,
Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net
.
-	3 NOVA stanovanja v Šoštanju velikosti od 43 m2 - 59 m2, pritličje - mansarde, vsi priključki, center, vredno ogleda. CENA: od 988,89 EUR/m2 - 1.041,07 EUR/m2.
-	ODDAMO poslovni prostor v stanovanjsko - poslovnem objektu Prešernova cesta 22 Velenje, velikosti 238 m2 v pritličju in kleti, leto izgradnje objekta 1974, primeren za bančno ali katerokoli drugo mirno dejavnost. Prostorje opremljen z vsemi priključki. CENA: 12 EUR/m2.
-	Veliki vrh nad Šmartnom ob Paki - stanovanjska hiša, velikosti 230 m2, starost 2003, hiša na lepi sončni in mirni lokaciji, potrebna finalizacija fasade, kleti in okolice, vseljiva takoj, možnost financiranj,...
CENA: 125.187,78 EUR / 30 mio SIT oz. po dogovoru
-	Dobrna - 7026 m2 kmetijskega zemljišča + 427 m2 stavbnega zemljišča; nepremičnina leži na lepi sončni in mirni lokaciji z lepim razgledom po dolini, mpžnost nadomestne gradnje, vsa infrastruktura je na parceli, vpisano v zemljiško knjigo, ...
Celje - skladišče
a povezava »bom in cesto
5000020039,16
Novi BMW serije 3 Cabrio. Na voljo od 24. marca 2007
Novi BMW serije 3 Cabrio ponuja čisto nov, prefinjen in brezkompromisen užitek v vožnji. Odprt ali zaprt - uživajte v eni najhitreje zložljivih elektronsko vodenih streh, kar jih je na voljo, ali v široki paleti popolnoma novih, zmogljivih, a še vedno učinkovitih motorjev s sistemom vbrizgavanja goriva High Precision Injection. Od 24. marca 2007 si lahko v naših prodajnih salonih ogledate novi BMW serije 3 Cabrio in odkrijete popolno povezavo med nebom in cesto.
Del standardne opreme vsakega novega avtomobila BMW serije 3 Cabrio je osnovni paket BMW Basic Service Inclusive, ki vključuje brez plačen redni servis za obdobje 5 let ali prevoženih 100.000 km.

Pooblaščen trgovec:
Selmar d.o.o.
Mariborska cesta 119 3000 Celje
telefon (03) 42 44 000 www.selmar.si
OSREDNJR KNJ. CELJE