GDK: 156.2 Naloge ter nameni lovstva in lova danes in jutri The Tasks and Goals of Huntsmanship and Hunting at Present and in the Future Franc PERKO* Izvleček Perko, F .: Naloge ter nameni lovstva in lova danes in jutri. Gozdarski vesnik št. 5~6/1996. V slovenščini, cit. lit 8. Prispevek razčlenjuje naloge in dejavnosti lov- stva ter lova. Kratko predstavi posamezne naloge: gojitev in varstvo divjadi; lov; delo v lovišču za izvajanje lova; delo v lovišču za izboljšanje razmer za divjad; vzgojo in prosvetljevanje; varstvo nara- ve; pridobitniško dejavnost; rekreacijo; vzpostav- ljanje in ohranjanje habitatov. Predstavljene so naloge, ki jim bo moralo lovstvo v prihodnosti posvetiti mnogo več truda. Ključne besede: lov, lovstvo, ohranjanje nara- ve, vzpostavljanje ravnotežja. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Naloge in dejavnosti lovstva in lova so večnamenske in so odvisne od zakonskih usmeritev ter razvojne stopnje družbe. PoM sameznik - lovec pa lahko v zakonskih in etičnih okvirih precej svobodno in samo- svoje dojema dejavnost lovstva in lova. Obstoječi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč že z nazivom določa njegovo vsebinsko naravnanost, saj ne ureja le vprašanje izvajanja lova. Poleg gojenja in varstva divjadi je glavna naloga lovstva, da v okviru varstva narave zago- tavlja ohranjanje ravnovesja med divjadjo in njenim življenskim okoljem. Poudarek je seveda na divjadi, ki pa predstavlja le manjši del številnega živalstva in seveda le manjši del ekosistemov, ki iih tvorijo rast- line, živali in njen biotop. Zal pa danes lovstvo resneje obravnava le desetino od *Mag. F.P., dipl. inž. gozd., 1381 Rakek, Slivice 34, SLO 262 Gozd V 54, 1996 Synopsis Perko, F.: The Tasks and Goals of Huntsman- ship and Hunting at Present and in the Future. Gozdarski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene, lit. quot. 8. The article analyses the tasks and activities of huntsmanship and hunting. It gives a brief pres- entation of individual tasks: breeding and protec- tion of the game; hunting; activities in a hunting ground for the performing of hunting; activities ina hunting ground in order to improve the conditions for the game; training and education; nature pro- tection; profitable activities; recreation; the estab- lishing and restoring of habitats. The tasks hunts- manship will have to put much more etfort into in the future are presented. Key words: hunting, huntsmanship, nature con- serving okoli 150 vrst divjadi. Predvsem so za lovstvo zanimive tiste vrste divjadi, ki so pogoste in dajejo trofejo (jelenjad, srnjad, gams), redke vrste z dragoceno trofejo (medved, ris), vrste divjadi, ki so konkurenti lovcu (velike zveri), in pa vrste divjadi, ki jih lovci vzgajajo ter predvsem zaradi lova vlagajo v lovišča (raca mlakarica, fazan). 2 NALOGE TER NAMENI LOVSTVA IN LOVA DANES 2 THE TASKS AND GOALS OF HUNTSMAN- SHIP AND HUNTING AT PRESENT Dovolil sem si, zaradi analize, razčleniti lovstvo in lov na določene naloge, čeprav bi morali vse te dejavnosti jemati kot za- okroženo, med seboj povezano celoto. V bližnji preteklosti, pa tudi danes, je po oceni zunanjega opazovalca in hkrati po- znavalca lovstva dejavnost lovstva usmer- jena predvsem v naslednje naloge: Gojitev in varstvo divjadi, ki je kot osnov- na naloga lovstva določena že z vrstnim Naloge ter nameni lovstva in lova danes in jutri redom v nazivu veljavnega zakona. Ta dejavnost se kaže z določenimi lovopusti, s popolno zaščito posameznih vrst divjadi, primarnim odstrelom po starostni in spolni strukturi, z odstrelom konkurentov lovcem -oziroma plenilcev, ki ogrožajo obstoj div- jadi, ki jih lovci gojijo. Med naloge gojitve in varstva divjadi prav gotovo spada tudi ra- ziskovalno delo na tem področju, saj je za sodobno lovstvo znanje neobhodno potreb- no. Lov divjadi oziroma odstrel divjadi je za večino lovcev osrednja naloga ali dejavnost lovstva in lovcev. To je hkrati uravnavanje razmer v kulturni krajini, vdrževanje in vzpostavljanje ravnovesja v kulturni krajini, odstranjevanje konkurentov in ne na koncu žetev gojitve in varstva divjadi: trofeja. Dela v lovišču za izvajanje lova so na- menjena predvsem lovu divjadi, hkrati pa tudi opazovanju pa tudi krmljenju (hranje- nju). Sem spada postavljanje lovskih prež, tudi lovske steze so namenjene lovu, in mrhovišča, kjer se hrani medvede, pa tudi izvaja odstrel. Dela v lovišču za izboljšanje razmer za divjad so številna. Določena opravila lahko opravljajo lovci, mnogo več možnosti za ohranitev oziroma izboljšanje razmer za divjad in ves živalski svet, ki na določenem območju živi, pa lahko opravijo le tisti, ki uporabljajo ali izkoriščajo ta življenski pro- stor. Kaj lahko storijo lovci? Postavljajo lahko in s primerno hrano zalagajo krmišča in mrhovišča. Tu se seveda srečujemo z vprašanjem, katere vrste divjadi je sploh smiselno, smotrno in strokovno utemeljeno krmiti in privabljati ter koncentrirati (grupira- ti) na krmiščih. Nikakor ne smemo s krm lje- njem vzdrževati in ohranjati nenaravna vi- sokih populacij divjadi, ki so neusklajene s prehrambenimi in bivalnimi razmerami v okolju. Krmljenje v najbolj kritičnem obdob- ju leta, ko v naravi najbolj primanjkuje hra- ne za z okoljem usklajeno številčnost divja- di (jelenjadi) gotovo nekaj pripomore k zmanjšanju škod v gozdovih, hkrati pa še bolj zbira jelenjad na določeno območje in s tem lahko na tem mestu, posebno če krmljenje ni stalno in s primerno hrano, povzroči veliko škodo v okolju. Vzdrževanje in košnja travniških površin sredi gozdov in na njihovem obrobju zagotovi jelenjadi pomemben del letne prehrane, kar se lah- ko pozna pri zmanjšanju poškodb na gozd- nem mladju. Lovci lahko vzdržujejo tudi kaluže, presekujejo grmišča za potrebe rastlinojede divjadi, urejajo prostore za gnezdišča, vendar je vse to lahko le relativ- no majhen pripomoček k zboljšanju ali ohranjanju razmer v okolju za divjad. Mno- go več lahko storijo, in tudi morajo opraviti za to tisti, ki uporabljajo ali izkoriščajo živ- ljenski prostor divjadi. Gozdarstvo in kme- tijstvo lahko s tem, da pri vseh ukrepih, vseh delih upošteva tudi potrebe vsega živalskega sveta, stori največ za ohranitev ravnovesja v naravi. Pri tem morajo sode- lovati z lovci, oziroma morajo lovci so- delovati z lastniki kmetijskih zemljišč in goz- dov in z vsemi tistimi, ki delajo v gozdovih, na poljih in tudi z vsemi tistimi, ki usmer- jajo razvoj gozdov (javna gozdarska služ- ba) in kmetijstva (kmetijska svetovalna služba). Da bodo izvedeni ukrepi smiselni in razumni ter v korist vsem vrstam (da ne bomo pospeševali le določenih vrst - spet gledano iz sebičnega človeškega pogleda ali interesa), je potrebno mnogo več zna- nja, kot ga imamo danes, predvsem pa širokega prosvetljevanja. Uravnavanje razmer v naravi (kulturni krajini) je, pa naj se še tako čudno sliši, prav gotovo ena izmed pomembnih nalog lovstva. Poglejmo si samo primer potrebe po vzpostavljanju ravnovesja med rastlino- jedo divjadjo in rastlinstvom v gozdovih. Zaradi spremenjenih pogojev v kulturni krajini (izboljšanje pogojev za rastlinojede zaradi intenziviranega gospodarjenja z gozdovi, zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč, spremenjenega načina kmetijske proizvodnje, pomanjkanja oziroma zatrtja njihovih plenilcev - velikih mesojedov, rastlinojedi divjadi naklonjene lovske zako- nodaje, ureditev razmer v lovstvu - omeji- tev krivolova), ki so omogočili naglo nara- ščanje številčnosti rastlinojede divjadi, je na znatnem delu evropskih, pa tudi sloven- skih gozdov otežena ali onemogočena naravna obnova z rastiščnim razmeram primernimi drevesnimi vrstami. V pregled- nici 1 je prikazan tak primer iz snežniška- javorniškega masiva, ki pa ni edini primer v Sloveniji. O resni ogroženosti gozdov zaradi neusklajenosti populacij rastlinoje- Gozd V 54, 1996 263 Na!oge ter nameni lovstva in !ova danes in jutri dav z njihovim življenskim okoljem pričajo številne analize objedenosti gozdnega mladja, opravljene v posameznih predelih slovenskih gozdov. Tako je bilo ob popisu leta 1989 na Pohorju poškodovanega 66% gozdnega mladja, na Kočevskem je bilo poškodovano 80 % višjega mladja, v ro- š kem predelu novomeškega gozdnogo- spodarskega območja pa je bilo leta 1976 ugotovljena 46 % poškodovanost gozdne- ga mladja. Na Ljubljanskem vrhu je bila ugotovljena 38 % poškodovanost, pri mlad- ju nad 20 cm višine pa celo 65 %, v Kara- vankah so zadnje analize pokazale 39 % poškodovanost gozdnega mladja. Preglednica 1: Gibanje številčnosti jelke na rasti- šču Abieti~Fagetum din. omphalodetosum na območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Postojna (kom/ha). Table 1~ Trends in the Numberof Fir Trees in the Abieti-Fagetum din. omphalodetosum Site in the Postojna District Unit of the Slovenia Forest Ser- vice (pieceslha) Leto 1 Year Višinski razredi 1 Height classes do 30 31-60 61-150 151-300 skupaj cm cm cm cm total neograjeno 1 unfenced 1981 1989 1992 1994 ograja/ Fence 15.163 9.887 6.582 8.309 (19let) 44.368 4.690 2.615 (19 years) 15.163 9.887 6.582 8.309 137 51.810 Na neograjenih površinah se številčnost jelke zmanjšuje, ni pa tudi preraščanja v višino. Na ograjeni površini je številčnost jelke več kot 6-krat večja (indeks 624), jelka pa tudi prerašča v višino (1 ). Tovrstni vpliv rastlinojedov na rastlinstvo tudi močno otežuje ali pa celo onemogoča spreminjanje umetno osnovanih sestojev iglavcev (predvsem smrekovih) v gozdove z mešano zgradbo, ki bi bili mnogo stabil- nejši in usklajeni z rastiščnimi razmerami. Neusklajene razmere pa se pozneje ka- žejo tudi pri rastlinojedi divjadi sami: zma- njša se prirastek, zvišajo se izgube, slab- šajo se tudi drugi kazalci populacije (zdrav- stveno stanje, upadanje telesnih tež ipd.). Vsi ti negativni znaki pri divjadi pa nastopijo 264 Gozd V 54, 1996 seveda takrat, ko so v okolju že jasno vidne škode. Posredni krivec za to neravnovesje je človek, ki mora to ravnovesje tudi ponovno vzpostavljati. Tako je Simonič (4) na prime- ru jelenjadi na Snežniku prikazal pozitivne znake v kvalitetnem razvoju populacije po izvedenih nekajletnih ukrepih tako v popu- laciji jelenjadi (močno povečan odstrel ustrez- ne starostne in spolne strukture), kot v njenem okolju (izboljšanje prehrambenih razmer za jelenjad: košnja in gnojenje la- zov, izločanje in presekovanje grmišč, krm- ljenje). Rezultati ukrepov so vidni v pre- glednici 2. Preglednica 2: Gibanje povprečnih tež uplenje- ne jelenjadi (v kg) v obdobju 1976-79 (4). Table 2: Trends in the Mean Weights of the Red Deer Kil/ed (in kg) in the Period from 1976 to 79 (4) 1976 1977 1978 1979 teleta-jelenčki 39.7 42.4 46.5 47.1 ca/ves- young red deer teleta-košutice 38.0 39.1 41.6 41.9 ca/ves- young hinds košutice-junice 56.2 56.9 57.9 61.4 young hinds- heifers (two years) Simonič (4) predvideva, da je imel pri tem odločilno vlogo odstrel jelenjadi, ki se je na proučevanem Notranjskem lovsko- gojitvenem območju od 1974-1979 leta skupno z izgubami gibal takole: Preglednica 3: Odstrel jelenjadi na Notranjskem lovskogojitven em območju v obdobju 1974-79 Table 3: Red Deer KIJI in the Notranjsko Hunting- Breeding Region in the Period 197 4-79 1974 1975 1976 1977 1978 1979 odtre!+izgube 536 638 755 975 973 910 Kill+ /osses (the subjects found dead or those killed by predators) indeks 100 119 141 182 181 169 index V relativno ugodnih pogojih (številni rast- linojedi - kot hrana, prostrani gozdni kom- pleksi v jugozahodnem delu Slovenije) se na tem sicer omejenem (zaradi človekovih potreb) prostoru Slovenije lahko prena- množijo veliki mesojedi (medved, ris), ki prihajajo v konflikt s človekom - živinorej- Naloge ter nameni lovstva in lova danes in jutri cem (paša) ali kar na splošno s človekom. Tudi tu mora hočeš nočeš poseči človek­ lovec in preprečiti prekomerno (po številu in razširjenosti) širjenje določenih vrst div- jadi. Zaradi zadovoljevanja svojih potreb mora človek omejevati širjenje določenih žival- skih vrst, ki bi se brez njegovega nadzora lahko tako namnožile v kulturni krajini, da bi ogrožale človeka, njegove potrebe in na koncu tudi same sebe. Naloge lovstva so prav gotovo tudi v prosvetljevanju in vzgoji samih lovcev pa tudi javnosti. Lov oziroma lovstvo je ob nekaterih ome- jitvah tudi pridobitniška (gospodarska) de- javnost. Pridobivanje dohodka od lova ima številne možnosti: prodaja divjačine - meso odstreljene - uplenjene divjadi; do- hodki od trofej domačih in tujih gostov, dnevne pristojbine za vodenje gostov, pri- stojbine za vodenje opazovanja divjadi. Lovski gostje iz tujine so za dnevne in odstrelne takse v lovskem letu 1994/95 v Sloveniji plačali 2.999.494 USD (6). Pri od- strelu, ki je potreben zaradi vzdrževanja ravnovesja v kulturni krajini, je prav gotovo smiselno tudi trženje lova. Seveda pa je lov za številne lovce tudi rekreacija in družabna dejavnost. 3 NALOGE LOVSTVA JUTRI 3 THE TASKS OF HUNTSMANSHIP IN THE FU- TURE Lovstvo se bo moralo v prihodnosti poleg nalog, ki jih opravlja zdaj, ukvarjati z vsemi vrstami divjadi, ki so ali bodo vključene v zakon o divjadi in lovstvu, in ne le z vrsta- mi, ki so zanimive zaradi odstrela in prido- bivanja trofej. Mnogo večji poudarek bo moralo posve- titi lovstvo v prihodnosti varstvu narave. Gre za varovanje in razumevanje vseh ži- vih (rastlinstvo in živalstvo) in neživih delov ekosistema. Vsi sestavni deli ekosistemov (tako rastlinstvo in živalstvo kot neživi del) so enako pomembni in nobenega dela ne smemo razvrednotiti. Prav tako ne smemo nikoli obravnavati posamezne vrste v eko- sistemu pristransko, brez njenega vpliva na druge vrste (tako rastlinske kot žival- ske). Posledice preštevilne rastlinojede div- jadi niso le v škodi na gozdnem mladju (in obnovi gozda), ampak le-te negativno vpli- vajo na ves številni rastlinski svet in na vrsto živalskih vrst, ki bi si našle svoj živ- ljenski prostor v bujni podrasti gozdov. Na drugi strani pa seveda tudi oblikovanje go- spodarskih gozdov vpliva na rastlinski in živalski svet v teh gozdovih. Perušek (3) je tako ugotovil veliko razliko v številčnosti vrst ptičev in njihovi gostoti med pragozdom in gospodarskim gozdom. Preglednica 4: Primerjava gostote in števila vrst ptic med pragozdom in gospodarskim gozdom (3). Table 4: A Comparison of the Density and Number of Bird Species between a Virgin Forest and a Managed Forest Ploskev Pečka S Pečka J Rajhenav Rajhenav Plot pragozd pragozd pragozd gospodarski gostota parov/10 ha couples' density/1 O ha št. vrsti ploskev numberof species/plot 56.3 24 virgin forest gozd 49.8 34.6 20 22 managed forest 22.8 15 Tarman (5) pa pokaže na popolno odsot- nost duplarjev v mladem hrastovem gozdu. Prav duplarji so tista vrsta ptičev, ki jim je v gospodarskih gozdovih najbolj omejen življenski prostor. Vpliv dolgoletnega gospodarjenja z goz- dovi se kaže tudi v drevesni sestavi sloven- skih gozdov, ki, čeprav ne tako izrazito kot pri srednjeevropskih, odstopa od potencial- ne naravne vegetacije. Prvi pogoj za ohranitev bogatega rastlin- skega sveta je ohranitev njihovih rastišč, za ohranitev bogatega živalskega sveta pa ohranitev njihovih habitatov. Prav tu pa nam primanjkuje znanja, ki ga bo nujno dopolniti. Hkrati pa lahko največ storijo za habitate tisti, ki z določenimi površinami gospodarijo, jih uporabljajo in strokovno usmerjajo njihov razvoj. Gozd V 54, 1996 265 Naloge ter nameni lovstva in lova danes in jutri Preglednica 5: Delež ptičev duplarjev v različno starih gozdnih sestoj ih (5). Table 5: The Share of Birds Living in Nesting Cavities in Forest Stands of Different Age Duplarji Nesting cavity birds 200 letni hrastov gozd 62% a 200-year aak forest mlad gozd premer 20 cm O% young forest (20 cm in diameter) Gnezdilci na prostem Nest/ers in the open 38% 100% Parov na ha Cauples/ha 23.1 2.0 Preglednica 6: Deleži najpomembnejših drevesnih vrst v lesni zatČgi slovenskih gozdov (v%). Table 6: The Shares of the Most lmportant Tree Species in the Timber Supply of Slovenian Forests (in%) bukev smreka jelka hrasti plemeniti drugi bori listavci listavci beech Narway European oaks Broadleaf of other pine s tree spruce tir Potencialna vegetacija 58 8 10 Potentiaf vegetation Sedanje stanje 29 35 11 The present situation 4 NAMESTO ZAKLJUČKA 4 INSTEAD OF A CONCLUSION Veliko pomislekov, dilem pa tudi diskvali- fikacij doživlja danes lovstvo. Lov (odstrel) določenih vrst divjadi v kulturni krajini je potreben, določene vrste je možno, drugih se ne sme loviti, ker so že brez tega dodat- nega ukrepa ogrožene. Lov, ki posega v obnovljiva naravno bogastvo, se mora pri svojem delu ravnati po načelih trajnosti in ohranitvi vseh sestavnih delov ekosiste- mov, s tem da ne sme biti ogrožena oziro- ma zaradi neprimernih posegov obsojena na propad nobena niti živalska niti rastlin- ska vrsta. V okviru zagotavljanja trajne ohranitve vseh sestavnih delov narave pa lahko lov prinaša tudi določene dohodke. 266 Gozd V 54, 1996 high value deciduous trees 8 6 8 2 8 3 7 7 LITERATURA 1. Cetina, M., 1995. Gozdnogojitven] prikaz po- sledic neusklajenih odnosov med gozdnim okoljem in rastlinojedo divjadjo. Zavod za gozdove Slove- nije, območna enota Postojna. Poročilo. 2. Perko, F., Pogačnik, J., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove. Zveza gozdarskih društev Slovenije, gozdarska založba. Ljubljana. 3. Perušek, M., 1992. Ptice pragozd nih ostan- kov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvis- nost od stanja sestojev. Gozd. vest. 7-8. 4. Simonič, T., 1982. Kontrolna metoda v gospo- darjenju z divjadjo. Zbirka referatov Gozd-divjad Biotehniška fakulteta VTOZO za gozdarstvo. Ljub- ljana. 5. Tarman, K., 1992. Osnove ekologije in ekolo- gija živali. DZS Ljubljana. 6. Varičak, V., 1995. Za uspešni lovni turizem je poglavitna predvsem kakovost naših lovskih storitev. Lovec 12. 7. Analiza izvajanja Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Izvršni svet skupščine Slovenije. Ljubljana 1985. 8. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Ur. list 14/1996.