PRIZADEVNI ČLANI LDDOBROVA
Obnovljena 
Gaugarjeva 
hiša
V tej hiši, ki se po domače imenuje Gaugarjeva v Žirovnikovi grapi nedaleč od Dobrove, je od zgodnje jeseni 1942 pa do spomladi 1943. leta deloval Centralni komite KPS. Do nedavnega je bila ta hiša vse prej kot pomnik naše revolucije. Pred letom dni pa so člani Lovske družine Do-brova sklenili, da jo obnovijo. Ni ostato samo pri obljubah. Nasprotno, ob mini-malni pomoči družbenih sredstev, z veliko razumevanja, s prizadevnostjo in prosto-voljnim delom vseh lovcev so jo »spreme-nili« v prijeten dom. Del doma je name-
njen njihovemu delu, več prostorov pa so s pomočjo Mestnega muzeja iz Ljubljane ohranili v prvotnem stanju. Z dokumen-tarnimi razstavnimi predmeti (precej je bi-lo ohranjenih) pa so te prostore opremili in tako obiskovalcem nudijo zanimiv vpo-gled v del dogajanja naše polpretekle zgo-dovine s tega področja.
Ob krajevnem prazniku Dobrove so to obeležje ponovno odprli. Zbralo se je na tej priložnostni slovesnosti precej kraja-nov Dobrove ter predstavnikov družbeno-političnih skupnosti, med njimi pa sta bila tudi narodni heroj Rudolf Hribernik-Sva-run in član predsedstva CK ZKS Lojze Briški. Navzoče je predstavil predsednik skupščine KS Dobrova in tamkajšnje lov-ske družine Janez Saksida, slavnostni go-vornik pa je bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec.
Delegacije pa so položile vence in sicer na Dobrovi, na Hruševem in pri Gaugarje-vi hiši.
Ta pomemben dogodek v osnovi predstavlja naš dolg in našo odgovor-nost do očuvanja zgodovinske resnice in na veliki čas, ki se vse bolj odmika. Ko danes razmišljamo o tem veliketn času in ko ob današnji realnosti analizi-ramo medsebojne odnose in podobo današnjega sveta, tudi v naši domovini in kraju, kjer živimo, preradi pozablja-mo na ta kruti vojni čas. Mar nismo ob tej blaginji, ki jo danes unvamo, na to kruto realnost preveč pozabili? Pa ne bi smeli. Ko se ob takih srečanjih, kot je današnje, ko izpolnjujemo uspehe dela in življenja v svobodi, spominjamo pre-hojene poti treh in pol desetletij, smo na našo ustvarjalnost in doseženi razvoj dejansko lahko ponosni. To so sadovi dela naših Ijudi.
Nemogoče sije misliti danes ali kdaj-koli uspešno rast partizanstva, če ni tudi zaledje dobm organizirano in da ljudstvo ne skrbi in složno utripa s svo-
jimi oboToženimi partizanskimi enota-tni. V tem je bila velika resnica in ključ naših skupnih zmag in uspešnosti parti-zanstva na Slovenskem. Imena krajev v Polhograjskih Dolomitih, Babna gora, KIjuč, Hruševo, Belška grapa, bodo poleg še drugih zapisana v zgodovino teh krajev kot svetal simbol na slavne dni naše osvobodilne borbe. Zaradi vi-soke politične zrelosti prebivalcev teh krajev in razvitosti partizanstva v Dolo-mitih je bilo Dolomitom tudi v usodnih zgodovinskih dneh zaupano, da so v svojih nedrjih čuvali naše vrhovno vo-jaško in politično vodstvo.
Medsebojna povezanost in političnaenot-nost, rojena med revolucijo, mora biti tudi v svobodni graditvi in rasti teh krajev osnovni in edini temelj našega današnjega in jutriš-njega dela.
(Iz slavnostnega govora
- ,       Staneta Vrhovca, predsednika
občinskega odbora ZZB NOV)