/!5*eri$k/i Domovina
Bro°ktn°0Tsf!,Laiie
yn- M. y
11227
ju... aCAN IN SPIRIT ftSHtCMM IN UNGUAOC OHM
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, S9PTEMBER 30, 1968
MORNING NSWSPAPO
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Senatni odbor je za
odložite? odobritve atomskega sporazuma
Zunanjepolitični odbor je priporočil senatu, da odobri mednarodni dogovor ( prepovedi širjenja atom skega orožja, pa priporočil Predsedniku ZDA, da odo britev izvrši šele tedaj, ko bodo to storile države, sposobne za proizvodnjo a-tomskega orožja.
WASHINGTON, D.C. — Pre-tekli teden je zunanjepolitični °dbor senata končal svoje delo o Predlogu za odobritev mednarodnega dogovora o prepovedi širjenja atomskega orožja, ki je bil izdelan po dolgih letih razgo-vorov v okviru razorožitvene konference ZN v Ženevi. Zbrani zbornici je svetoval, naj dogovor odobri, pa sporoči predsedniku ZDA, naj odobritev uradno odloži, dokler ne bo večina tistih držav, ki so sposobne izdelovati domsko orožje, ta dogovor odobrila in podpisala.
Mednarodni dogovor je v o-o‘eh senatnega odbora pomemben začetni korak k omejitvi šir-Jenja atomskega orožja in je za-prav, da ga senat odobri. O-s^al pa bo veridar samo prvi ko-rak, dokler ga ne bodo odobrile Pste države, ki imajo sposobno-sh in sredstva za izdelavo atom-Si<ega orožja. Zato naj predsednik ZDA počaka z izvršitvijo o-dobritve, dokler ne bo dogovor bžje svoji veljavnosti.
doslej je dogovor, ki je bil sprejet in odobren v Združenih narodih, podpisalo 80 držav, to-a rned temi manjkajo prav ti-ste, ki so sposobne atomsko -rnžje začeti graditi, tako Japon-^ a> Zahodna Nemčija, Indija in zrael. Edina država, ki je dogo-J0r doslej tudi pustila potrditi V Parlamentu in ga nato tudi u-radno potrdila, je Irska, v ^enat bi bil verjetno dogovor Ze odobril, da ni prišlo do sov-lotskega vdora na Češkoslova-j 0 *n uato še do izjave repub-!. anskega predsedniškega kan-^data R. Nixona, da čas za odo-nev ni ravno primeren, ogovor bo postal veljaven in j Vezen, ko ga bodo uradno po-^ tie Sovjetska zveza, Združe-e države in Velika Britanija r 40 drugih držav članic ZN.
bo začela nabirati denar za Gilligana
^CLEVELAND, O. — Unija av-n^obiiskih delavcev ima v naši
bucT^	delavcev. Na po-
^ glavnega ravnatelja unije akf 6r^a Se -t6 0dl°čila, da bo P°dprla kandidaturo de-Sen Gilligana za ohajskega je 9 °rja- Prva podružnica uni-Že -?e Začela nabirati prispevke drn °ncem preteklega tedna, vse Podružnice se bodo pa te 0sla lotile ta teden.
®e nlste naročnik MERlŠKE DOMOVINE, Postanite še danes!
Novi grobovi
Anne Radomilovich
V soboto popoldne je nenadno umrla na poti iz zdravniškega urada v mestu, kjer je bila na preiskavi, 55 let stara, v Clevelandu rojena Anne Radomilovich, roj. Yanyan, s 30439 Mark Court v Wickliffu, žena Nicka, sestra Mika Yanyan in pok. Nicka. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob enih popoldne na All Souls pokopališče.
Anna Kastelic
Po dolgi bolezni je umrla včeraj zjutraj v St. Alexis bolnišnici 82 let stara Anna Kastelic z 9709 Marah Ave., roj. Novak v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po pok. Dominiku, ki je umrl pred več kot 30 leti, mati Anne Tekaucic, Mary, Antoinette Selesnik, Rose DiMat-teo, Dorothy Zoretich, Berthe Zenz, Dana, Rudolpha, Franka in Viktorja, 24-krat stara mati, 5-krat pramati. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ, Podr. št. 15 SŽZ, SNPJ št. 173 in Društva Sv. Rešnjega telesa. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 9.30, v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Anton Yukich
Nenadno je preminul na svojem domu 63 let stari Anton Yukich s 3584 Anthony Lane v Twinsburgu, doma iz Zrinja na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA pred 45 leti, mož Mary, roj. Carr, oče Thomasa, stari oče Bridgett in Dianne, brat George-a, Helen Hoger, Katherine Hrovat in Mildred. Vodil je gostilno na oglu Northfield in Aurora Rd. Bil je član raznih organizacij, med drugim HBZ št. 403. Bil je med ustanovitelji in delovnimi člani nove cerkve sv. Kozme in Damijana v Tvvins-burgu. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kozme in Damijana ob 9.30, nato na pokopališče Vseh svetnikov v North-fieldu.
Frances Poje
Včeraj je doma umrla Fran-
ces Poje s 1151 Berwick Lane, S. Euclid, O., stara 83 let, rojena v vasi Tršče, od koder je prišla pred 48 leti. Tukaj zapušča moža Josepha, hčer Lillian Vovk in 4 vnuke, hči Julia je poprej umrla. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v sredo ob 9.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kal varija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Ursula Turšič Po dolgi bolezni je v soboto u-mrla na svojem domu na 18702 Muskoka Avenue, 87 let stara Ursula Turšič, roj. Mele v Cerknici, od koder je prišla v ZDA leta 1907, vdova po 1. 1947 umrlemu možu Matthewu, mati Mary Milavec, Celie Dlugoleski, Richarda, Louisa, Amelie, Helen Volk in Emme Yama, stara mati in pramati, sestra Andrewa, To-nyja, in Jennie Mikolc. Pokojna je bila članica ABZ št. 186, Progresivnih Slovenk kr. 1 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
HU»k: MM .te! PREDSEDNIK JOHNSON JE
POSEGEL V VOLIVNI BOJ
Vodnik Slovaške Komuni-nistične partije Gustav Husak, je dejal v govoru na televiziji, da so vesti o spremembah v vodstvu KP brez osnove.
PRAGA, ČSR. — Načelnik Komunistične Partije Slovaške, podpredsednik vlade Gustav Husak, ki ga sovjetsko časopisje potiska od zasedbe Češkoslovaške v preteklem mesecu stalno v ospredje in katerega bi Moskva rada porinila na mesto Dubčeka, ki ji ni prav nič pri srcu, je v govoru na televiziji dejal, da so vesti zahodnega časopisja in radia o razlikah v vodstvu ČSR, o trenjih v njem in o spremembah, ki naj bi bile na vidiku, “brez osnove”.
Dejansko se že več tednov ši rijo vesti tako na Zahodu kot v sami Pragi, da je Moskva odlo-čeka spraviti A. Dubčeka z njegovega vodilnega položaja in ga nadomestiti z Gustavom Husa-kom. še pretekli petek je krožila v Pragi govorica, da bodo Dubčeka potisnili na mesto predsednika Komunistične partije, kjer bo imel le čast, pa nobene moči, njegov položaj glavnega tajnika stranke pa naj bi prevzel začasno O. černik, predsednik vlade, ki je Moskvi bolj sprejemljiv od Dubčeka.
Češkoslovaško časopisje je u-
Pozval je kandidate, naj vodijo volivni boj na ravni odgovornosti in poštenja, ne pa strahu, sovraštva in predsodkov.
Tito za protirevolucijo?
BELGRAD, SFRJ. — Po poročilu Tanjuga je moskovska televizija obdolžila v zvezi z jugo- porabilo obletnico monakovske slovanskim odnosom do sovjetske zasedbe Češkoslovaške predsednika SFRJ Josipa Broza Tita naklonjenosti protirevoluciji-
Jugoslovansko časopisje, radio in televizija so te sovjetske obdolžitve predsednika republike ostro zavrnile in izjavile, da je “Tito vedno zagovarjal human socializem in mirno mednarodno sodelovanje".
Obtožba in odgovor na njo spadata kvečjemu v kak šaljiv list, resno ju nihče, ki komunizem in razmere v komunističnem svetu pozna, ne more jemati. Prav primerni bi bili za v — “Pavliho”!
pogodbe, s katero so štiri velike sile leta 1938 odvzele ČSR Sudetsko področje in ga priključile Hitlerjevi Nemčiji, za oster napad na Zahodno Nemčijo, ki še vedno ni to pogodbo proglasila za neveljavno, ker je bila sklenjena “pod vojaškim pritiskom”. Pogodbo so razveljavile zmagovalke na Nemčijo ob koncu druge svetovne vojne, Zahodna Nemčija jo sama še ni proglasila za neveljavno. To naj bi bilo uradno storjeno šele v mirovni pogodbi, na katero pa čakajo Nemčija in njeni zmagovalci že nad 23 let.
Skupina mladine, ki se je 21. avgusta upirala sovjetskim četam v osrčju Prage, je hotela v
COVINGTON, Ky. — V soboto je predsednik ZDA L. B. Johnson, ki se je doslej v votivnem boju držal ob strani, da ne bi škodoval zunanji politiki ZDA, posebno vojskovanju v Vietnamu, le posegel v volivni boj. Kandidate je pozval, naj hodijo v volivnem boju po poti odgovornosti in poštenosti, ne pa po poti strahu, sovraštva in predsodkov. Ne da bi omenil kako ime, je L. B. Johnson ugoto-!vil, da nekatere priganja skušnjava, da bi uporabljali “besede sovraštva”, jezo in nezadovoljstvo za vžiganje čustev in predsodkov. Johnson je govoril pri odprtju Thomas More College-a, dosedanjega Villa Madonna College-a v predmestju Cincinnatija na južnem bregu rekel Ohio.
Predsednik je priletel v svojem letalu na letališče Cincinnatija, pa se nato v sprevodu avtomobilov popeljal do novih zidanih zgradb Thomas More College-a. V svojem govoru je dejal, da so v današnjem času prav tako pereča vprašanja zvezne vlade in njene oblasti, zakonitosti in reda, pravičnosti, rase in pravice drugačnega mnenja. V takih časih, ko so čustva tako močna in strasti razvnete, obstoji nevarnost vse to izrabiti ne-oziraje se na škodo, ki jo dežela pri tem trpi.
Glavni del pripomb glede vo-livnega boja je brez dvoma ve-
ljal G. Wallace-u, ostanek pa republikancema Nixonu in Agne-wu. Utehe v predsednikovem govoru ni bilo niti za Humph-reyja. Na splošno je predsednik branil stališča zvezne vlade, njeno vlogo, pomen in potrebo v življenju Združenih držav. Povedal je, da v Washingtonu ni niti eno desetino uslužbencev zvezne vlade, vsi ostali so raztreseni po širni deželi. Če bi vsi ti nenadno “vrgli svoje aktovke v Potomac” in odšli, bi nemara narod ne bil zadovoljen, ker bi nihče ne vršil njihovega dela. Predsednik je zatrjeval, da je zvezno uslužbenstvo sposobno in uspešno pri svojem delu.
soboto popoldne izvesti tiho demonstracijo s pohodom na Hrad-čane ob priložnosti Venceslavo-vega dne, narodnega praznika Čehov. Sprevod s češkimi in državnimi zastavami je ustavila češka policija, ko se je pojavil ob njem ruski major z oboroženo stražo, in mlade zastavonoše poslala domov. Vse se je končalo tiho in brez nereda.
Župan Carl Stakes o varnosti v mestu Clevelandu
jansko stanje je pa takole:

f0ma sončno in toplejše, temperatura do 70.
CLEVELAND, O. — Zvečer 23. julija so se odigrali zadnji tragični nemiri v našem mestu. V področju Glen-ville je padlo 10 oseb v spopadih, med njimi trije policaji. Zavladalo je veliko razburjenje med vsem prebival-tvom, ki se še do danes ni poleglo. Nemiri, ki zahtevajo v par urah toliko žrtev, se res ne dajo hitro pozabiti. Rodili niso samo debat, še več so sprožili natolcevanj in obtožb, kdo vse je bil kriv. Policija je valila odgovornost na temne sile, ki so organizirale črnske nasilneže, posebno na “črno silo”; črnci so dolžili bele, beli so dolžili črnce. Vsemu temu je bilo primešanega še dosti hujskanja in podtikanja. Vse to se ni hotelo poleči, prav narobe, sluhi so se širili, da stojimo pred novimi nemiri, ki jih utegnejo sprožiti vedno hujša trenja. Vse to je prisililo župana Carla Stokesa, da je po dveh mesecih, odkar so bili nemiri, pretekli teden govoril naši mestni javnosti na televiziji ravno o dogodkih v Glenvillu in o posledicah teh dogodkov.
Župan Stokes je bil toliko pogumen, da je pogledal
stvarnosti v oči in jo v svojem govoru po našem tudi pravilno naslikal. Priznal je, da spomin na dogodke še zmeraj razburja našo javnost in da ga skrbi dejstvo, da trenja naraščajo, ne pa upadajo. Vsem trenjem in debatam bi lahko dali skupen naslov: Kako stojimo v Clevelandu z zakonitostjo in redom? To vprašanje zahteva tem jasnejši odgovor, ker sovražni tabori, posebno beli in črni, pogosto vežejo na obtožbe in kritike tudi grožnje, da je ura maščevanja blizu.
Tako je vprašanje javne varnosti postalo središče zanimanja našega mestnega prebivalstva, tako je dejal C. Stokes. Ker je on odgovoren za varnostno službo, se te odgovornosti ne brani. Zato je v svojem govoru povedal, kaj misli o njej.
Ko je postal župan — tako je rekel —, je “podedoval policijsko upravo, kjer je manjkalo discipline in moštva; o-prema je bila zanemarjena, zanemarjeno je bilo tudi vež-banje policajev. Mnogi kritiki trdijo, da je položaj zdaj še slabši, kot je bil spomladi. De-
Ob spremembi režima v mestni upravi je imelo mesto 2,260 članov varnostne službe. Ker se je prijavilo dosti kandidatov za policijsko službo, je policijsko ravnateljstvo začelo nabirati med skoraj 1,000 prošnjami tiste, ki so obetale najboljše policaje. Sedaj je v službi že 2,700 policajev, pa nabiranje novih sil še ni končano. Do 1. oktobra bo izmenjanih tudi 50% vseh policijskih avtomobilov; novi vozovi bodo opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, ki jih zahteva učinkovita policijska služba.
Vpeljan je nov sistem vež-banja in dana je vsemu osob-ju prilika za nadaljevanje izobrazbe na srednjih in visokih šolah, seveda izven uradnih ur. Posebni oddelki se vežba-jo za borbo proti oboroženim zločincem in proti strelcem iz zasede. Obvezno vežbanje je vpeljano tudi za vse oficirje varnostne službe. Do sedaj se je priglasilo že vsega skupaj 250 policajev, ki bi radi spo-polnili svojo izobrazbo, isto število bi pa rado obiskovalo posebne strokovne tečaje, da
bi bilo usposobljeno tudi za najbolj delikatne posle v svojem poklicu.
Končno je Stokes omenil, da so sedaj clevelandski policaji najbolje plačani uslužbenci varnostne službe v vsej naši državi.
Stokes je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da ni zadovoljen z doseženimi uspehi in da ni dosegel v varnostni službi že vsega, kar je hotel. Zaveda se pa, da varnostni organi in on ne premorejo vsega. Navezani so na pomoč vsega prebivalstva. Zakonitosti in reda ni mogoče varovati brez sodelovanja vseh, ki živijo v mestu.
Prav je, da je župan odkrito povedal, kaj misli o javni varnosti. Iz njegovega govora se vidi, da so dogodki v Glenvillu močno vplivali nanj in da ne gleda več vsega skozi rožnata očala, tudi počenjanja črnega dela našega prebivalstva, v kolikor se spušča v izgrede in nemire.
Jasno je, da je Stokes stavil s takimi govori karij ero svojega političnega dela na kocko. Zato vzbuja njegov nastop spoštovanje, zasluži pa tudi uspeh.	I. A.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Danes je prvič po korejski vojni ameriška bojna ladja New Jersey, edina v aktivni službi, obstreljevala sovražne položaje 'i severnem delu Demilitarizi rane cone med obema Viet-namoma.
ATENE, Gr. — Včeraj je glasovalo za novo ustavo, ki jo jc izdelala in predložila ljudskemu glasovanju v odobrite'^ vlada G. Papadopoulosa, 94% volivcev. Nova ustava je takoj stopila v veljavo z izjemo členov o osebni svobodi, pravici zborovanja in tiskovni cenzuri.
NEW YORK, N.Y. — Učiteljska unija je včeraj končala štrajk in danes je predviden reden pouk v vseh šolah New Yorka. Odpuščeni učitelji se bodo vrnili v šole Ocean Hall Brownsville šolski okraj \ Brooklynu pod policijskim varstvom.
BUKAREŠTA, Rom. — Uradno glasilo Romunske Komunistične partije Scinteia je včeraj v dolgem članku bilo polno hvale za rdečo Kitajsko in je poudarilo pomen dobrih odnosov med njo in Romunijo za obe državi, pa tudi za svetovni mir. Članek je bil objavljen v zvezi z jutrišnjo 19. oblet-n i c o proglasitve Kitajske ljudske republike. Romunska hvala rdeče Kitajske brez dvoma ni všeč Moskvi, kar pa izgleda vodnika Romunije N. Ceausesca ne moti.
MOSKVA, ZSSR. — Pravda, Uradno glasilo Komunistične partije ZSSR, je včeraj zanikala, da bi sovjetski vdor v ČSR in njena zasedba kaj spremenila ravnotežje vojaških sil v Evropi. Ameriko in Zahodno Nemčijo dolži, da skušata s takimi trditvami ustvariti kotišče nemira in napetosti sredi Evrope.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ so vabljene k molitvi za pokojno Frances Poje jutri popoldne ob 2.30 v Zakrajškov pogrebni zavod.
Članice Društva sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene v Ferfolia pogrebni zavod jutri ob osmih zvečer k molitvi za pok. Ano Kastelic.
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frančiško Poje. K pogrebu—
Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene jutri ob devetih k pogrebni sv. maši za pok. Uršulo Turšič. Pozdravi iz Svete dežele—
Zastopnik Ameriške Domovine Ivan Prezelj in člani skupine, ki je odpotovala 9. septembra na obisk Svete dežele, pošiljajo ge. Mary Debevec in vsem njenim sodelavcem ter tudi vsem naročnikom Ameriške Domovine prisrčne pozdrave iz teh svetih krajev. Pripominjajo, da je potovanje čudovito in vreme idealno. Skupino vodi slovenski potniški zastopnik g. Jože Suhadolnik. Temeljni kamen—
Včeraj popoldne ob 1.30 je bil položen temeljni kamen v zgradbo nove cerkve sv. Kristine na 840 E. 222 St. Župnik rev. J. F. Celesnik je dejal, da bo imela nova cerkev 1000 sedežev. Zgradba, za katero so napravili načrte Robert Krause & Associates v Akronu, bo stala okoli $650,000.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Dobrodošel—
Iz taborišča Capua v Italiji je prišel v Cleveland Marjan Jeler-čič iz vasi Tabor pri Kopru. Želimo mu vso srečo v novi domovini! Dobrodošel!
Kegljaška sezona—
Slov. športni klub sporoča, da se bo začelo kegljanje 20. oktobra v Euclid Green Lanes. Kdor se želi pridružiti, naj kliče 391-7106 ali 881-1588 do 10. oktobra.
Požar v Thistledown—
Včeraj zjutraj je nepričakovano zajel požar dva hleva na Thistledown konjskem dirka-išču v North Randallu. Poleg druge škode je bilo izgubljenih 30 čistokrvnih dirkalnih konj in dva ponija. Škodo cenijo na okoli četrt milijona.
Tilo Kajle Seiasiju
BELGRAD, SFRJ. — Na svečani večerji za abesinskega cesarja Hajle Salasija, ki je prišel pretekli teden v Jugoslavijo na Titovo povabilo na obisk, je Tito govoril o mednarodnem položaju. Posebno ostro je obsodil države, ki “skušajo s silo v drugih deželah uveljaviti svojo voljo proti volji prizadetih narodov samih”.
Predsednik SFRJ je omenil, da je že ponovno obsodil vojskovanje v Vietnamu, ki ga ni še bilo mogoče končati ne v ZN ne
Komunizem v Rusiji ni mogel uničiti vere
MOSKVA, ZSSR. — Študija Sovjetskega etnografskega inštituta je dognala, da je po 50 letih komunistične protiverske gonje še vedno okoli eno tretjino podeželskega prebivalstva vernega.
neodvisna, mala država v Evropi, postala žrtev vojaške intervencije. “Ta država, ki ni kršila načel socialistične gradnje, se je sedaj znašla v položaju, ko drugi uveljavljajo svojo voljo nad njo,” je dejal Tito, pa nato ugotovil: Mi ne vemo, kaj more prinesti jutrišnji dan na stroške malih narodov!
V nadaljevanju svojega govora je gostitelj poudarjal posebno važnost načel mirnega sožitja in nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav v sedanjem času naraščanja mednarodne napeto-
drugod. Sedaj je Češkoslovaška, sti in nevarnosti vojne.
-Ju

Ameriška Pomomim
61i7 St C]alr Ave — HSnderson 1-0325 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publish«! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
813,0!) na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za 8 maMec Ra Kanado in dežele izven Združenih držav:
|	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $5.00 na leto
,	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 188 Monday, Sept. 30, 1968
Združeni narodi zopet zborujejo
Združenim narodom so pesimisti že pred 20 leti napovedovali počasno umiranje, pa vendar so še ostali pri življenju, ni jih zadel tak političen mrtvoud, kot je pred drugo svetovno vojno zadel pokojno Društvo narodov v Švici. Seveda niso mogli nikoli izvrševati svoje glavne naloge: delati in varovati mir na svetu. Res se jim je posrečilo, da so pogasili nekaj manjših političnih požarov, ki na njih ni bila zainteresirana nobena velesila. Kjer so pa velike sile imele svoj interes, tam je posredovanje ZN praviloma zmeraj odpovedalo. Kaj torej drži ZN pokoncu?
Prva njihova naloga je v tem, da služijo kot strelovod. Kamorkoli udari politična strela, takoj imajo z njenimi posledicami opravek ZN, v glavnem Varnostni svet. Varnostni svet res ne more ničesar storiti, ker ga hromi veto pravica petih velesil, to da služi vsaj kot bojišče za diplomate. Dokler se pa bojujejo diplomatje, se še ni treba generalom. Mnogo vojnih nevarnosti je bilo preprečeno ravno radi tega, ker je sporna zadeva prišla med diplomatsko kolesje Varnostnega sveta in diplomacije ZN.
Naj reče kdo karkoli, res je, da je dolgoletno “mirno sožitje” diplomatov ZN ustvarilo med njimi poseben čut solidarnosti, ki nanj ne pozabijo niti takrat, kadar stojijo na sovražnih okopih. To jim omogoča, da prebredejo nevarne točke v debatah z molkom, prelaganjem in odlaganjem sej, iskanjem izhoda zunaj sej itd. Glavno njihovo orožje je pa čas. Dočim se diplomatom zunaj ZN vendarle večkrat mudi, tega ne pozna diplomacija znotraj ZN. Res sklicujejo seje po potrebi v nekaj urah, toda nihče ne pričakuje, da bodo na sejah postavljeni dnevni red' tudi v nekaj urah izčrpali. Pri vsaki debati poiščejo najpreje pot, kjer so nevarnosti za trenja najmanjše. Ako bo hoja po tej poti dolga, jih ne moti. Držijo se nemškega pregovora: Pride čas, pride nasvet.
Tako razmeram prikrojeno diplomatsko poslovanje ZN je naravno napravilo iz te ustanove zakladnico vseh mogočih idej in predlogov, obenem pa tudi skladišče za odlaganje načrtov, ki jih diplomacija ZN ne more uresničiti, ali pa jih je že čas sam rešil po svoje.
Tako stanje v.ZN je za članice ZN huda skušnjava, da odrivajo na ZN vse neprijetne zadeve. In take spravlja življenje vsak dan na vrsto. Kako so se morali diplomatje pred 1. 1914 mučiti, da so organizirali razne sestanke, kongrese, konference, posvetovanja, kamor so odrinili kočljive zadeve. Nesreča je bila pred vrati, kadar se jim tako iskanje ni posrečilo. Tipičen slučaj nam je še zmeraj pred očmi. Morda bi bile posledice sarajevskega atentata čisto drugačne, ako bi takrat že obstojal Varnostni svet ZN. Ne Avstrija ne Nemčija ne bi tam upali gnati spora na nož.
ZN so tudi postali neobhodno potrebna politična in diplomatska borza, če ne večkrat, pa vsaj ob začetku vsakoletnega rednega zasedanja. Takrat se srečajo vsaj vsi zunanji ministri vseh 120-125 držav-članic, ki imajo vsaj priliko za osebne razgovore. Koliko nepotrebnih potovanj jim je s tem prihranjenih! Koliko perečih predmetov je takrat zadovoljivo rešenih! O tem poroča časopisje le malo, o tem nam govorijo samo poročila zunanjih ministrov svojim parlamentom. Teh pa nihče ne bere.
Ker ZN ne morejo opravljati svojega pranega poklica, so si naložili celo vrsto postranskih na socijalnem, gospodarskem. prosvetnem polju itd. Saj ga skoraj ni področja, kamor ne bi segla dejavnost ZN. In tega bo še zmeraj več. V ZN prevladujejo namreč male države-članice. Njihovi diplomatje res nimajo posebnega posla v New Yorku, zato se pečajo z vsemi mogočimi vprašanji, pred vsem pa z vprašanjem, kako dobiti za ZN nove dohodke, ki bi bili vir za razne podpore revnim članicam. Tako so ZN včasih postali prava dobrodelna ustanova za revne narode. Pri tem imajo pa revni narodi ravno tam največ besede. Praksa je tako ustvarila čudno ravnovesje dela v ZN.
O veliki politiki odločujejo le velike države, navadno le Amerika in Rusija, o malih zadevah pa govorita Afrika in Latinska Amerika, tupatam pa tudi Azija. Obe skupini pa pazita, da ne segata na sosedno področje. Tako imajo velesile mir pred nerganjem malih držav, male države pa mir pred velikimi, kadar je treba delati socijalne in prosvetne, večkrat pa tudi gospodarske načrte. Pri vsem tem ta sistem ne nalaga velesilam prevelikih žrtev. Amerika plačuje na primer največ, pa vendar jo dobro odreže. Ako bi se sama naravnost pečala s takimi drobnarijami, bi imela veliko več stroškov.
Kdor hoče dobiti sliko o vsem tem delu ZN, naj pregleda dnevni red jesenskega rednega zasedanja, ki praviloma traja tja do Velike noči. Tam bo naštel lahko do sto točk, med njimi je pa izredno malo takih, ki se naravnost
tičejo varovanja miru in reda. Če se tičejo teh predmetov, so večinoma manjšega pomena.
Sicer pa ZN delajo včasih miru velike usluge. So namreč mesto, kjer se najhitreje čuti utrip svetovne politike. Praška kriza je to pokazala. Moskva je najprvo v ZN videla, kako je osamljena. Niti njeni lastni zavezniki jo niso upali pogumno zagovarjati pred svetovno javnostjo. Tudi arabske države so že večkrat napravile podobno skušnjo. Le da pri njih ni dosti zalegla.
Vse to je vendarle opogumilo generalnega tajnika Tan-ta, da je zopet začel govoriti, kako potrebno bi bilo, da bi ZN postali tretja svetovna sila, to je sila svetovne vesti. Seveda bi to bilo potrebno, toda čas za kaj takega še ni do-
zorel.
LA.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
rxxxxx ^
lXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxx xxxXxYXTTTTT1
Duluth, Minn. — Politične konvencije so za nami. Skovala je vsaka stranka svoj program in izbrala je vsaka stranka svojega kandidata. Lahko bi rekli, obe stranki s svojim znakom: eno predstavlja osel, drugo slon, in v tem primeru vsak izmed njiju po svoje vozi in vleče svoj političen voz.
Obljub je na obeh straneh dosti, kakor je to navada ob vsakih narodnih predsedniških volitvah. Predsedniške volitve so vsaka štiri leta in to vedno v prestopnem letu. Tako skočimo Amerikanci vsako prestopno leto v novo politično dobo. Glede tega sva pred kratkim razpravljala jaz in pa sodraški Anton na Keewatinu. Jaz sem mislil, da je to le slučaj, na katerega ni nikdar nihče polagal kake važnosti. Pa me je Anton zafrknil:
“Ne bodi Andrejček tako daleč za luno! Naši amerikanski politikarji so navihani in prefrigani fantje. Vse “prefigrajo” in ne pustijo drug drugemu niti e-nega samega dneva, da bi dalj sedel v Beli hiši, kakor pa on. Vidiš, če so volitve v prestopnem letu, to je vsaka štiri leta — tisti 29-ti dan v februarju dobi vsakokratni predsednik. Razumeš? Tudi enega samega dneva ne privoščijo drug drugemu!
To Antonovo pojasnilo me je poučilo, da mora to res biti tako radi tega, kakor je omenil. Od Antona sem se zopet eno naučil.
Letošnje volitve so res za vse zelo važne. Kdorkoli bo izvoljen, bo imel težke naloge pred seboj. Amerika je zadnjih 293 let zrasla v veliko gospodarsko in politično silo — točasno naj večjo na svetu. Od njenih bodočih voditeljev je odvisno, kako bo vozila v bodočnosti?! Slednje bodo povedale bodočim rodovom, kaki strokovnjaki jo bodo vodili. Za nas vse je važno, da se tega zavedamo in da ob volitvah volimo po svojem najboljšem razumevanju najboljše kandidate za vse razne urade. Ne pozabimo tega!
* ALI SE BO NAŠLA POT DO MIRU v Vietnamu in drugih delih južne Azije? Vse zavi-si, kako bodo za naprej iskali taka pota tisti, ki se za tiste kraje zanimajo iz raznih gospodarskih in političnih razlogov.
Vietnam in vse južnoazijske žryWWPportztgpYwbj b m mb dežele, kot Tajska, Laos, Kambodža, tudi Burma, so pokrajine, ki so radi pridelav raznih žit in drugih raznovrstnih pridelkov za vso Azijo in še ostali svet, zelo važna, kakor je s svojimi pridelki za nas važna n. pr. Kalifornija, Florida in še nekatere druge države. Za južno Azijo se ne zanimajo zastonj. So seveda zdaj šele zaostali kraji to. Potrebujejo modernih prometnih zvez po vodah in po suhem. Sami ne zmorejo vsega. Kdor izmed zunanjih velesil bo prišel do dobrih zvez z njimi, da jim bo znal ustrezati gospodarsko in drugače, bo imel v bodočnosti najboljšo trgovino na svetu. Vse te važnosti vidijo in opazujejo tudi iz Moskve in Kitajci iz Pekinga. Zato podpirajo odpor pro-
ti nam. Borba za Vietnam se bo še vlekla, le kake izredne spremembe, ki bi znale spremeniti gospodarske privlačnosti in zanimanja za južnoazijske kraje, bi znale to spremeniti. Teh pa zaenkrat še ni na vidiku.
Zaenkrat vse izgleda, da vsi čakajo na naše narodne predsedniške volitve v novembru in pa na naše prihodnje stališče do Vietnama. Lahko je, da s kako odločnostjo bi se znale razmere nevarno povečati in razširiti, ki bo znale voditi v druge spopade z drugimi na Pacifiku. Pomirjen je v krogih varšavskega pakta med komunističnimi sateliti in Moskvo da v tem oziru nekaj misliti. Kaj? Če pride do kakega širšega zapletljaja v Aziji, naj bi železni plot ob Odri čuval pritisk proti rdečemu bloku, v glavnem proti Moskvi.
Odgovornosti v teh ozirih so velike. To vsi čutijo. Zato vse čaka na izid naših volitev in pa kakšna stališča bomo zavzeli za naprej.
* PO KONVENCIJAH OBEH GLAVNIH POLITIČNIH STRANK v naši Uniji je nastala za nekaj dni tihota. Kandidatje in delegat je so bili od tistih soparnih, vročih dnevov utrujeni. Po takem razburljivem razpoloženju se oddih kar prileže. Res ali ne res, nekdo je omenil na radio pogovoru, da je neki nju-jorški delegat, ko se je vrnil iz Miami, Florida, z republikanske konvencije, se je od utrujenosti od naravne, nekaj od politične vročine tako onemogel, da ko je prišel domov, je še slekel suk njo in vrhnjo srajco, se vlegel in se ni prebudil celih pet dni. Ko se je prebudil, je najprvo vprašal, če je že konvencija končala in če ne, kdaj bo. Nato pa, kdo je bil nominiran. Tedaj se je pa njegova boljša polovica, ki se ne strinja s stranko, na kateri je bil njen mož kot delegat, dvignila s sedeža in mu je zasolila v obraz:
“No, vaša stranka ima pa res zveste in vestne čuvarje! Taki delegati še za v koruzo niso, kaj šele, da bi izbirali deželi dobre voditelje!”
Poročevalec je omenil, da je vsled tega skoro nastala pod tisto streho domača politična vojna in da malo je manjkalo, da ni boljša polovica pozvala policijo na pomoč.
Politika, politika! Pod vsako streho te vsak razumeva po svoje in dela svoje zaključke o tebi...
* DVE ZA SMEH IN ZABAVO:
— Na sodišče je privedel policaj pijanega gosta, ki je prišel v neko gostilno, naročal pijače, dokler ni opit zaspal za mizo. Natakar ga ie potresal nekaj časa, dokler se ni prebudil. Ko še je zahteval, naj mu plača, kar je popil in se zgubi iz gostilne, je ta odgovoril: “Ha, da bi plačal?
S kom? Saj nimam samega’ rjavega centa!” Natakar je poklical policaja in ta ga je odvedel v “Špeh kamro”, tam so ga potem zaslišali. Mestni sodnik ga je vprašal:
“Kak človek pa ste, da greste
znali, da nimate nič v žepu, da bi plačali, kar bi popili?’
“O, to sem vedel, gospod sodnik.”
Sodnik: “Zakaj ste pa potem toliko popili?”
“Da bi skrbi pozabil.”
“Kakšne skrbi?”
“Kako bom pijačo plačal.”
*
— Res je! — Ribenčan Urban je prišel v Ljubljano. Začuden je opazoval, kako so zidarji zidali 10-nadstropno stavbo. Mimoidočemu Ljubljančanu je dejal: “To so tiči, da se upajo takole visoko zidati.”
Ljubljančan se mu posmehne in ko je opazil, da je Urban od nekje iz dežele, ki modernega stabinstva dosti ne pozna, si je mislil, se bom pa z njim malo pošalil in ga vpraša:
“Kaj mislite, oča? Kdo bi se prej polomil kosti, tisti, ki bi padel od tam gori z 10. nadstrop ja doli na tla, ali tisti, ki bi padel s prvega nadstropja?”
Urban pa odgovori: “Bi reku, da tisti, ki prileti iz prvega nad strop j a, ker preje prileti na tla.” — Pozdrav sem!
Andrejček
VESTI
Nasilje drugod obsojajo, doma ga proglašajo za demokracijo
“Vinska frgafev” pri slovenski fari Sv, Križa v Bridgeport
BRIDGEPORT, Conn. — Sto jimo pred usodo, katera nam u tegne našo prelepo slovensko cerkev Sv. Križa v Bridgeportu danes ali jutri obsoditi na smrt jo porušiti, ker tako zahtevajo načrti za ureditev mesta.
Da bi nas zvestoba in ljubezen do slovenske cerkve in materinega jezika v tujini še tesneje povezalo v skupnost, smo izvolili majhen slovenski odbor, ki se je takoj enoglasno odločil napraviti zabavo s plesom “vinsko trgatev”, pisto po starokrajskem običaju, v soboto, 12. oktobra t.l. ob 8. uri zvečer v Slovenski dvorani Sv. Križa pod cerkvijo, 450 Pine Street.
V ta namen bodo pridne roke preskrbele okusne in dobre stvari iz domače kuhinje, tako da bo vsega na razpolago za vse, za lačne želodčke okusna jedila, za žejna grla pa dobra pijača.
Najvažnejše je, da nam bo igrala krasna godba, ki jo vsi dobro poznate — “Joe Twarog”.
Kakor vam je znano, se na vinski trgatvi krade grozdje med plesom. Drugače je krasti greh, ampak tukaj nam je dovoljeno, ker vsak pravični tat se ne bo branil prijaviti v ta namen postavljeni “policiji”. Pridite vsi na to krasno slovensko zabavo, stari in mladi. Za vse bo veselja!
Priženite s seboj svoje znance in prijatelje, da nas bo čim več in da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Preskrbljeno je, da vstopnice lahko dobite predprodaji. Rezervirajte si prostore že v naprej, ker zadnji moment bo težko še kaj dobiti. — Pohitite!
Stari pregovor pravi:	Kdor
prej pride, prej melje!
Za rezervacije mesta prosim pokličite po telefonu številko 333-1295 ter si zasigurajte mesto in vstopnice. Lahko si tudi rezervirate cele mize, ako hočete.
Čisti dobiček je namenjen za selitev slovenske fare Sv. Križa.
Na. veselo svidenje na vinski trgatvi!
Stanislaus I. Mally Franc Us
Ob sovjetskem napadu na Češkoslovaško so partijci v Sloveniji dosledno zanj uporabljali tujko “agresija” in ob preganjanju čeških in slovaških razumnikov je izdalo protestno izjavo tudi “Društvo sociologov SRS” in “Slovensko politološko društvo”. V imenu prvega društva so jo podpisali: Zdravko Mlinar, predsednik, Jože Goričar, Peter Jambrek, Janez Jerovšek, Peter Klinar, Renata Mejak, Zdenko Roter in Niko Toš; v imenu “Slovenskega politološkega društva” pa Dole Bibič, predsednik, Vlado Benko, Stane Južnič, Gorazd Kušej, Aleksander Kutoš, Matjaž Maček in Boštjan Markič.
V protestni izjavi med drugim zatrjujejo, da je “čas, da se pred marksistično družbeno znanost, posebej pred sociologijo in politologijo, z vso aktualnostjo znova postavijo vprašanja ... kdo so nosilci degeneracije in kdo preporoda sodobnega socializma? Kako naj se izražajo in in-stistitucionalno razrešujejo notranja protislovja socialistične družbe? Katere družbene in politične oblike zagotavljajo svobodo in humanizacijo dela, posebej svobodo znanstvenega dela in kulturnega ustvarjanja? Kakšne oblike in poti vodijo k organski povezavi socializma in demokracije, ki je imperativ sedanjega časa?”
“Gospod sodnik, svojo taščo sem vrgel z balkona nehote.” “Ali se zavedate svoje odgovornosti? Kaj bi se lahko zgodilo, ko bi padla na kakega mimo-
v gostilno, ko veste, ste vedeli in idočega!”
Tako so v Ljubljani s postavitvijo gornjih vprašanj obsojali sovjetski napad na Češkoslovaško, kjer so komunisti skušali ublažiti nasilje partije. Pri tem so pa pozabili na izvajanje stalinističnih metod doma in nasilje, ki ga komunisti s svojo partijo izvajajo ne samo nad vsem ljudstvom, ampak zlasti nad znanstveniki in kulturnimi delavci.
Tako so doma malo pred sovjetsko “agresijo” izključili iz Zveze komunistov dr. Gaja Petroviča, rednega profesorja na filozofski fakulteti v Zagrebu, in urednika komunistične revije Praxis, dalje Mladena Čaldaro-viča, predavatelja na fakulteti za politične vede v Zagrebu in prav tako urednika Praxis ter Šime Vraniča, slušatelja fakultete za politične vede, tudi v Zagrebu.
Te profesorje je na 9. plenumu ZKJ v Beogradu dne 16. julija 1.1. napadal Mijalko Todorovič ter jim očital, “da so vse njihove teoretične teze zadobile zlasti v zadnjih dveh letih videz političnih akcijskih gesel”.
Skupno z revijo Praxis je partija postavila na zatožno klop tudi list zagrebških študentov “Razlog”, katerega je zagrebški javni tožilec prepovedal zaradi člankov “Akcijski politični program beograjskih študentov”, “Sedem tajnikov SKOJA”, “Kaj je skupno v protestih evropskih študentov”, “Vzroki in elementi krize” ter “Živeti svobodno”.
V utemeljeni prepovedi nadaljnjega izhajanja tega lista javni tožilec navaja kot razlog, da “politična in akcijska platforma te številke objektivno predstavlja poizkus, da se naši družbi vsili večstrankarski sistem, kar je absolutno nasprotno naši samoupravljalski družbi”; tajnik zagrebške partijske organizacije je pa krog okoli Praxis” in “Razloga” označil “za moderno antikomunistično strujo, ki se skuša zariti v socialistični svet”. Vzporedno s komunistično inkvizicijo v Zagrebu se je iz partije sprožila gonja tudi proti skupini vseučiliških profesorjev na filizofski in sociološki fakulteti na beograjski u-
niverzi, ki da tudi hočejo ustvariti lastno skupino v sami partiji. Proti tem profesorjem je imel najprej demagoški govor sam Tito, s katerim je hujskal delavce proti njim ter razumnikom sploh, za njim je pa isto delal Veljko Vlahovič. Partijsko vodstvo je tudi na obeh fakultetah razpustilo svoje organizacije, beograjski javni tožilec pa je po vrsti plenil vse študentovske liste, ki so hoteli v zadnjem času objaviti kak članek napadenih profesorjev in prikazati pravo ozadje zadnjih beograjskih študentovskih nemirov.
Vse to se dogaja v sami Jugoslaviji pod vlado in nasiljem komunistične partije, ki preganja sleherni poskus izraza želje po svobodi in demokraciji.
Podpisniki protestne i z j a v e proti sovjetski “agresiji” na Češkoslovaško so v sedmem odstavku zapisali o sovjetskem nasilju tole:
“Prepričani smo — in to želimo javno sporočiti vsem, ki jim je do napredka socializma in demokracije — da je ni sile na svetu, ki bi lahko preprečila iskanje novih, sodobnejših, humanejših poti v socialistično družbo; da je ni sile na svetu, ki bi lahko utešila žejo po svobodi človeka, narodov in človeštva in po svobodi znanstvenega dela.”
Prav vse to — od prve do zadnje črke — velja tudi za razmere pri nas doma. Komunisti naj se tega dobro zavedajo ter naj se lekcij, ki jih dajejo drugim, nauče najprej sami ter naj jih potem začno tudi izvajati pri sebi doma.	S. Sl.
IZ NAŠIH VRST
Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo! Čas hitro beži in zopet mi bo kmalu potekla naročnina za Ameriško Domovino. Da ne bom kasen, Vam tu pošiljam naročnino za nadaljne leto.
List mi je zelo všeč, le škoda, da ga večkrat dobim z večdnevno zamudo. Vem, da tega niste krivi Vi in mislim, da se to ne da urediti.
Vse čitatelje lista in prijatelje prav lepo pozdravljam.
S spoštovanjem
Filip Stanovnik
*
Wickliffe, O. — Spoštovani! Ker mi bo v nekaj tednih potekla naročnina, je najboljše, da j ° kar hitro pošljem, da ne bo o-pomina. Tako bom zopet za eno leto preskrbljena z lepim in koristnim branjem. Kar je več kot enoletna noročnino, pa naj bo ^ majhno podporo listu, da nam ne opeša, ker brez njega bi bilo presneto dolgočasno.
Pozdrav vsemu osobju pri A-meriški Domovini, posebno Pa gospe Debevčevi.
Mary Stušek
*
Toronto, Ont. — Cenjeno ured' ništvo! Prav lepa hvala za obvestilo. Z listom smo zadovoljni i*1 ga komaj čakamo, saj nam vedno prinese kaj novega.
Priloženo Vam pošiljamo cel°' letno naročnino in vse sodelaW0 Ameriške Domovine, posebn0 Mary Debevec, prav lepo V°' zdravljamo!
Francka Mavec
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročni®5 že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
S. FINŽGAR:

MIRNA POTA

_T___T_.I _-r
•g. t»t» r »t—T-


Ce tebi ni prav, jo le sam popravi!’ Nič nisem dosegel, dok-. r ni bilo nesreče: nekomu se e strl voz, drug je bil ob ko-nia. tretjemu je hlod, ko se je v°2 zvrnil, pomečkal hlapca, da le pošteno plačeval. To jih je *Bodrilo in tudi oblast je pri-lsnila. Glej, Irma, to je majhen 2gled, kako je z organizacijo ^d ljudmi. Zato si naberi majh-110 skupino, te tiho delajte! Skušal3 vas bo izučila. — Sedaj pa Se 0 tisti hiši. Družina prebiva a mi je gospodar prav te . sporočil, da se izselijo, ker ^ službo dobil drugod. V hiši a dve večji sobi in ena majhna ae kuhinja in shrambica. Ni-0rnur ne bom oddajal, dokler Se ve ne odločite. Ce kaj skle-mi sporoči. Vso hišo bom eP° uredil, osnažil in popravil, *ar bo treba.”
((rnia je kar žarela od veselja. Še to naj ti povem. Bodite udo previdne, komu pomorete. k® se vaša dobrotljivost razkriči, ° takoj nepotrebno — potreb-°trok toliko, da bi bilo zanje r^a hiše v tri nadstropja.” b tem se je mama vrnila s ^ Ja- Posedeli so in pomalicali. ama je zmajevala z glavo, ko Poslušala hčerine povesti o Cestišču. Zaskrbelo jo je, ugo-Variala ni.
b>omov grede je Irma živo ob-_u ha, da ji ni še nihče globlje ^°gledal v srce kakor oče, češ p3 z dobrotnimi načrti dela silo j^^dnosti, da bi dosegla, kar s J. Pogreša. Zatajevala je v s, | to sebično prošnjo in jo lvala pred vsemi, a tlela je v Sp ? neugasljiva lučka. Irma ie bala, a ugasiti je ni mo-
gla.
VII
‘R'v v
ki 1So že imam,” je veselo vz-oila Irma, ko je prišla od £j^arievih. Tam se je ob star-
nekoliko zasedela in je pri-
ori rnoz Prei urada ko ona dilo 0rna’ ^^oro nikoli se ni zgo-Val ’	zena ne pričako-
v • Ko je mož zaslišal, da je Poj^hha, je odložil časnik in kai ^ V vezico- Takoj je uganil, jjjhonieni njen vzklik namesto Pgdnega pozdrava. dr H Sern vedel, da ne pojde °Vii 9Ce‘ ®bka si kar krog prsta es' Pripoveduj, kako je bilo.”
“Nič
itlla L ga ne ovijem. Moj očka S5Ce’ . ki mu podobnega ne due S’ de bi ga pri belem „pU z lučjo iskal.”
Saj °.Sebi meriš, ljuba moja. takp1^ drugače mogoče. Je že rp ’ ^a očetje bolj ljubijo hče-niatere pa sinove.”
si naeriš po sebi, Rudi; kakor sejel P°sodil, tako ti vračam,” Ua Zasrnejala in sedla k njemu
^ tornano.
tip^Kice natančno mu je po-Kobo^_Ves Pogovor z očetom.
hi iz
enega
njegovega pomisleka
UsKla- Mož je užival ob nje-je fg^^šonošti. Ko je končala, Pio; 0v '	kako se strinja-
PosebCe’ '^■na in jaz. Tega sem hagii ° Vese*’ ko ti vsi tvoj pre-2drčiš V°z^cek zaviramo, da ne Pri V Preveliko razočaranje.” havdn”^61-^ jo Irma močno ki”(	govorila o ‘‘Verbni-
Vzidan'S	So ^emeiii zani° zo
^^dko1vse drugo poslej tad ^ 'jhjo- Sodnik Rudi jo je Pfavprn8 Uaai’ u bil je preveč Ta dv*’	ji bil vse potrdil.
^eg si 9	in še nedeljo po-
^ hed^^0^^ nekoliko oddiha. kacli’ oR--ZVeČer’ kakor po na-
1^0 zariSC6Va Strgarjeve. Tam 6li.” ev° še nadrobno prem-
“V
^'tro "°, rr,i izvršitev odrivaš, biti	araa, do
mraza mora
Ni*
« Odloži5 j16 bil° zamujenega, 1 ri Lat d° pomladi- Zakaj že ehtej ka'11^ 80 s°dili: festina ^0dvizai r ^ se P° naše reklo: “Ah, tSe. P°časi.”
1 io tvoja latinščina!
Vselej izgrebeš kako starodavno modrost, da mi gradiš pot. Od te je preteklo že skoraj dva tisoč let. Danes je svet drugače razgiban.”
“Ne mislim tako. Nosimo sicer drugačne suknje, a človek ostane človek. Vem, da večkrat prebiraš staro sv. pismo. Preberi prvo poglavje v Pridigarju. Tam stoji večno veljavno zapisano: Kaj je to, kar je bilo? Ravno to, kar bo. Kaj je to, kar se je godilo? Ravno to, kar se bo godilo. Nič novega ni pod soncem in nihče ne more reči: Glej, to je novo; ker prešlo je že v časih, ki so bili pred nami. — Tudi za to, kar ti snuješ, imaš zgledov dovolj.”
Irma je kakor potrta nagnila glavo. Potem je proseče pogledala moža: “Lepo te prosim, nikar me ne straši. Saj vidiš, da pod milim Bogom nimam nobenega veselja razen tebe, in sedaj še to, kar je v moji nesreči samo od sebe zaživelo v meni.” Ženi so navrele solze v oči, oklenila se je moža in zaihtela.
Mož se je stežka premagal, da se ni z ženo vred razjokal. Zadnja leta o bolečini, ki je grizla njuni srci, nista več govorila. Drug pred drugim sta skrivala rano in mož je natančno vedel, da se je žena krčevito oprijela te zamisli samo zato, da bi obvezala skelečo srčno rano, ki je ozdraviti ni mogla. Po dolgih letih hrepenenja je obupala.
Ta večer se kljub navadi nista več pogovarjala. S skrivano grenkobo v duši sta tiho šla počivat.
Dva dni se je Irma skušala raztresti z drobnimi gospodinjskimi opravki. V soboto jo je mož povabil: “Kaj ko bi šla z mano k sobotarjem. Primož ima gotovo pripravljeno kako prav osoljeno. Razvedrila bi se.”
“Ali so tudi druge žene sobo-tarjev povabljene?” ga je vprašala.
“Menda ne.”
“Bolje je, da ne grem. Rajši drugo soboto, a ti uredi tako, da pridejo na večer tudi žene tvojih prijateljev. Prav bi bilo, da se seznanijo z ‘Veroniko’.” Ime zavetišča, ki ga je zdela sama, ji je bilo tako všeč, da ga je rada ponavljala v zaupnem pogovoru.
“Za denarno sodelovanje jih ne smemo nič nagovarjati. Ne morejo. Marsikaj pa bi lahko pripomogle z delom, s podbudo. Kaj se ti zdi?”
“Imaš prav. Nekatere dobro poznajo mesto in resnične reveže. Modro bi ti lahko svetovale.”
Irma je bila zadovoljna. Mož je šel k prijateljem, žena je poiskala v sv. pismu knjigo, ki jo je navedel mož. Počasi se je zata-pljala vanjo. Brala je: “Videl sem vse, kar se godi pod soncem. — Dnevi človeka so polni bolečin in nadlog. — To prehudo opravilo je dal Bog človeškim otrokom, naj se z njim upirajo.” — Knjiga ji je obtičala v naročju, zaprla je oči in premišljevala: vse imam: moža, ki ga je sama ljubezen, zdravje, nobenega boja za vsakdanji kruh, ko ga stradajo tisoči, in kljub temu sem polna bolečine. Vsa se je pogreznila v misli. Čez čas je spet kar na slepo odprla knjigo ir brala: “Videl sem stiskanje, ki se godi pod soncem, in solze nedolžnih, pa nobenega pomočnika.” — Pogled ji je obvisel na šopku rož, ki so stale na oknu. “Kako je svet lep, kazi ga samo človek!” S tako mislijo je zaprla knjigo, pogasila luč in šla v spalnico. Prvič ni počakala Rudija, da bi se vrnil od sobotarjev. Zakopala se je v mehke blazine, a spanec ji ni zaklopil oči. S Pismom si je ponavljala: Vse je ničemrnost!
(Dalje prihodnjič.)
ZSPB TABOR razlaga svoja stališča in program
Dele gati krajevnih odborov DSPB TABOR, zbrani na 12. letnem občnem zboru Zveze DSPB TABOR v Milwaukee, Wiscosin, dne 31. avgusta 1968 sprejemamo ob spominu na padle soborce iz Grčaric in Turjaka, ki so pred 25 leti položili svoja življenja na oltar svobode, sledečo
RESOLUCIJO:
1.	Naj večja tragika borcev z Grčaric in Turjaka je v dejstvu, da so umirali ločeno, vsled u-metno zgrajenih svetovnonazorskih pregrad, ki so ločevale slovenski narod in njegovo mladino v času med obema vojnama. Bili pa so združeni v smrti.
2.	Komunistično sodstvo na Grčaricah in Turjaku je pokazalo, da ne dela nobene razlike med borci ene in druge skupine. Tako smatramo tudi mi, da je nadaljevanje ideološkega boja proti komunizmu doma in po svetu možno samo v enotnem nastopu vseh borcev, ki niso in nočejo biti vezani na kakršnokoli strankarsko disciplino.
I.
ZDSPB TABOR zato združuje vse nekdanje in sedanje protikomunistične borce iz vrst
a)	slovenskih četnikov prve in druge ilegale;
b)	pripadnikov edinic in postojank Vaške straže;
c)	Slovenskega domobranstva;
d)	Slovencev, ki so se kjerkoli in v kakršnihkoli enotah borili proti komunizmu.
Pravico do polno pravnega članstva v organizaciji pa imajo tudi vsi tisti Slovenci, ki so
a)	sodelvoali ali še sodelujejo v ideološkem boju proti komunizmu;
b)	bili v času revolucije premladi za aktivno sodelovanje v
oboroženih edinicah;
c)	sinovi in bratje padlih ali še živih borcev;
d)	kot ameriški vojaki veterani korejske ali vietnamske vojne.
Občni zbor s ponosom ugotavlja, da je večina članov organizacije iz vrst Slovenskega domobranstva, kar je v skladu z zgodovinskim dejstvom, da je večina teže boja proti komunizmu v Sloveniji bila na ramenih Slovenskega domobranstva, ki je v tem boju doprineslo tudi največ j e žrtve.
II.
Občni zbor nadalje potrjuje, da so nameni organizacije:
1.	skrb za invalide, bolnike in starše padlih borcev, ki so pomoči potrebni;
2.	zbiranje zgodovinskega materiala o revoluciji v Sloveniji;
3.	nadaljevanje ide ološkega boja proti komunizmu.
Točki 1 in 2 tega programa sta predvsem internega značaja in slovenska javnost je ta del našega programa podpiranja invalidov in sirot podpirala z velikim razumevanjem, za kar ji izrekamo javno zahvalo.
S točko 3 svojega programa pa se organizacija dejansko vključuje v življenje, slovenske politične emigracije.
Pri tem ugotavljajo delegati sledeče:
Slovenska politična emigracija je po skoraj 25 letih še vedno brez enotnega vodstva in enotnega programa;
2. Resolucija, sprejeta na 10. občnem zboru ZDSP TABOR v Torontu leta 1966, ki je pozivala na odpravo razlik med posameznimi političnimi skupinami slovenske politične emigracije, je sicer vzbudila široko zanimanje
DOLG ČAS? — V londonskem živalskem vrtu imajo samico (na sliki) neke vrste medveda, ki živi v vzhodni Kitajski, “orjaški panda”, v moskovskem pa samca. Sedaj so pripeljali Moskovčana v London, da vidijo, če jima je kaj do sožitja.
DRUŽINSKA SLIKA — Znana igralka Carol Lawrence z možem Robertom Goulet in otrokoma.
in razpravo, ostala pa je v glav- • Ballov račun je jasen. Mesto nem neizpolnjena;	(poslanika pri ZN ni posel zanj,
3.	Potreba po takem zbližanjujjg bolje, da se preseli v Humph-
pa je danes bolj aktualna kot reyjevo bližino. Ako bo Humph-kdajkoli prej, zato občni zbor^rey /magal, bo za Balla lažje, da ponavlja svoj poziv z 10. občne-!se zrine na Ruskovo mesto. Ako ga zbora v Torontu leta 1966;	L Humphrey ne zmaga, pa ni važ-
4.	Zveza DPSB TABOR bo pojn0j kje Bali sedi. Od povsod bi svojih močeh nadaljevala s pri-|se moral umakniti Nixonovemu zadevanji za tako zbližanje in zaupniku.
ga po malo. V večernih urah bo pa že v Pittsburghu. Lokalni politiki mislijo, da bo radovednost glavni nagib, ki bo gnal volivce, da si ogledajo “tretjega” predsedniškega kandidata.
bo podprla vsako predstavniško telo, ki bi bilo sestavljeno na o-snovi takega zbližanja.
m.
Občni zbor nadalje ugotavlja, da je v smislu točke 3 programa organizacije nujno posvetiti čim več pažnje razvoju v domovini, ker je njena svoboda in svoboda slovenskega naroda slej ko prej naj višji smoter in želja organizacije.
ZDSPB TABOR pri tem ugotavlja:
1.	da je v domovini sprožen proces liberalizacije političnega življenja ter da tega procesa vsled splošnih teženj prebivalstva in gospodarske zmede ne bo več mogoče ustaviti.
2.	V tem procesu tudi leži — v danih okoliščinah — naj realnejše upanje, da bo sedanji režim slednjič zrušen in da bo vzpostavljena resnična politična svoboda z vsemi državljanskimi svoboščinami.
ZDSPB TABOR odklanja vsako diverzantsko delovanje ali nasilno, neodgovorno poseganje v ta razvoj v domovini, bo pa organizacija:
L budno spremljala sedanji in bodoči razvoj v domovini;
2.	tolmačila ta razvoj domači in tuji javnosti;
3.	iskala pota in načrte, da Slovencem doma in po svetu pove resnico o revoluciji v domovini v letih 1941-1945;
4.	vztrajala na odločnem in brezkompromisnem stališču do tistih posameznikov, ki nosijo krivdo za zločine izvršene v tej revoluciji in zlasti za zverinski pokolj Slovenskega domobranstva v letu 1945.
IV.
ZDSPB TABOR ne misli živeti le na lavorikah padlih in ne le v preteklosti, temveč se hoče s sodobnimi metodami boriti proti komunizmu za svobodo slovenskega naroda.
Organizacija podpira težnje slovenskega naroda po svobodi, odklanja pa vsako spravo ali sodelovanje s komunističnimi zločinci.
Priznanje zločinov in svoboda slovenskemu narodu so naše minimalne zahteve.
V.
Občni zbor ZDSPB TABOR iskreno pozdravlja vse Slovence, ki jih bo ta resolucija dosegla in jih prosi, da po svojih močeh podpro prizadevanja te organizacije.
Ob 25-letnici Grčaric in Turjaka, Milwaukee, Wis., USA,
31, avgusta 1968.
*
(Resolucija je bila poslana u-redništvu s prošnjo za objavo 26. septembra. —Ured.)
0,, Bali je kandidat m državnega tajnika?
NEW YORK, N.Y. — Da se poslanik G. Bali pri ZN ne bo dolgo držal, so diplomatje ZN vedeli že takrat, ko se je pi’ese-lil v njihovo družbo. Vsi so namreč sumili, da bi rad postal Ru-skov naslednik v državnem tajništvu, seveda, če bo Humphrey zmagal. Da bo tako hitro odšel iz ZN, tega pa niso pričakovali. Vendar Bali ni napravil nobene izredne poteze. Pomen ZN pada, z njimi vred pada tudi ugled zastopnikov pri ZN. Dokler je bil
Ballov naslednik v ZN Wiggins je očitno Johnsonovo mašilo za 3 mesece. Pove samo, da so se celo vodilni birokratje v federalni upravi začeli odmikati od Johnsona.
Sicer pa Bali ni nikoli popolnoma odobraval Johnsonove zunanje politike. Le njegovemu simpatičnemu značaju je treba pripisati, da se Johnson in Bali nista že preje razšla.
-----o------
Lizbona čaka In ugiba
Ko Salazav, ki je 40 let trdo držal državno krmilo Portugalske, umira, sestavlja njegov naslednik novo vlado.
LIZBONA, Potr. — Od tistega trenutka, ko so zdravniki ugotovili, da je Salazarja kap prizadela smrtno-nevarno, je prišla v krizo vest predsednika republike Thomaza. Mož je vedel, da Salazar ne bo mogel več vladati, vedel pa je tudi, da Salazar ne more demisijonirati, ker za to ni sposoben. Kaj naj napravi on kot predsednik republike, saj mu vendar ne kaže, da bi Salazarja “odpustil”. Thomaz je o-kleval do zadnjega, šele sedaj je verjel zdravnikom, da je Salazar definitivno za delo nesposoben, in ga je odpustil. S tem je rešil Portugalsko nevarne krize, kajti v javnosti so se že začeli spraševati, kaj naj Thomazov molk pomeni.
Z imenovanjem novega ministrskega predsednika se je kriza pravzaprav šele začela. Novi ministrski predsednik dr. Caetano mora namreč sestaviti kabinet. Da bi prosto prevzel Salazar jev kabinet, mu ne kaže. Kako naj ustvari svojega, da poudari svojo politično filozofijo in obenem nikogar ne razburi?
Kar se tiče razburjanja, je dr. Caetano že preje preskrbel, da ni bil z nikomur v sporu. Vojaški krogi mu v začetku niso zaupali, ker so se bali, da bo omejil izdatke za preganjanje gverilcev v afriških portugalskih kolonijah. Dr. Caetano je generale potolažil in jim obljubil, da bo vojni proračun ostal v bistvu nespremenjen. V gospodarskih krogih je bil dr. Caetano zmeraj dobro zapisan. Kot profesor na pravni fakulteti je bil pogosto tudi član uprav velikih podjetij. Gospodarstvo ga je torej štelo za svojega človeka. Posebnih stikov nima sicer s cerkvijo in kmetijskimi voditelji, toda od tam ni treba pričakovati političnega podtalnega dela.
Zato vsi mislijo, da dr. Caetano ne bo s svojim prvim kabinetom razburil portugalskega javnega mnenja. Ali bo pa mir stvaren in ne samo premirje, tega pa nihče ne ve. Veliko bo seveda odvisno od vladne opozicije, ako se bo namreč sedaj po Salazar j evem odhodu prebudila in postala aktivnejša. Do sedaj se je namreč borila proti Salazar ju le z besedami.
Francija zopet zaprla Britaniji vrata v EGS
BRUXELLES, Belg. — Na zasedanju zunanjih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti — EGS ali Skupnega trga, je Nemčija predložila
posebno pot za postopno vklju-pokojni Stevenson poslanik J čitev Velike Britanije. Francija ZDA, so od tega imeli korist tu-! je nemški predlog gladko zavr-
di Združeni narodi, kajti Stevenson je bil mednarodno znan politik. Tudi Goldbergovo ime je ZN koristilo radi odličnih zvez, ki jih je Goldberg imel v mednarodnih delavskih krogih. Bali sam je znan le v diplomatskem svetu.
nila, četudi so ga vse druge članice odločno podprle.
Wallace zopet v Ohiu
CLEVELAND, O. — V sredo bo G. Wallace prišel za nekaj ur v Akron-Canton. Imel bo govore, srečanja na ulicah, torej vse-
Dslo za moške & ženske
Moški ali ženska Skušen v fotografiranju. Govorimo slovensko in hrvaško.
HALIK STUDIO 15615 St. Clair Ave. PO 1-4000
(19,23,25,27,30, 2,4 okt)
POMOČ V KUHINJI
POSPRAVLJALCI
MIZ
STREŽNICE
POMIVALCI
POSODE
Vse izmene. Zahtevana starost nad 18 let. Strežnice morajo biti nad 21 let. Vse ugodnosti, hrana, posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop. vsaki dan.
BROWN DERBY SKYWAY
4998 Rocky River Drive
(190)
Moški dobijo delo
Iščemo tovarniške delavce
Obratovalce strojev z nekaj skušnje v kovinski industriji.
WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester _____________________(188)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 5 dni tedensko, stalno. Lepa soba, dobra plača, v Shaker Heights. Kličite WY 1-4999.	(190)
Female Help Wanted
Help WTanted Cook’s Assistant Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue
___________________(x)
Light Assembly of electronic parts. Will train.
Call 781-1911
(190)
Waitress wanted experienced, days, salary. Good tips. No Sundays or Holidays.
OSBORN COFFEE SHOPPE 1018 Huron Rd.
(192)
"malToglašT"
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Za vsa popravila električnih napeljav v vaših domovih se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka
VLADIMIRJA NOSAN telefon 261-8489
Kličite ob vsakem času! Pridem takoj! Delo zajamčeno in poceni!
(189)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
Prostorna in udobna!
Ta hiša ima 6 spalnic, SVz kopalnic, stanovanjsko sobo z ognjiščem, veliko jedilno sobo, kuhinjo z kotičkom, klet, 2 dvojni garaži. Na dvojnem lotu na mirni cesti blizu Lake Shore Blvd.
A. C. SHIELDS, REALTOR 9171 Chillicothe Rd. Kirtland, O. 946-4242
(190)
Sobe se odda
Tri čiste sobe se oddajo čistim, mirnim ljudem, možu in ženi, jali samcu. Vpraša se na 1196 Norwood Rd.	(192)
S ^ ■ ^
i.:
IZUM
i
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HASSL
Kmalu popoldne je zapah glasno zaječal. Vstopil je paznik in povedal Alfredu, da ga v sprejemnici čaka stara ženica, ki bi rada govorila z njim. Ko je zaslišal Alfred veselo novico, je poskočil, pograbil jetniško čepico in se pognal proti vratom. Zdrvel bi bil naravnost k materi, ko bi ga ne bil stražnik krepko prijel za roko.
“O, le počasi, ne gre tako enostavno!” ga je ustavil paznik.
Izvlekel je okove, ga vklenil, potem pa peljal v pisarno k poveljniku straže. Poveljnik mu je strogo naročal, kaj sme in česa ne sme govoriti. Zabičal mu je, da ne sme nikakor tožiti nad življenjem in postopanjem v jetnišnici, sicer se bo hudo pokoril. Naročila Alfredu niso vzela veselja, živahno je šel v sobo, kjer ga je že čakala mati.
Alfred je kar planil proti mamici, toda gosta železna mreža mu ni pustila do nje. Ona pa je mirno stala pred njim in ga v duhu iskreno poljubila. Oba sta s solzami v očeh nekaj časa molčala, ker nista mogla najti izraza svojim silnim čustvom. Al-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN AND RESTAURANT Established business. Two story brick bldg. New equipment. Esstate settlement. PH. 344-8534.
(189)
CHINCHILLA BUS. FOR SALE. By owner. Original inv. $2,500. Must sac. Good 22 animals. Call anytime after 4 p.m. 755-5999.	(189)
GAS SERVICE STATION — Death of owner forces sale of good going sta. Sale or lease. Busy tri-cox. Pvt. party.	731-6453
(189)
FOR SALE BY OWNER BOUTIQUE — Women’s Prime Rush St. area. Corner State-Chestnut. — Call 543-4893.	(189)
REAL ESTATE FOR SALE
WOOD DALE DELUXE 2 flat, 3 bedrms. 1% baths, washer, dryer. Hallmark range, dishwasher, refrigerator, Garbage disposal in each apt. Air-conditioning. Call 766-2587.
(189)
WOOD DALE — 3 Bedrm. Brick ranch. Lge. paneled fam. rm. 1% ba. Built-in 18 cu. ft. refrig., range, washer-dryer. All tile kit. Custom Birch cab. Alum. Storms, screens. 2 car gar. Lge. lot. well Indscpd. $31,500. 766-2587.	(189)
OAK PARK — BRK. 2 Flat. 2-5’s., gas ht, 220 wiring. Cer. tile baths, Birch cab. kitch. New dec. Excell. cond. Close to all transp. 1st fl. avail. 383-1841.
(190)
DREAM HOME—St. Genevieve Compl. Modern & decorated. 6 Room Brk. Octagon. Pan. fam. rm. Mod. Kit. & bath. Fully carpeted. Lge. bsmt. 2 car gar. BE 5-9660.	(190)
JUSTICE — BRK. 2% Yr. 4 Flat w. bsmt. Nr. 79th & Harlem. May assume 6% Mortgage. 2 bdrm. ea. apt. fully cptd. Cer. ba. Stove & Refrig. $58,000. PR 6-4205.
(190)
FOR SALE BY OWNER 34 Acres—w. water sewer and new school. Nr. stores. Joins Village. 44 mi. N.W. of Loop. Ideal for builder or investor. Call Eves. SP 5-2667.	(190)
fred jo je kar zasul z vprašanji, saj ga je zanimalo toliko stvari, a do sedaj ni mogel ničesar izvedeti. Izpraševal jo je, kako se ji godi, če pride kaj Anny in še in še. Mati ga je tolažila, kot zna tolažiti le dobra mati, hvalila zvesto Anny, ki jo redno obiskuje, če le utegne. Povedala mu je, da ga bo obiskala, kakor hitro ji bo dovoljeno. Sicer je za obisk že prosila, da ji žal niso dovolili. Potem je odvila papir in izvlekla majhno orehovo potico, ki mu jo je prinesla za priboljšek. Prosila je stražnika, naj ji odpre stransko okence v mreži, da mu jo lahko izroči. Preden je stražnik dal potico Alfredu, jo je trikrat prerezal, da bi videl, če ni morda v njej kaj skritega. Prepričal se je, da ni nič nevarnega v njej, zato jo je podal Alfredu, ki jo je z neznanskim veseljem pograbil. Pokusil jo je in zdelo se mu je, da še nikdar v življenju ni jedel kaj tako dobrega.	,
Vprašal je mamico, kako živi, in jo prosil, naj še potrpi in zdrži. Upa, da se bo stvar kmalu razčistila, potem bosta zopet skupaj. Mamica ga je pomirila. Dokler bo dobivala pokojnino, bo že šlo za silo. Tu ju je prekinil paznik in opozoril, da je čas potekel. Morala sta se posloviti. S težkimi koraki se je Alfred vračal v pusto celico. Bolelo ga je, ker je videl materin shujšan obraz, in dobro je čutil, kako mati trpi.
Komaj se je Alfred vrnil v celico, je že štel dneve, kdaj se bosta z mamico zopet sestala. Dnevi so počasi minevali, v jetnišnici je bilo vedno enako. Zaradi mirnega vedenja je Alfred dobil malo več prostosti. Iz delavnice so ga prestavili v električno centralo, kjer je opravljal dnevno, včasih tudi nočno službo. Zanj je bila ta služba prijetno razvedrilo. Popravljal je stroje. Zaupali so mu že toliko, da je opravljal službo čisto samostojno.
Večkrat je bil z njim v službi kaznjenec Edgar Wills, ki je bil v jetnišnici že dolgih pet let zaradi umora. Obsojen je bil na dvajset let težke ječe. Med delom sta se spoznala, Alfredu ta družba ni posebno ugajala, toda drugega človeka ni imel. Wills mu je vse nadrobno povedal, kako je izvršil zločin, kako je prej živel.
“Kaj češ, pet let že sedim in skrbi me, kako jih bom zdržal še petnajst. Treba bo najti kak izhod, sicer v tem peklu še znorim.”
Stisnil je pesti zaškripal z zobmi in pogledal proti nebu in zaklel.
“Bo že bolje,” ga je tolažil Alfred.
“Kaj pa s teboj, komu si ti zavil vrat, da so te privedli sem?”
“O ne,” mu je odvrnil Alfred, “prav za prav sem le žrtev poštenja, nedolžen. Komaj že čakam prostosti in trdno sem prepričan, da jo bom kmalu užival.” “Kaj si zagrešil, to me zanima, kako si sem prišel?” ga je zvedavo vpraševal Wills.
Alfred mu je na široko pripovedoval, kako je prišel v ječo. Wihsa je zanimivo pripovedovanje zabavalo, ker je električne stroke precej razumel.
“Res, tu sede mnogi, ki si žele svobode.” Pokazal mu je zamrežena okenca. “Toda priti iz tega zidovja, ni lahka stvar. Če že uideš, je še vedno nevarnost, da te privedo nazaj. Najbolje je potrpežljivo čakati in odsedeti. Jaz sem se že vdal, zato uživam nekaj več svobode. Večkrat grem v mesto, kjer naku-.
pujemo elektrotehnične potrebščine in vsakikrat iztake?n kakšno cigareto ali preberem časopis, da mi je laže.”
Alfred ga prime hitro za roko in mu pravi:
“Iz srca lepo te prosim, kadar poj deš zopet v mesto, prinesi mi kak časopis. Saj skriti se bo dalo. Če ne bo šlo drugače, mi prinesi vsaj prvo stran, zakaj zanima me, kaj je s tistim Rollandovim izumom, kako delo napreduje, kako daleč so že.”
Wills se mu je široko zarežal in mu veselo dejal:
“Saj to ni tako težko. Bom že poskrbel, da si preženeš dolg čas v celici. Bodi brez skrbi, prinesem ti listov kakor listja. Tako, sedaj pa na delo, da ne bodo česa opazili!” Wills je stopil k motorjem in čistil kovinaste ščitnike. Kmalu je priš,el paznik. Poklical je Willsa in mu ukazal, naj se zglasi pri poveljniku.
Alfred je slutil, da pojde Wills v mesto, in se veselil, da bo lahko kaj novega zvedel. Paznik ga je res odpeljal k poveljniku. Ta mu je naročil, naj vzame s seboj orodje, ker bo moral popraviti električni ventilator v njegovem stanovanju.. Wills se
je spomnil Alfredove prošnje in bil vesel, da mu bo lahko tako hitro ustregel.
Alfred je nestrpno čakal Willsa. Čakal ga je že uro in čez, bil je prepričan, da je šel v mesto. Dobri dve uri sta minuli, ko se mu je Wills dobre, volje zarežal skozi vrata. Malo se je nasmehnil, pomežiknil in z očmi namig-
nil na paznika. Alfred ga je razumel. Komaj je paznik izginil, je Wills privlekel na dan šop časopisov.
Alfred je planil po njih in jih skril pod bližnji stroj. Legla sta kakor bi kaj popravljala, pri tem pa brezskrbno brala časopise.
(Dalje prihodnjič)
-------O'-.....
		
	OKTOBER »m®	KOLEDAR društvenih
	13 ll4ll5ll@lil7i.i8iB 2i2l!lilliP|25i6 MPPiinr	prireditev
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — D S PIJ Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi obed z govejo
pečenko v avditoriju v času od 11. dop. do 2. pop .
20 — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
26. — Baragov dom in Družabni klub BD priredita družabni večer s plesom.
26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
10.	— Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVČEK v Slov. domu na Holmes Ave.
16.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. ■— Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
DELNO ŽE PO NOVEM — Združeni narodi skušajo pomagati zaostalim narodom na različne načine. Na sliki imamo skupino ribičev iz države Dahomej, ki love ribe z najlonsko mrežo, dar Združenih narodov. Strokovnjak ZN jih je učil rabiti novo mrežo in bolj uspešni način lova rib, ki so postale manj obilne v vodah tega dela Afrike, kot so bile nekdaj.
		p q		p-c
		■> r		n
				
Your balL First and ten
Zadetek je hranjenje denarja z obrestmi. Dodatna vloga k vašemu hranilnemu računu do 10. v mesecu se obrestuje že od 1.
Igrajte sedaj!
Cleveland Cru$t
Na j več ja ohijska banka
I
MEMBER r. D. I. A
24.	— Dramatsko društvo Naša
zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party "
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. Nation3-Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih val na Lake Shore Blvd. DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert ,-SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
15. — Društvo sv. Jožefa št.
KSKJ priredi ob treh popoi' dne v Slov. domu na HolmeS Avenue božičnico.
31. — Baragov dom in Družabni klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih. JANUAR
18. — Slovenska pristava Pr^C"
di v Slov. nar. domu na Clair Ave. “Pristavsko noč ■ Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani s’'-Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv-
Vidu priredi' “card party” avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 6.30 zvečer.
FEBRUAR
9. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi vb ČERJO IN PLES v Slov. dom« na Holmes Avenue.
15.	— Lilija priredi NAGRADNA
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na HolmeS Avenue.
MARC
9. — Pevski zbor Jadran prir® *
koncert v SDD na Waterlo° Rd.
16.	— Društvo Najsv. Imena Prl
Sv. Vidu priredi zajtrk omletami in klobasicami avditoriju od 8. zj. do 2. p0P’ 30. — Materinski klub pri Sv-Vidu pripravi večerjo s pecC nimi piškami.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi sv°}
pomladanski družabni vece v Slov. domu na Holmes Ave-
26. — Slovenska folklorna sk^ pina KRES priredi “VEČbb V DEČVAH” s kratkim spore' dom v SND na St. Cia1* Ave. Za ples igrajo “Ves6' Slovenci”.
MAJ	.
4. — Pevski zbor Triglav prire 1
svoj letni koncert v SND p St. Clair Avenue. Začetek ° 4. popoldne.
AVGUST
24. — Slovenski Dom na Holi*1^
Ave. praznuje 50-letnico ° stoja.
NOVEMBER
16. — Pevski zbor Jadran P° •
v SDD na Waterloo Rd. jesenski koncert.

OJ, TA BOLEZEN! -ly Schmidt, 10 let stara ^ klica iz Saginaw, Mich-> J bila izbrana za na Pr°^(J gandne slike za nabirko Muscular Dystrophy ^sS^0. ciation. Ta bolezen se je tila tudi te ljubke dek^c^ ki ima rada šolo, psičko mucke, pa tudi glasbo.
f