.Slajerc" izhaja vsaki j petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje, [ Naročnina velja za Av-^itrijo:  za celo   leto
i krone, za pol in četrt
l razmerno; za Ogr-
) 4 K 50 vin. za celo [ lelo; za Nemčijo stane Lza celo leto 5 kron, za iriko  pa 6   kron; a drugo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt-: Naročnino je pla-[ čati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 6 v. | Uredništvo in   uprav-niStvo se nahajata v Ptuju, gledališko  poslopje štev. 3.
Stev. 13
Ifi- Današnja številka ima zopet 4 strane pri-J Bin šteje torej skupaj 12 strani ter več slik.
Koroški   klerikalni   polom pred sodnijo.
Predzadnji četrtek  pričel se je pred porotniki v Celovca veliki proces proti povzročiteljem | brezvestnega klerikalnega poloma Da Koroškem. Sodnijska razprava daje pravo sliko neverjetnega, nskega gospodarstva črnih   klerikalcev.   Na-peno se zdaj vidi vse niti,   ki   so   vezale  to rstvo;   opazi   se   vse   brezvestne ikolacije, s katerimi   so klerikalci hoteli pod-liti koroško ljudstvo.  In kakor prepad zlob-in moralne   pokvarjenosti   stoji   politično rtvo  pred   nami ....    Več    milijonov ldskega denarja seje vrglo v ne-sitno ž r e 1 o k 1 e T i ka 1 i z m a. In dobilo zalo edino nauk,   da se mora vsako Istvo    izkrvaveti,    ki    se    poda rikaliz m u .  .  .
dučen je ta proces za vso javnost. mn hočemo tudi posvetiti več prostora. gi aodnijskih zapiskov hočemo podati blikor mogoče natančno poročilo. * V četrtek, IG. t. m. se je torej sodnijska ^prava pričela. Tožena sta duhovnik mon-ore Paul K a y s e r in lesni trgovec tolaj pl. P a le se. Drugi vodja, monsig-i Weiss je, kakor znano, v Ameriko pobegnil. ba obtoženca so pripeljali stražniki iz zapora j drorano. Duhovnik Kayser izgleda precej za-lemarjen, nosi zdaj civilno obleko in si je pu-brado rasti.
Obtožnica.
Dolgi obtožnici posnemamo sledeče točke : 1910 objavili so razni listi članke, ki so se ('ali z gospodarstvom (klerikalne) central-kase. Sodnija je povzročila revizijo, ki je dognala, da je ia .central-kasa" firmi Kayser & Palese velikanske svote denarja posodila, da se je tudi v inoiemstvu špekuliralo itd.    Vsled    tega   se   je
I pričela kazenska preiskava proti duhovnikoma Kayser in Weiss ter proti trgovcu Palese.
Duhovnik Kayser je bil do 1. 1902 kaplan v leldkirch.no. Že takrat mu je prišla misel, da
j mesnici tam sirotišnico (Waisenhaus). Blizu stoječe osebe so mu dale deuar in kupil je hiši št. i in 5 v Feldkirchnu (Marktplatz) za 20.000 K    Sredstva    za    ta   zavod  je dobival
j vsled prošenj od vseh strani. Ti milodari pobožnih oseb so znašali najprve 3 000 K vsaki mesec, potem 10.000 K in celo 11.000 K na mesec. Kayser je pričel nato sirotišnico povečati. Kupil je v ta namen sosedno hišo za 50.200 K; 32.760 K je kmalu plačal.   Od   tega   časa sem
I je pozabil na svoj duhovski stan in živel edino temi zavoda.
Začetkoma je bila vzgoja in oskrba sirot primerna. Denarja je prihajalo vedno več in Kayser je 1. 1905 več posestev v bližini Feld-kirchna kupil. Na ta način je hotel za življenje potrebna sredstva sam pridelati in bi imel poles teSa za odrašene sirote primerno delo na polju. Tako je kupil  I.   1904    „Moserhubo"   v
Dopisi dobrodoili in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredniSivo
ni odgovorno. Cena oznanil (inscralov) je za celo stran K 04, za »/. strani K 32, za '/t strani K 16, za '/• strani K 8, za '/„ strani K 4, za Vas strani K 2, za V«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
V Ptuju v nedeljo dwe 26   marca 1911
katerih   je   pa  le
upil je v Rabendorfa
Nace  za   80.000 K.
a   30.000   K itd. Ta
bliko   dobička.  Delale
sestre   zastonj.   Pri-
ico zadostovali. Daje
izdal  je  velike avote
Ia" je izdal   edino za
133.605 K. In denarja
še vedno   več,   tako
ložiti.
a Kayara tako v glavo, ulacijami   pečati,
z lesom s prav malimi er je tej firmi najprvi [00 K pristopil, za ka-p% obrestovanje, svoj in poleg tega 400 K \ si je  Kayser  že  od
Treffenn za 36.000 K,l 4.101  K plačal. L.  19 več posestev i. s. od od društva sv. Boniiacl posestva so mu prines so mu sirote in klošter] delki so večidel za si posestva moderno denarja. Le na. „Mariei zidarska in tesarska dej je prihajalo iz vseh kij da ga je bilo treba kj
Velikanska sreča jj da se  je   pričel e š pj
katerih konec je moral biti popolni polom. L. 1906 se je seznanil,?Nikolajem Palese, ki je imel firmo za trgovil denarnimi sredstvi. K« kot tihi družbenik s 6u teri denar je zahtevaj ednaki del na dobička! mesečne plače.  Ta dena,
„c e n t r a 1- k a s e" izposodil, katere načelnik je bil monsignore Weiss. Firma je dobila poleg tega od grofa pl. Montjoye 180.000 K posojila. S tem denarjem nakupila je firma celo vrsto posestev v okraja Althofen za 195.000 K.
Grof Montjoye je pravočasno opazil, da gre firma rakovo pot in se je raje nazaj potegnil. Firma je začela trgovino z lesom v največji meri. Pričela je pa tudi v največji meri dolgove delati. Od večjih dolgov naj omenimo le onih 212.000 K, ki jih je posodila grofica O' Doneli firmi. Največ denarja pa je po s o d i 1 a f i r mi ki er i k al n a central-kasa. Monsignore Weiss je postajal vedno bolj vpliven . . .
Graščak Junzer prodal je firmi svoj rudo-kop Sonnberg pri Gnttaringu za 270.000 K. Vedel je, da je treba velikanskih svot denarja, da bi se ta rudnik izplačal. Denar za nakup je dala „Banka friulana" v Gorici i. s. 250 000 K proti 7% obresti in Vit'/, proviziji. Prihodnjo leto že si je morala firma pri isti banki zopet 450.000 K izposoditi. In tako je šlo naprej, tako da je bila firma nakrat bauki 1 milijon kron dolžna. Za zadnjih 400.000 K je že tudi monsignore Weiss za central-ka80 jamčil.
L. 1908 napravili so tudi hot čl in pivovarno v Feldkirchnn. Hotel je koštal 371.711 K, pivovarna pa 497.699 K. Tudi so napravili parno žago v Treibachu za 38.032 K.
Denarja je pričelo primanjkovati in vbogim sirotam se je pričelo slabo goditi. Sirote so bile lačne, umazane, nevzgojene in nepodačene, v nezdravih luknjah zbraue. Krščanska ljubezen...
Rudokop je v kratkem času l'/> milijonov požrl. Zadružna centrala na Dunaju je dala 200.000 K posojila. Potem je posodila banka Suppan v Celovcu 100.000 K; firma pa ji je zarubila posestva in poleg tega je moral za to posojilo prejšni škof dr. K a h n jamčiti. Pa tudi ta kredit je bil 1. 1909 izčerpan. Zdaj so pričeli osebe iskati, ki naj jamčijo za nova posojila. In jamčili so: društvo sv. Jožefa, opat v Tanzenbergn, bivši knezoškof ter klerikalna   central-kasa. Zdaj so se pričele   razne
sleparije. S fingiranimi vložnimi knjižicami se je izvrševalo goljufije za stotisoče kron. Z raznimi špekulanti so se te sleparije nadaljevale. Tako so hoteli napraviti neko angleško družbo, za katero bi v akcijah in obligacijah nabrali 13 milijonev kton. To svoto so hoteli tako-le razdeliti: 2,900.000 frankov naj bi dobila kot plačo pomagača Weiss in Manrich; 5,000.000 sta hotela Kayser in Palese itd. Tndi to ni šlo! Potem je izdal Kayser „Anteil-Scheine" za svoje sirotišnice; večinoma vbogi ljudje so mn pošiljali svoj denar in dobil je zopet 100.000 K. V tem času pa je bil tudi že denar „c e n tr al- ka se" porabljen. Zdaj pa je pričel monsignore Weiss s lepa riti. Ko je Kayser od njega zopet posojilo zahteval, rekel je, da mn denarja ne more dati, pač pa hranilno knjižico za 350.000 K. Ta knjižica seveda je bila sleparska. In z njo so naprej goljufali ... Na ta način dobila sta Kayser in Weiss tndi v Ziirichu 300.000 frankov itd. Tako je imel Kayser. nakrat čea 4 milijone k ro " d o 1 ga in prazne blagajne ... 10. septembra 1910 je potem Palese k o n k n r z napovedal. Ta konknrz je doslej dognal, da znašajo p a s i v e čez 5,806.381 K. Seveda je treba še pravo vrednost rudnika izpoznati! Nepokritega dolga pa je   več kot 3 milijone kron.
Vzroki poloma ležijo v brezvestnosti in slabem gospodarstvu. Le za obresti se je moralo velikanske svote plačati! Za uradnike se je izdalo vsako leto 100.000 K. Nikdo ni nič razumel itd. itd.
To so glavni podatki obtožnice, katera dolži Paleseja in Kayserja goljufije.
Zaslišanje.
Duhovnik Kayser se je z neverjetno predrznostjo zagovarjal. Vse so drugi krivi, le on je nedolžno jagnje. V svojem zagovora prične tudi psovati, tako da ga mora predsednik večkrat vstaviti. Tudi deželno vlado je obdolžil... Tudi Palese se je delal jako neumnega in nedolžnega. Obadva obdolženca sta prišia tadi v velika nasprotja.
Priče.
Priča dr. Z a n e 11 i je povedal, na kako jezuvitski način je Kayser njega osleparil s fingiranimi vložnimi knjižicami. Firma mu ni nič povedala, da ima tudi na Koroškem dolgove. Drugače bi ji gotovo nobenega denarja ne preskrb el.
Priča R. S c h i 11 o, direktor ,Banke po-pulare" pojasni istotako zadeve. Bilje prepričan, da so Kayserjeve knjižice poštene. On ne bi dal firmi posojila, ako bi vedel, da ima 2o 3 milijone dolga.
Priča M a u r i c h raztolmači istotako celo zadevo. Priča R a u c h je izpoznal sleparijo šele tedaj, ko je monsignore Weiss že pobegnil. Zasliši se še celo vrsto drugih prič. Strokovnjaki izpovejo, da v rudnika ni nikdo nič razumel. Rudnik je danes po izpovedi strokovnjaka nekaj čez 500.000 K vreden. Pasiven je bil vedno. Zanimivo je, da je poslal monsignore Weiss iz Amerike   pismo,   v katerem očita Kayserjn n e-
odkritost in sleparijo. Tako hoče Kayser Weissa, Weiss pa Kayserja v blato potisniti. Dva lepa politična duhovnika . . .
Priča S o 11 a r je izpovedal, da je dala klerikalna central-kasa firmi Kayser & Palese skupaj 3,315.744 kron krvavega kmetskega denarja. Strokovnjaki izpovejo, da so hoteli voditelji cen-tral-kase javnost oslepariti in vse prikriti.
Slovenski vodja monsignore P o d g o r c kot podnačelnik central-kase pravi, da sploh ni vedel da je podnačelnik (!!). Tndi odrešenik koroških Slovencev dr. B r e j c je bil kot priča zaslišan.
Prečitala se je potem dolga vrsta pisem in drugih spisov. Primanjkuje nam prostora, da bi vse to natanko popisali. Porotnikom se je predložilo 10 vprašanj.
Govori.
Državni pravdni k pravi kot zastopnik tožbe, da že leta sem ni bila koroška dežela tako razburjena, kakor pri temu procesu. Grč se tukaj za težko denarno oškodovanje itak revne koroške dežele. Nastopanje obtožencev je bilo švindlersko. Izvršila se je velikanska goljufija. Oči vse Koroške so na porotnike obrnjene. Ti morajo dokazati, da se na Koroškem še zvestobo in poštenje varuje, ker bi se v drugem slučaju kredit dežele težko izpodkopal.
Potem so govorili Kayser, Palese in njuna zagovornika.
Sodba.
Porotniki so potem glavna vprašanja odobrili. Vsled tega je bil duhovnik monsignore Kayser zaradi goljufije in kride na dve leti težke ječe, poojstrene vsaki mesec z enim postom, Obsojen. Drugi obtoženec, Palese, bil je le zaradi kride na 6 tednov strogega zapora, poojstrenega vsaki teden s postom, ob so j en.
Tako se je končala ta velika tožba, ki je trajala 6 dni, z obsodbo klerikalnega gospodarstva. Vsa javnost vidi zdaj, kam dovede duhovščino politika! Seveda, kmetski denarji s tem niso rešeni ... Ali ljudstvu je ta proces poduk. In vsi morajo zdaj vedeti, d a je klerikalizem  najhujša nevarnost!
Politični pregled.
Lokalne železnice. Načrt postave za zgradbo potrebnih lokalnih železnic je za planinske dežele zopet jako slab in pomanjkljiv. Večji del bodejo zopet severne dežele naše države dobile. V tej stari predlogi so bile tudi sledeče proge: Smohor-Gusswerk, Kolbnitz-Zg. Bela, Celje-Vele-
— 2 —
nje-Motnik. Poslanci se trudijo, da  bi še nekaj drugih važnih lokalnih železnic v postavo prišlo.
40.000 kron je podaril ob priliki dokončane zgradbe vodovoda dunajski mestni zastop štajerskemu fondu za ujme. Porabiti pa se ima ta denar le za nekatere občine.
Postavo o vojaških kOrih je vojni odsek državne zbornice vkljnb nasprotovanju čeških radikalcev sprejel. O postavi bodemo še govorili.
Srbi v Dalmaciji. Poroča se, da bo zasleduje razne srbske voditelje v Dubrovniku zaradi vele-izdaje. Natančnejega še ni znano. Med obdolženci je baje tudi poslanec dr. Mitrovič.
Vojaški stan. Iz Budimpešte se sledeče poroča : Neki artiljerijski fedvebel pustil je nekega vojaka na drevo privezati. Poleg njega je postavil stražo, kateri je naročil, da takoj strelja, ako bi hotel privezani zbežati. Ko je ta to res poskusil, je straža ustrelila in ga težko ranila. Ranjeni je ostal Še celo noč na drevo privezan. Feldvebel je že zaprt. Taki bestijalni dogodki .kličejo po najstrožji kazni. Kajti kje naj bode v takih razmerah veselje do vojaškega stanu ?
Volitve. Pri ožjih volitvah v Warnsdorfu na Češkem je bil izvoljen nemški nacionalec dr. Langenhahn proti soc. demokratu dr. Karpeles. V Hartmantitzu pa je bil izvoljen nemški kmet Paulik proti soc. dem. Weber. V obeh krajih je prišlo do hudih spopadov in izgredov, tako da so morali orožniki z orodjem nastopati.
Umrl je v Gradcu 87 letni član gosposke zbornice dr. M. pl. Schreiner. Bil je eden najpomembnejših politikov in najtrdnejših značajev, kar jih je porodila štajerska zemlja.
Srbske razmere. V vojaško-tehnični fabriki v Kragujevacu so izdelali 50 000 pušk. Zdaj pa so dognali, da jih je od teh le 35.000 rabljivih; vse druge so za nič, denar pa je izginil . . . Balkanske šege!
Kmetovalcem in živinorejcem!
Kuga   na   gobcih in parkljih je po mnogih krajih   povzročila živinozdravske odredbe, s katerimi £e je promet,.,? živino  izredno  otežkočil, posebe   pa  so  se marsikje   morali   prepovedati celo živinski  sejmi.   Tako ni samo živinorejcem otežkočena   prodaja   živine,   večkrat   tudi   celo onemogočena,  ampak tudi živinorejci in oni, ki se pečajo s pitanjem   živine,  imajo   vsled  tega i velike težave. Posebno nakup živine za hlev (za pitanje ali molžo) je tako zelo  težaven,   da  se je treba bati, da v mnogih  obratih,  ki bi radi kupili   živino,   ne bo mogoče   dobiti   dovolj   in pravočasno živine za hlev. Zato je potrebno, da [ se poskrbi za   to,   da   zvedo   vsi   udeleženci o j pravem  času,   kdo  ima  živino za hlev na pro-I dajo ali kdo  želi  kupiti.   Centrala   za  vnovče-I vanje živine (Viehverwertungs-Zentrale), poklicana
Žetev v Avstriji L 1910.
Naša slika daje natančni pregled o lanski žetvi na Avstrijskem. Zgorajšni del slike označi velikost z raznimi rastlinami nasajene zemlje. Spodaj pa opazimo velikost pridelkov, ki so zrasli na tej zemlji. Največ zemlje je nasajene z ržjo (Roggen), namreč 2,060.980 nektarjev; potem pride oves (Hafer), pšenica (Weizen),ječmen (Gerste), koruza (Mais). Pridelalo se je 27 7 milijonov dvojnih centov rži itd. Gotovo bode naše čitatelje ta slika zanimala.
XXXXXXXXXXXXX
Zahtevajte
povsod
„Štajerca",
XXXXXXXXXXXXX
eeraebnisseusterre1
in ustanovljena za to, da skrbi za koristi__
tijstva pri vnovčevanju živine, je prevzela bi    og s priobčevanjem ponudb in zahtev posredi.   '+: tem   težavnem   čaBU   med    prodajalci  in F,    , . živine. Zato so vsi kmetovalci in pitavci i ,      , . ■ ki hočejo prodati   ali   kupiti   živino   za v     p.   ■„ vabljeni,  naj  kolikor  mogoče  hitro naznani         ,J
naslov : Centrala   za vnovčeva nj^ vine  (Viehverwertungs-Zentrj Dunaj   VIII.,   Lammgasse 4  ali uredništvo   ..Štajerca" v pismu j dopisnici sledeče:
1.  Ime in naslov,
2.  ali hočejo kupiti ali prodati,
3.  število glav ponujane   oziroma za živine,
4.  nje starost in pasmo. Prijave lahko pošljejo vsaki posameq
pa jih lahko pošljejo kmetijska društva, i ali zveze za več  sknpaj   naenkrat.   PrijaJ zberejo in po možnosti hitro priobčijo, nanj v posebnih listah, ki se pošljejo deželnim,! nim in krajevnim   kmetijskim   društvom i drugam   ter   vsem   c. k. okrajnim   glavan kjer se razpoložijo na vpogled. Pri okrajni]] varstvih dobe te liste pred  vsem živinos organi.   Po   možnosti  se  bodo priobčile i listih, namenjenih kmetijstvu in razširjenih! kmetovalci. Na zahtevo se bodo te liste peg tudi posameznim zanimancem.
Kmetovalci so prošeni, naj svoje prijij želje nemudoma naznanijo.
Glede nasvetov   ali   posredovanja se] teh stvareh kupci in prodajalci   obrnejo nost na Centralo  za vnovčevanje  živine verwertung8-Zentrale)   na  Dunaju VIII., gasse 4.
»»»inj
Me:
injce!
Presenetljivo ednostavnf
napravi se danes iz
m že ...          dstopil
gotovo govejo juho    arju".
dstopil za napravo juh zvlogo za izboljšanje napačnih zaročil, za polivanje prikuhe                                    • „    ',
„       „      pomake „        „      pečenke itd.
Kocka daje — le z '/. litrom vrele vo*npčije polita — takoj 1 krožnik izvrstne za rabo gotorfretji goveje juhe.                                               p08tal
Edino pristna          "Tj^j
lesec. iS re\ je b
te
Vurberg. V predzadnej številki   „Slorl
spodarja"   se  nekdo   prav   milo   pritožnje,P
uŠtajerc" že nekaj časa redno napada  vst_Vdržs
je količkaj katoliškega   v Vurbergu.   Mogoin?!,.st
že, da je kak po imenu katolik dobil po jR1 ^°'
hinavskih ušesih ;   ni   pa dopisnik   pomisli! revolui
MSlov. Gospodar"  že leta sem napada. Saj iogodki
niti njega ime   najmanj ne strinja z njegai»ednik
bino. Jaz pač zastonj iščem gospodarskega čfl
v njem.   Da pa napada  „Štajerc'    „vse kai^e T^'
krščansko"! Prosim vas vendar, je to krščaqBi   na
da se vozijo siromaki v šajtrgah   in   kanki
Da umirajo lakote in mraza ?   Da jih tepe::lno   s(
hlevih ? itd. O Sv. Krizostomus, če so ti kk,ravi- d
ski, potem pač tudi  mi, ki beremo   „Štaj '
— Nadalje kvasi dopisnik, da je to iz rav
nja, „ker dotični ljudje niso dobili ali pa|^^H
tove šarže zgubili." To je nekoliko nerazumni vrr
Vendar nam je pač znano,  da so nekteriB
šarže odložili, ker v takem   regimentu  niso" *"ju
teli služiti. — Nadalje : „Naj ohranijo naM,0iuc,ja
mirno   kri,   ker   kar piše Stajerc   ni   odjvptipravl
vredno". Kaj jih pa potem tolažiš, ljubi ,G:i»ki r«
hikanci
Pri hladnejšemu   VremeilU se priporoča Straschill'eva grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje
dar'?— „Kolo časa se suče?"   Ja,   tudi   kolo
oblasti se že suče, če ga boste le tudi zanaprej
tak dobro zavirali kak dosedaj,   tedaj   vas   pač
nebo dohitelo. Kaj jadikujete■? Saj če ni resnica,
na Ptuja se vsak dan pravica deli. Tožite!   Saj
Horvat  vam  je   že   enkrat  s   svojim   imenom
[postregel. Sicer pa!   Le rašite se, le rašite, saj
j boste prej  narašili   kak mi   nacuckali, samo
koruzi se nikar, ker je dar božji.   Ce  hočete
vek pojasnjen,   vam   je   prihodnja   štev.
na razpolago. Le pravočasno se oglasite.
Mestni vrh. Ko smo  brali  zadnjič dopis iz
gore o razmerah   tamošnjih   občinskih
nov, vspodbudilo nas je to toliko,   da   smo
endsr tudi  naših računov   gledat.   Pa   glej
,a: Žopan Gorski in naš si vsaj nista brata,
v računih skoraj do pičice jednaka. Le,
je znabiti naš bolj pobožen,  ker on  zmiraj
,Kri6tnsa° in ^občinski   blagor   deloje"    ter
[žjvljenje je vedna vojska"  zatrjuje. Kristusu je
le v toliko, da včasih krvavi pot poti,
s« v pijanosti (kar pa ni redko,   vsaj    vsak
m nekaj krat) v trnje zablodi.  Da je življe-
vojska, t« pa zna   on   najbolje   (sicer   tudi
edi). ker morajo žena in  otroci  velikokrat pri
ledih prenočišča iskati. To še sicer ni vojska,
,c je bila takrat, ko je vendar žena njega en-
| v sneg posadila. — Pa k računom! Pred-
nedeljo je bila računska seja. Našteli so
jribližno dvajset več ali manj vrednih neredno-
Pa naši odborniki   so   pa tudi drugi ljudje
sorski, ker niti jeden ni podpisal računov.
bilo moško! čast takim možem, saj niste
; le tako naprej.   Kaj   bo ukrenil deželni
[bor, to počakajmo, to bomo tudi poročali.
Kmeti. Mestinje.   Dragi nStajerc", brani   nas  Me-njee! Neki prismojenec  nas   vedno   v „Slov. u" nadleguje in na nesramni način blati obrekuje. Sicer se mi vse to v čast štejemo; ita bi bila za nas,  ako   bi   nas   klerikalni hvalili.  Še  od  kmetijske  podružnice smo loma odstopili,   ker je v klerikalnih   rokah črno   komando, - čeprav   vemo,    da   to iŠtvo ne sme imeti nič s politiko opraviti.  Tu-imamo neko duševno revče, ki nas na domu v cerkvi nadleguje, n8j bi se naročili   „Slov. " in „Stajerca"  opustili.  Zaradi teh zaslug 9 pravijo raestinjski kaplan. Zadnji    „Slov. * poroča, da so tukaj trije od   »Štajerca" jstopili in  so   zdaj pri    „Straži"    in    nGospo-bju". To je laž!   Eden   kmetijskih   fantov  je il. Ta si je  namreč   »Štajerca"   le  zato , da ga je  omenjeni  črni  podrepnik v U pustil in ga ni silil v  »Marijino   druibo". ugi je tukaj kramar,  ki pa  raje  s   kronami ipcije dela, nego da  bi kaj za  časopis  izdal. [Tretji pa je tukajšni   napredni  kmet,  ki ima e". On .Štajerca" lahko in rad bere, [ni pa treba mu ga posebej naročevati.   Pač do-jbm ta kmet tudi „Stražo"; zanjo pa plača  na mesec T krajcarjev.  S takimi  stvarimi   se   torej naš revni dopisun baha!   Se pač solnca  in resnice boji,  kakor   vsi   črnuhi.   Dragi   »Štajerc", jni te pa že  vsako   soboto  težko   pričakujemo. [Ja se Marijine družbenice   so   zate   vnete;  ker
se   same   ne   upajo   „Štajerca" naročiti,   ga pa prepišejo z upanjem, da rokopis ni  greh   brati.
Tvoji pristaši.
Sv. Peter medv. selo. (Župnik Gomil-šekin mladeniška izobrazba.) Naš župnik pav pridno skrbi za izobrazbo svojih orlov. Vsaki dan se ti fantiči prav pridno zbirajo k tej izobrazbi. A čujte in strmite, kaka izobrazba je to — —!! Ko so se pred kratkim v noči zopet spravljali v svoj razibraževalni šator, so šli ti pobožni mladeniči v hišo posestnika Otorepca in ga pretepli do svoje dobre volje. Mož se je zelo prestrašil in si v prvem hipu tudi ni mogel pomagati, ker se je komaj zbudil. Vidite dragi čitatelji tako se izobražujejo ti mladeniči v Gomilškovem kraljestvu. Tako le naprej g. župnik, — da še obrodi bolj sad ! — Vam g. Otorepec pa svetujem, da pokažete takim fantkom pravice, da bodo vedeli kaj se pravi pretepati.                                                 Marko.
Velika nedelja. Dne 16. t. m. smo pokopali 65 let starega Blaža Sok iz Sodinec, ki je bil daleč na okrog poznan kot vzoren gospodar, zelo delaven v gospodarskem oziru za boljšo bodočnost in vnet katoličan, ter je bil tudi prav priljubljen svojim sovaščanom in spoštovan pri sosedih. Posebne zasluge se mu prištevajo, ki si jih je stekel pri sadjereji in izboljšanju zemljišč, oziroma pri napravi novih travnikov. Da je obračal svoje misli v boljšo pasmo živinoreje priča to, ker je imel državnega žrebca v privatni oskrbi. Pred pol letom mu je umrla njegova blaga žena, s katero je prav sporazumno živel 38 let, ki sta pa imela še zraven drugih nesreč tudi grozno hudi udarec, ker jima je v enajstih mesecih pogorelo dvakrat hišno in gospodarsko poslopje. Hvaležna zakonca svoje rodne zemljo sta našla v njej zasluženi sladki počitek!                                                Š. V.
Iz Hrastnika. Kakor znano, napadajo zagrizeni narodnjaki v Hrastniku vse, kar ne trobi v njihov rog. Tako napada en dopisunček v ,Slov. narodu" takajšno nemško šolo in policaje. Res čudno, za božjo sveto voljo, smo si mislili, ko smo omenjeni članek prebrali. Dopisun članka piše namreč, da je slišal na cesti v Hrastniku dva policaja nemško govoriti, kar ga je grozno presenetilo, ter grozi, da se mora take nemčur-ske zalege iz doline pogDati. Oj ti neumni dopisun, ki stanuješ v bližini policajev, ne pa na Kranjskem, ko se vun daješ, ti bi rad policajem v Hrastniku nemško govoriti zabranil ? Mnenja smo, da tega ne boš nikdar dosegel, kajti naša policaja nista tako strahopetna, da bi se onega zagrizenega narodnjaka ustrašila, posebno pa, kako bi morala govoriti. Oj ti nepremišljeni dopisun, če bi imel še malo pameti, bi kaj tacega ne čečkaril, kajti po tem takem tvojem mnenju so potem ti najbolj zagrizeni narodnjaki, kateri nemško govorijo, vsi „nemčurji". Tudi ti, ker dobro nemško govoriti slišiš, morbiti kedaj Demško govoriš, si potem tudi ti nemčnr ? Žalostno je pa, da so našim narodnjakom celo policaji na potu postali, kateri so v vsakem oziru brezstranski in koliko mogoče vsaki stranki vstrežljivi. Narodnjakom najbrž za časopise gra-
Dogodki v Mehiki.

' V državi Mehiki so se izurili zopet enkrat običajni revolucijski do'odki. Predsednik Taft Združenih dihi Sev. Amerike pa je poslal na mejo armado. Ofici-lelio se sicer pravi, da je ta armada le na manevrih.  Ali
splošno se sedi, da se hoče Tafi vmešati v j notranje me-hkanske boje it zadušiti resolucijo. To je seveda Mehikance hudo razburilo in pripravljeni so na krvavi odpor, ako bi amerikanski vodiki res mejo prestopili. Tako lahko bi se pogumni Mehikanci ne dali premagati. L. 1891 so morali Amerikanci
AmeriKanisa^Orenzwacns.   _,
se 2 leti bojevati, da so vjeli malo uporno čet» zarotnika Garzia. Tudi zdaj bi bila posledica dolgoletni boj. Naša slika kaže amerikansko stražo ob mehikanski meji.
dive manjka, zato so pa začeli po naših policajih udrihati. Da bi se pa policaje po dopisu-novi komandi iz doline pognalo, to pa ne bo šlo tako naglo, kajti tukaj ima še kdo drugi za govoriti. Hitreje bi se pa znalo dopisuna kam pognati, kajti policaji imajo deloma svoja posestva in stanovanja v dolini in so vpokojeni orožniki. Tako se dopisun primi za nos in pusti policaje v Hrastniku v miru, kajti oni so zmožni brez tvoje komande se vedeti kakor je prav in službo brezstransko opravljati.
Trg Lemberg. V nedeljo 3. t. m. se je vršil občni zbor naše posojilnice, na katerega je prišel tudi iz Celja revizor Kunej, da nam je razjasnil vzroke splošne denarne krize pri celjski in ljubljanski zadružni zvezi. Nekateri so hoteli pristopiti iz celjske k ljubljanski zvezi, pa večina ni bila zato. Tako ostanemo še pri celjski. K zborovanju je prišel tudi č. g. Kranjc, župnik v Sladki gori, ako ravno ni član te posojilnice. Si je pač mislil, da se mora njemu kot župniku vse vpogniti. G. revizor pa mu je vrata pokazal, češ da tukaj ne zboruje »Marijino društvo". Oblila ga je rdečica, prosil je milo za mali prostorček, češ da bo tih v kotu in molčal. Pa ni šlo, moral jo je odkuriti. Prijela ga je aveta jeza, katero si je šel v krčmo hladit do pol 4 ure zutraj. Da se takim gospodom ljudje smejijo, je menda tudi „Štajerc" kriv. Zato hočejo »Štajerca" križati. Ali mi kmetje vemo, da je „Štajerc" zagovornik naših pravic. Zato ga ne pustimo!                                                 Kmetje.
Dravska dolina. Tukaj so dobile občine od neke gotove strani vprašalne pole glede množine, kakovosti in cene gozdnih pridelkov. Ravno tako izgleda stvar, kakor da bi se hotelo lastnike gozdov še bolj obdačiti. To bi pa seveda našo potrpežljivost vzelo in mi bi se proti taki nakani najodločneje branili. Res je sicer, da je vrednost gozdnih pridelkov v zadnjih letih večja postala. Ali ravno tako res je, da so se povečale tudi na naravnost velikanski način delavske plače. To se imamo zlasti velikim tujim firmam zahvaliti, ki nakupujejo posestva =z mnogimi gozdovi v špekulacijske namene. Te firme delajo večidel s tujim denarjem; delo morajo kolikor mogoče hitro izvršiti in zato plačujejo delavce drago. Ako kupi tak špekulant večji gozd, podre ga večinoma že v par letih popolnoma. Danes vidimo že v naših krajih žalostne prazne prostore nekdanjih gozdov; vse to se je zgodilo v zadnjih 8—10 letih. Podrlo se je gozdove tako popolnoma, da se zdaj z lesom niti streh kriti ne more. Ako se pomisli, da zraste na teh prostorih šele v 60—80 letih primerni gozd, potem se vidi, kaj zamore brezvestni špekulant napraviti. Vzemimo zdaj kmetskega posestnika! On mora na svoji grudi naprej živeti; gozd ima kakor hranilnico, ki mu nadaljno življenje omogoči. Gledati mora, da ne postane gozd manjvreden. Ali ravno tako kakor špekulant mora plačati višje delavske plače, bolniško blagajno in zavarovanje proti nezgodam. . . Na postaji Brezno je že dalje časa tako velika zaloga lesa, kakor tega tukaj ni bilo nikdar videti. Ta zaloga slišile dvema lastnikoma, ki sta gozdove svojih nekdaj lepih posestev popolnoma podrla in s tem ljudi k izseljevanju prisilila. Ednako se godi drugod! Vsako drugo panogo gospodarstva se varuje; gleda se, da se dobi čimveč in čimtrajnejših pridelkov. Le gozd je izročen špekulaciji, izkoriščanju in uničenju! Dokaz teh žalostnih razmer je bilo tudi zadnjo štetje. Skoraj povsod je število prebivalstva naraslo. V našem okraju pa je postalo manjše! Gotovo je tudi temu brezvestno podiranje gozdov krivo. Tudi opustijo ti špekulanti na kupljenih po-sestvah vso ekonomijo, hiše se podirajo in prebivalstvo se izseljuje... Na vse to naj se oblast ozira! Špekulant izkoristi gozd v 2—3 letih, kmet rabi zato 60—80 let. "Naj se torej malega gozdnega posestnika ne obremeni preveč, ker itak že komaj diha. Ne nalagajte malemu posestniku več, nego more nositi. Kajti drugače bi bil prisiljen, da tudi on svoje posestvo špekulantu proda. In potem adijo, lepi gozd in domače prebivalstvo... Upamo da bode merodajna oblast te besede vpoštevala. Prizadeti kmetje. Iz Konjic. Kakor se je že opetovano poročalo, imamo tudi v Konjicah   duhovnike, ki  se
za politiko veliko bolj zanimajo, kakor za svoj posel in ki se potlej čndijo, da vera peša. Posebno znan in v politiki ajhan je g. Jurbar, ki je svoj čas pokazal, kako daleč sega njegova krščanska ljnbezen, da so ga celo morali zaradi njegove klerikalne prenapetosti in radi surovega sovraštva do vsega, kar je napredno, odstraniti kot kateheta iz nemške šole. Toda ta kazen ga ni tako hndo zadela, kakor ukaz svojega šefa, ki mu je prepovedal na večerih Marijinim devicam rožni venec naprej moliti. Pa kaj ne znajde vse prebrisana glavica! Gosp. vikarček ni nikoli v zadregi, ako se gre za politično gonjo. V zadnjem času mu leži posebno hudo v želodcu „8tajerc", list, ki je radi svoje nesebične odkritosrčnosti in radi neutrudnega delovanja za napredek kmetskega stanu pri našem ljudstvu zelo priljubljen in spoštovan. Ne ve se_ prav, zakaj se naš vikarček tako hudo nad „Štajercem" togoti? Ali so mu nauki v „Štajercu" nev-šeči? Ali ga pa jezi to, da ga na shodu v Konjicah niso položili čez koleno? Naj si že bode vzrok kateri koli, to ne bodemo dalje preiskovali. Dokazano pa je, da je prisegel „Štajerca" hudo maščevanje. Ker pa ta gospod v črni suknji pri naših naprednih možakih prav nič ne opravi, sklenil je, porabiti za svoje črne nakane mladino njemu priljubljenega nežnega spola. Vsako nedeljo po popoldanskih večernicah zbirajo se v kaplaniji sveta neizkušene mladenke in vsako nedeljo ima druga nalogo, predavati o kakem predmetu. Zakaj neki je ustanovil naš vikarček tole društvo? Odgovor ni težek. Predavanja mo služijo, da skuša vleči po blatu napredno mišljenja našega „Štajerca" in se poslužuje pri tem ^krščanskem" delovanju nežnega jezika. Pri teh shodih premotavajo device in vikarček, kako bi se „Štajercu" najložje prizadel smrtni udarec in ako bi šlo po Jurharjevi slabi pameti, moral bi naš „Štajerc" biti že dolgo tam, kjer muh ni. Pa hvala Bogu, Jurharček je le še malo prepozno vstal. „Štajerčevi" blagodejni nauki so pri našem ljudstvu pognali že močne korenine in pokažejo to že tudi sadovi. Končno se samo še vprašamo, ali je gosp. arhi-diakonu početje tega političnega petelinčka znano in če ne, se v smislu vere pričakuje, da gospod arhidiakon gospoda kaplana poduči, kako se Študirajo pridige, da ne bode v bodoče raz prižnice jecljal in da naj gleda nato, da se mladina ne pokvari, ampak poduči. * * , * Tumau. (Zgornje Štajersko). Tukaj so dne 21. t. m. orožniki enega prav vročekrvnega lesnega trgovca Moritza Rosenberg aretirali in sodniji oddali, kjer se je baje proti § 129 I. b, z večerni fanti pregrešil. Naj si toraj ta prav priljubljeni ptiček en malo kri med zidovjem ohladi, in kašo piha. Dober tek!
Klerikalci in resnica.
Torej smo zdaj mi naprednjaki — n'ele-izdajalci". To najnovejšo bedarijo je izumila mariborska „Straža". Sicer je znano, da iz pijanih možgan jokavega Kemperla kaj pametnega ne more priti. Odkar so tega plačanega pisača napredni kmetje iz raznih shodov vrgli, sploh ne ve, kaj piše. Njegovi članki postajajo celo za klerikalne bralce preneumni . . . Tako je začela   „Straža"   zdaj   nas   „Štajercijance"   za
„veleizdajalce" proglašati. Enkrat hočemo to otroško bedarijo vendar primerno presvetiti. „Straža" piše, da hočejo „vsenemci" potom lu-trovstva pregnati katoliške Habsburžane in na njih mesto postaviti protestantovske Hohenzol-lerce". Ta nebovpijoča oslarija se tiska zdaj v letu 1911 v javnem lifjfcn. Pri „Straži" pač ne vedo, da so Habsburžani in Hohenzollerci v največjem prijateljstvu, da se ljubita Viljem II. in Franc Jožef I. kakor dva brata, da je Avstrija z Nemčijo v trdni zvezi, da je Nemčija s svojo vojaško silo prestrašila Srbe in preprečila vojsko itd. Sicer mora „Straža" vse to vedeti, kajti njen urednik je sicer pijan, ali pol jurista je pa le in nekaj let je hlače vendar po šolskih klopeh trgal. Zato je logično, da se je .Straža" nalašč lagala, kakor je to že njena pravica. Gotovo je namreč, da so ravno Nemci danes najtrdnejši steber habsburške monarhije... Sploh pa bi radi vedeli, kaj nas „Štajercijance" vsenemštvo briga? „Štajerc" nima prostora, da bi se za „pangermanijo" potegoval, kakor se ne poteguje za apanalavijo". Mi za take stvari nimamo časa in naš list ima druge naloge. Tega seveda „Straža" ne bode nikdar razumela, ker je prezlobua iu preneumna!
S takim največjim bedakom namenjenimi lažmi pa ne bode „Straža" prikrila dejstva, d a je slo vensko-prvaška stranka v veleizdajalsko strujo zašla! Ope-tovano smo to že dokazali in ni nam treba tega ponavljati. Kdo je začasa vojne nevarnosti vpil: živio Srbi? Slovenski prvaki! Kdo je pisal, da je cesarska zastava sramotno znamenje za Slovence ? Slovensko-prvaški list! Kdo je v Ljubljani cesarsko zastavo zaž-gal ? Kdo je cesarski spomenik umazal ? Kdo je sliko cesarja iz izložbe vrgel in jo s sliko srbskega Jurčka nadomestil ? Slovenski prvaki! Kdo je na cesarjevo 60 letnico „ži-vio" Hribarju vpil, katerega cesar ni hotel več za župana potrditi ? Slovenski prvaki! Kdo je zadnjič srbskemu kralju „živio" vpil? Kdo je vlado prisilil, da je veteransko društvo razpustila? Slovenski prvaki! Kdo je na avstrijske vojake'' pljuval ? Kdo je med slovenskimi vojaki protiavstrijsko politiko širil ? Slovenski prvaki!... Slovenski klerikalci naj se nikar ne izgovarjajo, da so bili to .narodnjaki". Ob praznovanju 60 letnice cesarja so celo politični duhovniki našega vladarja s r a-motiliinčrno-rumeno zastavo trgali. Ali hoče „Straža", da odkriteje govorimo? . . . Kdo hoče avstrijske kronovine raztrgati in razkositi ? Slovenski klerikalci, ki se hočejo z balkanskimi narodi v trialističnem kraljevstvu združiti! Mislimo, da je to dovolj dokazov, kje ima „Straža" veleizdajalce iskati. Sicer se pa še danes nahajajo med slovensko-klerikalnimi poslanci možje, ki so b i 1 i z a-radi veleizdaje v večmesečnem preiskovalnem zaporu. Kako nam „Straža" to raztolmači? In šele zadnjo soboto je objavil glavni list slovenskih klerikalcev, ljubljanski „Slovenec", na uvodnem mestu članek, ki je naperjen proti naši ustavi, torej proti Avstriji kot taki, ki je torej veleizdajalskega značaja . . .
Vse to bevskanje klerikalnih lažnivih listov
Oj te babe!
Kakor znano, nosijo babe že mnogokrat hlače. Doslej se pa tega še ni na zunaj videlo. Ali zdaj hočejo tudi to doseči. V Parizu so nekatere prenapete babnice iznašle novo modo, ki presega vse, kar smo doslej doživeli. Pričele so namreč, kakor kaže to naša slika, hlače nositi. Tudi v drugih mestih so se že pojavile take s hlačami našemljene ženske. Ali ljudstvo jih je povsod zasmehovalo. Še cikati, šnops piti in proklinjati naj si navadijo, — da bo vse skupaj . . .
. Die neuesrePjriserModeforheir.darrtosfnrock.
ima  vendar   le   en   namen:    zakritiiljo sod stranski   polom    v  prvaških   pjpmaga! jilnicah! nŠtajerc" je tem   propalim fit — s zumarjem"    in   bankerotnim     „p(;xojiIniei«ti porot! postal neprijeten, ker razkrinka je Ikiku nazr obzirno denarni p o 1 o in v p r v a*ko    par zavodih.    To   boli   te   pristaše   Kay-;:,Sloga"   i Weissov in Hočevarjev   in   Hudmkov.   Bolanharta da   slovenski     kmetje    v    paintano vese previdnosti   svoj    denar   i z s lit medvei slovenskih p o s o j i 1 n i c j e m 1 j e ji a r t še zato kričijo, da smo   ..Stajerc.ijauci" proteih  prv brezverci   in   veleizdajalci ...    Na te lilidi to te seveda jim   nikdo   Redel   ne   bode!   Z laja nikar obrekovanji se prvaki iz   gospodarskega j»ic;ih ne bodejo rešili. To je gotovo! Naj raj| zločinske načelnike in  blagajnike in revB vragu  poženejo ! Bo bolj pametno!  „Straf nje ednaki   listi se tudi   v splošnem   v i zavode zaganjajo.  Pa ni vredno odgovora. 19 zavodi so večidel pod oblastvenim) zorstvom, prvaške posojilnice pa nada1 zdaj zaprti Jošt in ednaki   revizorji!  Pri| ških   zavodih   je   vsaka  izguba ni nost   izključena, ker jamči za vse fc ali okraj poleg velikega   rezervne^   a\\W.'r'i1,'znp',',s kaj bi o tem govorili. Ljudstvo   ima b e r n o s   in   ve,   kje je varnost.   Zato denar iz polomljenih   slovenskih posojilni!   WL nosi v nemške zavode.  Iu klerikalcem i
uho povedano,   da znaša   ta   denar   že    sti   živ jone kron!                                             osehnaj
Toliko smo    hoteli   danes prvaškim !*Da P*ei nikom na   uho   povedati.   Doslej   smo ii pdovini gotove obzire. Ali pozabili jih bo d: tern Je In dosledno bodemo odkrivali vse rane prfl »sano. špekulantovstva.                                            de8ni<
___________                              ________»rne, čl.
)vali, l
ni idej
ejanju!
apredka
)n je Še
dprl na
njegoi
|. Kak
i gosp
dnja
imetje s
»rvaških
o ga pc
jvraštva
kupno {
ast ten:
ižja goi
robu st
' slovo :
jubezni
itajerske
pozal
in v
tavaj s
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorili
kar sem samo slišala!
Pri
pralnem ekstraktil„Ženska hvala
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter. da popolnoma nadomešča vsako betenjt perila. S pralnim ekstraktom ,,Ženska hvala* namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
Ods
Novice.
Kmetje! Poiorl Agenti prvaških|V nic hujskajo ljudi v bojkot.   Naj   se nap       Pro' slučaj   takega   hujskanja   takoj   naziu I Kmetje! Nikar se ne razgovarjajte s pn repnčai posojilničarji o denarnih zavodih. Kajti ti P* kajo, da bi vas vjeli  pri  kakšni nepra I besedi in vas potem sodniji naznanili. H I '. VM toraj!                                                       P^J« g-
*    ^    *                     ki proti
Požreti, živega požreti hočejo sloven^1?- Ak vaki zdaj   našega   urednika   L i n U art ** Je# I>t kosmatega hočejo na žlici vode pogoltnil  * zic'a ti vbogi revčki, ali res ne razumete, U  I takim divjanjem proti eni sami   osebi B ph^alež Ali res  mislite,  da se kdo vaših otročjih p ažniva vaših lopovskih lažij in vaših jezuvitovj)   POJEJO vijanj   boji?...   Kar   rohnejo   in  divjaj I'cJe Linhartu, češ da je ta   kriv,   da   ljndsti    j h s 1 denar iz bankerotnih posojilnic jemlje 1 strani psujejo Linharta, kakor je to Ijanskem kulturnem središču pod  za rodnjaštvo zatelebanih porotnikov navada! mu pošiljajo „popravke". Nadalje ga rai preklinjajo   in   v  spovednicah  obrekajej mu želijo bolezen in smrt in  natiskajo čansko željo celo v svoje liste. Končno!
okojni o z ;iba j kel j«
ma; o   i
BtO   hiS
— 5 —
vs«|
pOBlj
J
arji
b re -ski rov oli
i e tni a I) i
jo-?stanl mani ižrni ii| poloi
b
'.orje k| ža" in
atat me .da. a   do jemlj-: in »odi 1 mil?
klev meli] . e mil aškec
posoji n vsal
tni.
vaškirf leča'
mišljen1
- Pozct
iski pr-
a.  Kb
i. .
so
mešitel
groženj,
cih
3    piofij
i-0
Na
v ljoffl 3 v nt-Potem prižnic o. Tudi :o krST pa   kli-1
sodnijo z a pomoč. Torej sodnija naj ga! Linharta naj zaprejo; zakaj? No, zato, i — se posojilnice majejo. Prvaški i poročajo, da so Linharta državnemu pravd-Inika naznanili. Prvaki v Ptuju so bili menda pametni. In zanikerna blatna cunjica ja* v Ljubljani se že veseli, češ da bodejo Klharta zaprli... Bog vam blagoslovi to pre-Bano veselje! Za medvedovo kožo se kregati, pa pemedveda ustrelili niste. Doslej je Lin-liri šev vseh tožbah zmagal, ki so tih prvak i p r o ti njem naperili. In Kadi te tožbe se ne boji! Le tožarite, revčki, ni nikar ne porabite kmetski denar v posojilnicah za plačilo troSkov. . .
h Spodnje-Stajerskega.
Hans Woschnaggf.
r Pretresljiva nepričakovana vest prihaja iz i ijaznega trga Šoštanj. Eno naj plemenitejših src ni spodnjem Štajerskem, naš vzorni Hans Woschnaggje zatisnil svoje oči k večnemu
DJu ... Na Lloydovem parniku „Thalia", od zelene svoje domovine, v najlepši starosti življenja, našel je svojo smrt. Zupana ni več, — kakor strela iz jasnega je ta vest vso deželo.   Kajti   v
dcvini napredne misli na spodnjem Štajerskem je Woschnaggovo ime z zlatimi črkami vpisaao. Pri njemu ni levica nikdar vedela, kaj da desnica. Malo je mož, ki bi za svoje kul-|tarne, dlovečanske in politične vzore toliko žr-kakor ta mož.   Kajti on se ni vdal no-
i ideji le z jezikom, marveč je služil vsaki v
Trg Šoštanj ima največji  del   svojega
pokojniku in njegovi družini zahvaliti.
m je Šoštanj rešil iz prvaških krempljov, on je
■■odprl napredku prosto pot. Ni nam mogoče, da
jegovo delovanje le v glavnih potezah popi-Kakor skala je stal kot župan, kakor skala ist gospodar. A ne samo trg, ves okraj iu vsa (spodnja Štajerska ga je spoštovala. Slovenski 'jkmetje se niso brigali za besno gonjo njegovih prvaških sovražnikov, marveč so ga častili, ker so gi poznali. Vedeli so, da on ne pridignje isovraštva, marveč da hoče mir v deželi in jskapno gospodarsko delo . . . Cast pokojniku! past temu možu, katerega zlati značaj niti najnižja gonja ni mogla omadeževati! Ob njegovem grobu stojimo vsi z rosnimi očmi in mu kličemo t slovo našo hvalo in vržemo cvetljice zveste ljubezni na njegov grob . . . Spavaj, ti junak štajerske misli, ti zvesti pristaš, ti vzorni mož, — pozabi v hladni zemlji borbe tvojega življenja in veruj, da ti je naša zvestoba ohranjena!
Spavaj sladko!
* *                 *
Odstop župana Orniga. Poroča se nam, da je g. župan Jos. Ornig v Ptuju iz raznih vzrokov kot župan odstopil. O stvari sami še izpregovorimo.
Proti g. županu Ornigu v Ptuju prinaša klerikalno časopisje še vedno najostudnejše laži. Prepričani smo sicer, da se g. Ornig za te na-paoe toliko zmeni, kakor za lanski sneg. Značilno pa je pri vsemu temu, da sumničijo ti listi vedno katolištvo g. Orniga. Vedno se psuje g. Orniga za protestanta. Ako imajo ptujski protestanti svojo božjo službo, je že Ornig kriv. Ako imajo kak shod, je že Ornig kriv. Ko se je ptujski rotovž zidal, lagali so klerikalci, da zida Ornig protestantovsko cerkev. In tako gre to sumničenje, ki je združeno z najhujšo nehvaležnostjo, naprej... Pribijemo, da je ta lainiva gonja dr. Koroščevih listov, v katere dopisujejo seveda značaji ,\ ta Pšunder, v največjem nas p rot j u z i z j a v a m i visokih slovenskih katoliških duhovnik o v. Le par slučajev naj našo trditev dokaže: Pokojni slovenski kardinal Missia je izrecno zahteval, da blagoslovi sam iz lastnega nagiba g. Orniga in njegovo takratno nevesto. Rekel je kardinal: Jaz sam sem v bližini Ptuja doma; poznam in častim Ornigovo hišo in blagosloviti hočem vajino zvezo! In tisto hišo, ki jo je kardinal Missia visoko častil
in blagoslovil, tisto hočejo politični kaplančki zasramovati.. . In naš knezoškof dr. Napo t n i k ? Ob vsaki priložnosti počasti g. Orniga in njegovo družino! Pri blagoslovljenju nove ceste čez Okič je to z vznesenimi besedami storil in se žopanu Ornigu iskreno za njegovo delo zahvalil! Še ni dolgo od tega, ko je knezoškof Napotnik zaklical: Mi smo Vam, g. Ornig, zopet za večji dar cerkvi mnogo hvale dolžni! G. Ornig pa je odgovoril: Kar desnica stori, ekscelenca, tega naj ne ve levica. . . Ni družine, ki bi razmeroma več za cerkev dala, kakor Ornigova. Malo je masnih oblek v Ptuju, pri katerih ni tudi Ornigova družina večje svote prispevala. In ne samo v Ptuju, tudi v okolici v sosednih farah. Vse to vedo tudi klerikalni li3ti. In zato je sramotno, da napadajo tega velikega dobrotnika cerkve, tega moža, katerega katoličanstvo se ne kaže samo na jeziku marveč tudi v dejanju. Sam k n e z o-škofdr. Napotnik napisal je g. Ornigu in. njegovi družini to-le željo: „Friede sei dem Hause und alien seinen Be-wohnern! — Pettan, 22. August 1907. — Michael, Fiirstbischof. .." Ali klerikalnim listom to ne zadostuje? Ali ne spoštujejo mnenja knezoškofa in kardinala? Potem naj se sramujejo, ti čudni ,, katoličani", ki tam proklinjajo, kjer njih predpostavljeni blagoslov-ljajo    .
Med prvaške voditelje v Ptuju spada tudi znani pretepač in razgrajač svinjski mešetar Jeza. V ,,narodnem domu" in pri Mahoriču ima prvo besedo in prvaški dohtarji se mu globoko klanjajo. Drugače pa je ta Jeza predrzni, surovi fantalin, ki je najbolj srečen — v zaporu. To srečo se mu je tudi že mnogokrat priskrbelo. Divjaku podobni ta surovež, ki se je menda v svinjaku manir učil, ima vedno kaj s sodnijo opraviti. Zato so se ga tudi že pošteni Ptujčani naveličali in mestni zastop ga je baje iz mesta izgnal. Prvaški dohtarji pa brez Jeze živeti ne morejo in zato so napravili zanj rekurz. Ali predno je bil ta rekurz še rešen, napravil je zopet škandal. Zadnjič enkrat se je namreč ponoči v neki zloglasni hiši vlačil in prepiral. Potem je na cesti več o'seb z nožem in z železnim boknerjem napadel ter ranil. Zato je zopet sodniji naznanjen. Upamo, da bode zdaj konec slave tega prvaškega voditelja in da bode dobil prezasluženo brco iz Ptnja. Prvaki pa bodejo za tem propalim pretepačem grenke solssice jokali. Obžalnjemo jih že danes!
Posojilnica V Celju objavila je nekako klavrno poročilo o svojem 30 letnem delovanju. Znano je, da je ta posojilnica zadruga z n e o-mejeno zavezo, to se pravi, da jamčijo vsi člani i. vsem svojim premoženjem zanjo. To je torej ista uredba, kakor je bila pri „Glavni posojilnici" v Ljubljani. Slabosti tega zistema bodemo enkrat natančneje popisali. Tudi s poslovanjem te posojilnice se bodemo natančneje popečali, zlasti zaradi tega, kžr prihajajo iz krogov celjskih narodnjaških posojilničarjev najgrši napadi na druge trdne in poštene zavode. Za danes naj omenimo le dejstvo, da posojilnica tudi v preteklem letu ni napredovala, kakor to narodnjaški kričači vpijejo. Število udov se je glasom poročila znižalo za 61. Vplačani deleži so se znižali za 1756 kron; od leta 1893 sem niso bili deleži tako nizki, pač pa so preje že večkrat za 20.000 K višji bili. Nadalje se je znižalo stanje hranilnih vlog z a 2.339 kron, število vložnikov pa za 43. Te številke gotovo niso velike; ali napredka ravno ne dokazujejo. Sicer nas pa danes v prvi vrsti zanima, kako ta posojilnica drugače posluje. O njenih hišah in zemljiščih govorili bodemo drugič. Vprašajmo se danes le, v k a k š n e namene izdaja ta prvaška posojilnica denar? In tukaj nam njeno poročilo o 30 letnem delovanju sledeče odgovori: Za dijaško kuhinjo v Celju je izdala posojilnica 12.800 K, za dijaški dom v Celju 5.700 K, za podp. društvo gimnazije v Celju 5.600 K, za visokošolce v Gradcu 2.100 K, na Dunaju 1200 K, v Pragi 800 K, za slov. dijake 2 600 K, nadalje za slov. juriste (!) 12.000 K itd. Velikanske svote se je izdalo torej za študente. In to iz narodnih obzirov, kčr hočejo prvaki čimveč slovenskih uradnikov in advokatov imeti. No, vkljub temu se da te izdatke morda še vpi-
sati v one „za dobrodelne namene". Ali posojilnica vCelju izdaja tudi velike svote v čisto politične name-n e. Dokaz temu sledeče: Za Ciril-Metodovo družbo v Ljubljani je izdala posojilnica 2600 K. Za „obrambeni Bklad" (s katerim se dela narodnjaški nemir ob jezikovnih mejah) 200 K. Nadalje za „sokole" v Gaberju 2050 K (! !), za .narodno godbo" 1.650 K, za glasbeno šolo 1.540 K, pevskemu društvu 819 K itd. itd. Naravnost protipostavno se nam pa zdi, da je dala posojilnica izrecno politični organizaciji (.Narodnemu svetu") 950 kron!!! Tako gospodarijo torej prvaki s tujim denarjem. Na tisoče kron se i z-meče v politične namene . . . To naj za danes zadostuje. Več o tej posojilnici pa izpregovorimo v kratkem. Kajti naše potrpežljivosti je konec!                                                              ,
Slovenski posojilnici v Brežicah se mora že presneto slabo goditi ; nalezila si je menda gotovih bolezni kranjskih njenih tovarišic. O gospodarstvu te slovenske posojilnice, ki seveda nima oblastvenega nadzorstva, smo že opetovano pisali. Tu ne pomaga nobena reklama prvaških dohtarjev ! Kmetje niso voljni, da bi pustili svoj krvavo prihranjeni denar na kranjski način zapravljati. Kmetje so spregledali! Posojilnica pa hoče zdaj te p am e tn e kmet e z advokati in tožbo prestrašiti. Evo slučaj: Neki kmet je vzel večjo svoto denarja iz posojilnice, kjer jo je imel do tedaj naloženo. Ko so ga vprašali, zakaj vzame denar vun, povedal je odkritosrčno, da se mu prvaške posojilnice ne zdijo več varne, da noče svojega denarja izgubiti in da ga bode raje v zanesljivo šparkaso dal. Kmalu nato je dobil kmet od prvaškega advokata dr. Ljudevita S t i k e r pismo, v katerem psuje ta dohtar v prostaškem tonu, v kateri nadalje od kmeta zahteva, da pride v njegovo pisarno neko „izjavo" v prid posojilnici podpisati, da to „izjavo" pusti natisniti v raznih listih, da plača poleg tega Stikerju 5 K 35 v (!!) itd. Tako stoji torej zdaj stvar : z advokati in z biriči se Loče zdaj kmete nasilno v prvaških posojilnicah obdržati. Seveda, posojilnica bi rabila kmetovo „izjavo", da bi se potem v javnosti b a h a 1 a, češ vse je v redu. Stiker bi tudi rad kaj zaslužil. In drugi bi se morda prestrašili in ne bi jemali svojih vlog iz posojilnice . . . Ali ne boš kaše pihal! Na te lima-nice prvaki ne bodejo nikogar zvabili! S procesiranjem tudi posojilnicam ne bodejo zaupanje ljudstva vrnili ... Mi le sledeče pravimo: Nikdosene vstraši prvaških groženj! Kadar pa vzame kdo vlogo iz prvaške posojilnice, naj se ne spušča s šribarjiv nobene govorice; kajti ti čakajo, da bi ga v kako zanjko vjeli . . .
Še nekaj o posojilnici v Brežicah. Kaj pomagajo vse grožnje, vsi slavospevi, vsi prvaški dohtarčki? Nekaj ni v redu pri slovenski posojilnici v Brežicah. V prvi vrsti se nam čudno zdi, da ta posojilnica še do danes računskega zaključka za leto 1910 ni objavila. Mi smo vendar že na koncu meseca marca 1911!! Zakaj čakajo prvaški gospodje? Zakaj ne objavijo bilance? Zakaj slepomišijo in se igrajo skrivalnice? Kdor ima vse v redu, ta se pač ne boji računov obelodaniti. Kdor pa račune skriva, ta ima slabo vest!! Pa še nekaj: Pred par dnevi bi morala posojilnica davčnemu uradu neko malo evoto depozitno - uradnega vadija (morda tudi pupilarnega denarja?) izplačati. Tega ni moglastoriti! Šlo se je za par tisoč kron, torej za razmeroma malenkostno svotico denarja. In že začetkoma februarja se je posojilnico aviziralo, da se bode ta denar dvignil. In vendar ga posojilnica ni mogla izplačati! Šele čez par dni je prišlo iz Celja posojilo na menico, ki je posojilno rešilo ! Kaj to pomeni ? Ali so njene blagajne res tako prazne ? In kaj pa pravi c. k. s o d n i j a k temu ? Ali je dovoljeno, da se pupilarne denarje v take zavode nalaga? To so dejstva, ki jih ne more nikdo vtajiti! Nobeno zavijanje tukaj ne pomaga! V farških listih se zdaj „posojilnica" umiva, češ da je pri nje vse v redu, da je zavod „trden in soliden". Obenem grozi s tožbo! Dobro gospodje. Prosimo da nas tožite!
805
—  6 —
Zakaj si ne upate pisati, da niste udeleženi pri poloma „glavne posojilnice" v Ljubljani? Zakaj ne objavite računov ? Zakaj malih svot ne izplačate? Tožite nas torej, in pred sodnijo vam bodemo vaSo „trdnost" in „solidnost" natančno dokazali!
Klerikalno prvaško sovraštvo. Zdravnik ima gotovo težko in požrtvovalno službo. Kdor mi to službo še zaradi narodnjaške gonje oteži in mu škoduje, ta pač nima smisla za pošteno življenje. V Sevnici se vprizarja zdaj neverjetno gonjo proti tamošnjemu zdravniku. Ta zdravnik ima namreč za prvake eno napako in to je, da je Nemec. To zadostuje prvakom, da so pričeli divjo gonjo proti njemu. Dobili so zdaj tudi nekega češkega zdravnika, ki jim je sedel na lim in se druži raje s farškimi hujskači ter pozabi na vso kolegijalnost. Popolnoma proti-postavno so prvaki staremu zdravniku bolniško blagajno odvzeli in jo Cehu dali. Istotako se je zgodilo s službo distriktnega zdravnika. Pa vse to še prvakom ni bilo dovolj. Za reklamo češkemu zdravniku se je moralo celo prižnico zlorabljati. Sevniški župnik se ni sramoval, da je kakor judovski agent raz prižnice vpil za Čeha. Ali je to Božji namestnik? Ali se to strinja z duhovniško službo? Istotako so postopali še nekateri ednakovredni farji. To je neverjetna, podla gonja, ki zasluži najhujšo kazen. Upamo, da bode oblast potrebne korake storila, da se tej klerikalni lumpariji konec napravi . . . Sicer pa je sevniški lajmošter itak znan kot politični hujskač. Možakar podučuje n. pr. na nemški šoli verouk in je zato prav dobro plačan. Vkljub temu se ni sramoval, tajno in raz prižnice proti nemški šoli grdo hujskati in celo nedolžno šolsko deco hado ozmerjati, vse iz politične strasti. Na ta način pač ni čuda, da vera peša . . .
Keček v Stopercah torej res ni srečen, ako se ga vsak teden enkrat ne okrtači. Nam je pač že žal za prostor, kajti tega človeka se res nič ne prime. Ali ljudstvo je do grla sito njegovega počenjanja in enkrat bode posoda ljudske potrpežljivosti prekipela. Znano je, kaj je Keček že vse uganjal. Znano je, kako je tisti ženski v Trbovljah „nogo zdravil", kako je nevestam vence raz glave trgal, kako mu je sodnija ušesa navijala, kako je obrtnike bojkotiral, kako ugaDJa politiko itd. Zdaj pa je pričel tudi svojo službo na neverjetni način zanemarjati. Tako je pred kratkim enkrat pustil nekega novorojenčka ne-krščenega. Ko so prišli namreč h krstu, šel je Keček jesti. Ker se jako dolgo ni najedel in ker v mrzli cerkvi za novorojenčka ni bilo posebno zdravo, šli so dotični ljudje ta čas v krčmo. In   v kazen ni hotel  Keček  otroka kr-
Bimski kralj.
Naša slika kaže princa Napoleona, vojvodo v Reicbstadtu in kralja v Rimu, ki se je porodil pred 100 leti. Bil je edini legitimni sin francoskega cesarja Napo-
Franz Napol eon.rlerzogv.Reiciistedr, Kdnig vortt^om.
leona I. velikega in njegove soproge habsburške krvi. Mladenič doživel je vse biitkosti padca njegovega očeta in je sam, 21 let star, zapuščen v revščini umrl.
stiti! Pri pogrebih je istotako nemaren. Zadnjič enkrat je šel v Rogatec kar za tri dni. Nekega mrliča v Stopercah pa je pustil ležati čez postavni čas. Telegrafirali so po Kečeka, ali prišel le ni v določenem času. In potem se je togotil, češ da se mu mora kaj tacega preje povedati. Ja, kdo pa pove preje, kdaj bode umrl? Baje se tudi mnogo mrličov mora pokopati brez blagoslova. Potem poškropi Keček ob priliki grobove, kadar ima ravno čas in opravek na pokopališču. Grč torej vse „po domače". Radovedni smo, kaj bode cerkvena oblast k temu rekla. Keček sam se gotovo ne bode poboljšal. Ali čas bi bil, da bi njegovi predstojniki vmes posegli in to večno duhovniško pohujšanje končali.
Prvaška priča. Kakor znano, so 1. 1908 mariborski slovenski prvaki najeli celo vrsto „prič" ; plačali so jih po 30 kron, da bi proti Nemcem lažnivo izpovedali. Takrat je g. dr. Mravlag pred sodnijo zaklicali „Mi lahko do-kažemo, da se je tukaj po krivem prisegalo" ... Skoraj vse te prvaške Bpriče" so zdaj že zaradi tega ali onega zločina, zaradi tatvine, ropa, umora itd. v ječi. Te dni stal je še Jože Sinič pred sodnijo. Izvršil je namreč z Johano Zmigoc in Johano Nenwirt večje tatvino. Obsojen je bil na 4 mesecev ječe, babi pa na 5 in 3 mesece. Prvaki v Mariboru pa so na svoje „priče" lahko ponosni!
V  Vuzenici (Saldenhofen) vršile so se pred kratkim občinske volitve, pri katerih so prvaki seveda zmagali. Sicer ni bila to nobena nepričakovana, nova zmaga; kajti to občino imajo prvaki že več let v svojih krempljih in se to tudi že v občinskem gospodarstvu pozna. Davkoplačevalci Že majejo z glavami. In majali bodejo še hujše, to je gotovo. Kajti kjer pridejo prvaki do vlade, tam zlorabljajo vse v svoje politične namene. Za volitve so prvaki na neverjetni način in z najumaza-nejšimi lažmi agitirali. No, jim bode že odklen-kalo. Danes so še zmage pijani, ali prišel bode čas, ko bodejo tudi slovenski kmetje vzeli mokro cunjo in pognali  prvaške hujskače iz dežele. ..
Lep Učitelj! Vuzeniški prvaki niso imeli sami dovolj hujskačev^ za Bvoje občinske volitve. Zato so si najeli še tuje rogovileže. Tako se je priklatil tudi provizorični učitelj Lešnik iz sv. Lovrenca. Temu fantu treba bode enkrat pošteno ušeBa naviti. Potem bode vsaj vedel, da ni plačan za panslavistično gonjo, marveč za pošteno izvrševanje svoje učiteljske službe. Zaradi njegove hujakarije ga že marenberški okrajni šolski svet ni hotel na utrakvistični šoli nastaviti, kajti v šolo ne spadajo hujskači. Z raznimi osebami je imel Lešnik že tožbo in tudi v šoli je že škandale izvrševal. Zdaj prihaja še vedno v Vuzenico hujskati. Menda iz samega veselja nad prvaško „zmago" je vstal v Vuzenicah do zutraj druzega dneva in je tam pri pijači krokal. Kakšen je bil neki drogi dan v šoli ? Ta mladenič je zdaj prosil, da bi se ga za sv. Lovrenc defiuitivnim učiteljem imenovalo. Upamo, da iz te moke ne bode kruha! Neradi napadamo učitelje; ali take izrastke učiteljstva moramo grajati!
Železnica Ormož-Ljutomer. Vrli poslanec M a r c k h 1 in deželni odbornik dr. Link prišla sta k železniškemu ministru in zahtevala Železniško zavezo Ormož-Ljutomer. Minister je rekel, da se pogaja s finančnim ministrom glede potrebnih troškov in je obljubil, da bode to željo podpiral.
V  Slovenski Bistrici obstoji vzajemno poso-jilniško-blagajno društvo (Wechselseitiger Vor-schuBskassenverein), ki jako lepo napreduje. V današnji številki prinašamo njegov računski zaključek za leto 1910. Denarnega prometa ima društvo že K 173.43312. Čistega dobička je imelo v preteklem letu čez 3000 K. Gospodarstvo je vzorno in zasluži to izborno in potrebno društvo vso zaupanje, članov ima društvo zdaj 435. to je za 27 več kot lansko leto. Želimo društvu tudi letos lepi napredek! Ob tej priliki omenimo, da ima društvo to nedeljo, dne 26. marca 1911 ob 9. uri dopoldne v društveni sobi svoj občni zbor, katerega naj se člani polno-številno udeležijo. Dnevni red glavnega zbora se glasi: 1. Predložitev računskega zaključka in potrditev istega. 2. Poročilo nadzorstva o pregledu računov. 3. Predlogi glede porabe čistega dobička. 4. Volitev dela nadzorstva.   5. Predlog
nadzorstva glede zvišanja renumeracij.
logi in vprašanja članov.                          r^   Fan
V  sv. Lenartu si. g. so izvolili za i^ še z n(
posestnika g. H. S o 11 a g. Čestitamo ^ujiitike v« izvolitvi, kajti g. Sollag je trdni napredni« 7a'rarj čaj in izvrstni gospodar ter splošno sP%oruerri.2r Upamo da bode občina z njim lepo napre« ;n:uu i Odstopivšemu dolgoletnemn g. J. SedmiudP • ^ tudi za ves njegov trud lepa hvala. Čas>. «. g , V občinski svet so izvoljeni g. Jo*, ^dc^s-i :„ , J. Schegbal in J. Schiebert. Le naprej'.  •*.]:„
Ne gre drugače! V nemško p.aaneafl kem listu „Siidsteir. Volksstimme" napadfl od prvakov najeti Rikard Watzlaweck m POZI na najostndnejši način. Proti takim napsislanek „l< človek ne more braniti. Zato je neki vkiodnijo' lec, katerega je Watzlaweck tudi gnusno siašnje Šti til, vzel bikovko in je tega revolver-žnnitir se m prav pošteno pretepel. Dober tek!
Pozor na ponarejeni denar!   Po spe      Zarul Štajerskem krožijo ponarejeni bankovci po ofu dr. iz 1   1904. Torej pozor!                                 lo    p<
Zaprli so v Trbovljah urarja Jakoba *ojem za kčr je svojemu delodajalcu srebrnine za I ofove 1 ukrade!. Kradel jo sicer tudi že preje vi tavljenji krajih.                                                              škofu
Ponarejalce denarja so zaprli v Zaki a v ki Brežicah. To so zakonska Čerudič in Jože S tor, na Izdelovali so 20 vin. kose. Našli so pritmje. Pri tudi potrebni model iz gipsa.                        Škofa,
Pobegnil je v zgornjih Žerjavcih mlinar I njegov Murko. Zagrešil se je preje, nad neko i. izjavil, Klerikalna vzgoja in klerikalni vzgledi!     ih pom'
V  pijanosti je v Strelcih pri Ljub k vendi Vinko Kapun svojega brata ob tla vrgel c trans škodoval ga je pri temu tako težke, dajeta Žrte Vinkota so porotniki zato na 10 mesec« »ku dot gega in poojstrenega zapora obsodili.        uf". K
Ukradel je neznanec pri Slov. Gradit GrOJ lezničarju J. Wallner iz zaprtega starmirektorjj čez 100 K. — Rudar Anton Vovšek v ilkla. Dol niku je v pijanosti na cesti obležal. V sftto uir pa mu je nekdo uro in denar ukradel,    frozni se
Zaradi meje sta se skregala Jože lion _ Sair iz Nove cerkve in Janez Blazinšek iz Stersljntvijo ■■ Pri temu sta se stepla. Borovnik je bilubolnišr. tepen. da je nezavesten obležal.
Ustrelil se je v Mariboru 19 letni carjevi sin   Ernst   Tscharre. Bil je takoj I Vzrok ni znan.
V  transmisijo je prišel v mlinu g. Ril pri Ljutomerju delavec Franc Čergul. ga tako razmesarila.  da je na ranah umrli
Neumna igra. Franc Stnhec v Vučkonf Mali nedelji se je igral  z revolverjem; tal sprožil in ranil Antona Sparovic tako je na poti k zdravniku izdihnil.
Lepa prijateljica. Posestnik Alojz Obra&bachu popival z Marijo Kranjc in Johano Kod* Zas Lopati pri Celju. Johana ga je potem spnl&ass i; in ga imela tako rada, da mu je 170 K uki
V  šahtu mrtvega so našli v Trbovljt
darja Ludvika Gasparne. Na glavi je imel rane. Ne ve se, ali se je zgodil zločin ill] sreča.
Lepi oče je čevljar  Jože  Molan v pri Brežicah. Pred kratkim je enkrat sti avojo ženo; k sreči jo ni zadel. Zdaj pa j ■pet na svojega   sina   streljal   in ga  tadi. Divjaka so oddali Bodniji.
Zaradi prepozne večerje je hlapec P.j v Lavi pri Celju dve dekli  hudo govarjati se bode imel pred sodnijo.
Z nožem v želodec sunil je nekdo Miho Zorko v Vojniku.   Napadla sta ga i delavca Kršenik  in  Žgajnar  in  ga je eden še z nožem smrtnonevarno ranil.
Na vlak Streljal je   pri   Konjicah kfl fant Jože Ribič. Brezvestneža so orožniki«
V    pijanosti   je   v   Doberni  hlapec Grill padel in se ubil.
Uboj. V vodi   so našli v Skorbi  prij Valentina Brodnjaka mrtvega.  Orožniki » Supaniča, Kolariča in še dva druga, ki Ijiva tega uboja.
V  spanju obkraden je bil  Franc JM v Petrovčih. Postopač Lipovšek  mu je fl 66 K vzel. Ko so ga zaprli, je že velik d$
narja  zapravil
Lepa vzgoja!   Šolski   otroci Celju so se  stepli,   ko so šli iz
Nadaljevanje na strani II
■sekakc
emu egi! V lela to
'red-i aans
zna-j i van. vala. .igre mu! i nek,
rva* neki togatj
)m» kušo-ramo-alistl
doma. Fantič Ambrož je bil s kamenjem, potem pa Se t nožem   ranjen.   Prvaški   učitelji,   manj
i njem 10 K
Bklar
tu pri sibilji
Zaradi tatvine ao zaprli v sv. Jakobn pri Gornem-gradn Janeza Kranjc. Nazadnje je pc~ Bestnikn Fischer čez 100 K denarja, srebrno aro in drage predmete ukradel.
V Savinjo padel in pri temu svojo smrt našel je delavec Maks Vošnjak v Libojah pri Celju.
Iz Koroškega.
Pozor! Opozarjamo cenjene čitatelje na tak ..Koroški klerikalni polom pred sod n i j o--, ki ga objavljamo na 1. strani današnje številke ..Štajerca'. Čitajte in vsakomur se morajo oči odprti!
Zarubljeni   škof.   Proti   prejšnemu    knezo-[q dr, Kahnn je neki upnik   vložil tožbo   za posojenih   50.000   K.   Predlagal   je   po :i zastopniku dr. O. Knapitsch   zarubljenje OOl    jkofove lastnine,   njegove   fabrike   za   papir in djenje škofovih plačil.   Te dni bi   se   imela Škofa žepna mbež izvršiti,   okof  se  nahaja t kloštru v Tanzenbergn. Ko jo priSel eksekator, nastalo je   v kloštru   velikansko   razbur-ije. Prior je izjavil, da eksekutorja  ne   pusti češ da bi se ta preveč razburil in bi loniai  t" njegovemu zdravju   škodovalo.   Eksekutor pa ivaljo   jf izjavil, da bo šel po orožnike in   da   bode z ■jih pomočjo rabil. Končno je tožiteljev zastop-jmerii   nik vendar dovoli], da se   rubež začasno vstavi. si; po-   Sic transit gloria mundi. . .
Žrtev poklica. Zdravnik dr.   Kreiner v Be-kn dobil je v službi od nekega bolnika „rot-kjBi*. K sreči se mu že bolje godi.
Brezni samomor. V Ebentalu se je soproga Dreklorja Bogensberger polila s špiritom in zaž-, Dobila je tako grozne rane, da je  kmalu umrla.   Ker   ni   nobenega   vzroka   za ta rani samomor, se ji je bržkone zmešalo. Samomor. Adolf Kusnik v Miessu   si  je   z ijo žile prerezal. Vsega v krvi odpeljali   so loišnieo v Slov. Gradec. i transmisijo je prišel v Borovljah delavec ;ostilni   Mmu Veinsack. Zlomilo jo  nesrečnežu roko in mrtev  Mgo
udaril je v Haimbergu hlapca Franca ibit8cbipionter. Zlomil mu je nogo. ■lesa bo Zaprli so v Feuchtendorfu hlapca Matijo ,rl. Grujer, ker se je nad nekim dekletcom zagrešil. vcih pri Nesreča. Na Pfaffenbergu v zgornji Beli je -a se je P" podiranju lesa deblo zadelo delavca Bartl rok na glavi. Nesrečnež bil je takoj mrtev. V pijanosti izgubil je kmet Jerza v Ober-brezajl  bnbachu denarnico z več sto kronami.
Zastrupil se je v  Celovcu  delavec  Rudolf is iz sv. Rupreta. Vzrok   samomora so baje (domači prepiri.
Iz Kranjskega.
Hočevar       prijet! Sleparski usnjar   Anton lofovar v Rudolfovem,   kateri je napravil   veli-Pohanci ^an5'i0 8,oto d°lga m Je potem v Ameriko ušel, ' imel sreče. V Novem Yorku   so   ga  namreč |eli in zaprli.   Nekateri   ljudje   v   vrstah   pr-;ih vodij se čez to dejstvo hudo jezijo.   Bose namreč,  da  ne  bi   Hočevar — govoril. mož ve mnogo   novic.   Sam   namreč  ni kriv... Zopet polom? »Slovenec" poroča, da je urad-,o konzumno   društvo v Ljubljani v velikih pcih in da mu preti   polom.   Ali   se   bodejo vsi prvaški zavodi podrli?  Ali se  hoče  res ino slovenskega ljudstva   „iz narodnih   vzro-na beraško palico spraviti ?  Kaj neki   ob-k vsema temu poreče ? Lepi junaki so gospodje,   ki   delajo   „javno jmaenje" na Kranjskem. Namesto v črnilo poma-|0 svoje pero v gnojnico.   Liberalni   listi   oči-zdaj   pasarju in   vzor-katoličanu   Kregarju uredniku katoliškega vrhovnega lista Štefetu, sta pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno [boroico sleparila, goljufala, kradla falzificirala. Kregar in Štefe sicer prani res. Ali tožiti ne   marata   in   to  je ikakor malo čudno. Zato pa obrne „Slovenec" je solico in očita glavnemu   uredniku   srbofil-iJutra",  Milanu  Plutu,   da  je ta svo-_bn so se d u hišo z a ž g al.  No lepi  ko-Hegi! Vprašamo povsem ponižno   in   mirno:   ali •dela to slovensko časopisje slovenskemu ljudstvu
odela t ;premila a k radi«. j ah n .el hude
ali  n&
reljal i je li   il
3. Pan pel.
.   hlap
. nan
konj
krnel ki za c   Jakob]
ri   Ptfflj
so za| . so 8unH
Ježovnic i namni k del
bočni iske
— 11 —
čast ali sramoto? Poštena javnost naj od-gov6ri!
črne koze so se zopet pri raznih delavkah v Ljubljani razširile. Upati je, da bode oblast najstrožje nastopila, da se to grozno bolezen omeji.
Zivinskisejmi in kuga slinavka.
Da so sejmi zaprti radi živinske kuge na parkljih in v gobcu (slinavka), je vsakemu znana stvar; vzroke trga neprijetnega dejstva občutijo v prvi vrsti prizadeti kmetovalci in živinorejci, posledice pa tudi prekupci sami, ki so pravzaprav zanesli to šibo na Štajersko; prizadeti so pa tudi oni kraji, ki imajo pravico za javne sejme. S kugo je torej prišlo zlo nad vse sloje, ki imajo s sejmi in živino kak stik.
Ni torej čuda, da se oglašajo glasovi ogorčenja od vseh mogočih strani in se stvar obrača tako, kakor da se prizadetim dela od oblasti krivica; zahteva se kratkomalo, da se odpro sejmi, — samo da bo zaslužka, posrednega ali neposrednega. V pretežni večini pa prihajajo od tistih strani, ki imajo korist le od sejmov kot takih, ne pa od živinoreje same in to se pravi toliko, kakor glasovati spet črez glavo naših kmetov — naših živinorejcev.
Kuga še razsaja sedaj v 27 štajerskih občinah Če se odpro sejmi, se bo brezdvomno razširila spet na novo in zanesla tudi še v tiste kraje in občine, kjer je do sedaj hvalabogu še ni bilo; kajti kdo jamči, da ne pridejo na naše sejme tudi tisti prekupci s svojo živino, kojo so nakupili ali prignali iz okutenih krajev.
Ni je bolezni, ki bi se razširjala tako lahko in tako brzo, kakor ravno kuga slinavka; raznese se lahko tudi po ljudeh, ki so imeli posla ali stik z okuženo živino. Saj je znana stvar, da je nek posestnik obljubil 100 kron nagrade svojim hlapcem, če opustijo vasovanje v okuženih krajih; ni sicer verjetno, da bi fante v prvi vrsti zanimali parkljarji okuženih krajev, pa ker je slučaj, da se je kuga zanesla na tak način, znan, je doticni gospodar ocenil vzrok vasovanja s 100 kronami; na prvi mah zgleda ta >spletkarija« precej draga; pa če pomislimo, da škoda pri samo eni kravi n. pr., ki je dobila to kugo. znaša poprečno 60 kron, predno ozdravi, se pozabi kmalu na onih 100 kron, če se preteča nevarnost res odvrne.
Nadaljnja nevarnost, da se kuga lahko raznese na novo, je ta, da je ravno večini živinskih barantačev vse eno, odkod priženejo živino, ker jim gre samo za dobiček pri nakupu in prodaji in jim je torej deveta briga, kdo bo imel škodo, če se kuga v resnici raztre.se in zanese. Če se taka živina tudi nevpripusti na sejmski prostor, se je lahko prenesljiva Kuga že raztresla pred vhodom na sejmišče in marsikateri kmet, ki je prignal zdravo živino na sejem, bo ali po živini ali pa sam na obuvalu ali v obleki prinesel bolezen domov svoji zdravi živini.
Da je kuga slinavka v resnici zelo lahko prenesljiva, za to govori tudi to dejstvo, da tista živina v svojih odpadkih še dolgo po tem, ko se je že ozdravila, vedno še izloča nalezljive kali kuge slinavke. — Če bi se torej mnogobrojnim zahtevam po odprtju sejmov ugodilo in se raznese ta neprijetni gost na novo, bo zadela škoda spet edino le naše kmetovalce.
Zato je c. k. kmetijska družba štajerska v svoji seji dne 7. marca sklenila, da se naprosi c. k. vlada, da naj s splošnim odprtjem sejmov počaka tako dolgo, da pojenja kuga po celem Štajerskem in sicer iz tega razloga, ker se škoda posameznikov nikdar ne more primerjati s škodo, katera v slučaju lahko zadene naše po ssstnike živinorejce. Kmetijska družba brani občno korist in se v tem slučaju ne more ozirati na posameznike, še manje pa na nekmetske. Če se živinski sejmi tudi pred časom odpro, bo korist nekaternikov pač zginila v primeru s škodo, ki bo zadela naše kmetovalce, ne samo radi že omenjene škode na živini, ampak zlasti sedaj na pomlad neposredno pred setvijo ; velik del naših kmetov orje z voli ali kravami in če se polje ne obdela ob pravem času radi nezmožnosti živine — nastane res neprecenljiva škoda; okužene živine tudi ne moremo potem spustiti na že toli težko pričakovano pašo. Le so povzdignile nekatere kmetijske podružnice svoj glas za odprtje sejmov, jih gotovo k temu ni privedla potreba izvirajoča iz njihove kmetijske stroke, ampak so več ali manj nepremišljeno in slepo sledile drugim obzirom; kmet, da bi vedno moral žrtvovati svoje dobro v korist drugih!
To ni res, niti potrebal Za to je na razpolago tistim kmetovalcem, ki imajo živino na prodaj, vnovčevalnica, ki po najugodnejših tržnih cenah in brez prekupcev naravnost konzumtntom v roke proda živino; cene se pregibljajo od 90—100 kron za metrski stot žive teže. Treba je samo z navadno dopisnico naznaniti, kaj je na prodaj ali kaj se namerava kupiti; kupuje se za kmeta spet po kolikor mogoče nizkih cenah.
Čim manje hodi kmet po sejmih, tem bolje za njega I Če pa drugi hočejo kaj od kmeta, ga bodo že znali sami poiskati.
Da bi kmetijsko ljudstvo vendar le že začelo spoznavati, kdo mu hoče dobro in kdo ga škoditi. Vedno so nam ljubši še svetli krajcarji, nego zunanje polep.jene kronice.
Živinskim barantačem pa, ki gledajo, kako bi ogulili tistega, od katerega kupijo in tistega kojemu prodajo, bo pa treba začeti dobro gledati na prste; še gredoč po cesti tirajoči živino delajo samo škodo, kajti do velike sile jim ne pride na misel kupiti krmo za svoje »buše«, ki za drugo niso, nego da pokvarijo domače pleme. H.
>Gospod. Glasnik«.
Gospodarske.
Kdaj je gnojiti a Tomaževo žlindro? Izprva se je mislilo, da mora ležati Tomaževa žlindra več časa v zemlji, da se laže raztopi in marsikateri misli še dandanes, da se mora trositi le v jeseni, če se hoče imeti kaj uspeha; a dokazano je, da se uspeh doseže, čeprav bi ae raztrosila namesto pozimi pri ozimini šele spomladi, kar povrhu setve, kajti saj se raztrosi po travnikih kar povrhu ter doseže izborne uspehe. Na travnikih in pašnikih se priporoča raztrositi žlindro takoj po prvi košnji poleti ali pa v jeseni po drugi košnji, trosi se jo pa lahko skozi vso jesen in zimo, če je vreme za to primerno, a tudi spomladi, ko se zemlja odtaja. Na polju zadošča, če se raztrosi Tomaževa žlindra jeseni ali pa spomladi in nato podorje. Raztrosi se lahko tudi po preorani njivi, samo je treba podvleči jo potem z brano.
Kako se ima uporabiti žvepleno-kisli amonijak za gnojenje? Žvepleno-kisli amonijak se ne sme nikdar mešati s Tomaževo žlindro ali pa s kakim drugim gnojilom, ki vsebuje apno, tudi se ne sme raztrositi takrat, ko se raztrosijo taka gnojila. Tomaževa žlindra in druga apnena gnojila naj se toraj raztrosijo nekaj časa poprej in najboljše je, če se takoj, ko so se raztrosila, podorjejo ali pa z brano podvlečejo. Šele čez 14 dni ali 3 tedne kasneje naj se raztrosi žvepleno-kisli amonjak in takoj dobro podvleče z brano, tako da se plitvo pokrije in dobro pomeša z zemljo.
Kako «e ima uporabiti Čilski aolitar za gnojenje ? Pri ovsu naj se raztrosi solitar šele po setvi in sicer ena tretjina skupne množine, ki se ima uporabiti, ko je setev za dlan visoka. 14 dni kasneje druga tretjina in 14 dni za tem zadnja tretjina. Pri krompirju naj se raztrosi polovica vsega čilskega solitra par dni pred sajenjem, druga polovica pa med vrste pri prvem okopa vanju Da se solitar bolj enakomerno raztrosi, zmeša naj se s suho zemljo.
Loterijske številke.
jradec, dne 18. marca : Irut. dne 11, marca:
55,    6, 31, 54, 22. 18, 84, 33,    8, 47.
Revma in giht imajo najvplivnejšega nasprotnika v znanem >Ichliomendolu« ce». svetnika in apotekarja S. Edelmaan v Sam-boru. »Ichtiomentol« pomaga celo v najtrdovratnejših slučajih, o steklenic K 6-.
Prijetna postelj je ena najvažnejših življenskih potrebščin. Zato naj bi vsako posebno pazil na sestavo svoje postelje in naj bi se obrnil le na zaupljive liferante. Najboljše ime ko: Specialna tvrdka ia posteljno perje in flanelnc odeje vživa firma S. Be. n c s c h, Deschcnitz (»jesko). V potrebi zahtevajte cenik od te firme.           y
Pri izredni množini kisline, katere gotove vrste hrane povzročijo, nastanejo dostikrat bolečine v želodcu. Proti tem bolečinam je primerna raba dr. Rosa-balzama za želodec iz apoteke B. Fragoer, c. k. dvorni liferent v Pragi. Dobi se v tukajsnih apotekah. Glej inserat I
Praktični ljudje. Neka kmetica pride večkrat k svojemu sinu v mesto. „Vi pač preveliko porabite", pravi nekega dne, »kfcr imate vkljub mesni draginji vsak dan govejo juho na mizi. „A kje!" odgovori lena sina: „z Maggijevimi izdelki napravim izvrstno juho in mnogo druzega in pristedim veliko." — „Tako je mati", pravi sin, „le poglej v hranilnično knjižico; ni meseca brez vlogel"
Kolikokrat cnjemo, da imajo naSi prijatelji slab duh aH okus v ustih. Nič lažjega, kakor to odstaniti. ako se rabi vsak dan novo ustno desinfekcijsko sredstvo „Pfefferminz-Lysoform". To sredstvo odstrani duh hitro in zanesljivo in konzervira zobe. V ori ginalnih steklenica* i K 160 v vsaki drožeriji ali   apoteki.
Ob priliki spomladanskega gnojenja opozarjamo kmetovalce, da je najboljše in najvplivnejše gnojilo s fosforjevo kislino „Tomaževa moka (znamka „deteljica"). Pri gnojenju s Tomaževo moko se ni izročeno izgubi, s tem da bi se pogreznilo v spodnjo zemljo. Vpliv tega izvrstnega gnojenja se kaze tudi 2—3 leta pozneje.
4&k&*JLSc**Juk±±**±±±**
7atega tlvataHi ttrejev *■            m koles      6io
J.
Najboljše kolo cele monarhije.
Mariboi',Viktringhi>fgass.
št 22, glavna zaloga I.
nadstropje.
Največja in najbolje  urejena delavnica za reparature z obratom
moči. Reparature vseh vrst na kolesih, motorjevih  koles*, avtomobilih, Bivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančneje in strokov-
njaSko, Prvi galvanični zavod za zanik-lanje, za prevlačenje z bakrom ali mesingom z dinamo-obrabom. Bogato zalogo vseh delov, ki slišijo k temu in nadomestnih delov
ter potrfbn h predmetov. NajsolidnejSa postrežba Nizke cene.
VXx:f&f>pf*r*¥)PCXXV*X*
12   -
Ta Inserat
ima zanimanje za vsacega izobraženega človeka in i Vi marate vedeti, ako držite kaj na higijeno trupla, da je v Vaši lviši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno polrebno. Bolezni (kakor šarlah, tilus, kolera, koze, ošpice itd), rane, nalezjene bolezni, opekline, se najdejo dostikrat. Za desinfekcijo na bolnikovi postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, bul, za irigatijo dam in za preprečenje nalezljivo-sti, za stalno rabo pri vsaki vrsti desinfekcije, za odstranjenje duha, je najbolj primerni znanstveno ope-tovano preizkušeni in po celem svetu znani, kot najboljše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti priznani
LYSOFORM.
Ker vpliva hitro in gotovo, ker se zamore brez škode od vsakogar rabiti, ker diši prijetno aromatičao, ker ne škoduje koži kakor druga des nfekcijska sredstva, ker je pa tudi Jako ceno, priporočajo to sredstvo večidel zdravniki in se rabi radevoljno v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno steklo). Z navodilom za rabo se dobi za 80 vinarjev ena steklenica a 100 gramov v vseh apotekah in drožerijah monarhije. Napravite poiskus I
Zapomnite, da  •Lysoform« slabi duh in znoj takoj in gotovo odstrani !
Novo!
Izvrstno desiniekcijsko sredstvo za vsako dnevno rab« za nsta in zobe je aroman-
tiOuo in iii.»i tliMM i
„PFEFFERMINZ-LYSOFORM"
W v steklenicah a K 1'60. Konzervira zobe, daje ustam prijetni okus in odstrani hitro ter zanesljivo slabi duh izust.
Podučno. od znamenitega zdravnika spisano knjižico o „zdravju in desinfekciji" dobite po kemiku Hubmann, Dunaj XX. Petraachgasse 4, znanstvenem referentu Lysoform-tovai en, takoj zastonj in franko, ako ponjo pišete.
Gospodom zdravnikom vzorce in literaturo vsak čas zastonj in franko r
1000 kron plačila
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi cbrašenih oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih)   povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira l
Ako to ni res, plačamo
mST    lOOO kron netto     "W
vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile.
Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Cara-Haus, Kopenhagen.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše kiasno lasno sredstvo. V bodoče bodem  to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš
O. V. M. Kopenhagen.
Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron.      i?i
.., KapinhagtE I* III, Ifflito,
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji).
Za prodati le ena               291
%     9 %^             v podvincah,   20  minut   od
Hfi^kS   p,"ja'hišna štev'70; k hiši
K990V«    spada lep sadni vrt   in   ko-
vačnica ter vse potrebno; cena 2.600 K. Več se
izve v upravništvu „Štajerca".
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno 1           2?«
Prevzetje edine razprodaje me spravi v poloiaj, m le K 490 oferirati elegantno, ekstra ploSčo amerik. 14 kar. zlate-dnble Svic. lepno uro. Ista ima dobro idoče 86 urno Anker-koleaje premirane znamke aSpeciosa11 in je na električni poti 8 pravim zlatom prtvleeeia. Garancija za preciznost 4 leta.
1  k. K 4 90
2  k. K 9 M VsakiTuri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brer. rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar
nazaj. — Pošlje po povzetju
E. H0LZER, (trakova, Stradom 18)26.
Važno za kovače
in ključavničarje.
Tvrdka J. Belina, Macelj, pošta Podlehnik, ima za
prodati-bukovo voglenje   več  vagonov; odda se
vsaka količina, metriški cent po   6 kron   v Ma-
celjn, ali na Ptuj postavljeno 7 kron.    291
150 borovih debel (Bitotil)
je na prodaj, Dnrchmesser 30 do 50 cm iu 80 dolgi, gladki, ter se lahko porabijo za švelarje ali pa za plohe. Imam tudi na prodaj lepe smreke za stavbeni les (Baaholz). V tem vabim lesne trgovce da si pridejo ogledat. Oglasi naj se pri Matevž Jug, p. d. Ratar v Selah pri Borovlje (Kor).                        285
Najlepše prašičke!
Najkrepkejše živali!
1 Najplodovitejše plem-
ske  svinje!   Najiz-
datnejši pitani
prašiči!
imajo lastnikov] vedno ooii dajo navad še    Fatbl
„Luciil
in to stali teti.u ostai nje rednoj in     zrejo Krmljenji cullus'  ni najvplivH več   tudi] nejše, ker J kg >Lucui višanje žili za eno
X7.C 11.11
in velike p Ona cbfh| K 11-50 d z vrečo vil
pete! na Narc strijc 3kr. leta sko leto; za o Ame za d raču roni nine čati Slev Ure. niši-Ptuj
fabrike. SI cenik btezplačno od fabrike živalskih kr«f
Fattinger & Co. z.
Inzersdcrf pri Danajn. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobi
□OOOOODOOHD DEHD DBDODO
a
z. o,   5!
:>bilb
WW    Bhoc
Štajersko dobro deželno vino       K 52-- | Štajersko 11an1i7.no in iztočno vino K 54'j Štajersko krepko vino iz gore     K hit Termno rdeče krvno vino, velefino K Silvanec, beli, fino  namizno vino K 60-j Rizling, beli, fino namizno vino    K G4-
pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v telil poslopju šparkase
o Otto Kuster, Celje na Štajerskem na
D                                                                                jas
oa^aon^DODOD o □ onOD^a^DOc naj Trezni                        g.
= hlapec za štacuno, : jV
ki ima izvršiti sledeča dela:   dovažanje  in;_ kladanje blaga od in k železnici, oskrba ■ konja, nadalje draga potrebna domača dellL. sprejme se pod jako ugodnimi pogoji pri j^^ Orel, trgovina z mešanim blagom v Sošta'
Ijen moi
ton
Fant
od poštenih stariše,   sposoben   za   trgovina] sprejme   takoj   v  nauk   v   trgovino   z mrij blagom;   natančneje izve se pri tvrdki J.H Macelj, pošta Podlehnik.
Proda so zaradi bolezni dobro
malo posestvo,
četrt ure od trga Sevnica ob Savi. Obstoji iz gospodarskega poslopja, 4 orale dobre zemlje, od katere je 1 oral vinograda, 3 orale njiv in travni ta. Cena posestva je 3.800 K. Vpraša se pri g. Eduardu Milller v Sevnici (Lichtenwald).     290
Pii g. Antonu Hartstliitstli,
usnjarstvo,   Slov.   Bistrica, se sprejme kot
učenec
krepki   f<tnt   na  *   leta; dobi vso oskrbo   in obleko  ter zamore takoj vstopili.   270
Velekrasna in  dobič-kanosna kmetija
ki meri 28 oralov zemlje, obstoječe it njiv, travnikov, sad-nikov, vinograda in lepega gozda se takoj proda. — Posestvo ima zidana hišna in gospodarska poslopja, lezi v zelo prijaznem kraju blizu Maribora. Cena 21.000. — VeC se izve pri lastniku Franca Sernee, posestnik v (.nvlišku. Štev. 32, 281       posta Pesnica.
Krčmar na rad
Sena je dobri I rica, se sprejme pod m pogoji; ev. da so gostil v najem ali so jo produ lov; Otto Scbwarscufl berg pri PIdJli
Proda se I
in okvirje za sušiti ttrl hmelj sušiti. Naslov: j \ 2*2        huf Pri Celju 1
Pekovski ucel
se takoj   sprejme. VpJ
pri   g.   Hrinrk-b.   Sivi
pekovski mojster, Zvin
zgornjem Šlajcrii
Učenec I
od dežele, močan, a m Ivo, se takoj sprejmem Hreiienik v Celju, &'m\
Dekla]
200 kron letne plaftp, 1
miti krave in svinje, H
sprejme pri ekonomu
Judfnderf pri
m
s t"
izra
nož
spo
vse
ljer
bo
dar
nar
ne
naš
sini
ti rs
Ar£
z a
tak
svo
ljuc
pri
ved
ges
nik
nih
di
To
tak
ljul
lajc
Živino pred boleznijo varovati je lažje
nego   bolano   živino   ozdraviti.    Mi    priporočal
_HT   MASTIN   -m]
ki je doslej edino varstveno sredstvo za pita narejeno po dr. pl. Trnkoc-y. Se dobi pri vsanJ 28                                    trgovcu.
sle tak da, to la
lj n i
._   .*-----------„j_:i_. r„i  i:„u--»
Tiskal: W. Blank« y P
-
20
917050