Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena ilki Din 1-50. TRGOVSR u icejska knjižnica Ljubljana Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, f — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. i Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VII. koi-jzgtm&rMctumhssnmm Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 25. septembra 1924. Telefon št. 552. ŠTEV. 114. Zakaj je potrebno stabiliziranje našega dinarja? Naši privredni krogi smatrajo b t a b i 1 i z i r a n j e valute za nujno potrebno. Močno valovanje in nenadno skakanje dinarja napravlja pri uvozu in izvozu težkoče in skrbi. Pri uvozu povzroča valovanje in skakanje naše valute za vse uvoznike — ne glede na aleatoren moment ob nabavljanju tuje devize same — oso-bito neugodne prilike. Konsument običajno zahteva znižanje cen, sklicevaje se na dvig vinarja ob času najboljše kotacije in neupoštevajoč pri tem težave praktičnega trgovca, kateri ob nabavi valute ne more vedeti, kdaj je kurz najugodnejši. Trgovec nabavlja pro futuro, dočim konsument sodi pro praeterito. Trgovec uvoznik je ob valovanju domače valute tudi 'zategadelj v težkem položaju, ker zbog- denarne krize, pomanjkanja kredita in draginje kredita ne more kupiti baš oni čas, kateri bi bil za nabavo glede kurza najugodnejši. Prihaja dalje v poštev, da nabavljanje tuje valute na dolgi rok trgovcu brez obzira na špekulativnost posla ne konvenira v očigled visokih obresti, koje so se pri nas udomačile. Za našo izvozno trgovi-n o, katera mora v glavnih predmetih, kakor les, živina, vino, železni in kemični produkti, računati s cenami na svetovnem trgu, preko katerih ona ne more, je valovanje in skakanje dinarja jako neugodno in more dovesti uprav do katastrofalnih posledic, ker gre večinoma za posle, za kojih izvršitev in provedbo treba obično dolgih terminov. Za izvozno trgovino našega glavnega predmeta v Sloveniji, to je les, je treba računati s tem, da ves proces od časa nabave lesa v gozdu do efektuiranja kupčije traja v naših prilikah dolgo dobo enega leta. Trgovine vseh vrst vidijo veliko prednost in ugodnost v stabilizaciji valute, katera bi omogočala mirno delo in zanesljivo kalkulacijo. Danes Je položaj tak, da je večina trgovskih poslov zvezana z izvestno špekulacijo. V interesu našega gospodarstva in urejenih ekonomskih prilik je seveda želeti, da ima naš denar dobro oceno na mednarodnem trgu, toda glavna stvar pri vsem tem je, da pridemo vsaj do relativne stabilnosti denarja. Stanje dinarja na sedanji stopnji ustvarja za našo industrijo, katera ne uživa zadostne carinske zaščite ter je obdana od močne konkurence v sosednih državah, najmučnejše prilike ter povzroča omejitev dela, odpuščanje delavcev in brezposelnost. Inozemska konkurenca se okorišča z našo nezadostno carinsko zaščito, z nenadno porastlim tečajem dinarja ter poplavlja naš trg z robo za cene, katere uprav ugonabljajo našo domačo produkcijo. Sedanje stanje naše valute pome-nja težkoče za našo domačo produk-cjo zbog naraščajočega tujega uvoza ob času slabe konjunkure v državi. Ouo napravlja naši izvozni trgovini v glavnih predmetih največje ovire in spričo dejstva, da je treba na svetovnem trgu računati z danimi cenami, raznim strokam ne nudi več kon-venijence za izvoz. Naši gospodarski krogi so mnenja, da bi naša izvozna trgovina morala zadobiti najhujši udarec, ako bi se tečaj dinarja na jesen še bolj dvigal ter so nadalje mnenja, da bi stanje dinarja 7.50 v Curi-hu onemogočalo naš izvoz na eni strani, na drugi strani pa otvorilo na široko pot inozemskemu importu v našo zemljo, koja nima racijonalne carinske zaščite. Nedavno uvedeni ažijo, povišan za 100 %, je spričo porasta dinarja popolnoma odvagan. Valovanje in skakanje dinarja slabo učinkuje na splošno razpoloženje v naši državi, ker ni zaupanja v stalnost nenadno poraslega dinarja. Tako tudi cene nočejo doli, marveč se dvigajo. Mezde tudi ne padajo, marveč je celo konstatirati zadnji čas — nova mezdna gibanja. — Plenarna seja Odbora Zveze industrijcev. Dne 20. septembra se je vršila XV. Izredna plenarna seja Odbora Zveze industrijcev. Navzoči so bili: Podpredsedniki Dragotin Hribar, Jean B. Pollak in Avgust Praprotnik; člani predsedništva: Peter Kozina, ing. A. Rudež in Rihard Skubec; odborniki: dr. Karl baron Bom, Anton Dečman, Franc Galle, Andrew Gassner, Anton Kajfež, Anton Krejči, Alojz Križnič, Josip Lenarčič, Karl Noot, dr. Ernst Rekar, Avgust Westen; tajnik ing. Milan Šuklje in zapisnikar G. Smola. Seji je prisostvoval tudi podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran Windischer ter g. dr. V. Megler, nadalje gosp. Marko Bauer, gen. tajnik Zemaljskog Save-za Industrijalaca, Zagreb. Kasneje je prisostvoval tudi g. veliki župan Teodor špora. Podpredsednik Hribar konstatuje sklepčnost in otvori sejo ob 10.15. uri. Pozdravlja navzočne, posebno delegata Zem. Saveza Industrijalaca v Zagrebu, gospoda Marko Bauer-a. Poročilo o poslovanju Zveze industrijcev. G. Šuklje omenja, da hoče poročati le na kratko, ker bo pri prihodnji točki prilika za podrobno razpravo o aktualnih problemih. Zveza industrijcev je ves čas posvetila svoja prizadevanja primerni carinski zaščiti industrije. Nova uvozna carinska tarifa še ni uveljavljena, vendar se nadejamo, da stopi v kratkem v moč. Bati se je sicer, da ne bi pogajanja radi trgovske pogodbe z Avstrijo dovedla zopet do kvarnih presenečenj. Žal se je zgodilo pri trgovinski pogodbi z Italijo, da je naša delegacija popustila pri važnih tarifnih postavkah. Tako se je napram Italiji znižala carina na bombaževo predivo (tar. post. 274, 275, 276) napram dosedanji minimalni tarifi za Din 5.—, pri čemer se je še v našo škodo spremenila razdelitev teh postavk po numeracijah. S temi koncesijami, ki so nepreklicne, so bistveno oškodovane naše predilnice, ki so temelj vse tekstilne industrije. Zaupamo v uvidevnost kr. vlade, da končno uredi važni carinski problem. Dosedaj je edini pozitivni korak povišanje carinskega ažija od 800% na 900%. Spričo porasta dinarja je neobhodno potrebno takojšnje povišanje ažija do zlate paritete. Odprava izvozne carine na mlinske izdelke je koristen napredek. Uveljaviti se mora načelo, da je izvoz vseh industrijskih izdelkov carine prost. G. minister saobračaja je ukinil Tarifno obaveštenje od maja meseca 1923, ki je povišalo vozarino nekojim vrstam blaga za izvozno sezono. Zadeva je bila za nas principijelne važnosti, ker- ni dopustno, da se pomanjkanje vagonov rešuje s podveza-njem prometa po dragih tarifah. Na- sprotno smo započeli akcijo za znižanje vozarine za vse izvozne pošiljke. Do tega znižanja imamo pravico, ker ne smejo inozemski transporti uživati prednosti pred našim izvozom. G. dr. Windischer pozdravlja, da so v kr. vlado vstopili štirje slovenski ministri. Gospodarske organizacije so bistveno nepolitične. Mi v Sloveniji se nadejamo, da bodo naše upravičene težnje našle polno razumevanje na centralnih mestih. Ob priliki zasedanja Centralnega zbora industrije in II. kongresa Trgovskih komor, ki sta se vršila v Beogradu koncem meseca avgusta t. L, je slovenska deputacija obiskala gospode ministre Vesenjaka, Sušnika, Kulovca in dr. Spaha in bila povsod prijazno sprejeta. Razpravljali so se zlasti carinski, prometni in davčni problemi. Izraža bojazen, da se predolgo odlaša uveljavljenje nove carinske tarife. Bati se je, da bo industrija v naših krajih opešala, kar bo občutilo vse prebivalstvo. Misel, da bi se pospešila rešitev carinskih vprašanj z intenzivno propagando v časnikih, se je opustila, da se ne bi povzročilo politične težave. Podpredsednik g. Hribar pozdravlja g. velikega župana Teodor Sporna, ki je prišel na sejo. Zahvaljuje se mu za zanimanje, ki ga je privedlo med nas in prosi, da z vplivnega mesta podpira naša stremljenja. — Nato predstavi gospodu velikemu županu prisotne gospode. Sklicanje ankete predstavnikov industrije. Podpredsednik J. B. Pollak poroča, da se je dne 14. septembra t. 1. raz- govarjal z merodajnim članom kr. vlade o položaju industrije in o njenih nujnih potrebah. Gospod minister je odobraval, da se vrši prihodnji teden konfrenca predstavnikov industrije v Beogradu, koji bi prisostvovali gospodje resortni ministri. Na konferenci naj bodo zastopane vse industrijske organizacije, pa tudi posebej velika industrijska podjetja. V tem smislu je predlagal sklicanje današnje seje, da se pripravi gradivo za beograjsko konferenco. Tudi je Zveza industrijcev že obvestila Zem. Savez Industrijalaca v Zagrebu in našo Centralo v Beogradu. Splošna denarna kriza in valutni pojavi zahtevajo odločne ukrepe v varstvo našega gospodarstva. Podpredsednik g. Hribar odobrava izjavo g. Pollaka in poudarja, da se industrija udejstvuje zgolj v gospodarski politiki. G. Marko Bauer prinaša pozdrave Zem. Saveza Industrijalaca v Zagrebu, ki se rad priključi nameravani akciji. Ni dvoma, da so interesi industrije skupni in da bo industrija solidarno postopala. Savez v Zagrebu je vedno za skupno delo, ker brez solidarnosti vse industrije ni mogoča pametna industrijska politika. Dočim so bili v Srbiji vplivni zlasti trgovski krogi, se morajo v novi državi uveljaviti potrebe produkcije, ki je temelj gospodarskemu napredku, pa tudi trgovini. Poročal bo v Zagrebu o današnji razpravi in izposloval udeležbo na beograjski konferenci. Podpredsednik g. Hribar se zahvaljuje zastopniku prijateljskega Saveza za iskreno izjavo. (Konec prih.) Izredni prispevek za posebno obrabo okrajne ceste. (Upravno sodišče razveljavilo odlok Gradbene direkcije.) /Z odlokom od 13. decembra 1923, št. 37 je okrajni odbor Š. naložil tvrdki E. S. v P. za leto 1923 poseben prispevek 2500 Din, ker kot avtomobilno podjetje okrajne ceste v izredni meri rabi in poškoduje. Proti temu odloku se je tvrdka pritožila na gradbeno direkcijo. Gradbena direkcija je povodom te pritožbe na podstavi § 6. zakona o napravi in vzdrževanju nedržavnih javnih cest in potov od 26. apr. 1894 štaj. dež. zak. št. 30, z ozirom na nedostajanje sporazuma med okrajnim odborom in tvrdko z odlokom od 12. aprila 1924, št. 1617, določila, da ima tvrdka E. S. plačati v blagajno okrajnega zastopa Š. znesek 2500 Din kot izreden prispevek za posebno obrabo okrajne ceste v letu 1923. Zoper to odločbo Gradbene direkcije je tvrdka E. S. vložila tožbo na upravno sodišče, ki je dne 3. t. m. o stvari razpravljalo in tožbi tvrdke E. S. ugodilo. V tožbi na upravno sodišče > tožitelj, da se zakon ni praviln rabil, kajti tožitelj okrajne cof-" vanredni meri nikakor ne ui marveč tovorni avtomobil t < -širokost gumijevih koles i:’ pritisk sploh ne kvari bolj <' ‘ kor navaden vprežni voz z / I obroči in odpade v letu 1923 n; žitelja le 1-4% skupne tovorne tcž< dalje proga, ki jo tožitelj uporablja, ni 9 km dolga, temveč samo 6‘4 km in končno tožitelj kot največji davkoplačevalec v dotičnem okraju itak že pla- J čuje za popravo cest v razmerju s svojimi državnimi davki. Pri presoji tožnih točk je upravno sodišče nastopno prevdarjalo: 1. V smislu § 6. zakona o napravi i in vzdrževanju javnih nedržavnih cest j in potov sme okrajni odbor pritegniti ! k izrednim prispevkom za vzdrževanje okrajnih cest fizične ali pravne osebe, ki bi te ceste z lastnimi ali najetimi vozili v izredni meri tako uporabljale, da bi vzdrževanje ali obnova le-teh okrajna sredstva v nenavadni meri obremenili. Prispevek pa mora biti v skladu z obrabo, ki jo je povzročil dotični prekomerni promet. Za odmero takega izrednega prispevka je torej treba, da se za primer nesporazuma dožene: a) ali je tvrdka okrajne ceste z lastnimi ali najetimi vozili dejansko v taki meri uporabila, da je vzdrževanje okrajnih cest okrajna sredstva v nenavadni meri obremenila, in b) kako visok bi smel biti prispevek, da bi odgovarjal primernemu prometu dotične tvrdke. Ker tožitelj v svoji tožbi osporava, da bi bil cesto sploh v izredni meri uporabljal, je moralo upravno sodišče <’ --m preiskati, je-Ii toženo obla-' ilo vse one činjenice, iz dalo sklepati, če je ■ • i uporabila okrajne ce-'! 'otavljanju teh činje-1 m s Ivo ne postopa po ' iarku, marveč je naj-anesljiv način dognati niče. Nato šele sme v;, svobodno oceniti te v niče. Svobodni pre-u : ne sega tako daleč, da bi s i pravno oblastvo ali sploh opustiti ugotovitev stanja stvari, merodajnega za rešitev gori navedenih dveh vprašanj ali pa to ugotovitev v poljubnem bsegu in v poljubni smeri izvršili. Svobodni preudarek upravnega oHastva se ima v danem primeru omejevati le na oceno pravilno ugotovljenih činjenic na podstavi lastnih izkustev upravnih oblastev in strokovnega znanja njenih organov. V danem primeru je za odločanje pristojni gradbeni direkciji tožiteij sam priznal vrsto in težo vozila, dalje, da znaša tožiteljev promet na okrajni cesti Pristava—Mestinje 254 ton na leto, ves tovorni promet na tej cesti pa 18.000 ton in da odpade vsled tega na tožitelja le 1-4% celokupnega tovornega prometa. Toženo oblastvo je na podstavi trditve okrajnega odbora Š. smatralo za dokazano, da se je leta 1923 vozil 5000 kg težak avtomobil mnogokrat, celo 5 do 7 krat na dan in to ob vsakem vremenu, da znaša cena gramoza na predmetni cesti 150 dinarjev za 1 m:' brez stroškov za raz-grebanje gramoza in za druga vzdrževalna dela in da meri okrajna cesta med Pristavo in Mestinjem 9 km. Tudi je gradbena direkcija na podstavi dobljenih izkustev o obrabi cest po avtomobilih imela za dokazano, da se je na 1 km cestne proge porabilo v enem letu vsaj 2 m3 gramoza več za vzdrževanje ceste, kakor če bi se av-tomobilni promet ne vršil, pa tudi če bi se bil tovor prevažal z običajnimi normalno naloženimi tovornimi vozovi. Kakor je zgoraj omenjeno, navaja tožiteij pod tožno točko, da v izredni meri sploh ni uporabljal okrajne ceste. Iz gornjih dokazov izhaja, da je tožiteij z ozirom na lastno priznanje približno 70. del vsega tovornega prometa konsumiral, dalje, da se ceste po tovornih avtomobilih v izredni meri obrabljajo in da je torej tožiteij nedvomno v izredni meri uporabljal okrajno cesto. Vendar pa so v spisih protislovja, odnosno nejasnost glede obsega tega izrednega prometa, kakor tudi glede dolžine predmetne ceste. Brez točne ugotovitve teh činjenic pa ni mogoče dognati, se li je tožitelju kakšna pravica ali v zakonu osnovan Josip Podbregar, višji revident drž. žel. v p.: Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo. (Nadaljevanje.) Dodatne določbe: Avstrija: Sporovozna roba se deli v te-le razrede: razred I. (normalni razred), razred II., III., IV. in V., razred vozovnih tovorov I 5, 110, 115, II10, A 5, A 10, A L10, B, B L 10, C in C L 10,1 specijalne tarife 1, 1 L, 2, 2 L, 3, 3 L, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, kabasta (razsežna) roba. Italija: Sporovozna roba se deli v te-le razrede: razred a—p, razred 41—91, razred vozovnih tovorov 41—91. (Češkoslovaška in Jugoslavija nista navedeni, ker nimata izpremenjenih razredov.) I. t. d. Tako bi bile izdelane vse določbe občih, kakor tudi posebnih odredb in tarife postranskih pristojbin. Klasifikacija robe bi se morala tako sestaviti, da bi bila pri vsakem posameznem predmetu označena klasifikacija vseh v poštev prihajajočih držav, odnosno železniških uprav, in sicer ne samo redna klasifikacija, nego tudi klasifikacija po izjemnih, eks-portnih, importnih in tranzitnih tarifah, kakor sem to kot primero sestavil v prilogi A za štiri države. Kot dostavek k tej klasifikaciji naj bi se napravil točen imenik vseh v tej tarifi in klasifikaciji imenovanih predmetov v abecednem redu z označbo odseka, odnosno pozicije, kjer se nahaja dotični predmet imenovan. Ta abecedni seznam pa bi moral razen v jeziku tarife (v našem slučaju slovenskem) vsebovati še vse te predmete v jezikih tistih držav, za katere je tudi predvidena klasifikacija, n. pr. v nemškem, češkem, italijanskem, francoskem itd. jeziku, in sicer z navedbo pozicije dotične tari- 1 Številka 5 pomeni »za najmanj 5000 kgc, številka 10 pa >za najmanj 10.000 kgc. Črka »L< pomeni »za nakladalno težo (Lade-gewicht) vagona, najmanj za 12.500 kgc. neposredni osebni interes z izpodbijano odločbo gradbene direkcije kršil ali ne. Protislovja, Id obstoje glede teh dveh činjenic v spisih, so dokaj izdatna, kar je povsem umljivo, ker se v predhodnem postopanju ni varovala tožifeljeva pravica doznavanja. Pravica doznavanja ne dosega samo pravice, da sme stranka navajati merodajne činjenice ali za nje ponuditi dokaz, marveč obsega tudi pravico, da stranka pravočasno dozna za vse poizvedbe in vse podatke, ki jih je upravno oblastvo izvršilo in ki tvorijo podstavo za izpodbijano odločbo. V danem primeru bi torej morala gradbena direkcija stranko še pred izdajo svoje odločbe obvestiti o vseh omenjenih podatkih in stranki dati priliko, da poda svoje mišljenje o onih novih podatkih, ki niso bili že predmet postopanja pred okrajnim odborom, in glede katerih je stranka že svoje mišljenje podala pred upravnim oblastvom. Kršitev te pravice doznavanja v danem primeru sicer ni tak nedostatek, ki bi upravičil razveljavitev izpodbijane odločbe, kajti tožiteij v svoji tožbi ni grajal te kršitve v obliki upravnega postopanja, vendar pa je neupoštevanje tega načela pravice doznavanja povzročilo razna nepojasnjena protislovja v spisih in je stanje stvari merodavno za rešitev že zaradi tega moralo biti nejasno. To protislovje in te nejasnosti pa je moralo upravno sodišče že po službeni dolžnosti ugotoviti, ker so v nujni zvezi s tožnimi točkami in se brez odstranitve teh nedostatkov ne more presojati upravičenost tožnih točk samih. Iz navedenih razlogov je moralo upravno sodišče izpodbijano tožbo od gradbene direkcije zaradi nedostat-nega postopanja razveljaviti. fe ( v našem slučaju slovenske), kakor sem kot malo primero pokazal v prilogi B. Na ta način bi se lahko pri pošiljat-vah iz inozemstva, kadar je roba deklarirana v tovornem listu v tujem jeziku, s pomočjo tega abecednega seznama takoj ugotovilo, kako se roba imenuje v slovenskem jeziku. Vzemimo kot primero, da dobimo iz Italije neko pošiljko in da stoji na tovornem listu kot vsebina pošiljke navedeno: 1 vagone cartone catra-raato. V italijanskem abecednem seznamu najdemo pod črko C robo: »Cartoni« in pod točko 4. »catramati«. Kot pozicija slovenske klasifikacije je navedena pozicija »L—3 a« (vidi prilogo B. Sedaj poiščimo v slovenski tarifi (vidi prilogo A, pozicijo L—3 a, 4), in tam najdemo slovensko označbo: »strešna (krovna) lepenka«. Tam sedaj tudi ugotovimo, da tarifira ta roba v vagonskih nakladih (najmanj 10.000 kg) v Italiji po razredu 69, v Jugoslaviji pa po razredu A, odnosno po importni tarifi 7. Na ta način bi bilo iskanje pozicije kakor tudi klasifikacije jako olajšano in poenostavljeno, ker bi ne bilo treba vseh teh podatkov iskati po dveh, treh ali še večih tarifnih zvezkih, kakor se mora to danes vršiti. Tarifa del II., katero ima danes vsaka železniška uprava posebej zase izdelano, bi se dala tudi v en zvezek združiti in na sličen način urediti, kakor tarifa I., B z dodatnimi določbami za vsako državo (upravo). Krajevne pristojbine, kakor tudi izjemne, importne in eksportne tarife bi bile, po državah (upravah) ločeno, zaporedoma navedene. Pri izjemnih, importnih in eksportnih tarifah bi bila označba robe razen v slovenskem jeziku tudi še v jeziku dotične države navedena. Slednjič bi se tablice vozarinskih stavkov lahko združile v poseben zvezek, in sicer zopet ločeno po državah, odnosno po upravah. Vozarin-ske tablice naj bi bile sestavljene za vse države v eni enotni valuti, in sicer v imaginarni (zlati) valuti, kakor so vozarinske tablice podonavskih paroplovnih družb. Vsaka država bi potem izdajala po potrebi multiplikatorje za svojo valuto. S tem bi bila tarifna in blagajniška služba zelo poenostavljena, ker bi ne bilo na tovornih listih, kakor je to sedaj, vozarina izračunana v dveh, treh ali celo več valutah, kar povzroča zamudna preračunavanja in zelo otežkoča blagajniško službo. Ako bi hotela stranka plačati vo-zarino v tuji valuti, bi se to tudi v tem slučaju lahko zgodilo, ker bi ne bilo treba drugega, kakor v imaginarni valuti plačljivo voznino s pomočjo tozadevnega multiplikatorja preračunati v dotično tujo valuto. Multiplikatorje vseh v poštev prihajajočih držav, kakor tudi lastne države bi se postajam brzojavno naznanilo na ta način, kakor se danes naznanja kurz tujih valut. Postaje bi morale imeti vse te multiplikatorje v evidenci, kakor morajo imeti v evidenci kurze tujih valut. Občinstvu bi se naznanjali ti multi-plikatorji, kakor danes kurzi, potom afiche pri železniških blagajnah in potom publikacije v časopisih. Tudi obračunska služba med posameznimi državami in upravami bi bila enostavnejša, ker bi se vršila v eni sami (imaginarni) valuti, in bi se izenačila medsebojna aktiva, odnosno pasiva, efektivno s pomočjo multiplikatorja, ki bi bil na dan izenačenja V veljavi. (Dal)e sledi.) M. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) V Sarajevu se nahaja tvornica pohištva Rudolfa Suhija. Tvornica ima 18 strojev, električni pogon na 69 konjskih sil in zaposluje 68 delavcev. Sedaj se bavi z izdelovanjem lesenih hiš sistema Suchi. G. P. Suhi je jako podjeten obrtnik, ki je mnogo žrtvoval za obnovo šol pri dobavah klopi in pisarniškega pohištva. V Sarajevu obstoji tudi mizarska zadruga z omejenim jamstvom »Bosna«, ki se bavi poleg stavbinskega tudi s pohištvenim mizarstvom. Zadruga razpolaga s šestimi mizarskimi stroji. V Tuzli ima strojno mizarsko delavnico J. Slunjski, ki se pritožuje, da je vsled stagnacije v stavbeni stroki premalo zaposlen. V Mostarju se bavi tvrdka Pešut, Milovič in dr. s pohištvenim mizarstvom, osobito z izdelovanjem šolskih klopi. Glede pohištva Bosna ne krije lastne potrebe, dasi razpolaga z ogromnim bogastvom lesa. Na izvoz se sedaj ne niore niti misliti. Treba bi bilo ukreniti vse potrebno, da se izdelovanje pohištva povzdigne in izboljša ter na ta način doseže, da bo Bosna mogla kriti lastno potrebo in si ustvariti veliko izvozno industrijo. V Novem Sadu se nahajajo sledeče tvornice: 1. Bratje Karbiner, ki izdelajo na leto od 100 do' 150 garnitur spalnih sob in zaposlujejo 20—30 delavcev; 2. strojna mizarska delavnica Save Romanoviča; 3. tovarna pohištva delniške družbe »Gospodarska banka«, ki zaposluje 30 delavcev, a bi mogla po svoji uredbi zaposliti še več kvalificiranih delavcev; 4. Milan Saro-tlic in družabniki, ki se bavijo z izdelovanjem pohištva in zaposlujejo 15 delavcev. V Senti imajo Kiš in drugovi tvor-nico pohištva, ki more izdelati na leto pohištva za približno 200—225 sob. V tvornici je zaposlenih 50 delavcev. V obratu je šest strojev. V Petrovcu obstoji »Petrovačko mizarsko podjetje«, ki je začelo obratovati s 2 5delavci. Stroje je naročilo pri Kirsnerju v Lipskem. V Subotici se nahaja tovarna pohištva Cigler, Kojič in drug, ki more na leto izdelati pohištva za 100 sob. V Vršcu se nahajajo nastopne tovarne: 1. Tvornica pohištva Štefana Smejeka, ki izdeluje le finejše stvari. Fred vojno je zaposlovala 25—30 delavcev, sedaj jih pa zaposluje le 8. 2. Tvornica Hugona Apfelbauma, ki je zaposloval preje 40, sedaj pa 19 delavcev. 3. Tvornica pohištva Veršniga in Cofmana. V Velikem Bečkereku se nahaja tvornica pohištva Antona Benceta in sinov. Poleg navedenih se nahajajo tudi v vseh večjih mestih Vojvodine strojne mizarske delavnice. Les dobivajo ali z Slovenije in Bosne, ali iz Češkoslo- vaške in Rumunije ali od plovcev nar-Tisi. V Vojvodini se more razvijati izdelovanje pohištva le za lokalno potrebo, ker nimajo lesa. V Indjiji (v Sremu) se nahaja tvornica pohištva Moro in drugovi. Zaposluje 72 delavcev in izdeluje pohištvo i7 mehkega in trdega lesa. V Sremskih Karlovcih obstoji »Danica«, mizarska industrija, ki se je otvorila šele dne 1. januarja 1922 in se bavi s stavbenim mizarstvom in izdelovanjem pohištva. V Mitroviči ima Nikola Boroti daleč na okoli znano tovarno za pohištvo. Na leto izdela masivnega pohištva iz bukovega, jesenovega in brestovega lesa, in s. za 1000—1200 spalnih sob, 500—600 pisalnih miz in 2000—3000 finih stolov. Od svojih izdelkov proda 80% v Srbijo in 20"% na Hrvatsko, v Dalmacijo in v Bosno. Tvornica, v kateri je zaposlenih 80 delavcev, je najmodernejše urejena in leži na ugodnem kraju za nabavo lesa in odpremo izdelkov. Ne ovira jo v poslovanju ne domača ne tuja konkurenca. V Brodu na Savi se nahaja tovarna Slavonija« za lesno industrijo, ki izdela na leto 1500 garnitur za spalne in sprejemne sobe, kuhinje in druge vrste pohištva. Pohištvo izdeluje iz belega in črnega jesena, hrastovine in brestovine, pohištvo za kuhinje pa ix mehkega lesa. Delavcev zaposluje 90. V tovarni se izvršujejo tudi strugarska dela in izdeluje furnir. V Osjeku so nastopne tovarne pohištva: 1. strojno mizarstvo Alfred Kolar, ki izdela na leto do 3000 oken in vrat; 2. Prva osješka tovarna za predelovanje lesa, ki izdela na leto okoli 1000 vagonov pohištva in poleg tega še 100 vagonov kolarskih izdelkov. V Valpovu v Slavoniji se osnavlja tovarne lesnih izdelkov in pohištva. Valpovo je ugoden kraj za izdelovanje pohištva iz tega lesa. V Varaždinu ima Gjuro Grabušnik tovarno za izdelovanje pohištva in za stavbeno mizarstvo. Izdela poleg stavbenih predmetov še pohištvo za 50 sob. Tvornica je popolnoma moderno urejena na strojni obrat. Zaposluje 40 delavcev. Trgovina. Izvorna spričevala pri pošiljkah v Grčijo. Pri direktnih pošiljkah v Grčijo se ne zahteva, da overi izvorno spričevalo grško poslanstvo ali konzulat, ampak zadostuje overjenje pristojne trgovske in obrtniške zbornice. Za pospeševanje izvoza suhih sliv. — V Brčku se sestanejo' dne 28. t. m. na inicijativo Trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu izvozniki suhih sliv in marmelade, da razpravljajo o morebitnih izpremembah trgovskih običajev glede teh predmetov, ki jih je svoj čas izdelala Trgovska in obrtniška zbornica v sporazumu z interesiranimi krogi. Francija je ukinila prepoved izvoz* rocque!ort-sira. Z dnem 13. avgusta t. L se je v Franciji ukinilo pobiranje carine na izvoz rocquefort-sira. Pri izvozu se edino zahteva potrdilo pristojnega, uradnega organa, da je sir napravljen, iz ovčjega mleka. Trgovska pogajanja z Avstrijo. — Kakor poroča »Neue Freie Presse«, je bila naša delegacija sprejeta od zunanjega ministra avstrijske republike dr. Grto-bergerja, na kar mu je predložila projekt pogodbe. Pogajanja se začnejo takoj. V krogih avstrijske delegacije se sodi, da bodo pogajanja trajala približno 6 tednov. Obnova trgovskih pogajanj zveznih držav i Nemčijo. — Po versajski pogodbi imajo vse zvezne države za izvoz blaga v Nemčijo pravico na klavzulo o nai-večji pogodnosti. Ker izteče 10. januarja 1925 čas za to pogodnost, bodo morale vse te države obnoviti svoje trgovske pogodbe, in to na principu reciprocitete. Anglija je že končala svoja pogajanja z nemško vlado v Berlinu in so s strani Nemčije že imenovani strokovnjaki za končno redakcijo trgovske pogodbe 2 angleškimi strokovnjaki, katere se pričakuje še tekom tega tedna. Ravnotako je nemški poslanik v Parizu službeno naznanil prihod nemške delegacije v Pariz v začetku novembra, v svrho pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe. jp Industrija. Sladkorno tovarne v naši kraljevini. V naši kraljevini iinamo osem sladkornih tovarn: v Osijeku, Cupriji, Beogradu, Vrbasu, Vel. Bečkereku, Crvenki, Baranja varu in Usori. Kapaciteta teh tovarn znaša v vagonih sladkorja: Crven-ka 1500, Vel. Bečkerek in Baranjavar po 1200, Beograd, Osijek in Vrbas po 1000, Cuprija 840 in Usora 500, skupaj 8240 vagonov. Ker znaša naš konzum sladkorja približno 7000 vagonov na leto -in ga bomo najmanj toliko pridelali doma, letos ne bomo navezani na inozemski sladkor, kar bo brez dvoma vplivalo «a cene. Promet. Znižanje železniške tarife pri izvozu vina. — Naši izvozniki vina so, kakor j'e znano, po dolgih prošnjah dosegli znižanje železniških tarif za izvoz vina za 50%. Znižanje je stopilo v veljavo 15. t. m. Pri vagonskih pošiljatvah se računa po tem znižanju tarifa razreda C •tako, da stane vagon od Metkoviča na Jesenice Din 3750 (mesto Din 6330), Vršac—Maribor Din 2830 (mesto Din 1780), Vršac—Rakek Din 2900 (mesto Din 7930), Vršac—Jesenice Din 2660 {mesto Din 8540), Zagreb—Rakek Din "940 (mesto Din 1820), Zagreb—Maribor Din 860 (mesto Din 1580), Zagreb—Jesenice Din 1330 (mesto Din 2180). Železniška konferenca v Benetkah. — V sredo se je pričela v Benetkah železniška konferenca, pri kateri so prisotni delegati Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Švice. Razpravljalo se bo o mednarodnem prometu, o vprašanju beneške luke in znižanih transportnih ta->rifih čez Brenner. Tržaški pomorski promet v maju 1924. 'V mesecu maju 1924 (v maju 1923) je došlo v Trst po morju 2,120.421 q <1,443.866 q) blaga, iz Trsta pa odšlo ■'805.364 q (662.712 q). V tem mesecu se je torej promet napram isti dobi v letu 1923 dvignil za 39%. Še večjo porast pa kaže primerjanje prometa v prvih petih mesecih 1. 1924 in 1923. V tej dobi je bil letošnji promet za 6,503.426 q večji nego 1. 1923 in je znašal 14,003.043 met. stotov. Bil je torej za 89% večji. V isti dobi leta 1913 je znašal promet 15,004.370 q. To znači, da je tržaški prekomorski promet v prvih petih mesecih 1. ‘1924 dosegel že 93% predvojnega prometa. Davki in takse. Davek na poslovni promet na Ogrskem. Na Ogrskem plačuje davek na .poslovni promet vsak, kdor izvršuje na dobiček usmerjeno podjetje. Oblastva smatrajo, da izvršujejo na Ogrskem na dobiček usmerjena podjetja tudi one - osebe, ki imajo na Ogrskem zastopstva, bodisi da zastopniki tam prebivajo, bodisi da od časa do časa tjekaj potujejo. Vprašanje je še sporno in je presoja davčne dolžnosti odvisna največ od vsebine pooblastila, katero ima zastopnik. Ako ima zastopnik pravico kupčije definitivno sklepati, firmo zastopati tudi pred sodiščem, dovoljevati popuste itd., izvršuje na dobiček usmerjeno podjetje, dočim ni zavezan plačevati davka na poslovni promet, ako kupčije le posreduje in ne sklepa fiksnih kupčij. Denarstvo. Nakazniški promet v 1. 1923. V pošt-vnem nakazniškem prometu so pošte v f naši kraljevini imele leta 1923 4676 mi-' lijonov dinarjev prometa in sicer 2339 ■milijonov dinarjev vplačil in 2337 milijonov dinarjev izplačil. V Sloveniji se je na 419.988 nakaznic vplačalo 164 milijonov, izplačalo pa na 529.907 nakaznic ;260 milijonov dinarjev. , Razvoj bankarstva na Poljskem. Na Poljskem posluje 133 delniških bank, ki imajo mnogoštevilno podružnic. Od teh jih je 45 v Varšavi, ki je imela pred vojno le 9 bank, dočim se jih je ostalih 36 ustanovilo po vojni. V Lodzu je 7 bank; ed teh je obstojala pred vojno le ena. V Krakovu je 6 bank, v Poznanju pa 177. Poznanj je imel pred vojno samo nsem bank. Vse banke v Gornji šleziji, 32 po številu, so nastale po vojni. Od teh jih je v predvojni dobi poslovalo nekaj kot podružnice berlinskih bank. Znižanje obrestne mere v Avstriji. V Avstriji, posebno na Dunaju, postaja ‘denar v prostem prometu vedno bolj poceni. Za eskompt trimesečnih menic in dnevnih posojil se zahteva sedaj po 15 odstotkov obresti na leto. S tem je ta obrestna mera izenačena z uradno mero drž. banke. Pocenjenje denarja se pripisuje v glavnem prihajanju inozemskega kapitala v deželo, ki ga je vedno več v avstrijske gospodarskem življenju. Tako se n. pr. pogajajo sedaj Gornja Avstrija, Štajerska in Solnograška s finančnimi krogi v Ameriki za razna posojila v skupnem znesku 6 milijonov dolarjev, in sicer za povzdigo poljedelstva teh dežel. Izvoz in uvoz. Za izvoznike vina na Češkoslovaško. Na razna vprašanja interesentov je češkoslovaško ministrstvo za trgovino in industrijo potom češkoslovaških konzulatov v naši kraljevini priobčilo nastopno pojasnilo: Uvoz vzorcev vina v steklenicah se ne more dovoliti brez carine, ker se po četrtem poglavju čl. X. zakona o carinskih pristojbinah z Jne 13. februarja 1906 ne morejo uvažati carine prosto predmeti državnega monopola. Za uvoz vzorcev vina v steklenicah je potrebno uvozno dovoljenje, za katero se pobira pristojbina v izmeri 2% fakturne vrednosti uvoženega blaga. Dovoljenja za uvoz vina iz Jugoslavije se dajo samo legitimnim vinotržcem in ko-misijonarjem, ako se izkažejo, da hočejo uvoziti vino trgvcem, ki imajo lastne kleti. Za uvozno dovoljenje se pobere pri uvozu vina v sodih %%, pri uvozu vina v steklenicah pa 2% taksa od fakturne vrednosti. Od vsakega litra uvoženega vina se pobirajo nastopne pristojbine: 80 vin. davka na vino, 20 vin. pokrajinske doklade in 40 vin. pavšalnega davka na poslovni promet. Razen tega se v večjih mestih pobira še naklada, ki znaša, na primer v Pragi 50 vin. Od vina v steklenicah se pobira tudi še poseben »davek na vino v steklenicah«, ki znaša 1 K. Izvoz jajc iz Bolgarske. Bolgarska je v prvi polovici 1. 1924 izvozila 612 vagonov jajc, dočim je v isti dobi leta 1923 izvozila samo 288 vagonov. Izvoz jajc iz Ogrske. Dne 20. avgusta t. 1. je Ogrska prenehala pobirati posebne pristojbine za izvoz jajc’. Pristojbina se je plačevala v naturi. Od 110 zabojev je znašala pristojbina 55 zabojev. Iz naših organizacij. Grcmij trgoveev Celje. Vsi trgovski vajenci in vajenke, ki se imajo v šolskem letu 1924/25 vpisati v prvi letnik trgovske nadaljevalne šole in tudi oni vajenci in vajenke, ki dosedaj niso obiskovali trgovsko - nadaljevalne šole vkljub temu, da so prijavljeni pri gre-miju kot vajenci, imajo se nemudoma, in to pred vpisom v šolo, zanesljivo zglasiti v tajništvu gremija radi popisa za sprejem v trgovsko nadaljevalno šolo. Pri tej priliki naj prineso zadnje šolsko spričevalo na vpogled. Načelstvo. Knjigovodski tečaj. Titovsko društvo v Celju opozarja vse interesente za knjigovodski tečaj, da se imajo tozadevne osebne ali pismene prijave nemudoma vposlati v tajništvo društva. Ne odlašajte odposlati prijave tik pred otvoritvijo, kajti kakor smo že svoječas-no objavili, pričelo se bo s tečajem le v slučaju, ako ima društvo zadostno število prijavljenih. Ne zamudite prilike poslužiti se gorenje velevažne in vsekakor koristne inštitucije. Tozadevne informacije daje radevolje društveno tajništvo, ki ima svoje poslovne prostore v poslopju carinarnice (soba št. 36). Razno. V čigavih rokih je dinar? Beograjski »Privredni Pregled« se v zadnji številki bavi z gibanjem kurzne vrednosti dinarja v zadnjem času in navaja za to nastopne razloge: 1. Trst išče dinar preko Dunaja in Pešte in ga drži v rokah, iz katerih še ni nikdar prišel srečno; 2. Praga potrebuje večje količine dinarja za nakup koruze; 3. banke v Zagrebu in Beogradu tišče kurze k tlom, da bodo mogle tem cenejše kupiti dolarje iz Bleerovega posojila, katere bo morala vlada vreči na trg, ker nirrta denarja; 4. izvozniškega blaga je tako veliko, da morajo kurzi deviz padati. Iz gibanja kurza dinarja v preteklem tednu se vidi jasno: 1. V pondeljek je dvignil dinar kvišku Beograd; 2. v torek je prevzel iniciativo Zagreb in delal z dinarjem kar je hotel; Beograd in inozemske borze so sledile Zagrebu; 3. dinar ni stabiliziran niti eno uro: tekom borznega poslovanja varirajo sklepi za nekoliko točk; tendenca se menja dnevno po dvakrat ali še večkrat; 4.. v Beogradu je bil promet, razen enega dne, jako velik; 5. ta dan je morala intervenirati Narodna banka, vendar je kljub temu ostal en del nepokrit; 6. terminsko blago je vedno dražje, nego promptno in se ga zahteva več nego ga imamo. Vse to dokazuje, da se je dinarja polastila špekulacija. Posebnih pojavov ni nobenih, upoštevati pa se mora, da ni vstrajna, ne navzgor in ne navzdol. Včasih žene dinar navzgor, včasih navzdol. Veliki promet z velikimi izpremembami kurza brezdvomno donaša ogromne zaslužke onim, ki ga vrše, a ogromno škodo onim, na katerih račun se vrši. Naše lokomotive in vagoni koncem leta 1923. Koncem leta 1923 je imela naša kraljevina 2512 lokomotiv za nor-malnotirne in 718 lokomotiv za ozkotirne železnice. V prometu je bilo na normal-notirnih železnicah 1708 in na ozkotirnih železnicah 415 lokomotiv. Ostale lokomotive so bile izven prometa. Vagonov • smo imeli koncem 1. 1923. na razpolago 42.583 za normalnotirhe in 4860 za ozkotirne železnice. Od teh vagonov jih je bilo v prometu na normalnotirnih 25.896 in na ozkotirnih železnicah 3824. V )e-tu 1923 se je iz glavnih postaj odpremilo v brzovoznem prometu 28.470 vagonov, v osebnem prometu 102.505 vagonov, v mešanem prometu 184.895 vagonov in v tovornem prometu 259.615 vagonov, skupaj 575.545. Naše vinogradništvo. Ameriške trte je v Severni Srbiji 24.423’74 ha, domače trte 3.983 86, pridelka hi 770.455, na 1 ha 27.72; v Južni Srbiji je 41.16 ha ameriške trte, domače 8.517 68, pridelka hi 110.375, na ha 12.90; na Hrvatskem je 347 10 ha ameriške trte, domače 6.760, pridelka hi 1,156.534, na ha 27.89; v Bosni je 42 ha ameriške trte, domače 4.120, pridelka hi 113.340, na ha 27.30; v Vojvodini je ameriške trte 16.12659, domače 13.12964, pridelka hi 797.385, na ha 27.26; v Sloveniji je 19.79308 ha ameriške trte, domače 1.040'05, pridelka hi 418.973, na ha 20.11; v Dalmaciji je 25.690 47 ha trte, domače 8.457, pridelka 1,037.495 hi, na ha 30.38; v Crni gori je 116 01 ha ameriške trte, domače 44460, pridelka 9.569 hi, na ha 17.06. To so podatki iz ministrstva poljoprivrede, razglašeni na vinarski anketi v Beogradu. in sicer 872 čeških in 218 nemških. Produkcija soli. O produkciji soli so sedaj objavljeni le podatki do vštevši 1. 1921. V Simin Hanu pri Tuzli, kjer je najizdatnejše kameno solišče, je znašala produkcija 1. 1919 le 121.000 kg, v 1. 1921 pa že 4,416.000 kg. Morske soli se je produciralo 1. 1919 v Stonu samo 510.236 kg, v 1. 1921 pa že 1,607.360 kg. Soline na otoku Pagu so producirale 1. 1919 3,091.950 kg soli, 1. 1921 pa skoro še enkrat toliko, namreč 5,186.799 kg. Na otoku Krku se je pridobilo leta 1919 3,040.514 kg in 1. 1921 pa osemkrat toliko, to je 24,245.000 kg morske soli. V 1. 1921 smo bili kljub izdatno zvišani produkciji primorani uvoziti 38,952.873 kilogr. soli. V poznejših letih se je uvoz vsled vedno stopnjujoče se lastne produkcije izdatno znižal. Zadružništvo na Češkoslovaškem. Po uradnih podatkih je poslovalo na Češkoslovaškem koncem leta 1921 6215 pridobitnih in gospodarskih zadrug. Od teh je bilo 4795 čeških in 1420 nemških, odnosno so poslovale v češkem ali nemškem jeziku. Tekom 1. 1922 se je nji-hovo število zvišalo na 6343 (4868 če- ’ ških in 1486 nemških), tekom 1. 1923 pa znižalo na 6241 (4750 čeških in 1490 nemških). Koncem 1. 1923 je poslovalo 2211 gospodarskih, 1519 obrtniških, 1180 konzumnih, 1258 stavbenih in stanovanjskih, 55 občekoristnih. in 18 drugih zadrug. V tem izkazu niso vpoštevane zadruge, ki so bile koncem 1. 1923 v likvidaciji ali v konkurzu. Teh je bilo 1090 Stroški za preživljanje na Ogrskem. Tekom meseca avgusta t. 1. so se stroški za preživljanje nebistveno (za 0.5%) znižali, dasi so se najemnine povišale. Napram cenam v mesecu juliju 1. 1914 dosega koncem meseca avgusta t. 1. indeksna številka za živila 21.620, za obleko 20.900, za najemnine 3050, za kurjavo in razsvetljavo 18.240. Povprečna indeksna številka pa 16.273. Brezposelnost na Poljskem. Po podatkih uradnih posredovalnic dela je bilo koncem meseca julija 1.1. na Poljskem 149.000 oseb brezposelnih. Zakon o socialnem zavarovanju v Češkoslovaški sprejet. — V petek 19. t. m. je bil sprejet v češkoslovaškem parlamentu zakon o socialnem zavarovanju. Ob glasovanju je bila zbornica polnoštevilno zastopana. Za zakon so glasovale vse stranke vladne koalicije, obrtniki in klub nezavisnih. Proti vladnemu predlogu so glasovali skoro vsi nemški poslanci in češkoslovaški komunisti. Ker je vladna večina sprejela vladni predlog, se preda slednji senatu, a nato v podpis predsedniku republike. Proti osemurnemu delavniku. — Kongres osrednje zveze ameriških industrij-cev je pred dnevi odobril sklep, ki se protivi uvedbi mednarodnega sporazuma glede osemurnega delavnika. Največje zanimanje vlada za zgradbo stanovanjskih hiš sistema »Seidel«, vsled česar opozarjamo cenj. čitatelje na današnji oglas. mmmamaammmmBmmesmm WUDOtU< CZ. ~~Z3 Hmelj. XXVI. poročilo hmeljarskega društva Za Slovenijo. Ena tretjina letošnjega pridelka je že prodana po 7500—8500 Din za 100 kg. Razpoloženje je danes mirno, vendar čvrsto. Hmeljarji pričakujejo zboljšanje cen. — Društveno vodstvo. Ljubljanska borza. Dne 24. septembra 1924. Lesni trg: Trami, merkantilno tesani, 5 m dolž., 16/22 cm, fco meja, 4 vag., denar 567, blago 570, zaključki 567; trami, merkantil. tesani, 7 m dolž., 19/24 cm, fco meja, 2 vag., den. 567, bi. 570, zaklj. 567; remeljni, 4—5 m, 80/10 cm, fco meja, 1 vag., den. 567, bi. 570, zaklj. 567; letve, 3—4 m, 3/5 cm, fco meja, 2 vagona den. 567, bi. 570, zaklj. 567; testoni, fco meja, den. 520; hlodi, smrekovi, jelovi, 4—8 m dolž., media 25 cm, fco nakladal, postaja, den. 325; bukov, parjen les, 2 do 2.50 m deb., 20 in 27 mm, fco meja, bi. 950; oglje I. vilano, fco meja, denar 112.50; drva, bukova, suha, 1 m dolž., fco nakladalna postaja, denar 26. Žitni trg. Pšenica domača, fco Ljubija den. 370; pšenica bačka, fco bačka postaja, bi. 355; koruza bačka, fco bačka post., bi. 285; koruza nova, umetno sušena, dobava otkober, fco Slov. postaja, bi. 290; oves bački, fco bačka postaja, blago 295. Ostalo blago: Suhe gobe srednje, fco Ljubljana, den. 65, bi. 75; fižol ribničan, fco Ljubljana, den. 525; fižol ribničan, fco Postojna, bruto za neto, bi. 650; fižol prepeličar, fco Ljubljana, den 450; fižol prepeličar, z roko izbran, fco Ljubljana, den. 550; fižol mandolon, fco Ljubljana, den. 350; konoplja mandžur., brutto za netto, fco Ljubljana, bi. 880; brinje hrv. fco Karlovac, bi. 250; repica divja, čista, fco slavon. post., bi. 255; seno la, sladko, prešano, fco Ljubljana, den. 75; vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, fco nakladalna postaja, den 716, blago 780. Efekti: 2%% drž. renta za voj. škodo 115—122, Celjska posojilnica d. d. 210, Ljublj. kreditna banka 225—240, Merk. banka 123—130, I. hrvat. štedionica 916 do 918, Slavenska banka 100, Strojne tovarne in liv. —.—, Trbovelj, premogo-kopna družba 395—415, Združ. papirnice 120—125—123, 4%% kom. deželne banke 90. Tržna poročila. Živinski sejm v Mariboru. Dne 23. t. m. se je prignalo 5 konj, 7 bikov,-82 volov, 211 krav in 4 teleta. Cene so bile: za debele vole po 12.25—13.50, pdl-debele vole 11.25—12, plemenske vole 8—10, bike za klanje 8—12.25, mastne krave debele 11.75—13, plemenske krave 10—10.50, krave za klobasarje 7—8, molzne krave 8.75—10.50, breje krave 8.75—10.50; mlada živina 11.25 Din za 1 kg žive teže. — Semenj je bil bolj slabo obiskan, ker vsi kmetje še ne vedo, da so živinsik sejmi v Mariboru zopet dovoljeni. — Cene mesu: volovsko meso la 25—27, Ha 22—24, meso bikov in krav telic 20—21.50, telečje meso la 27—30, Ha 21—25, svinjsko meso 22.50 do 40 dinarjev za 1 kg. Tržaški trg. — Cene za zelenjavo in sadje na debelo. Česnik, za 100 kg, lir 360, sladka repa 40, zelje okisano 180, korenje 40—70, kostanj 80—130, cvetača 120, zelje sveže 50—60, čebula 30—65, stročji fižol 60—120, fižol 50—120, fige 80—40, suhe fige 260, limone za 100 komadov lir 10.80—15, melancane 30—40, jabolka 50—200, kutine 30—60, orehi 150—185, paprika 60—160, krompir 35 do 50, hruške 70—200, breskve 180—350, grah 180—250, paradižniki 20—40, slive 115—125, repa 40, zelen 60—80, špinača 70—120, grozdje 90—200, buče 60 do 130. Živinski semenj na Dunaju. Na sejmu 22. sept. je bilo živine 2920 glav in sicer domače 808 glav, iz Jugoslavije 492, iz Madžarske 970. Cene za 1 kg žive teže: voli la od 19.000 do 23.000 K, srednji od 15—17.000, slabi od 14—15.000 K, biki od 14—17.000 K, krave od 13—16.000, mršava živina od 8500—11.000. Potek sejma je bil živahen. Dobava, prodaja. Dobave: Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. oktobra t. 1. pri intendaqturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 15.100 kg petroleja. Dne 16. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega orodja. Dne 17. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošč za vzmeti, spojnih zapon, glav odbojni-kov itd.; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine, raznih kovin, raznih vijakov, žebljev itd. Dne 18. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov zavor; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega orodja. Dne 11. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave sive oljnate barve; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave steklenega materiala ter glede dobave in montiranja 4—5 mostnih vagonskih tehtnic. Dne 13. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 410.000 kg prešanega sena in 100.000 kg prešane slame; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mehkega stavbenega lesa in drugih lesnih izdelkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Drž. borza