Published and distributed under permit No. 728) autKor. by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Fresident, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
the only slovenian daily
between new york and chicago
the best medium to reach iso.ooo
slovenians in u. s., canada and south america.

ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
'OUJME
IV.—LETO IV.
CLEVELAND, O., SOBOTA (S ATURDAY) SEPT. 10th, 1921
ŠT. (NO.) 212.
Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
^ko izkazuje pre-%ava časnikarske
Venture.
^Časnikarska agentura — United Press" je zbrala ™roČila raznih uradov za %avo dela in trgovskih ?"0Tnic, ter je 'na 'podlagi ^Ra prišla do zaključka, da I Boložaj brezposelnosti ko-pfr toliko obrača 'na bo-,1e> To sicer ni uikaiko toč-Doročilo o položaju posajenih indu'stri'j, temveč sa-f° nekak splošen pregled, :J.temelji 'na podlagi nasledek poročil:
ftetrot, Midi, — Glasom poračuna urada za dobavo znaša število brezpo-^nih v Detroitu 50,000. To »omeni, da se je število brez JJMnih izza začetka ' leta J«o znižalo. Obnovitev v avtomobilskih tovar-
f,*1 je položaj precej izboljšalo,
Pittsburgh, Pa. — Glasom :?$>eil raznh civičnih orga I 5acij se število brezposel I \y tem okrožju niža. i t|.,| ittsburg sploh ba'je ni bil I ^dar hudo prizadet. Raču-i dSe. cla bodo jeklarne skr-F da pozimi 'ne bo dosti fposelnosti. En tisoč mož k dobilo delo od mestne u-f^ve, ko prične z gradnjo
bulevarda. jj^a distriktni konvenciji (7^ogariev, ki je zdaj tu v je bilo naznanjeno, da ,]; v pittsburškem, to je, 5. W'ktu, 30.000 rudarjev _
dela. Predsednik tega jMa, Robert. Gibbons, je Jjvil, da Skrbi za ene, ki j, ^ez sredstev, unija, in da d fto številnih okrajih ru-ipi oprijemljejo zadružni-
Farmerji prodajajo pšenico prehitro.
TAKO SE JE IZRAZIL TRGOVSKI TAJNIK HERBERT HOOVER.
Washington, D. C. — Trgovski tajnik Herbert Hoover pravi, da farmerji prodajajo pšenico preveč prehitro, in da je to vzrok nizkih cen, ki jih dobivajo zanjo.
"Najmanj 40 procentov pšeni-cne zaloge je bilo prodane v teku zadnjih 30 dni od strani far-merjev," pravi Hoover, "in to pomeni, da so cene izredno nizke. Žito hočejo spraviti vsi hkratu na trg ter s tem povzro-ajo padanje cen."
Hooverja je na to položaj o-pozoril farmerski urad, ki trdi, da da je prodaja večja kot pa zahteva, in da to povzroča nerednost na žitnem trgu.
To naglo prodajanje niža cene, toda koristi od tega imajo samo prelkupci in špekulantj, medtem ko mora konzument plačevati še vedno stare cene za moko.
Hoover pravi, da trditve, da so farmerji prisiljeni prodati svoje žitne zaloge, da pokrijejo dolg, nimajo podlage vzpričo kreditnih facilitet, ki jih nudita vojno-finančna korporacija in pa zvezni rezervni bančni sitem.
-O-
Brezposelna konferenca.
/
UMORJENA NEVETA.
gibanja, h ^lwaukee, Wis. — Harry ,%art, upravitelj vladnega i !% 7,n nreskrbn dpi a. r>0-
m
nekoliko zboljšanja v ^Boselnostnem položau. Javilo brezposelnih v Mil-*ee znaša 32.000.
jA Louis, Mo. — Glasom ?|lfive tukajšnje trgovske
CamdeSn, N. J. 9. sept. — Mrs. Isabela Dobsin, stara 39 let, nevesta dveh mesecev, je bila najdena mrtva na njenem domu v predmeistju tega mesta. Policija išče njenega moža. Par se je baje seznanil potom oglasa v časopisju. Oba sta bila že preje poročena.
-O--
Ob nekem kamnoseku v Berea, O., je našel' nočni čuvaj od The Cleveland Stone Co. notico: "George, prisilili so roe storiti kar sem storil." Poleg notice pa so bile hlače, kapa, jopič in par čevljev. Voda v kamnoseku je 200 čevljev globoka. Oblasti verujejo, da je položil oble-
Washington, 9. septembra. — Zastopnike za prihodnjo konferenco, ki bo razmotrivala problem brezposelnosti, se bo zbiralo na podlagi geografične razdelitve dežele, in na podlagi indu-strijalne razdelitve.
Zatrjuje se, da hoče predsednik odpraviti kontrolo gotovih skupin in blokov, kadar se gre za rešitev problemov, ki se tičejo celokupne dežele.
Mesto da bi se izbralo kako prominentno osebo iz vsake poglavitnih industrij, po katerem načrtu bi na konferenci prevladovali dolarski magnatje iz vzhoda, predlaga predsednik, da naj ima Vsak del dežele zastopnike vseh posameznih industrij.
Danes sta imela trgovski tajnik Hoover in delavski tajnik Davis dolg pogovor z ozirom na sklicanje konference, na kateri se ima govoriti, kako odpomoči sedanjemu položaju, ko je skoro šest milijonov oseb prisiljenih k brezdelju.
Mislilo se je, da bo predsednik osobje konference imenoval že danes, toda še ni dogotovil vseh detajlov. Na današnji kabinetni seji se je govorilo o določitvi datuma, toda se ni prišlo do sporazuma, akoravno se splošno misli, da se bo končno določilo 20. september. Današnja kabinetna seja se je bavila edinole z brez-poselnostno konferenco. Več poročil, podanih na konferenci, se smatra za dokaz, da se splošni položaj nekoliko izboljšuje.
Na brezposelnostni konferenci bodo zastopane tudi ženske. Trgovski tajnik Hoover se je danes izjavil, da bo več ženskih zastopnic pozvanih na konferenco. Mrs. Harriet Taylor Upton in Warren, O., ki je danes o tem govorila s predsednikom Hardingom. G
Gonja proti rudarskim voditeljem.
SKUŠALO SE BO ZVRNITI \ NANJO VSE KRIVDO ZA
NEMIRE V W. VIRGINIJI.
Washington, D. C. — (Poročilo Federated (Press.) — Rudarski unijski radniki west-virginijske. ga, to je 17. distrikta, ki so prišli semkaj, napovedujejo, da zamenja kažejo da bi 'bodo west-virginijske državne in okrajne oblasti prizadevale naprtati vso odgovornost za nedavne nemire na glave vseh unijskih uradnikov.
Kakor hitro se je "rudarska armada" mirno razšla domov, je governer Morgan nemudoma podal izjavo, da se bo na vse načine prizadevalo, da se kaznuje one, ki so naščuvali rudarje k "izdaj-skemu in uporniškemu" nastopu proti državi, in k temu je dodal, da so ga šerifi okrajev Logan, Boone, Fayette, Raleigh in Kana. wha zagotovili, da bodo okrajne oblasti storile vse, kar je v njihovi moči, da se kaznuje one, ki so odgovorni za to "proti-držav-no gibanje."
Krajevni rudarski voditelji izjavljajo, da imajo lastniki rud-njkov sodišča omenjenih okrajev pod absolutno kontrolo. Administracija justice v teh okrajih Je docela propadla, trdijo delavci, ki obenem tudi izjavljajo, da se je pohod rudarjev v Mingo pričel pravzaprav kot posledica protiza. konite aretacije in zapora 36 rudarjev.
Ako se bo poskusijo poloviti, pozapreti, obtožiti ali pa izgnati vse rudarje voditelje in rudarje, ki so se vdeležili pohoda, tedaj se voditelji boje da bo prišlo do novih nasilnih izbruhov.
C. F. Keeney in Fred Money,
štvo "Lilija" vabi občinstvo na zabavni ples, katerega priredi v Slovenskem Domu na Holmes Ave. jutri zvečer. Ker bo to ko na omenjeni kraj nekdo za ša- j pristna domača zabava, je pričalo, in da ni nihče skočil v vodo. kovati velike vdeležbe.
vilice, znaša število brez-igg
4% oseb, toda zatrjuje se, se to število stalno niža.
lel'nih v tem mestu okrog

J^ianapolis, Ind!. — Tho-1 A. Rulev. član državne-\\ Industrijalnega odbora, v oskrbi brezposelni se je danes izjavil, da v J; brezposelnostni položaj i^u zadnjih dveh mesecev
|0Vačuna, da sedanje števi-Šo^ezposelnih znaša dkrog:
na 50 procentov.
> mož.
Paul, Minn. j^Jttestnega, državnega in
X
Upravi-
n^ega urada za delo se je tu izjavil, da položaj l\ mestu ni letos nič slab lani ob istem času. se cla ie v St. Paulu k f*o 6000 oSe'b brez dela. ^ffalo, N. Y. - B. A. s^er, upravitelj 'bre'zpo-iW?s!tne.e:a urada v tem viln ? POToča, 'da znaša šte-Oqq brezposelnih dkrog 37,-ie „°.seb, kar pomeni, da se s^ožai .nekoliko zboljšat. Cjmsburg, Pa. - C. B. ^ komisar delavske-industrijalnega depart ta> je danes izjavil, da
se je brezposelnostna kriza v Pennsylvariiji nekoliko o-blažila potom konstrukcijske dela na javnih napravah.
Več kot $20.000.000 bodo porabile razne 'občine to leto samcr za izboljšanje cest, kanalov in mOstov.
Denver, Colo. — Državni delavski komisar Carl de Lochte, je danes izjavil, da je zdaj več kot 7000 delavcev v Denverju brez dela. Država si prizadeva dobiti potreben denar za nadaljevanje cestnega dela v gorovju tekom zime, da s tem prepreči resno brezdelje.
Spokane, Wash. — Število brezposelnih v tem mestu znaša 1500 oseb, kot 'izkazuje izava zveznega urada.
San Diego, Cal. — Računa se," da je v tem mestu 800 do 1000 navadnih delavcev brez dela.
Sioux City, la. — W. S. Holmes, ki ima v rokah u-nravo zveznega1 urada! za brezposelnost v tem mestu in okolici sploh končana.
Dallas, Tex. — Trgovska zbornica računa, da je okrog 2000 dseb brez dela v tem mestu.
Atlanta, Ga. — Brezposelnosti v Atlanti se počasi niža, kot se izjavlja tukajšnja trgovska zbornica. Tajnik
predsednik in tajnik 17. rudar-Slovensko Dramatično dru-|skega distrikta, sta že obtožena
umora. Zatrjuje se, da sta rudarje naščuvala k nemiru v katerem je bila ena oseba ubita. Ta način obtožbe je poznan kot "konstruktiven umor" in po tej teoriji je mogoče izreči obtožbo proti človeku na zelo nedoločeni in megleni podlagi.
Izjava governer j a Morgana dokazuje, da so lastniki rudni-
C. E. Robertson računa, da število brezposelnih znaša 5000 do 5500 oseb. Columbus, O. — Governer
Italija pomaga Avstriji?
JE PRIPRAVLJENA ZAVRNITI MADŽARSKO INVAZIJO.
Washington, 9. sept. — Glasom poročil, ki so danes dospela iz Rima, je italijanska vlada pripravljena pričeti s posredovanjem, da se ustavi madžarsko invazijo enega dela Avstrije, ki ga je določila mirovna konferenca Avstriji, a ga hoče obdržati Madžarska.
Poročila pravijo, da je italijansko zunanje ministrstvo naročilo svojemu zastopniku pri koncilu poslanikov v Parizu, da je potrebna podvzeti koletivne koraKe, da se prisili Madžarsko k izpolnjevanju mirovne pogodbe.
Iz Rima se poroča, da je koncil poslanik že vzprejel italijansko nabiranje, in da je skupna akcija za ustavitev Madžarov o-čividno že zagotovljena.
-o-
Draginja se veča.
Washington, 9. sept. — Vladni uradniki so soglasni v mnenju, da se bo draginja tekom zime še nadalje povišala. V tem naziranju se strinjajo tudi bankirji in trgovci, ki pravijo, da vidijo v tem znamenje, da se vrača dežela v normalne (?) čase.
Kot izkazuje poročilo delavskega departmenta, se cene živilom že višajo. Ekonomisti pravijo, da se bodo cene tistim predmetom, ki so v teku zadnjih 1 3 mesecih precej padle, vrne na stopnjo predmetov, katerih padec ni bil tako velik.
-o-
— Brezdelnost zapušča za sabo posledice, ki postajajo z vsakim dnem bolj vidne. Mnogo družin že ne more več shajati in obračati se morajo na razne dobrodelne organizacije za pomoč. Predsednik Associated Charities, S. M. Pond, se je izrazil včeraj, da je skrbla zveza tekom meseca julija za 4,195 družin in da se število prosilcev vedno veča. Če je že sedaj toliko bednih, kaj bo šele te-kom zime, če se ne prične z delom.
Davis izavlja, da se bo začelo z delom na cestah in drugih .javnih napravah, da se odpomore prehudi brezposel nosti v Ohio. Kot se izjavlja ravnatelj mestnega brez-poselnostnega urada, znaša število brezposelnih v Co-lumbusu 15.000 do 20.000.
Lansing, Mich. — Mestni uradniki se izjavljajo, da bo tukajšnja avtomobilska industrija v kratkem zopet pričela z obratovanjem, in da bo potem brezposelnostni problem docela rešen.
Norfolk, Va. —- Tu ie brez dela 7000 do 8000 OSe'b, toda računa se, da bo mestno konstrukcijsko delo. ki se bo pričelo v kratkem, dalo delo velikemu delu tega števila.
Springfield, 111. — Tu je brez dela 8000 do 9000 oseb.
Wilmington, Del. — Izjave mestnih uradnikov in voditeljev organiziranega delavstva izkazujeo, da je brez poselnostni problem v tem mestu sicer še vedno resen, a da se položaj boljša. Pred
l'1 kov odločeni, da zatro unije brez
ozira na to, kakšnih sredstev se imajo posluževati. Njegova izjava ni nič druzega kot grožnja za prosekucijo napram vsem onim, ki so aktivni pri unijskem gibanju. On že vnaprej zavzema stališče, da so vsega krive samo u-nije, in obljublja prosekucijo na debelo, še predno se je zbralo kake dokaze o vzrokih nemirov Ako bo governer vztrajal na tem, da se obtoži vse rudarske voditelje, tedaj bodo glasom izjav, ki poznajo razpoloženje teh viržinijskih gorskih rudarjev, slednji 'brez dvoma pričeli z novim pohodom v Mingo. Več rudarjev se nahaja že po več tednov ječi samo zato, ker se je na-
Rudarji so zgubili vso vero v poštenost državne vlade, in mir se more vrniti v prizadete pkrajine le, ako bo zvezna vlada nastopila ter zahtevala da se delavstvu vme pravice, ki so mu zajamčene v ustavi.
Rudarji prisegajo maščevanje Sid Hatfielda.
Matewan, W. Va. — Grob Sid Hatfielda, dogoletnega boritelja za pravice west-virginijskih rudarjev, ki se nahaja na tukajšnjem gorskem pokopališču, obišče vsak dan na stotine utrjenega gorskega ljudstva, ki prisegajo pri vsem, kar jim je sveto, da bodo maščevali njegov umor.
Bil je v prvi vrsti umor Hatfielda, k[ je povzročil pohod rudarjev proti okraju Mingo, kjer so v kontroli Baldwin-Felts detektivi.
Ko se je vršil pogreb Hatfielda
Predsednik imenoval delegate za razoro-žitveno konferenco.
TUDI EN DEMOKRAT JE MED DELEGATI, .Ki. BODO ZASTOPALI AMERIKO NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI.
Washington, 9. sept__Iz Bele
hiše je bilo danes popoldne naznanjeno, da bodo na prihodnji konferenci za omejitev razoro-ženja Zedinjene države zastopali naslednji delegatje.
Charles E. Hughes, državni tajnik; senator Henry Cabot Lodge iz Massachusetts, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve in republikanski vodja v senatu; Elihu Root iz New Yorka, bivši državni tajnik in senator; senator Oscar W. Underwood iz Alabame, demokratični vodja v senatu.
Delegacija bo potemtakem sestoj ala iz treh republikancev in enega demokrata.
Predsednik je že uradno obvestil o imenovanju državnega tajnika Hughesa in senatorja Lodge-a, ne pa Root-a in senatorja Underwooda, toda z obema je že govoril o stvari, in pričakuje, da bosta ponujeno mesto sprejela.
Vse sile, ki so obljubile prisostvovati konferenci, so obljubile poslati po štiri zastopnike.
---o--
— Poziv na shod! Slov. Soc. Klub št. 26. v Clevelandu sklicuje velik javen shod v torek, dne 13. septembra ob 7:30 uri zvečer v dvorani Rudi Božeglava na 6006 St. Clair Ave. Pripravljenih je več dobrih govornikov, kakor sodrug Petrich, Oven, Zajec in drugi. Predstavil se vam bo tudi socijalistični kandidat za councilmana v 23. wardi. Dolžnost zavednih delavcev je, da pri dete na ta shod vsi brez izjeme. Pripeljite seboj svoje prijatelje in znance, kateri še niso zainteresirani v našem gJbanju, da spoznajo cilj in smoter organiziranega proletarijata, ter dobe pogum in voljo za sodelovanje v velikem boju za osamosvojitev delavskega razreda. Pred otvoritvijo zapoje pev. zbor "Zarja" par pesmi. Vstopnina prosta.
— Preko Niagarskih slapov se
je vrgla kasno sinoči nelka ženska o kateri se misli, da je iz Cleve-
Grška ofenziva peša.
Carigrad, sept. 9. — Tukajšnji vojaški izvedenci izražajo mnenje, da je grška ofenziva proti Angori docela propadla.
Grški fiasko ni le posledica transportnih teškoč, temveč tudi slabega vojaškega vodstva in nezadostnega topništva.
Turki so se napredujočim l*r-kom silno postavili po robu. Pognali so jih nazaj ter jim zadali teške izgube. Bolnišnice po azi-jatski Turčiji so prenapolnjeni z ranjenci.
Poroča se, da je bila pri napadu na Caldagh uničena ena cela grška divizija.
Toda ta zmaga Turkov je samo negativna, kajti tudi oni so utrpeli teške izgube ter morajo dovoliti Grkom, da se redno umikajo. Pričakuje se, da se bodo Grki umaknili do SivrUHisar, vzhodno od Eski-Sher.
-1-o---
—	Ob belem dnevu so včeraj trije roparji oropali Fairmont Creamery družbo za $1200 v gotovini in čekih. V uradu na 608 Bolivar Ave. so bili za časa ropa trije pisači in en voznik. Čakali so na ostale voznike, da pridejo in oddajo dnevne dohodke. Kal-je bilo prišlo denarja v blagajno tekom dneva, se je nahajal v odprti varnostni blagajni blizu vrat. Kar stopijo trije moški in ukažejo vsem štirim, naj dvignejo roke, nakar so pobrali denar, katerega je bilo $500 v gotovini in $700 v čekih. Ko so bili z delom gotovi, so še zaprli žrtve v neko zadnjo sobo, ter pobegnili.
—	Rev. J. F. Peat, ki je bil celih 28 let misijonar v zapadnem delu kitajske/in ki sesedaj mudi tukaj s svojo ženo na enoletnem dopustu, pravi, da če se bo na razoroževalni konferenci delovalo na to, da se javna diplomacija dejansko upošteva za Kitajsko, potem ima slednja rožnato bodočnost. V nasprotnem slučaju pa bo izročena na milost in nemi, lost njenih sovražnikov, ki vsi komaj čakajo, kje bi ji kaj odtrgali. V opisovanju Chungkin-ga, mesta kjer se je Mr. Peat največ mudil, pravi, da je mesto približno tako veliko kot St. Louis, toda ima okrog 700.000 prebivalstva. Vsi ti ljudje živijo v mestu, ki meri kake štiri kvadratne milje. Po ozkih ulicah se
landa. Njeno truplo se je videlo, i neprestano gnete nožica ljudi
šlo pri njih delavske liste ali pa in njegovega tovariša Chamber-
ker so kritizirali ravnanje avtoritet. Svoboda govora in zborovanja je stvar preteklosti v okrajih, ki so pod kontrolo rudarskih podjetnikov in državnih konstab. lerjev. Državni uradniki in sodišča so pod njih vplivom, včasih pa celo v njih direktni službi.
Senatni preiskovalni odsek na. merava s 19. septembrom nanovo
štirimi meseci se je računa- Pričeti z zasliševanjem o položa
lo, da je brez dela najmanj 10.000 mož, danes pa se ra-
juv Mingo. Organizirano delavstvo isli ob tej priliki nanovo
čuna število brezposelnih na!P°dvzeti vse korake, da opozori približno 7000.	zvezno vlado na resnost položaja.
sa, so bile na pokopališču postavljene straže državnih miličarjev. Hatfieldov grob se nahaja takoj poleg bivšega matewanskega župana Cael C. Testmana, ki je bil ustreljen v znani matewanski bit ki, ki se je vršila 11. maja, 1920, v kateri je Hatfield v obrambi župana ustrelil sedem Baldwin-Felts detektivov, ki so prišli da pomečejo rudarske družine iz kompanijskih stanovanj.
Oba sta bila člana rudarske unije, 'Sid Hatfield je bil matewanski policijski načelnik.
ko je treščilo v globino in kasneje se je zopet prikazalo na površje pri slapovskih vrtincih. V bližini ameriškega padca je bila najdena ročna torbica, v kateri je bilo več vizitk z imenom Beatrice Orr, 31 1 Theodore t. in pa ženski klobuk. Clevelandska policija, ki je bila o tem obveščena, ni mogla dosedaj še ničesar natančni cesti ni nobene hišne številke nejšega dognati, kajti na označe-
311.
— Bivši mestni vrhovni sodnik
William McGannon je bil včeraj na domu svoje matere Mrs. Mary McGannon, 1422 W. 1 12 St. Vrnil se je ravnokar iz pet-teden-ske avtomobilske vožnje proti za-padu. Njegova žena pravi, da je vožnja mnogo koristila njegovemu zdravju, toda da nima za bo, dočnost nikakih načrtov. Sedaj čaka refzultata priziva, katerega je vložil glede porotine odločitve, da je namreč kriv krivega pričanja pri obravnavi, ko je bil obtožen v zvezi s Kagyjevem urno-(rom.
Pravi, da ko se človek vrne v Ameriko, se mu zdi kot da primanjkuje ljudi, ker je tu toliko prostora. Chunking je za zapad-no Kitajsko isto kot New York za Ameriko.
—	Vse igralce drame "Sin" se
opozarja, naj pridejo nocoj za go. tovo na igralno skušnjo, ki se bo vršila v Božeglavovi dvorani. —Igrovodja.
—	Cena grozdju pada. Trgovci s sadjem naznanjajo, da je padla cena domačemu grozdju za 11 odstotkov v teku zadnjega tedna. Včeraj se e prodajalo po $4 buŠel in od 8 do 10c funt. En teden nazaj pa je veljalo $4.50 bušel ali 110 do 12c funt.
—	V nedeljo ob 7:30 zvečer se
vrši važna seja delničarjev Slovenskega Doma v lastnih prosto, rih. Vsi delničarji so prošeni, da so gotovo navzoči.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
. ■•■•.t" '■-■'	»ii	m
SEPTEMBER 10 th, 1921.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
I * ' "-———— -	:	? I ■ ■■	r
x	Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation_—_ 6418 ST. CLAIR AVE.
subscription rates:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newbursrh by mail.......1 year $6,00. 6 mo. S3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 ao. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo.	$4.00
posamezna Številka 3. _____single copy 3c.
Lastuie in izdaia ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oRlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) SEPT. 10th, 1921
eija ima svoj dnevni organ "Prosveta'', ki je v tem oziraj za pobratimijo narodov se je na vršil svojo nalogo v najpopolnejši meri. Slišali smo že!Ponovila več minut še v veči> me' tupatam koga, ki je bil mnenja, da naj bi se podporna|n' organizacija ne zanimala za nič druzega kot za podporno 'delo. Ni dvoma, da najdemo ljudi takih nazorov, ki imajo dobre namene ,ampak ti ljudje pa pozabljajo, da so naše podporne organizacije skoro edini izraz naše skupnoteti, zahtevajoč mnogo dela in žrtev, in da bi bilo samo trošenje naših energij, če bi se iste držale strogo svojega obligatnega dela. Tak luksus si privoščijo lahko Amerikanci in drugi večji narodi, za nas pa bi ne pomenil napredek, temveč nazadovanje.
Francoski socijalisti se bore v drzne to trditi, ta onečašča Jau-svoji deželi s preračunano vztrajnostjo proti šovinistom. Našim
resov spomin.
Imenitno in točno je zavrnil so-drug Lefibre organizacij, pri Jau-
Evropsko vprašanje ni naza- sodrugom v Franciji se je že podnje francosko-nemški problem, srečilo vplivati proti kriku po so- j resovi slavnosti nezaslišano trdi-Francoski šovinisti zastrupljajo in vraštvu in maščevanju od strani j tev komunistov: "Jaurez bi bil s
OTb tednuo
Cleveland ima te dni čast sprejemati v 'svojo sredo delegate dveh podpornih organizacij, SNPJ in pa SDPZ. y imenu vseh napredno mislečih Slovencev in Slovenk v slovenski metropali v Ameriki jim izrekamo najprisrč-nejši pozdrav ter želimo njihovemu zborovanju največjo mero sporazumnega dela in uspeha, ker smo mnenja, da bo to najboljši dokaz in .najboljše bodrilo ostalim podpornim organizacijam, ki dozdaj še niso prišle do važnega zaključka, da v združenju, v koncentraciji sil je moč, in da bodo pod pritiskom vzgleda, ki jim ga bo nudila clevelandska konvencija priglasile svojo Voljhdst za skupno delo.
/ , Podporne organizacije med Slovenci v Ameriki so v večjega pomena kot pa bi si človek, nepoznajoč naše razmere, predstavljal, če bi sodil njih delo samo na podlagi njih imen. Naše takozvane podporne organizacije so sicer res v prvi vrsti vršile delo Samaritana, pomagale so 'bolnikom ter podpirale vdove in sirote, ampak to ni bila meja njih aktivnosti. Navadno je ustanovitev podpornega društva v naselbini pomenila tudi, da se je pričelo vzbujati prebivalstvo Vkulturnem in političnem oziru.
Po dolgotrajnem razmotrivapju in prizadevanju je končno prišlo do združitve dveh naših podpornih organizacij, SNPJ in SDPZ. Konvencija, ki se bo otvorila v pondeljek v Clevelandu bo podvzela dalekosežne korake za izpopolnenje notranjega dela organizacije. Uparno, da se bo to dalo doseči na tak način, da bodo vse naše podporne organizacije, ali pa vsaj one z napredno-misle-čim članstvom, začutile željo za združitev. Nimamo dvoma, da bodo delegatje imeli to misel pred očmi ves čas zborovanja, kajti oni predstavljajo najbolj inteligenten in razsoden del našega naroda v Ameriki, in kot taki se zavedajo važnosti te konvencije.
V tem duhu vas iskreno pozdravljamo v naši sredi ter vam želimo naj obilnejšega uspeha pri tem vašem delu za materijalni in moralni napredek slovenskega delavstva v Ameriki.	'"	■ ^
Botru Pircu ni prav, da se nekateri slovenski listi v Ameriki ne navdušujejo za 100-procentni "amerikani-zem" v smislu kot ga učijo Ku Klux KlanOvci in pa člani Ameriške Legije, to je s molo in perjem. Gospoda Pir-ca bi vprašali, zakaj sploh živi na račun 'slovenskih delavcev, ko vendar s tako vnemo pridiguje svoj kuklukla-novski "amerikanizem''. Slovenci niso prišli v Ameriko, da ise klečeplazijo pred malikom anglo-saškega "ameri-kandzma". Prišli so kot svobodni ljudje, da nudijo delo svojih rok in svojih glav novi deželi, zavedajoči se, cla jim Amerika za to nudi priliko svobodnega razvoja. ''Amerikanizem" ni tisto, kar si predstavljajo nekateri Amerikanci angleškega pokoljenja, ampak resnični a-merikanizem je ono, kar je ustvarila in še ustvarja kolektivno delo rok in možgan vseh narodnosti v Ameriki.
Pire prodajat Kukluksklanovcem, ne pa slovenskim delavcem v Ameriki.
Rojaki so se učili na sejah teh podpornih društev parte- ... .	■ .	...
J.	, j. - v	•	ji •	Svoje plesnjive m pasje nazore o arnenkanizmu naj gre
mentarnega reda, discipline, vzajemnega dela m takt- J 1 , Tr „J,, .	, , . J
nega postopanja, in to je jako velikega pomena. Ravno
delu naših podpornih organizacij se imamo zahvaliti, da
je pretežni del našega naroda v Ameriki intelektualno
na višji stopnji, kot rojaki, ki žive v stari domovini.
Podporne organizacije so bile ona tesna vez, ki je naš
narod v Ameriki, dasiravno je raztresen in razmetan
žirom vseh Zedinjenih držav, držala skupaj, da se niso
odtujili drug drugemu ter da niso izgubili svoje narodne
skupnosti. Delo naših podpornih organizacij bo docela
zadostno znala oceniti šele bodočnost.
hujskajo javno mnenje v Franciji po njej služečem časopisju, pri čemur z veseljem izrablja izjave in dejanja vsenemcev vseh barev. Nemški šovinisti delajo isto v Nemčiji. Agitacijske snovi za hujskanje narodov si preskrbujejo šovinisti obeh dežel med seboj kar na kupe. Ker je tu in tam sko ro vse časopisje plačano od go-spodujočega razreda, ni čudno, če odmeva po vsem svetu pesem sovraštva jek maščevanje. V širokih plasteh francoskega naroda se zbuja strah, da si bo Nemčija kljub mirovni pogodbi in sploh prej opomogla od vojnih posledic kakor Francija, da potem potegne meč k britkemu, krvavemu maščevanju.
Pri tem se pa trudijo francoski šovinisti zbujati sum, češ, da v Nemčiji delajo vsi razredi in vse stranke za vzpostavitev starega militarizma s svojim regimentom, ki hoče posabljati ves svet.
Francoski in nemški šovinisti priostrujejo problem razmerja med Nemčijo in Francijo tako, kakor da ne bi bilo prostora za obe državi v Evropi. Ena mora umreti, da bo mogla druga žive li. Vemo pa, da temu ni tako.
Če bi prisilila Francija Nemčijo k smrti, bi Francija morala u-mreti z njo. Zakaj Francija ne more živeti in uspevati, brez blagostanja Nemčitje. Če bi hotela Nemčija prej ali slej uničiti Francijo, bi se Nemčija uničila s Francijo. Zakaj Nemčija ne more živeti in uspevati brez blagostanja Francije.
Zmagovalci in premaganci u-mirajo končno ob zmagi in porazu.
šovinistov na široko javnost in komunisti. pravijo komunisti. Jaz se do gotove meje tudi uveljavi-jpa pravim: Vsi bi bili z Jaure-
ti. To je v Franciji še težje nego v Nemčiji.
Pogled na uničena ozemlja, trpljenje in beda ljudi, ki so izgubili ognjišče in dom ,še vedno iz-nova razboli stare rane. Bol, jeza in ogorčenje se zbujajo vedno iznova proti onim, ki so predvsem odgovorni za to, da so rodovitna zemlja in stare kulturne dobrine postale puščava in kupi
som!" Zborovalci so pritrjevali tem jasnim besedam z burnim pri trjevanjem.
Politični pomen 29. julija t. !• tiči v tem, da so si v Parizu javno francoski in nemški socijalisti ob burnem pritrjevanju tiso-čev in ob zavednem nasprotstvu proti kapitalistični vojni in mirovni politiki, prisegli v roko, kljub vsem silam delati za sporazum
razvalin. Ni treba biti Francoz, med Francijo in Nemčijo. S;poda ga pograbi jeza proti poži- znanje, da more vse popraviti le
galcem, če vidi te kraje. V spravo je treba Vse to popraviti, dobro delo bo to človeštvu.
skupno delo proletarcev vseh u-deleženih dežel, se je povečalo s pobratimstvom francoskega m
"Srčnost, to je: zakona tri- j nemškega naroda. Dunaj-Amster umfirajoče laži ne smemo trpe- j dam-Pariz. To so značilne besede neodvisne politike revolucijo-narnih socijalistov proti politiki imperialistične entente: Versailles-Spa-London.
Delo za sporazum bo trudapol-no in bo zahtevalo neutrudnost-Mnogo težkoč bo treba odpraviti. Toda prvi, najtežji korak i® je posrečil, veriga je pretrgana, prvi vpad napravljen. S tem )e predpogoj za uspešno delo sporazuma storjen: soglasje med francoskimi in nemskim'i socijalisti.
NE IDITE PREKO MEJE!
Nemčija m Francija,
Spisal Artur Crispien.
Od Vseh naših podpornih organizacij pa je največjega pomena za slovenski živelj v Ameriki Slovenska narodna podporna jednota. V njej so se združili slovenski ameriški delavci naprednih tendenc. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da tvorijo aktivnosti te organizacije najvažnejše poglavje v našem vsesplošnem razvoju. Kjer
je ustanovljeno društvo SNPJ, tam je opažati navado ^gT zTJtopnika "oTdoigoL, tudi zanimanje za politično in kulturno delo . Organiza- nem odobravanju šesttisoč v Pa-
Srčno dejanje je bilo naših francoskih sodrugov, da so povabili k letošnji Jauresovi slavnosli zastopnika nemške neodvisne so-cijalno demokratične stranke. — Srčno dejanje političnega in zgodovinskega pomena. Tako je postala Jauresova slavnost v okviru manifestacije za človeške pravice obenem vplivna izjava francoskih socijalistov za spravo med i
francoskim in nemškim ljudstvom Marcel Sembat je pozdravil nem-
lači du Trocadero zbranih ljudi z zagotovilom ,da je francosko ljud stvo prežeto globoke miroljubnosti.
"Zlasti prosim našega prijatelja Crispiena, da pove v Nemčiji, da žele francoski socijalisti iz vsega srca, da se naroda Francije in Nemčije bratsko zvežeta. In ko je potem zastopnik nemške neodvisne stranke socijalno demokratične nastopil, so se pridružili tisoči francoskih socijalistov s ponovnim demonstrativnim pritrjevanjem Sembatovim besedam
Neki šovinist je skušal kaliti razpoloženje z žvižgom. Posledica je bila, da je šovinist, brez brutalnosti, bil odstranjen iz dvorane, manifestacija zborovalcev
ti. Besede, ki jih je nekoč Jaurez izgovoril v ogovoru na mladino, s obile geslo spominske slavnosti. Pogumen boj mednarodnih socijalistov za spravo med narodi proti narode hujskajočim la-žem nacijonalistične buržoazije.
Dan 30. julij 1921 dan Jau-resovega slavja, je postal zgodovinski dan. Prvič po dolgih tež-j Jkih vojnih letih je govoril zopet nemški socijalisti v Franciji javno in glasno prot vojni in kapitalizmu.
Zaman skušajo meščanski hujskaški listi pob unit i proti ''borbi" trdnost sloge .resnoba jn veličast-venost prireditve pobija vse niz-kotnosti.
Francoski komunisti so skušali dejstvo popolnoma zamolčati, da je nemški proletarec v Parizu izrekel spoštovanje proletar-skernu predbojevniku Jauresu. — "L'Humanite", glasilo komunistov, ni prineslo niti besedice o
danes
znan-; Jauresovi slavnosti. Tako malo socijalističnega soldarnostnega ču ta je pri komunistih, da nočejo prav nič podpirati socijalistično resnico proti kapitalistični laži.
Komunisti so pred nekaj dnevi v majhnem lokalu priredili sestanek v spomin na Jauresa, ki ni bil v nobeni primeri z veličastno umetniško prireditvijo socijalistov. Le nepoštena in surova me toda agitacije komunistov je če ti trdijo, da bi bil Jaures v njihovih vrstah. Jaures boljševiiki komunist! Jaures, odločen sovražnik vsega surovega nasilja, zani-čevaleč brutalnosti, katerega življenje je bilo ena sama borba za počlovečenje človeštva, kateremu je bil socijalizem citj, ki bo prepojen s fino socijalistično kul-
Narodi vseh dežel so gospodarsko, umetniško, stveno, v vsem svojem kulturnem življenju in delovanju in drug od drugega odvisni, da je usoda e-ne države odločilnega pomena za usodo drugih držav.
Usoda Nemčije, Francije, Avstrije, Rusije ali kake druge evrop ske države odloča o usodi Evrope. Nasilne rešitve narodnostnih vprašanj v temelju niso nič drugega kot odgeditev nerešenih pro blemov za bodoče čase. Dokler ne bodo v -socijalizmu s kapitalizmom premagana vsa narodnostna vprašanja, morame skuhati v vseh teh vprašanjih doseči sporazum med deželami.
Sporazum tudi med Francijo in Nemčijo! Tako kličejo francoski socijalisti Nemčiji. Čujemo ta klic ljubezni do ljudi in odgo- turo, Jaurez, boljševiški komu-
' nist! Jaurez za teror! Kdor
Če vozite hitreje kot je dovoljeno, vas bo sodnik kaznoval-Če se preveč najeste, vas bo kaznoval želodec. Znaki so, če se počutite polne, utrujene, in ni" mate nikake volje do dela. Želo-dec ne more opravljati svoje dolz
nosti in pomagati mu morate
da
vorimo mu.
se znebi učinkov zabasanosti-Najboljša pomoč je Trinerj«v° grenko vino. To zdravilo vam bo spraznilo čreva, brez da vas telesno oslabelo, vam zboljšalo prebavo in vam oživel" tek. Kot tonika za nervozen s1' stem, bo pregnalo slab čut, utrii' jenosi: in depresijo, kar vse V0' vzročajo toksini, ki se napravo" v drobovju. Vprašajte va^eg® lekarnarja ali trgovca z zdrav''1 za druga Trinerjeva zdravila. ^ revmatiz^m, ki se navadno rad oglasi s spremembo letnež3 časa, za nevralgijo, izpahnen]3' trudne živce, itd. je Trmer's L'' niment najboljše zdravilo. Mr-Vietti nam je pisal iz Redd.mS' Calif., 4. augusta 1921: ,,Po»kfl* sil sem Triner's Liniment in Pr°' našel sem, da je najboljše kaf sem jih še kdaj rabil. Silno !e priporočani mojim prijateljem-
(Advt.)
"Prav rada," odgovori teta. ''Pomislite za zimo, kaj bo vaša mlada žena počela vse dolge večere? Ali naj kakor redovnica čepi doma za pečjo? To ne gre in ne gre; nekoliko bi ji moral privoščiti veselja, katerega uživajo druge gospe v polni meri. Kupite ji ložo v gledališču; to je vendar nedolžno veselje, in ako so igralci le količkaj prida, blaže gledališke predstave človeku um in srce."
"Tako je," pritrdi Lovro in takoj zopet umolkne kakor da nekaj preudarja.
"Torej? vpraša teta zopet.
"Vse je dobro; popolnoma se ujemam z vašim nasvetom, ko bi le hoteli vi mojo ženo spremljati v gledališče. Saj veste, da jaz ne utegnem vsak večer iz proda-jalnice, sama pa Klotilda ne more hoditi na javna zabavišča."
"Ne vem, zakaj bi ne mogla hoditi sama v gledališče," ugovarja teta. Zdajci se zaničljivo zasmeje in nadaljuje: "Res, pozabila sem, da smo v Ljubljani! Kaj bi ljudje rekli! Bodi, prav rada vam ustrežem, da vidite, kako sem vsekdar vdana Lisjakovemu rodu.''
Drugi dan opoldne prinese Lovro svoji ženi ključ do gledališke lože, katero je najel za vso igralno dobo. Za nekaj trenotkov postoji, da bi videl, ali se bo rado-vala. njegovega daru. Toda zmotil se je. Klotilda vzame ključ in reče hladno:
"Dobro, saj mi res ni treba sami skrbeti za vse. Ali je pač v prvem nadstropju?
"Je," pravi Lovro, in kar zmrači se mu pred očmi od silne žalosti. Obrnil se je in molče šel v obednico, kjer so že čakali pomočniki in učenci vsak za svojim
stolom.

m
m.
Kodrava Marjeta je zopet prišla k Mrakovi gospe na posvetovanje, d?, bi se zmenili, česa vsega je treba gospe, ki hodi redno v gledališče. Teta Brigita je sicer tudi kaj izkusila, toda v mlajših letih je živela na tujem in zato ni vedela, kakšne so ljubljanske šege pri takih prilikah. Marjeta pa je do najmanjše igle poznala vse potrebe odličnih gospa in je torej vselej zadela pravo. Opozorila je Klotildo, da se ne sme vedno kazati v isti opravi; menjavati bo morala obleko in tudi lišp ter sploh skrbeti za spremembo. Tudi ii je svetovala, naj si najame stalno frizerko, ki -ji bo lase umetno spletala in naravnavala.
PripravevZf» gledališče so Klotildo prijetno zabavale, zakaj imela je vsaj skrbeti za kaj. Težko je čakala prvega večera, in ko se je bogato nališpana pokazala v gledališču, zapazili so jo takoj in sedaj iz te, sedaj iz druge nasprotne lože nastavljali kukalca proti nji. Klotilda n iumela, kaj to pomeni in bilo jo sprva nekam sram. Toda kmalu je videla, da se ozirajo tudi po drugih ložah, in storila je enako. Naravnala si je kukalce in prav po volji ogledovala zbrano' občinstvo. Skoro so jo gledalci bolj zanimali nego igra sama, o kateri je u-mela le malo, ker je bila prerazmišljena. Oči so se ji vsak čas obračale od odra v parter in tukaj so se ujemale z očmi mladih gizdalinov, zlasti tistih v belih suknjah, ki so sedeli v prvi vrsti in hoteli v prestankih s kukalci kar prebosti vsak ženski obraz. Brigita je sedela bolj zadi, in le toliko je je bilo videti, da so ljudje vedeli, da Mrakova žena ni sama. Navzlic temu so izkušene njene oči takoj zapazile sleherno stvarco in precej je oppzoriia bratranko nanjo. Tukaj ji je pokazala, kak se plavolapa deklica spogleduje z mladim častnikom ondi, kako lepa gospa drugemu častniku namiguje s pahljačo; zopet v drugi loži je iztaknila nerodnega zaljubljenca. kako se je vsiljeval izvoljenki svojega srca, ona pa ga je odbijala in se nevoljno obračala od njega.
Tako se je Klotilda po malem seznanila z vsemi skrivnostmi gospodskega "društva" in je silno želela, da bi se gibala ondi tudi ona in ga ne gledala semo od da-
leč. Vsak korak v svet ji je vzbudil novih želja, in toliko da se ji je izpolnila ena, že se ji je porodila druga. V kratkem času je bila zopet tista nemirna in razvajena Klotilda, kakršna je bila v otroških letih; le to je bil velik razloček, da so se njena slaba svojstva sedaj kazala docela drugače, kakor tudi ona ni bila več dete, ampak žena v najlepših letih, polna želja in hrepenenja, ali tudi brezmejno nepotrpežljiva, sitna in nevoljna, če se ji ni takoj izpolnilo, kar je hotela. Vendar ni bila nikakor zadovoljna; tisti čas, ko je kaj dosegla, ni se več menila za stvar in bila je čmerna, dokler nenasitno njeno srce ni zopet iztaknilo nove stvari, da je hrepenela po nji. Teta Brigita ji je v tem stregla kakor zli duh; prav ona jo je zavajala na opolzka pota in ni bila nikdar v zadregi. kakor je bilo treba z novimi osnovami razvnet.i um in srce nesrečni ženi.
Za svoje izprohode sta si volili Klotilda in Brigita odslej le take kraje, kjer se je zbirala odlična ljubljanska gospoda. Največkrat si jih videl v "Zvezdi", zlasti kadar je bila tam vojaška godba. Tudi sicer sta radi hodili ondot, zakaj v vsaki dnevni dobi sta sreča val i zanimivih ljudi, moških in ženskih; kadar pa ni bilo drugih, roži j al i so častniki s sabljami okoli kazine. Lepa ženska ni mogla iti mimo teh Martovih sinov, da bi je pe bili pomerili od nog do glave in si tudi kaj ne zašepetali. KI o tilde to nikakor ni motilo, ampak celo ugajalo je njenemu srcu, kadar je čutila, da jo kdo opazuje. Rada je torej hodila mimo kazine, in kadarkoli je šla po opravkih z doma, vselej je hodila tako po raznih ulicah, da je naposled krenila tudi v "Zvezdo". Po malem se je privadila pohajati brez tete, zlasti po mestu, kjer to ni bilo nič nespodobnega; saj si videl tudi druge imenitne gospe brez druščine.
Ko se nekega dne predpoldne Mrakova žena in nje na teta zopet brez pravega namena izprehajata po "Zvezdi", prihaja z Dunajske ceste visokorasel, vitek častnik. Na iskrem konjiču dirja proti nunski cerkvi, ondi pa krene na levo proti gledališču.
"Kdo pa je to? ' vpraša Klotilda vsa nemirna svojo teto; "pojdiva tja, da ga bolje vidiva. Le poglejte,
h
kako okretno brzda konja; sedaj poskakuje, sedaj pa mirno, kakor on hoče. Ne vem, komu bi se bolj cU dila, ali konju, ali jahaču. Sedaj ga je obrnil in jaha v kolobar. Čemu neki?"
"Izkazuje se lepi Škrbinski; ali je ne vidiš na oknU' kako zadovoljno gleda svojega kavalirja?"
V tem prideta do vzhodne "Zvezdine" ograje, t tilda gleda kar uprtih oči zanimivi prizor in se le zavidno ozre na okno.
"Škrbinski se izkazuje?" reče teti, miluje lepeg3 jahača, ''ali ni mogel najti nobene boljše?"
Kaj hočeš, takšni gospodje niso izbirčni,'' °Pra vičuje ga Brigita; "gospodičnam se ne smejo preveč o ^ brikati, da bi se ne morali ženiti; izmed gospa Pa bogata Škrbinka najlubeznivejša in za sedaj tudi naj"0 ^ slavij ena, dokler se na ženskem obzorju ne prikaže n° va zvezda, ki i o zatemni z večjim sijajem."
Mrakova žena je hotela teti nekaj zavrniti, toda ^ griznila se je v ustna in zamolčala besede, ki jih je ^ slila izgovoriti; toda njena 'spremljevalka je bila v enih rečeh prezvedena, da bi ji bil ušel. naj man)31 ^ gljaj mlade tovarišice. Ugenila je natanko, kakšna ^ sel ji je šinila v glavo, toda ni je hotela motiti v sn° nju. V tem s6 Klotilda hitro prijati m vpraša mirn0-"Teta, ali poznate jahača?"	^jJ
"Po obrazu ga poznam; nadporočnik Ahne" je, generalov adjutant. Sploh ga cenijo, da je na) .častnik vse posadke."
''Ali je imenitnega rodu?"
"Je in tudi ni, kakor hočeš; pravijo, da j® " konski sin imenitnega češkega grofa ali celo kneza-
"Gotovo da je," pritrdi Klotilda. "Ne j iti, da se mu po žilah pretaka plemenita .Ijri; 'e g ' kako lično in lahko sedi na lepi živali kakor pn»t<'n. u tez!" To rekši umolkne in se ozira po vitkem ca® ki je konju popustil brzdo, pogladil ga po vratu časi odhajal dalje. Ko izgine okoli ogla, vzklikn® tilda žalostno:	_
''Teta, zakaj jaz ne znam jahati! Dirjala bi vila, da bi se kar prašilo za menoj!
Zlatnina resnične vrednosti
JU se dobi le pri najuglednejših m, zlatarjih. Biseri, dragulji in |p dragoceni kameni so zelo II cesto ponarejeni in mesto S"" dobrih se vam da slabe.
i!?, Toda če kupujete pri nas a ste lahko prepričani, da bo-
"J
$f ste dobili vedno dobro bla-^ go. Naša zbirka zlatnine in srebrnine »je najboljše vrste.
POSEBNO ZNIŽANE CENE NA DIAMANTIH!
Wrank Cerne,
t JEWELER ano MUSIC STORE
^j^wwfiiTBTi ifni 'i iT« I i iTatn tlifTi iT5T5 itaTšrf ET1 iPBTTiiIeIi t liel i t i ■ t ■ ilmti »laiTi iT«l lin« i ttlaTl iTETl ijelii i i l«"i ilfcl i
VSE ROJAKE IN ROJAKINJE IZ COLLINWOODA IN IZ CLEVELANDA SE PRIJAZNO VABI,
Zabavnega Plesnega Večera
katerega priredi
v nedeljo, 11. septembra 1921
v Slov. Domu na Holmes Avenue
Igrala bode izvrstna godba na meh.
Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 25c.
Za lačne in žejne je že vse preskrbljeno. Zabave bo dovolj za vse.	Vabi
"lilija".
ROJAKI POZOR!
Sedaj se nahajam v Collinwoodu v prostorih John Polomskija na
449 east 157th st. kjer vodim trgovino z mehkimi pijačami, eiga-rami in tobakom. Postrežba je točna in prijazna. Se vam torej priporočam za obilen obisk.
449 east 157th st,
je še vedno v teku. Pridite in oglejte si ogromno zalogo moškega in ženskega blaga, obleke za dečke, in deklice, ki se prodajajo po skrajno 'nizkih cenah . Ravnokar smo prejeli veliko volnenih jopiče v (svedrov) za male in velike, moške in ženske. Cene pri blagu na jarde so se tudi silno znižale.
mi dajemo znamke z vsakim nakupom. ob Četrtkih pa dajemo po dve
znamke za vsakih deset centov nakupa.
Prediio greste drugam, zglasite se pri nas
SEPTEMBER 10th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
IVAN CANKAR:
(Daljo.)
Kozarec vode bi rad imel, ali steklenica je tako daleč; z roko ne morem poseči, Bog vedi, če bi prišel do nje! Nekaj je bilo leglo name, kakor da bi si mi bila zavalila na prsi ostudna žival . . Poskusimo!
Ali sem spal, ali sem sanjal z
odprtimi očmi? Tu sem jaz, tu
Razkrinkani Habsburžani
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako iateresantna in priporočamo, rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
m*™—.
je postelja in tam še gori sveča, dogoreva . . . Ali je še sveti večer, ali je že sveti dan? ... Še zvone zvonovi — če je resnično cerkev blizu, ali če je to pesem iz domovine? .... Cesta je menda pod oknom; dvorišče, zdi ^e mi, da je bilo v prejšnjem stanovanju. In cesta šumi kakor reka; vse je še svetlo, žarko se leskeče-jo bele električne luči, sijejo mi skozi okno kakor spomladanski dan. Veseli glasovi segajo gor, ogovarjajo me s prijaznimi besedami, jaz pa ne morem ubogati, ne morem se vzdigniti. Nekaj o-studnega in težkega mi je bilo leglo na prsi ....
Kaj mi niso znani tisti glasovi, ki me kličejo pod oknom z razločnimi, prijaznimi besedami?
"Franc!"
Zaklicala je Barica, tenek glas, poln ljubezni in usmiljenja.
Takoj sem se spmonil; o vedel j sem, da me ne ostavijo samega na sveti večer! In kako imenitno so prišli! Pod oknom čaka voz, veselo bijejo kopita ob tlak. Ze se glase koraki po stopnicah, zmi rem bolj so razločni, bližajo se. Vstani zdaj, idi jm naproti.
"Naprej!"
Odprejo se duri. Prva je na pragu Barica, zimski klobuk ima na glavi, zavita je v topel 'kožuhast ovratnik, v roki ma velik bel zavoj.
"Ne srdi se, Franc, da prihajamo; ali sveti večer je in težko bi nam bilo brez tebe. Prinesli smo ti potice in vina, nato pa sku hamo čaja . . ."
kSATTE ■¥ "ENAKOPRAVNOSTI".
«oooc-oo-c-oooc>ooc-<
v dolgo črno ruto, ki ji sega do nog; na pragu se smehlja Gorjanec; velike zavoje nosi pod pazduho.
"Ali se nas nisi nadejal, kaj? Pa smo vendarle prišli! In zdaj ne misli, da te pustimo stran! Pri nas ostaneš, da se ogreješ in si odpočiješ. Stregli ti bomo, da bo veselje, pitali te bomo z ljubeznijo, kakor nehvaležnega otroka . . Poglej, kaj smo ti vse prinesli . . Urno čaja, Barica, in potem na voz!"
Kako se je razlila prijetna toplota po vsem telesu! . . . Zunaj hrzajo konji, bijejo s kopiti, brž na voz! Slab sem še, malo nerodno so še noge, toda lahke so, kakor da bi ne hodil po trdih tleh Zavijmo se, stisnimo se tesno drug k drugemu, čisto k meni se stisni, Barica! .... Poženi, voznik . . . Hej, sani drčijo jaderno po veliki cesti, urjene od belih oblakov, ki se vozijo po nebu . . Poženi, voznik, da pridemo domov še do polnočnice.čuj, že vabijo od daleč zvonovi • • • Tako prijetno in toplo nam je tu pod odejo, pod lepm belim ndbom. Stisni se k meni, Barica! ....
Začul je glasove kakor iz be-žečih sanj.
"Kaj te ni sram? Prespal je sveti večer in pol svetega dne! Spal bi morda in se prispal v večnost! Vzdrami se, prijatelj, preveč prijazna bi bila taka smrt!"
Vzdignil je glavo, ozrl se je po izbi z motnim očesom.
"Na, pij čaja! Vse smo že pripravili: poglej to mizo! Prišli smo božič praznovat v tvoj prijazni dom . . . No, glej ,glej, polil se boš .... daj meni čašo, siromak!''
Sklanjal se je nad njim Piškurjev ozki, kozjebradi obrazek. Ob vzglavju je slonel študent Str-žinar; njegov obraz je bil zelo nežen, rdeč in bel, polženski; mali brki so bili skrbno gojeni, tudi frizura je bila velike hvale vredna. Opiral se je s komolcem ob posteljnak in je gledal zelo res
del sem, da pridete. Pozdravljeni!"
Za Barico prihaja teta, zavita
. Rešen, boš
skrbi in težav na stara leta, ako si v mladosti prihraniš nekaj dolarjev vsak plačilni dan in jim pridajaš po malem kadar ti je mogoče.
Mala vloga te bo spravila na dobro pot če vlagaš na
Slovensko SMinsko & Posojilno Društvo
6313 St. Clsir Ave., Cleveland, O.
in dobil boš veselje do varčevanja. Stori to tudi za svoje otroke. Ako jih navadiš varčevanja v mladosti, jim bo ta navada koristila celo življenje.
Trn.....mm mniuniiiiiiiniii umum.....m........................ .....................iiiliiiuwiwuiiiMiim......nt..................m........mm.....................................................................................
ta križpogled je bil izravnan po naši metodi
Težko sem vas čakal, ali ve- no; očitno je bilo, da je igral vilo go zdravnika in da se je čutil imenitnega.
Franc je bil vznemirjen; neprijetno mu je bilo. da so strmele nanj radovedne oči, kakor da bi mu hotele otipati dušo in da so ga pitali z usmiljenjem in s čajem, kakor berača.
''Nič nas ne glej tako zlovo-ljno, nismo prišli s slabimi namerami . . . Predstavljam ti Strži-narja, našega zdravnika. Preiskal te je, ko si spal in ti je zapisal čaja, potice in domovino. Dober zdravnik je, spoštuj ga! Izpitov še nima, pa jih bo napravil . . . Zdaj pa se ozri naravnost proti mizi! Kdo, prijatelj, sedi tam?"
Sedel je za mizo slikar Jerina, ogromen človek s širokim, bradatim, kozavim obrazom in zelo veselimi, svetlorjavimi očmi. Rokave je imel zavihane, jedel je neprestano in ni govoril besedišče. Ko je slišal svoje ime, se je
ozrl postrani in je vtaknil v usta
i velilj kos potice, nato pa je na-
Piškur se je nasmehnil.
"Ni prišel zastonj; zdaj je dovršil svojo nalogo ..."
Nasmehnil se je, v nasmehu pa je bilo veliko gren'kosti. Zableščalo se je bilo tudi njemu in videl je svetlobo, ki je umirala za goro, topila se v mogočnih sencah.
To je prvo in poslednjo pismo, ki ti ga pišem iz teh krajev- Zakaj kmalu boš dočakal veselje, da me objameš ter se razjokaš nad menoj. Povrnem se s kesa-nim srcem, z lepo dozorelo pametjo. Pa nikar ne misli, dragi Gorjanec, da me je napravilo stradanje tako klavernega, ali pa že tako težkega, da komaj še hodim- Ko bi bil vesel in krepak in svetega življenja poln, ne zgodilo bi se bilo z namo drugače, le malo pozneje morda in bolj polagoma, kar bi bilo še neprijetne-je.
Ne bom ti pisal, kako se mi ie godilo; kmalu pridem dol in zapisano mi je vse na obrazu. Tam bom legel in ti bpš sedel k postelji in boš bral. Rad pa bi ti povedal, kako se je izpreobrnilo moje srce.
Prašal me je zadnjič nekdo, počemu sem se bil napotil z doma. Nisem mu vedel odgovoriti z besedami, ali tako mi je bilo, da bi se zasmejal in razjokal . . Zmerjal si me za egoista, ali ob tistih časih sem bil tako malo e-goist, da še ljubezni nisem maral. Bog vedi, če so bili lepi tisti časi; gotovo je, da so bili otročji. Pa tista bolezen, ki mi jaha na tilniku in ki poznal si moje izve-ličarske sanje, vsaj slutil si jih. In očital si mi v svojem srcu: —? "Odrešitelj, odreši se sam!" — Zdaj storim po tvojih besedah: rad bi rešil, kolikor je še rešiti mogoče; veliko ni več. Kajti pre-dizveličarski post umori človeka hudo.
Umori ga in ga ozdravi. Raz-žene mu megle, tako da pogledajo oči jasno. Zgroze se v prvem hip^i in srce omahne — ali dobro je, da so razgnane tiste svetle megle, dobro je, da vidijo o-či pusto, nerodovitno zemljo O prijatelj, ti veš, kako mogočen je bil moj sveti plamen — nit; iskrice ni več, ostal je samo neprijeten duh, kakor po lojevi sveči.
Pripraviti sem se hotel po3te-no za svoj veliki posel. Zdaj sem doštudiral in če bi prav mogel, ne lotil bi se več ničesar. Za vsakdanji kruh imam znanja dovolj in drugih ciljev nimam, da bi si z resnim trudom gladil pot do njih. Glej, tako je ugasnil moj sveti plamen v teh dolgih in ne-lepih nočeh, ki sem jih preležal v svoji mrzli izbi! Glej, tako so padle v blato z zmočenimi perot-nicami moje reformatorske želje! Glej v tako klavern grob sem zakopal svoje visoke misli! . . . . Prijatelj, prašam te tišje: ali so to moje besede, ali so besede tiste živali, ki mi jaha na tilniku? Zazdi se mi časih prav na tihem, da bi bilo morda vendarle malo drugače, ko bi mogel vzdigniti glavo: tako pa gledam neprestano v tla in vidim samo blato
tegnem honorar . .
* *
Gorjanec je sedel za mizo in je pisal. Imel je lepo okroglo pisavo in kadar je bila stran polna,
jo je vzdignil v iztegnjeni roki ter jo ogledaval z zadovoljstvom.
"Že zaradi psave jih bodo boljše plačali. Verzi stoje kakor vojaki na paradi!" (pal-je prih.)
J« S.
slovenski fotograf
6121 ST. CLAIR AVENjUE
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah.. Za $4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
22T VSE DELO JE GARANTIRANO ^
vse druge metode bile | brez uspeha.
Sedaj se pričnejo šolski g dnevi. Ali so imeli vaši šolarji pregledane njihove oči?
Dr. L A. Starce 1
r
Ophthalmologist I
6127 St. Clair Ave.
Uradne ure: 10-12, 7—8.
...............................................................................miim«..................sinit...........................u:iit:ii4miffitj^tWm(Sini^iniimiriiiniiiittmu^tmtjiiiifiitmi«iii............. imn i u ifiri toimuit »i i i Ui tu »i; i liaiiuii iiru t -
in to je bilo potem ko so | j merjj svoj pogled na steklenico, j O, da bi mogel vzdigniti glavo
0 Z PIE
za razpošiljatve v mesecu septembru. Mi vam garantiramo, da dobite grozdje in ga vam pošljemo direktno na dom. Če vam grozdje ne ugaja, potem, ko ga prejmete, se vam vrne vsak cent vašega denarja. Mi prodajamo sveže in najboljše
KALIFORNIJSKO GROZDJE p o najmeraejših cenah. Mi sprejmemo vaše naročilo neglede kako majhno ali veliko je. Mi razvažamo v zabojih, na tone i» po cele železniške vozove.
361-361 Hippodrome Annex Tstkhn: Mam 1325	CLEVELAND,
OHIO.
715 Prospect Ave.
O. S. Centra! 4550
ki je stala sredi mize.
"Poznaš ga. To je nada in di-ka naše umetnost. Tudi on je časih obupan in klavern, kakor se spodobi to vsakemu slovenskemu umetniku, ampak on je obupan po svoje. Ti si legel in ne bilo bi spomina po tebi, on pa bi ob takih okoliščinah vstal ter se napotil s silnimi koraki peš v domovino, zato da bi umrl veselo vrh Grintovca. Ali zdajle je ura, ko ne misli na smrt . . ...
Franc je popil čaj, truden je bil in je legel, ali utrujenost je bila sladka, kakor na večer po ! dolgem izprehodu. Lahke in mir-j ne so bile misli.
Nenadoma se je oglasil izza mize Jerina z globokim, grmečim glasom.
''Kaj vraga, pa te je gnalo na Dunaj od egiptovskih loncev tam doli?"
Tudi Franc sam je pomislil in je mislil trudoma.
"Kaj me je gnalo od doma?"
Svetlikalo se je nekaj od daleč velika svetloba, ki je umirala
TELEFON: Main 1441	Central S821
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-slovenski odvetnik
414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St.	blizu Public Square.
JAKO LEPA PRILIKA.
Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše posestvo da pridete, v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče še bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje.
JOSEPH ZAJEC
15605 WATERLOO RD.	Cleveland, O.
Povej, prjatelj, ali je danes jasno nebo, ali sije solnce? Če je oblačno, ne reci nič, že tako je dovolj strahu v mojem srcu.
Ali si videl kdaj Heleno! Morda si v^del, da sem bil zaljubljen vanjo. O tej svoji ljubezni ti povem nekoč lepo istorijo! Bolan sem bil nekega dne do smrti in sem ji pisal; tako pismo, da bi se danes jokal do smeha, če bi se spominjal nanje po vrsti, od besede do besede. In ona mi je odgovorila, da ji je zelo pogodi moj "Minnedienst". Ob tisti uri sem spoznal čudoma, da sem bil zaljubljen v žensko'čisto navadno in zelo lepo žensko, ki hodi, je, pije, govori po nemško skratka, živi to prijazno pozem-sko življenje kakor vsa druga bitja. Spoznal sem to reč in žal mi je bilo tiste lepe ljubezni . ■ • Ne prišel bi rad po.beraški dol ne prosil bi rad ubogajme za ta svoj trudni kadaver. Zato sem se domislil imenitne stvari in jo nameravam izvršiti. V predalcu leže moje pesmi: če ti bo dolgčas
za goro, topila se v mogočnih j kak večer, vzemi jih in jih prepi-sencah.	•	| ši, bova že poravnala, ka^ar po-
STRAN 4.
-ENAKOPRAVNOST'
SEPTEMBER 10th, »921._
RAZNOTEROSTI
Strela udarila v hlev. V soboto 16. julija zvečer je treščilo v hlev posestnika Janeza Goleža, po domače Pšeničnika, na Tiče-vem (Ponikva «ob južni železnici). Pogorel je Uev, svinjaki in gospodarsko posilopje do tal. Živino in domačega 1 Oletnega sina, ki je spal na Mevu, so komaj rešili iz ognja. Zgorela je vsa krma in žito. Hišo je že pred par leti vpepelila tudi strela. Družina je bivala začasno nekoliko proč od glavnega selišča v mali koči, ki je k sreči ogenj ni dosegel. — Škode je do 80.000 K.
Velikanski vihar v Šabcu. Dne
15. m. m. je bil v Šabcu silen vihar ,ki je divjal nad dve uri. Vihar je porušil nedograjeno cerkev, veš hišam je odnesel strehe in izpulil mnogo drevja. Škoda je velika.	^
Velikanska eksplozija v Pulju.
Italijanski listi poročajo o veliki eksploziji ,ki se je zgodila 21. julija ponoči v bližini Pulja. O dogodku poročajo sledeče: V četrtek 21. julija okrog 12. ure zvečer je prebivalce Pulja prebudila močna detonacija, vsled katere so popokala okna, velik svit
NASA KULTURA.
Blagajništvo Zveze Slovenskih Naprednih Kulturnih Društev je prejelo od slovenskega odvetnika Mr. Frank J. Lausche in Mr. Frank E. Lunka vsoto $15 s pripombo: "Blagovolite sprej ti to skromno vsoto za vzvišeno prosvetno delo, kot ga vrši dična Zveza Slovenskih Kulturnih Društev."
V imenu Zveze Slov. Nap. Kult. Društev najlepša hvala za požrtvovalnost v prospeh kulture. Frank Cerne, blag.
požara pa je razsvetil celo mesto. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na ulice, od koder pa se je moralo umakniti, ker so padali razni predmeti: deske, trarrp, kamenje. Po daljšem času se je šele razvedelo, da je zletela v zrak smodnišnica, ki se je nahaja v gozdu v Vallelongi pri Pulju. Prvotno se je mislilo, da gori vse ogromno skladišče municije, ki se nahaja tam. V resnici je tudi obstojala velika nevarnost, vendar pa se je ognjegascem in vojaštvu posrečilo požar omejiti samo na objekt št. 32, ki je uničen do tal. Število žrtev še ni ugotovljeno, vendar je gotovo, da je nad 150 mrtvih in ranjenih. Zdi se, da je eksplozijo povzročila zločinska roka, ker se drugače ne da razlagati. — Ob času eksplozije se je nahajalo v luki tudi veČ ladij. Na parnik "Albatros" je padel kos korečega lesa. Ladja je bila v hipu v plamenu in je zgorela.
Nadaljna omejitev dela v tržaških ladjedelnicah. 23. jul. popoldne so po vseh tržaških ladjedelnicah in pomorskih delavnicah nabili razglase, da se bo delo začasno omejilo na 4 dni na teden. To je radi vedno večje industrijske krize neobhodno potrebno, vendar je upati — pravi razglas, da to stanje ne bo dolgo trajalo. Delavstvo je bilo skrajno potrto in najprvo ni hotelo zapustiti delavnic, a kasneje je le odšlo. Sestavila se je delavska deputacija, ki je odšla na ravnateljstvo prizadetih obratov, kjer je dobila pojasnila, da zaenkrat ni drugega izhoda, nego da se delo omeji ali pa obrati ustavijo.
Advokatska brezobzirnost! — Kakor smo poizvedeli so bili dne |2. avg. od odvetniške zbornice imenovani zastopniki že v tretjič pozvani k razgovorom pri p over-jeništvu za soc. skrb. Odzvali so se prvič, ko so pa uvideli, da so
Delegatom S. N, P. J. m S. D, P. rL
'k	se priporoča
'v Slovenska Restavracija SKUFCA & DALITZ
\	5802 ST. CLAIR AVE.
Serviramo okusna domača jedila in hladilne pijače.
Na razpolago je tudi več sob.
*;uiiiiMinumuii(ii[m	................Hm,..
Cleveland, 0., 21. aug. 1921.	|
Dragi prijatelji:	|
Na tem mestu se želim zahvaliti	| Albertu Ivniku D. C., 6408 St. Clair	1 Ave., za vse, kar je storil za mojo	| majhno hčerko Heleno Tillertson, staro	g 12 let. Okrog 1. aprila 1921 jo je napadla božjast in ker sem bila že	1 jaz sama večkrat ozdravljena potom	| kiropraktično metodo zdravljenja, sem jo vzela k temu zdravniku in sedaj bi videvši -mojo hčerko, nikdar niti misliti ne mogli, da je imela Sv. Vida	§ ples. Ne morem se zahvaliti dovolj	I temu zdravniku in ostajam s postov. I
= □
S
s s
5
E
1 Mrs. John Tillotson, 869 E. 72. St. Cleveland, O.
ŠlIOlIlIfflllilHIllllimilO............................................................................................................................
1'UMIMU....................................................................................................................................................................umu..............................................„,,■
POZOR ROJAKI!
I Ker je sedaj dovoljneno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I i potrebe, opozarjam rojake na izvrsten
SLAD IN HMELJ
TVRDKE SUPERIOR HOME BREW
p ki je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz enega 1 I kvarta 10 salonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, Ion- S 1 Čehih posod, steklenic, gumijevih cevi, zapiralne stroje, vsakovrstne Za- H g maške in sploh vse J,ar se rabi. — Z nMcupon se dobe tudi navodila!
ANTON DOLGAN	15617 Waterloo Rd. I
fiiiiiiinliiiiiiiiiituiiiilii..............................imun...........................................................................................................iiiiiiiimiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiDiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiin^
cceef
ZA ZABAVO IN POUK
— čitajte —
"V močvirju velemesta"
Roman iz življenja prišel j etike v Ameriki CENA 500. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
W J(® W W W W WW1P
zahteve odvetniškega uradništva nad vse opravičene so se tako zbali, da se sedaj izgovarjajo kot otroci v šoli, da jih je glavca bolela, da imajo dopust, itd., Vsled česar se jim ni možno pogajati. Gospodje advokati se izgovarjate na dopust, kako to, ali je to možno? Saj nimate po Vašem mnenju toliko sposobnega uradništva, da bi ga samo pol dneva pustili samega . Na drugi strani pa tako malo zaslužite, da ne morete plačevati svojega uradništva pošteno, greste pa lahko na letovišča, kakor je Bled itd. celo izven Jugoslavije Vam v zadovoljstvu mine čas počitnic. Ali mislite, da bi se tega lahko dovolila kaka Vaša uradnica, ki vam gara cel dan za tistih ubogih par kronic, katere jim mesečno blagovoljno milostno plačate. Celo niti za živeti nimajo zadosti. Vedno pravite, da ne morete svoje uradništvo pošteno plačevati, ker premalo zaslužite in uradništvo nima prakse . Ali je uradnik, ki službuje že 20 let v odvetniški pisarni brez*"prakse? Mislimo, da ne! In takega uradnika plačuje gospod odvetnik v Gosposki ulici dr. Sajevic mesečno s tristo dinarji, t. j. je skoro čisto predvojna plača. Ali ni to sramotno? Izgovor, da premalo zaslužite pa tudi ne drži, ker zadostuje vpo-števati samo ljubljanski stanovanjski urad, poverjeništvo za soc. skrb in bivši verižniški urad, ki Vam vsi dajejo dovolj dela in zaslužka. Koliko mora plačati advokatu srečna oseba, na katero se je spomnil stanovanjski urad. in je dokazala opravičenost do stanovanja, bo vsak prizadeti sam najbolje vedel in bi želeli, da bi nam javili posebno mastne slučaje, da bo javnost vedela, kakšni izkoriščevalci so odvetniki. Nekaj takih slučajev imamo že pripravljenih za javnost, a za enkrat hočemo o tem molčati. Človek bi skoraj lahko trdil, da bi obudil socijalhi čut prej pri hudiču kot pri advokatu, ki je zagovornik pravice in poštenosti. V resnici pa nimajo niti toliko čuta, da bi se ravnali v socijalnih vprašanjih po zakonu, katerega morejo dobro poznati, ampak ravnajo celo proti zakonu, tako da je bila zastopnica odvetniškega in not. uradništvo prisiljena nekatere take gospode ovaditi na pristojno mesti, ker niso imeli svojega uradništva zavarovanega za slučaj bolezni. Tudi' te nočemo zaenkrat imenovati. Odvetniško uradništvo je lahko prepričano, da je javnost na njih strani in da mu bodemo tudi mi šli na roke kolikor bo le v naši moči.
Izgred v hotelu "Stol" na Dobravi. Znani nekdanji gostilničar v Ljubljani g. Avguštiln Zaje u-pravlja sedaj hotel "Stol" na Dobravi. Dne 19. marca letos »ta prišla v hotel Anton Pikon in njegov oče Jožef, Tone Pikon je sunil gosta Kremžarja tako, da je padel na tla. Gostje so nato odšli, Pekona sta se pa vrnila in pričela s stoli razbijati po sobi in sta metala stekleno posodo po tleh, tako da je bil Zaje oškodovan za 5529 kron. Anton Pikon je bil za to po deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na 2 meseca ječe.
Obsojena vlomilca. Josip Do-dič je služil pri Janezu Žirovniku v Hruševem za hlapca. Ker mu delo ni dišalo, je 1. juniija gospodarju ušel in mu odnesel več reči v vrednosti 1860 kron, katere je na Vrhniki za 300 kron prodal Na Vrhniki je srečal vgusta Je-kovca, s katerim sta vlomila na Zaplanem in škodovala Franca Gabrovška, Ignaca in Frančiško Otrin za nad 4000 kron. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Jekovca na 15 in Dodjča na 4 mesece težke ječe.
Utonil je 24. jul. popoldne ob 3. uri v Kosezah 281eitni delavec David Šolar iz Krope. Kopal se je v bajerju pri opekarni Kranjske stavbinske družbe, k'jer je ko panje prepovedano, na kar ga je že opozoril delovodja. Truplo vtopljenca je po triurnem iskanju izvlekel delavec Jože Luznar. Pre peljali so ga v mrtvašnico v bliž. Dravi je.
Ukradena telica. Janez Slabe, ki je bil radi tatvine že šestkrat predkaznovan, je ukradel Antonu Debevcu na Padežu tri tisoč kron vredno 21etno telico, katero je prodal mesarju Bučarju na Re-ketu za 1000 kron. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora.
Collinwood,0.
Že precej časa nisem nobenega dopisa poslal v Časopise iz naše naselbine, — kriva temu je bila neznosna vročina, katera je prevladovala zadnje mesece. Sezona za piknike je minula, ter se zopet vračamo, kar se tiče društvenega dela, v dvorane. Drama, tično društvo "Lilija" se že prav pridno pripravlja, da bode prirejalo v tem času razne igre in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu.
Še predno se prične iz igralno sezono, priredi omenjeno društvo zabavni plesni večer in sicer v nedeljo dne 11. septembra t. 1. ob 7. zvečer v dvorani Slov. Doma na Holmes Ave.
Vaskdo bode lahko plesal, kolikor bo kdo hotel; zato bode skrbel godec na meh. Za lačne se bode skrbelo v kuhinji, za žejne pa za baro. Prijazno se vabi vse rojake in rojakinje iz Collinwoo-da in iz 'Clevelanda, ker bode ta večer res prav zabaven in čisto domač. Plesalo se bode vse domače kranjske plese.
Ob enem naznanjam vsem ljubiteljem dramatike, da otvori dram. društ. "LILIJA" svojo sezono, dne 9. okt. t. 1. z krasno narodno igro "Divji Lovec". Pridite in podpirajte slovensko dra_ mo-kulturo. — Splošni položaj, tako v delavskem kot v drugem je neizpremenjen. Ne pozabite v nedeljo 11. septembra zvečer vsi na ples!
L. J. K.
Želi se dobiti trgovskega tovariša z .$1,000 za podvzetje, ki bi mu prineslo $4,000 čistega dobička v teku štirih mesecev. Zglasite se ali pišite na P. T. 1828 Fulton Rd. W. City.
NAZNANILO.
Članicam ženskega društva
"COLLINWOOD" št. 283 Mac-
cabee, se tem potom naznanja, da se vrši glavna seja dn 1 2. septembra t. 1. v navadnih prostorih. Vse članice so prošene in tudi dolžnost vsake je da se za go tovo udeleži ker na dnevnem redu so volitve uradnic za prihodnje leto.
Sesterski pozdrav
TAJNICA.
(212

VSE DELO
v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stra? nišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji.
Chas. W. Wohl
Plumbing & Heating 15701 Waterfco Rd. Cleveland, Ohio. — Wood 507-L.
i m © I=I m t^L m m
NAZNANILO ČLANOM DR. "LUNDER - ADAMIČ" ŠT. 20 S. S« P» Za
Članom gori omenjenega društva se naznanja da bo poleg a-sesmenta za društvo v mesecu septembru 50c naklade v upravni sklad. Zato se prosi člane, da to vpoštevajo.
Sobratski pozdrav, LOUIS LEVSTIK, 212)	tajnik.
# # ISI @ 1=1 ® IS* <§> I
Oglejte si našo trgovino z
ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI-
(electrical supplies)
Mi vam napeljemo električne žice v vašo hišo in izvršujemo vse delo spadajoče k električar-•skem poslu.
V vseh slučajih se obrnite na nas. Delo je prve vrste. Cene so zmerne.
LOUIS VUCHAK
16017 Waterloo Rd.
Prospect 2420
Central 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
ITI —.1 M MW II— 11. ■ M—IM. II Ml M l M .1.1— II. I.
splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
ll^iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiicimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii.....iiiiiiwiiii'iiiiiiliiiM
MALI OGLASI
laiiiiiiiifflimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
SVOJI K SVOJIM!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupil truck, ki je pripraven za selitev in za drugo prevažanje, kakor "moving and expressing". Zato se priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, da kadar kdo kaj potrebuje naj se obrne do mene in postregel mu bom po najnijži ceni. Sporočati želim tudi, da imam naprodaj žito za kokoši 'chicken feed". Sedaj na jesen bom vozil iz farm krompir, in grozdje, zatorej kdor kaj potrebuje, naj se oglasi pri dobro poznanemu
ANTONU OPEKA 1099 E. 64. St.
x)
GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro! magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba St. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer.	(x
MaHMHSHGUBtiSailllinBBBMXniZS
THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN,
Lekarnar. iHaannaMBisiiiiBiaaaBBMBiiraH
KSSB
John J. Keiper
PRAKTIČEN PLUMBER
Napeljevalec plinovnih cevij in gradiilec podcestnih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850
IBBBBflflflBBBBB
SUROVA PRAŠIČEVINA JE ZELO NEZDRAVA — PAZITI SE MORA, DA SE JO DOBRO SKUHA.
Citajte ta dopis v vašo lastno korist.
Zdravniki trdijo, da se dobi traku-ljo od nekuhanega prašičjega ali govejega mesa. Zato pa, če se hočete varovati pred temi glistami, in da se obvarujete trpljenja katerega trpijo oni, ki imajo prašičjo, konišasto, govejo, ali okroglo trakuljo, pazite, da skuhate goveje in prašičje meso dobro predno ga zavžijete. Mnogo moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo boleznijo, dočim je v resnici njih edina nadloga, da imajo prašičjo, govejo, koničasto ali okroglo trakuljo. Gotov ( znak, da imate tega zajedalea je, ako j zapazite delce v blatu. Sugestivni znaki so pa: zguba apetita, nenadna pož-rešnost, bel jezik, bolečine po želodcu, zagačeno grlo, čut kot bi nekaj lezlo pe želodcu, neprestano pluvanje, ne-prevaba, bolečine v hrbtu, vrtoglavost in nemirnost, onemoglost in oslabelost kadar je želodec prazen, upadle oči. Med otroci je zelo navaden znak, da imajo gliste, če si neprestano manejo nos, načejo spati so sitni, itd. Laxa-todes je zdravilo nomenjeno, da izžene trakuljo iz sistema in ker je splošno rabljeno po Evropi je uspešnost zdravila dobro poznana. To je zdravilo v obliki sladkorja in otroci je imajo kaj radi, tako da nimate nikakih sitnosti z njimi. Ce količkaj sumite, da imate gliste, ne odlašajte in naročite takoj celo zdravilo Laxatodes za deset dolarjev in 48 centov. Polovico zdravila šest dolarjev in 75 centov. Obposlalo se vam ga bo takoj, kakor hitro prejmemo denarno nakaznico ali denar. Prodaja se le pri MARVEL MED CO. Dept. SLV.-9 B-963 Pittsburgh, Pa. Zavarovalnina od zavoja 25 centov.
GROZDJE
Concord...... $140 tona
Catauba...... $150 tona
v bušelnih in basketih. Naročila se sprejmejo na aro pri
Martin Janežieu
na 557 E. 140. St.
ali na domu 1294 E. 167 St.
Preskrbim vam sode. Imamo tudi stiskalnice z malnom.
(212
NAZNANILO!
Cenjenim rojakom naznanjam da imam v zalogi vse potrebne
ŠOLSKE KNJIGE
katerih ni imel dosedaj še nihče v tej okolici. Sedaj, ko se prične šola jih bodo otroci rabili in torej vam ni treba skrbeti kje se bodo knjige dobile, temveč pridite naravnost k nam in postregli vam bomo prijazno. Istotako i-mamo v zalogi druge šolske potrebščine, zvezke, papir, itd.
Pri vsakemu nakupu knjig damo svinčnik in ravnilo zastonj.
FRANK GORENC
PRODAJALNA SLAD-
ŠCIC, TOBAKA, CIGAR, ITD.
1401 E. 55th St.
vogal Bonna Ave.
ŠTIRI SOBE se oddajo v najem-
Prijazno stanovanje za malo drU" žino. Vprašajte na 1166 E. 60' St. ali pri Frank Jeriču, 6524 St. Clair Ave.	(2'-
POCENI SE PRODA DOBRO' IDOČA GOSTILNA
radi odhoda iz mesta. Več se P0'
PRVA SLOVENSKA SPIRI-TUALISTIlCNA CERKEV.
se zbere v nedeljo 11. septembra ob 7:30 zvečer, v I. O. O. F. dvorani Vogal E. 72 St. in St. Clair Ave. (severno od St. Clairja). Vsi, ki želijo zdravljenja morajo priti od 7 do 7:30. Predaval bo Rev. Sara Barday Poročala« bosta Rev. Barday, Rev. Marie Struna in Rev. Amy Silvius.
Vsi dobro došli!
Rev. Marie Struna,
1095 Adison Rd., župnik.
izve v upravništvu tega lista
(212
NAPRODAJ JE GOSTILNA
z mehkimi pijačami; salon in re" stavrant, 5302 t. Clair Ave. P'0' da se izredno poceni. Dober siness.
(212
ko-
Poceni hiša za dve družini.
prodaj je hiša moderno izdelana, pališče, elektrika, plin, škriljeva str®' ha veranda spodaj in zgoraj. PosloPJ1 je še skoro novo, staro šele štiri lels' Proda se radi odhoda v staro d0®"' vino. Poizve se pri lastniku na Sylvia Ave., Collinwood.	(2l"
POZOR SLOVENCI! „
Spodaj podpisani naznanjam roja«® da imam
CEVLJARNO
na 15616 Calcutta Ave. in se vam priporočam, da mi prinese 1 vaše čevlje, če potrebujejo popr»vil9'
Da vam napravim dobro in po ni ceni. — Podpirajte vašega roj in ne tujcev.
FRANK LAH,
slovenski čevljar
15616 Calcutta Ave.
zme>"
POZOR! PLUMBARSKO DELO f
Rojaki Slovenci, Hrvati in Slovani kadar potrebujete d°bre,|i plumbarja v vaši niši, pridite k ^ za vsako delo, katero vam garanti1" da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, S'hj, kotle za gorko vodo, vodne k811 (sewer work) itd.


Zmerne cene
«BaBBBHBaBaHm.iaaHanaaBBB
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krsto, poroke in pogrebe in druge prilike.
BBBflflBBBflHBBBBBISBflflBBBBBBKl
X-ŽARKI so tirikazali dejstvo da protina. povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem, da zanemarjate svoje zobe.
Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxygen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druge ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St. Suite 8	CLEVELAND, O.
3 # ® IS* © HH a is* ©
VAŽNO NAZNANILO!
Naznanjam članom dr. Carnio-la Tent 1288 T. M. da se vrši seja 11. septembra ob 9. uri zjutraj in jih opozarjam, naj bodo gotovo navzoči. Na dnevnem redu bo več važnih točk. Posebno apeliram na vse one člane, ki so zaostali z asesmentom, da pridejo na sejo gotovo, ker sicer nastane suspendacija ako se ne zglasijo. Prosim člane, da to vpoštevajo.
S sobratakim pozdravom
JOHN TAVČAR, tajnik.
(212
i # tsi # is* @> i—i # @
Nick Davidovich
6620 ST. CLAIR
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph
Ui
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. ^^ PODRUŽNICA: X 1597 2nd Avenue. \ New York City

Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
^'ISsiovenske
plošč®
preje $1.0° sedaj 85c
VELIKA ZALOGA
UR IN ZLATNINE-
Sitter ^
£805 ST. cl AlP AVENU*
Cleveland* &
,mosti!'
Uatavi'te se pri tej uri in »te on pravem prostoru
Oglašujte v "Enakoprav