vc
\
6. številka.
Izdanje za nedeljo 13, januvarlja 1395.
(v Trsta, \ soboto zvečer dne 12 jaiinvarja 1895.)
Tečaj XX.
WKDINOIT"
iihaja po trikrat na taden w ieatih ti-oh torkih, Aatrtklh ia aobotah. Zjutranj« ud * nje it-
Uaja ob t. uri i j 111 ruj, Tečemo pa ob 7. ■rt večer. — Obojno ladanje itinf: «i Jadra me.e« . f. — .#>, ir»*n AvitriJ« f 1.40 u tri m«*«. . . 2.*) , . . t .— ■a pol lota . , . i,— ... s.— ■a leto . . . 10 — . » , l*.— N« naroćbe brez priložene naročnin« m a« jeailje »ilr.
PimanuOr« Številko «« dobivajo v pr«. iajuliiiuali tobaka V Ifutil pu SS uvi-., iaven 1'rita pu S nič. Sobotno večerno jadanja v lralti 41 nč., ima T rita S nt.
G1
V
EDINOST
asIIo alovenvketfa polttl6n«tfa druitva za Primon
Oglati «e rakune pu tarifu t petitu; la nit-<li>Y ■ * dfbtMiiui črkami tu plačuje
proMor. ItoUkor ob«.-.»a a»ad'i;h »rutic. Pn»lana .mmrtn oe in j ivneKahfale. de-1 »či >i<U<.i itd. «e -v uii»|0 po-o^odbi
V«i doni-i n ij ■>» poHil|Aj) uredništvu:
uli ■ - Crtnermi le. 1:«. V«.u p.iui j mora
bili fritll.iOT.jrh>. k : icf".infcOTU i *» !| <
apr.ii 'Hinio. Rokopisi m r-ačajo.
'' A
ti*"čnino, r.'klinirt-ij. .n t« ■ «j>r«i-nprnrnimtio ulic« Moliae pi«-.i^le hit. 3, II. Iia4«t. Odprta rnklaiuarij.. •o pro.to poituinc.
.. r "iif.ti )* mtmr !'.
Z novim letom poslali smo naš list na ogled več osebam, katere so nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi kroga naročnikov naSega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z sarednimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledć daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na npravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Oene razvidne so na čela lista.
Uredništvo.	UpravniMro.
Splošni mir in italijanska irredenta.
„Vi Francozje ste bogat narod. Ta zavest vam pomaga pregnati mnogokatero •krb; toda povsem neopravičena bi bila skrb, da kdo v Evropi hrepeni po vojni. Italija pa ima pri vsem znanih razmerah osobito najmanje povoda za to*.
To so besede, katere je baje gevoril Uinberto, kralj Italije, do Francoza Zole, kralja modernega naturalizma, ko se je ta poelednji nedavno predstavil na italijanskem dvoru.
Zola, ta glasoviti, če tudi ne posnemala vredui pripovedovalec modernega velikega in malega življenja, gotovo ui posetil kralja Umberta z namenom „delati politiko*, marveč v prvi vrsti, da se rehabilituje pred svetom, ker so mu v Vatikanu inalo popred uljudno pokazali — vrata; v drugi vrsti pa morda tudi z nanieuom, da se ua kraljevem dvoru Italije čem ti priuči, kar bi mu utegnilo služili .modelom* za njegov portyj*yoči se romau „Lourds-Pariz-Rim",
In vendar ga je doletela velika čast, da mu je iialijauski kralj odkril svoje srce. A kralj je storil to v popolni zavesti dejstev, ki um done na ušesa v današnjih dneh. Fak-tično utegnejo biti tudi resnične kraljeve besede, da n i k d o v Evropi ne hrepeni po vojni in da ima Italija pri obstoječih svojih razmerah najmanje povoda za to. Ako pa smo rekli an i k d o*, srno mislili pri tem le ua po-samične države, nikakor pa ne na vse po-sam.čue dele ali fanatizovane stranke v istih. Kajti gola resnica je, da ja v vsaki državi strank in ijudij, koji bi hoteli priti do svojih, navadno nepoštenih ciljev potom nasilnega prevrata, potom prelivanja krvi, ter preko mrtvih trupel na tisoče in tisoče nedolžnih Ijudij.
PODLISTEK. B&rdyjeva obitelj.
Prigodba iz leta 1848—40.
Poslovenil Iv. K u rat.
Dekurio se zamisli. Vedel ni, kaj bi odgovoril.
—	Einerik ne bi imel se toliko zakasniti — mrmra sam seboj — vse bi lahko bilo drugače, Res, nisem mislil, da s« tako izteče, ne!
—	Će veš, kje je, o povej mi in dovoli mi, da grem k njemu.
—	Kje bi bil sedaj, ne vem ; ali za gotovo vem, da v kratkem pride sem, če še živi; kajti priti mora !
—	Kako pa veš ti to ?
—	Vem za gotovo, da bo iskal tebe.
—	Ti j« niorda kaj pravil o meni ?
—	Ležeč sinoči pol mrtev na tem ležišči, šepetal je v blodnji tvoje ime. Imenuješ se Jolanka J)4rdy, ni res ? V okolici '.i pa pravijo tudi Angelj, kaj ne? Spoznal sem te koj po tvojih plavih laseh . . .
Lepe so gotovo besede, koje je izustil italijanski kralj do slovečega francoskega pisatelja. Toda: kolik kontrast je med temi besedami in pa postopanjem italijanske javnosti gledć na poslednje dogodke v naši Istri, kakor tuli postopanjem naših neodre-iencev, to je: onih nestrpnežev, ki so skozi usta nekega italijanskega poslanca v avstrijskem parlamentu na Dunaju zagrozili naši vladi, da utegnejo do skrajnosti razdraženi Italijani prestopiti meje pokornosti, ako bi avstrijska vlada preveč ustrezala pritožbam primorskih Slovanov. Z drugimi besedami: Ako avstrijska vlada ne dovoli tem srdite-žsm, da store se svojimi slovanskimi sodeže-lani, kar in kakor se jim poljubi, tedaj se je bati mynevsrnejših pojavov od strani „do skrtyuosti razdraženih Lahov*.
Radi bi mi, kot zvesti podaniki Avstrije, uprašali Njegovo Veličanstvo, kralja Italije: ali je znano Njemu, kaj provzročajo velik del Njegovih podanikov v sosednji zaveznici in upnici Avstriji? In ali je smatrati tako postopanje kot pojav miroljubnosti ali pa kot izzivanje najnevarnejše vrste ? Ako je torej istina, da ima Italija toliko malo hrepenenja, kolikor ima malo povoda za vojno, čemu pa ista italijanska vlada ne uduši v nas Avstrijcih — in sicer neovržnimi dokazi
—	mučnega suma, da se vsa ta izzivanja italijanskih podanikov gode z nje vednostjo ali celd po nje želji ? 1! Ali morda ni to hrepene po kaljenju splošnega miril, ako poznani rogovileži doli v Italiji naravnost ostudno in javno zabavljajo na Avstrijo, kadsr ta poslepnja le z mazincem namigne, da hoče biti pravična tudi svojim n e i t a 1 i j a n-s k i m državljanom tu doli na jugozapadu države ? 1 Je li tako vedenje smatrati kot hrepenje po — miru ? !
In vendar moramo odbijati od sebe misel, da bi se svetlost osebe Veličanstva kralja Humberta — kralja-poštenjaka, kakor se splošno vodi — mogla izražati v praznih in neodkritosrcnili frazah ! Mnogo je gnilega doli v Italiji, toda kraljevi dvor je — o tem smo uverjeui do dna duše — visoko vzvišen nad umazanim valovjem moralne pokvarjenosti. Tja gori ne more dospeti ta strup in in to je menda danes jedina tolažba za Italijo in nje narod.
Kako naj mislimo in sodimo torej? Le tak6, da poznani brezvestneži le zlorabljajo svetlost krone, kadar porabljajo isto kot devizo svojim protiavstrijskim vsklikom. Ti rogovileži žalijo s tem na časti svojega lastnega kralja, in že dolžnost do kralja Huinberta
—	ako že nikakor nočejo poznati krtke dolžnost do cesarja in zaveznika Frana
Deklica povesi oči in reče tiho: Misliš torej, da res pride?
V kratkem mora biti tukaj. Sedaj se pa odpočij. Na sorodnike svoje ne misli; dobro so oskrbljeni, kajti nedostaje jim več ničesar ....
Po teh besedah Dekurio vstane, prinese jej nekoliko jedi in pijače in inalo molitveno knjižico. Menil je, plemeniti mož, ds ugodi deklici s tem. Na to zapusti siroto samo.
Žalovaje sno ona nekoliko rnrvic, potem odpre molitvenik in solzeč se moli iz njega.
Se-le kasno v noč prikrade se jej prijetni genij — spanec — ter jej zatisne trudne, solzne oči.
Čez pol ure na to stopi Dekurio v sobo. Tiho se približa spečemu dekletu in se zagleda v njen nedolžni, augeljsko lepi obrazek.
Dve debeli solzi zalijeti mu oči--—
Močno razvnet obriše si lloman nepoznano mokroto iz svojih očij, — in kakor da bi se zbal čutil, ki so inu navdala srce, - zbeži i; sobo. V veži si na tla pogrne debelo, . kosmato plahto, vrže se na-njo, in v čudne
Josipa T. — bi jih m »rala odvračati od takega gnusnega počenjanja, iz katerega bi danes ali jutri lahko nastala resna nevarnost za splošni mir.
In kdo si inora bolj želeti miru — kakor je naglasil tudi kralj Uinberto v pogovoru s pisateljem Zolo — bolj, nego ta siromašna in gladna Italija?! Zato pa jim kličemo danes na vse grlo vsem tem hripravim ne-odres-mcem: glejte, kaj se dogaja baš sedaj v vaši Italiji! Idite in pometite smeti in gnoj iz svoje »odrešene* Italije, in pustite pri miru »neodrešeno* Italijo, koji se dobro, oj! kako dobro, godi pod žezlom rodovine Habsburgov! Te „neodrešene* Italije ne dobite nikdar, zato bode že skrbela — ako bi trebalo - Avstrija! Ne igrajte se torej z ognjem, in ne vznemirjajte javnosti, toli potrebne blago.dova miru 1	F.
Zemljiški davek in revizija
zemljiško davčnega katastra.
i.
Na podlagi zakona /. dne 24. maja 1869 pričela so se v letu 1870 dela za preosnovo zemljiškega davka in za preureditev zemljiških knjig. Vsa ta preosnova je trajalo celili 13 let ter je stala državo lepo svotico 30 milijonov goldinarjev, od katere svote so dobile samo cenilue koaisije 18 milijonov in pol.
Vspeh te preosnove zemljiškega dsvka ni bil v ni kakem razmerju z velikanskimi irtvami, kajti tudi dane-t je čuti le prepogosto tožeb o krivičnem razdeljeni zemljiškega davka, oziroma o krivičnem razvisče-nju zemljišč v dotične razrede dobrotnosti in plodnosti. Po takem se ni čuditi, da kmetovalci naši hrepene po taki preosnovi zem-lji«k"ga davka, koja bi jim res odvzela del biemeu ter naprtila istega onim, ki so se do sodaj toii gibčno izogibali plačevanju davka, odnosno pravični razdelitvi državnih bremen : predstavi teljem velikega premičnega kapitala. Gledš na razdelitev državnih bremen vlada pri nas res vnebupijoča krivica : oni, ki morajo v potu svojega obraza in veliko muko obdelovati svoja zemljišča in ki imajo od teh zemljišč najneznatnejše odstotke čistega prihoda, morajo nositi ogromni del državnih bremen ; oni pa, ki živeč brez skrbi in dela uživajo obile dohodke svojih premičnih kapitslov, ne plačujejo skoro nič. Ta krivica bi se morala odpraviti — to je gotovo opravičena želja naših posestnikov in poljedelcev.
Sploh pa se nam vidi krivično že načelo zemljiškega davka samo. Ne po vred-
misli utopljen, zre še dolgo čez polnoč v
jasno, zvezdnato nobo.
*
• *
Oropani grad gori še vedno, ter razširja daleč po okolici svojo fantastično svi-tlobo. Povsod vlada grobna tišina. Sliši se le grgranje kace ga umirajočega in hripavo, zaspano petje posameznih pijancev.
V brzem diru bliža se tropa jezdecev od Kološvarske strani proti gradu.
To je Einerik se svojimi tovariši. Molče in čmerno slede eden drugemu. Solnce je ravnokar pokazalo svoje prve žarke izza sinjih gor.
—	Prekasni smo — spregovori jeden Emerikovih tovarišev, kazoč na žareče nebo. — Tvoj dom, Einerik, je že v plamenu! —
—	Morda st> motimo — odvrne Emerik in spodbode konja, da so ga tovariši kuinaj dohajali.
Prihituvši na nek ovinek, zagleda daleč pred seboj goreči grad, ki je bil podoben velibj ognjen.»j gionmdi. Kakor obstreljena zver vzkliku mladenič, izdere sabljo, vdore
nosti zemljišča, pri soj.'ni istemu po knki ce-nilni komisiji (iu te komisije se kaj rade motijo, kakor priča uravnava zemljiškega davka iz 70tili let), bi se moral odmerjati davek, ampak lepo t';tk i n is čistem prihodi, kojega donaša to ze.nljišče, torej po re-niii'1-uih čistih dohodkih dotičnega posestnika. Ali z drugimi bese lami : uvesti bi m »rali osebni dave k.
Pri sedanjem zisteinu zemljiškega davka dogodi se često, da mora kmet pošteno plača i odmerjeni davek od zemljišča, koje mu v dotičnem letu ni prineslo prav nobenega čistega prihoda, ali pa morda celo zgnbo. Tak /.istem je gotovo krivičen, tem krivi i -nojii, ko imamo v državi še mnogo mnogo objektov za ob lačevanje, kojih dosedaj ui mogla doseči fiskuševa roka iu koji bi po vsej pravici morali odvzeti del bremen kinetu-trpinu.
V	denašnjih dneh se mnogo govori o preosnovi davkov; sosebno je gospod drž. poslanec Klun v svojem zadnjem govoru napisal ali pravo za.'pravo izustil najlepše spričevalo slavni koaliciji, sklicevaje se ua dejstvo, da je t« zistem v veliki meri sposoben za velike reforme, med temi še posebu za preosnovo davkov. Toda naši kmetovalci naj se nikar ne udajajo prevelikim nadam : resnične preosnove davkov, to je, resničnega zmanjšanja zemljiškega davka, naj nikar ne pričakujejo v sedanji dobi. Gospod finančni minister je pač obljubil, da se s 1. januvar* jem 18'.*6 leta kmetovalcem in malim obrtnikom zniža davek za 10" , in pozneje morda še za pet od sto. Ali kaj de to palijativno sredstvo z ozirom na dejstvo, da ostane v veljavi stari krivični zistem obda-čevanja zemljišč ?
Isti začetkom tega članka navedeni zakon z dne 24. maja 1HG9. določa tudi, da je vsakih Ifi let po prvem predpisu davka (I8H1.) pregledati ali revidirati zemljiško-davčni kataster na podlagi cenitev, in sicer v vseh deželah likratu.
V	smislu te določbe predložila je vlada poslanski zbornici zakonski načrt o imenovanji komisij za revizijo zeuiljško davčnega katastra. Ta zakonski načrt se je bil izročil davčnemu odseku v presojo, V seji poslanske zbornice z dne 1«. doc. m. I. je predložil davčni odsek svoje poročilo o tem načrtu in se je takoj pričela in završila razprava o istem.
Ta zakon določa, da se osnujejo centralna komisija ua Dunaju in deželne ko m i-s i j e za revizijo zemljiško-davčnega katastra. Te komisije se sestavijo tako, tla imenuje polovico članov vlada, polovico pa de-
jo v velikih skokih niz brdo in -- predno mine četrt ure, stoji pred gorečim gradom.
Pri razbitih železnih vratih naleti na nekega pijanega Vlaha.
—	Kje je oče moj ? Kje so sorodniki moji? Kje Jolanka? — kriči v blaznej odvojenosti ; zavihti meč in hoče ugonobiti Vlaha.
Te pa se vrže smrtnobled na koleni iu tresoč s« strahu milo prosi, naj mu za božjo voljo ne stori žalega, ker on da ni pomoril gospodov — — —
—	Tedaj pomorili ste je 1 ? vpije nesrečni mladenič v neizmernih arinili bolečinah, oklenivši se z rokama vratu svojega konja — o gorje, gorje!!
Mej tem prihite njegovi tovariši. Nekateri planejo razkačeni na Vlaha.
—	Pustite ga —■ reče mladenič. — Vstani in pelji me k grobu mojih dragih. Vsi mrtvi! Vsi umorjeni! Niti enemu, da bi pustili živeli, niti enemu! Uli, prokleto bodi solnce, da se po tukej noči še pokaže^ na
| nebu ! Vlah je pelje k nekej gomili in tre-petaje pripoveduje dogodke iiiinoh: noči.
(I)alje prih.)
žel n i zbor iz davkoplačevalcev »lotirne deželej; predsedovali bodo komisijam politični načelniki posamičnih dežela. Število članov ne bode za vse dežele jednako. Tako bode komisija dežele Češke sestavljena iz 30 članov. Kranjske iz h, Istre iz 6, Trata 6, Gotice in Gradiške ti, Dalmacije 10, Štirske 12, K<>ro.*ke H itd. — in toliko tudi namestnikov.
('lani komisije, oziroma njih namestniki, bodo dobivali — ako niso državni uradniki — po G gld. na dan in potem še potnino 1 gl. 50 iič. za vsaki inirijameter daljave od stalnega bivališča.
Toda ta reviziju se ne bode vršila tako, kakor ob uravnati zemljiških knjig v TOtih 1 -tih, ampak omejiti se jej bode ua sledeče : nI da zabeleži nastale spremembe v nasadih ; b) da odpravi kričeča n e r a z m e r j a glede ha postavke o čistili dohodkih za posamična cenilna okrožja in za posamične nasade v teh cenilnih okrožjih ; c) da odpravi pomote in kričeče pogreške glede na uvrštenje zemljišč t dotične razrede dobrotnosti in pa da zabeleži spremembe v kakovosti zemljišča.
Kakor vidimo torej, ni tein komisijam namen, da bi na novo priredile kataster in po takem tudi ni pričakovati temeljite odprave nejednakostij in krivic, koje provzroća zemljiški davek vsled prvotne cenitve zemljišč.
Ravno tega pa bi bilo želeti na korist našim kmetovalcem, kajti tem poslednjim očevidno ni do tega, da se v uaglici pregleda kataster, ampak jedino le do tega, da » e p r e o s n u j e zemljiški davek sam, da se namreč zniža ta davek in se spravijo bremena kmetovalca v pravo razmerje z njega resničnimi dohodki, oziroma, da se bremena pravično razdele med kmetovalce in med bogatine-posestnike premičnih kapi-talov. Zlasti bi morali obrniti svojo pozornost, onim borzijancem, ki zaslužijo često na lOOo in W00 goldinarjev v jednem .samem dnevu.
Revizija katastra, kakor jo določa od vlade predloženi in od zbornice tudi vspre* jeti zakon prinese le v posamičnih, posebno kričečih slučajih nekoliko olajšave, na sploh pa že danes lahko rečemo naši m kmetom, da bodo nosili tudi v bo-d o č • i s t a b r e m e n a, k a k o r so jih n o s i I i d o s e d a j i u j i m je d a n e s jedina tolažba le tista obljubi t'i-u a n č n e g a ministra, da se namreč z letom 189ti zniža zemljiški davek za 10 od sto. Posedaj je znašala glavna svota zemljiškega davka 37V, milijonov. Po obljubi g. ministra se zniža torej ista z letom 1890 za 750.000 gld. Toje sicer nekaj ali z ozi-loiu na obupno stanje našega kmetskega stanu iu na krivično razdelitev državnih bremen bode ta olajšava tako malenkostna, da smemo ponoviti svoj prejšnji vsklik : Plačevali bodeta prilično toliko, kolikor dosedaj.
Nekateri poslanci — zasti (Ješki — so ■s« z vso odločnostjo uprli zakonu o imenovanju deželnih komisij za revizijo zemljiško-davčnega katastra iu so naveli v svojih govorili mnogokateri tehtni pomislek. Uverjeni smo, da ustrežemo našim čitateljem po deželi, ako jim navedemo vsaj glavne stvari iz teh govorov. To pa storimo prihodnjič.
Politiške vesti.
Deželni /bori V deželnem zboru Kranjske,m je utemeljil posl. Povše svoj samostalni predlog o reviziji zemljiško-davč-nega katastra. Deželni odbor naj nabira potrebni materijal, kajti evidenčni geometri ne bodo mogli zmagati vsega materijala v teku jeduega leta. Spiše naj se poučna knjiga za županstva, da pošljejo potrebna pojasnila. Govornik je naglasa], kako so padle cene žitu v poslednjih letih in tudi vinoreja je prepadla. Vse to treba poštevati pri odmer-je nju davka. Predlog posl. Povšeta so izročili upravnemu odseku v poročanje. — Na to je utemeljeval posl. dr. T a v č a r svoj in tovarišev samostalni predlog glede v o -1 i I n e p r e o s n o v e za državni zbor. Danes je prepričan pač vsakdo o potrebi te preosuove. Zlasti je volilni red za Kranjsko proračunjen le v ta namen, da se tlači slovenska večina prebivalstva. Toda sedanja vlada ni poklicana izvesti volilno reformo. Koalicija je politično hinavstvo, nekaj nenaravnega, ki živi od danes go jutri. Pri tako važni preosnovi se mora zakonodajalec postaviti jedino le na stališče pravice. Sedanje
stranke pa stoje na stolišči političnega „posestva", kar je goli „svindel*4. Slovenci moramo biti za splošno neposredno in kolikor moči jednako volilno pravo. Zato treba, da se tudi ta zbornica peča s tem važnim vprašanjem. Tavčarjev predlog izročili so upravnemu odseku v poročanje.
V	deželnem zboru Goriškem je prijavil deželni glavar prošnjo goriškega mesta in drugih furlanskih občin za deželno podporo 5000 gld. na leto za tramvaj na par od Ogleja v ('ervinjan in Gorico. Ta prošnja se je izročila cestno-železniškeinu odseku. Istemu odseku se je izročil dopis c. k. na inestništva za podporo za zgradbo ceste na levem bregu S o č e od Kanala naprej. Prošnjo so nadalje uložili občina Pliskovica za popravo pogorele cerkve, razni cestni odbori, kiiratorij slovenske nadaljevalne šole za obrtne učence, 63 visokošolcev itd. — Posl. grof Alfred t! o r o n i n i in tovariši interpelujejo vlado: 1. ali misli primerno razširiti tesno cesto ob Soči; 2. korenito popraviti in utrditi cesto od Bolca čez Predel?
V	deželnem zboru Češkem je poslanec Janda izjavil, utemeljevaje svoj predlog za premembo deželnega volilnega reda, da Mla-dočelii kot demokratje nikdar ne odnehajo od splošne volilne pravice; posl. Kaftan pa je utemeljeval svoj predlog, da se odpravi izjemno stanje. Ta poslednji predlog je zbornica odklonila a limine. Slednjld je poslanec Kieger utemeljil v imenu Staročehov predlog za premembo deželnega volilnega reda.
Kriza na Ogerskem. Vest, da jo Banfty dobil nalog sestaviti novo ministerstvo, je siluo vznemirila Bumune in Nemce v Transilvaniji, kajti Banffy se je vsikdar kazal najhujega nasprotnika teh dveh nArodnosti.
Kitajsko-jnpoiiska vojnu. Nekaj časa ni bilo ničesar slišati o dogodkih na skrajnem Vstoku, včeraj pa je prišlo iz Shangaja poročilo o novi zmagi Japoncev. Pri mestu Kaitingu namreč bila je krvava bitka. Kitajci branili so se baje jako hrabro ; nikakor jih Japonci niso mogli vreči iz njih pozicije. Japonci morali so slednjič napasti sovražnika z bajoneti. V tem odločilnem trenutku pa so Kitajci sramotno pobegnili. Japonci so ostavili posadko v osvojeni. Kitajcem odvzeti poziciji, ostala vojska pa je udarila za be-žečimi Kitajci.
Različne vesti.
Cesarjeva zahvala. Nj. Vel. cesar ukazal je, da se izreče deželnemu glavarju istrskemu, dr. t' a m pitali j u, Najvišja zalivala na njegovi čestitki k novemu letu.
Demonstracije v Poreču. V četrtek zvečer zbrala se je pred deželno hišo velika množica l judij, da priredi demonstracijo tam zbranim italijanskim poslancem. Množica je klicala: »Živela IstraJ" Poteiu se je množica usula po mestu prepevajoč Sčuvalno pe-..ern: »Nella patria di Koaotti". Druge nesreče se ni dogodilo.
Dimitrij Slavjanski pride s svojim pevskim zborom v Trst dne 13. t. m. Zbor nastopi v ponedeljek dna 14. iu v torek dne 15. t. m. v gledališču „Politimma Uosaetti". Opozarjamo naše občinstvo, da Slavjanskega divni pevski zbor, ki j« žel brezuvetno navdušeno priznanje, kjerkoli je se nastopil kon-certuje sedaj z a d n j i k r a t izven Rusije. Zaterej bodemo imeli zadnjikrat priliko diviti se doslej še nedoseženemu prekrasnemu petju Slavjanskega zbora. Z ozirom na dejstvo, tla italijanski listi agitujejo proti udeležitvi koncertov, j« tim večja dolžnost vseh Sloveucev v mestu iu okolici, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo koncertov Slavjanskega.
Nov zdravnik. Oosp. dr. Josip Lauri n s i c h dobil je dovoljenje, da sine vršiti zdravniško prakso v tržaški občini.
Poročilo o I seji dež. zbora istrskega prinesemo v prihodnji številki, ker naui za danes nedostaje prostora. Toliko v obveš-čenje zlasti našim čitateljem po Istri.
0 ta naš »Mattino"! (Juod licet Jovi, non licet bovi! Tega načela se drži kaj rail naš poznani „Mattino". Kadar-koli se le ganemo v obrambo svojega narodnega stališča hitro se oglasi glasoviti .Mattino" se svojim ovajanjem iu obrekovanjem ; a kako dobro de istemu »Mattinu*. kadar Italijani isto store v obrambo svojega stališča, kar so poprej storili Slovani sebi v prilog. Kaj čem«, objektivnost našega k u^ei vatfvno <>lici-
joznega glasila je že taka: primerna je njejra obzorju, klije obzorje ne sega preko uredništev jPiecola" in „Indipendenteja* ! Take vrste objektivnost spada menda že med fundus instructna našega »MatUna* in zato moramo računati žnjo isto hladnokrvnostjo, kakor na primer z dejstvom, da lepenui vremenu sledi grdo, pomladi poletje in jeseni zima. Na svetu je pač mnogo takih nevšečnosti, katere treba prenašati ravnodušnostjo starega filozofa. — Toda, v včerajšnji svoji številki je glasoviti „II Mattino" vendar le predaleč tiral svojo — objektivnost; približal se je malone perfldnosti, kakoršno treba obesiti malo nižje, da jo vidi ves svet.
Tu vidimo na drugi strani v 5. koloni dvoje vesti jedno tik druge: jedno o otvoritveni seji deželnega zbora d a 1 m a t i n s k e g a, drugo o otvoritveni seji deželnega zbora istrskega.
V pi vi pripoveduje, kako so »radikalni* poslanci hrvatski ostavili dvorano, ko je začel namestnik govoriti v italijanskem jeziku; v drugi pa pripoveduje, kako je italijanska večina v deželnem zboru v Poreču protesto-vala proti pozdravu v 1 a d e — iu sicer takoj začetkoma, ko je vladni zastopnik govoril v italijanskem jeziku — in kako je po tem ista večina žvižgaje ostavila dvorano.
Do tu se je nepristranost „TI Mattinova* držala zares hrabro: povedala je po pravici, kaj se je dogodilo tu in tam.
Ali dospevši do te nevarne točke, ko se je dala zavesti do lastnih pripomb, zadela jo je huda nesreča: ogluselo je revše na jedno ulio in oslepelo na jedno oko iste strani.
Na jedni strani vidi pač, da so se Hrvatje v Zadru pregrešili prot najelementar-nejim zakonom uljudnosti, dolžne načelniku politične uprave, s čemer so dokazali, da so zapisali na svojo zastavo najskrajnejšo ne-spravljivost in netolerancijo; na drugi strani je pa ,11 Mattino* slep in gluh za to, kar so storili Italijani v Poreču — z a t e p o-s l e d n je n i m a ni besedice graje. In vendar je velika razlika ined dogodki v Zadru in Poreču : t a m s o I e nekateri p o s la n c i priredili mirno demo n-stracijo proti Italijanskemu jeziku, tu p a j e vsa kompaktna it a-1 i j a n s k a večina priredila viharno in g n u .s no demonstracij o, u e proti slo v a n s k e mu jezik u, a m pak proti vladi in nje z as t o p-n i k u !
Zadarska demonstracija je pač vzburila vest ,11 Mattinovo", ali ob veliko dr/nejši in tudi bližji demonstraciji Poreški spi ta vest spanje — kmalo bi se nam bilo zareklo - pravičnega, ali bolje rečeno : spanje tržaške objektivnosti. Da smo hudomušni, izvajali bi lahko iz vedenja »Mattinovega*, da se pač sine demonstrovati proti vladi, Bog ne daj pa proti italijanstvu in svet, bi potem kar strmel ua talcem vedenju — polu-oticijoz-nega lista. O ta »Mattino'1!
Nemška temeljitost. Čujte, a oprite se zajedno ua kar si bodi, da ue padete vznak samega smeha! Oujte, kaj piše »Grazer Tagblatt" o otvoritveni seji deželnega zbora istrskega! Prosimo pa še enkrat eestitečitatelje, da ne bi mislili, da se šalimo! Tako stoji črno na belem v .Grazer Tagblattu". Oujte torej!
»Kako grozno je narasla objestnost Slovanov, dokazujejo vnovič dogodki v istrskem deželnem zboru. Gospodje Hrvatje so priredili tam pravcati škandal s koiiečnim oksodus — samo zato, ker je deželni glavar pozdravil zbor v h r vat-s k e m in i t a 1 i j a uske m jezik u*.
Sedaj vemo še le, v kaki temi smo živeli doslej, da nismo vedeli niti tega. kako navdušen je deželni glavar Campiteli za jezikovno ravnopravnost, tako, da pozdravlja zbor v obeh jezikih, in kako nehvaležni so grdi Hrvatje, ki beže iz dvorane le zaradi praviuoljubnosti g. deželnega glavarja Udariti se moramo ob svoja grešna prsa! — In to grdo oficijelno poročilo, ki je poslalo v svet še gršo laž. da je italijanska večina priredila demonstracijo, ko je italijanski govoril zastopnik c. kr. vlade! Vse to ni res, to vedo bolje pri „Grazer Tagblattu" : Hrvatje so priredili demonstracijo, ko je govoril deželni glavar, (ne pa vladni zastopnik), in sicer v hrvatskem in italijanskem jeziku. — llbogi Catnpitellli, v kako nevarnost je zašel ua »tare dni, v nevarnost
namreč, da ga gospodje pri »Grazer Tagblattu" uvrste danes ali jutri med „tiross-kroate*!
Toda šalo na stran! Tako poročajo listi, ki -e, babajo v jednemeri iu do ostudnost, da s«; zastopniki kulturnega in za gospodstvo poklieauega nemškega življa! Za tako vestnost in temeljitost poznamo mi le jeden sam izraz — škandal !
Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je daroval g. Oskar Pol-ley 20 kron, in to namesto nstopnine k ve-sclici, kojo je omenjena podružnica priredila na Silvestrov večer. Istim namenom poslala je i gospa Gabrijela Delak iz S torij 2 kroni. Bog poživi blaga darovatelja in njiju posne-malce.
Slovansko pevsko druitvo v Tretu. Ker
se bosta v ponedeljek in torek vršila koncerta Slavjanskega, bode prihodnja pevska vaja v sredo dne 1«. t. Ob tej priliki opozarjajo se vsi pevci, da se polnoštevilno udeleže pevskih vaj, ker se bliža čas koncerta in so se pričele vaje za nove pesmi. Kdor želi upisati se kot pevec, lahko stori to sedaj, prertno prične poučevanje uovih pesmi. OJbnr.
Odbor bratovifilne ev. Cirila in Metoda s sedežem v Trstu vabi vse gg. pevce, koji se hote udeleževati cerkvenih pevskih vaj za stari sv. Anton in sv. Jakob, da pridejo jutri v nedeljo dne 13. t. m. k pevski skušnji, ki se bode vršila ob 9. uri iu pol v slovenski šoli pri s?. Jakobu (ulica Giuliani št.. »B). Ob enem vršilo se bode tudi vsprejemanje iu vpisovanje na novo došlih gg. pevcev in se naznanja, da se na pozneje vstopivše pevce ne bode jemal ozir.	ODBOR.
Vabilo na odborovo sejo »Slovanske Matice" katera bode v sredo dne 16. janu-varja 1895. leta ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu sv. 7. Dnevni red: l. Potrdilo zapisnika o C. odborovi seji. 2. Naznanila pred-sedništva. il. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo kjiževnega odseka 4. Poročilo tajuikovo. 6. Posameznosti. Predsednik: Fr. Leveč. Tajnik: E. Lah. V Ljubljani dne 7. jauuvarja 1894
Avita eoltura. Iz Kopra nain pišejo, da se bode prihodnji ponedeljek pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila razprava proti onemu znanemu laškemu agitatorju M a r s i c h - u, kateri je povodom izgredov v Kopru na čelu fakinov napadel trojico slovenskih dijakov. Dotični dijaki pozvani so na razpravo kot priče.
Triaika pralnica na pAr. Znano je, da so lahonski nestrpneži napovedali boj našim okoličanom, boj v crkvi, in boj na narodnem in gospodarskem polju. Mestni „liberalni14 Lahi bi najrajše popolnoma ugonobili okoličane, ker so — Slovenci, ki se več ali manj zavedajo svoje narodnosti. To pa seveda ni lahka stvar, kajti naš okoličan je žilav v narodnostnem pogledu, dasi nahajamo — Bogu bodi potoženo — ludi med našimi okoličani nezavednih kukavic. Da bi pa okoličani na vsak način občutili pritisk in mogočnost laškega gospodstva, prikrojili so si mestni Lahoui recept, koroških mogotcev in hoteći dokazati, da je slovenski okoličan popolnoma zavisen od Lahov v mestu, ni jih bilo aram napovedati boj celo — „bi-gam* in okoličauskini pericam. No, ta taktika ni se jim posrečila. Kajti trgovec ali podvzetnik v mestu, ki potrebuje delavskih sil, poišče si delavnega moža, kjer koli ga dobi, ne oziraje se na narodnost njegovo. Delodajalec potrebuje delavcev baš toliko, kolikor potrebujejo delavci zaslužka. Ko so torej videli Lalioni, da se okoličanom ne more v mestu odtegniti zaslužka kur meni nič tebi nič, poskusili so ugonobiti zaslužek oko-ličanskih marljivih žen. V prvi vrsti so pisarili iu javno agitovali proti krulili, katerega prodajajo okoličan k e v mestu, češ, da se mora človeku obrniti drob, ako pomisli, kako »nemarno" in »nečisto" „cuiyarijo" oko-ličanske svoje ,bige". Nagovorili so nekatere peke, da naj ti i oni pekli in prodajali bige, toda pekom v mestu se to ni niti spo-neslo, niti izplačalo. Potem so se vrgli na uboge okuličanske perice. Proti tem pa s« se vojskovali i/, »zdravstvenih obzirovV Koliko hrupa je bilo po tržaških lahonskih listih proti okoličanskim pericam! In to vse le zato, da bi vzkratiti tem bednim ženam borni, žuljavi in krvavi zaslužek. Agitovali so toliko časa, dokler se jim ni posrečilo zavesti »podvzetnike-' brate Serini, da so za-
snovrfli v mestu pralnim na par v veliko-meškera slogu. To je bilo takrat ritati hvalisanja pn lahonskih listih ! Človek bi bil skoraj mislil, da je s to pralnico mesto Tržaško vdobilo .patent* proti v*em kužnim boleznim. No, ta sijajna pralnica životarila je leto dnij, sedaj pa j* mirno zaspala. Zaradi »nespretnepa, nesposobnega vodstva-, javkajo lahonski listi. Nam je vzrok jako malo mari; konsUtujemo le zadoščenjem, da ta nevarna konkurentnija ni mogla vspevati proti našim marljivim okoličanskim pericam. Neposredna posledica tega dejstva je ta, da morajo tudi najrudečejši Lalioni zopet <'ajati svoje umazano perilo slovenskim okoličan kam, ali pa — naj si je perejo sami.
Prva božićnica. Pod tem naslovom nam pišejo iz Št. Petra, dne B. januvaija t. 1.: Hlage gospe in gospodje iz Št. Petra spomnili so se posebno letos na telesna dela usmiljenja, Priredili so božicnieo ter povabili k istej čez 100 otrok v spremstvu starisev.
Na sv. Treh kraljev dan ob 5. uri vršila se je prelepa zabava. Gospe in gospodje dobrotniki so zadnje dnij kar tekmovali kdo da več stori za božićnico,
Največ, se ve, je storila tvrdka Medica & Križaj, zadnja dva gospoda sta res prijatelja revni šolski mladini. Sama darovaje, moledovala sta še pri družili veljakili. Po v sree segajočem nagovoril gospe Samsove so bile deklamacije učencev. Zraven mladega Celestina odlikovale so se učenke : Zornik, Medica, Gržina in Jelenec. Po tem prišel je težko pričakovani trenutek : razdelitev obleke injestvil. G. župan sam je razdelil 16 učencem popolno obleko, dalje vsem navzočim raznovrstno. Vse je bilo veselo ! Ne le otroci, temuč tudi stariši, še bolj pa dobrotniki čutili so veselje „prve božićnice".
Priporočamo se tudi za prihodnje vsem častitina dobrotnikom ter jim kličemo »Slava!*
It tri. okolica nam pišejo: Dne 30. decembra minolega leta vršil se je shod »Kmetijske in vrtnarske družbe* za Trst in okolico v prostorih gostilne Lukša na Prosuku. Ker se pa o teiu važnem shodu ni nihče oglaail, drznem se jaz. čeravno pozno, nekoliko spregovoriti.
Zborovanje je otvoril društveni predsednik goap. J. G o r i u p pozdravljajoč navzoče, katerih se je nabralo lepo število do 150 oseb,
Temu je sledilo predavanje gosp. potovalnega učitelja (Jo ti č a o dobroti, sajenji in cepljenji ameriških trt. Občinstvo je z napetostjo poslušalo lahkoumljivi govor gosp. govornika. A ko je ieti gospod govoril o cepljenji po angleškem načinu, in je to tudi praktično izvajal — bilo j« zanimanje poslušalcev toliko, da so kar eden čez dtuzega
•mu.
Za goapodom Cotičem govoril je gosp. dr. Pretner o zboljšanji kmetijstva in o koristi kmetijskih družeb. 1 ta govor vzeli so navzoči s pohvalo na znanje, — Za kmetijsko družbo bil je nasledek tega shoda ta, da se je precejšno število novih udov vpisalo. Navzočim posestnikom pa bil je ta shod v veliko korist, kjer so se ojačili v boji zoper trtno ui, katera je začela posebno na Prošeku svoje pogubno delo. Kmetijska in vrtnaraka družba pa sme biti ponosna na ta shod.
Štrajk tržaških dimnikarjev. Dimnikarski pomočniki nadaljujejo štrajk, kur ne marajo odstopi:! od svojih zahtevanj za zboljšanje njih gmotnega stališča. To stali-če pa je zares žaloatno, kajti — kakor čujemo — zasluži dimnikarski pomočnik le r> do 7 gld. na teden; jeden sam ima k gld. plače. Pomočniki zahtevajo 15 gld. mezde na teden, v tem ko gospodarji ne dovolijo več, nego po 7 gld., do največ 10 gld. na teden. Poleg tega zahtevajo gospodarji, da bi občinska uprava prej uredila dimnikarske tarife ; potem zahtevaj > tudi to, da bi vlada omejila število dimnikarskih koncesij, ker se bojijo večje konkurencije. Nocoj se sastanejo dimnikarski gospodarji in pomočniki v posvetovanje in menda se sporazumejo, kajti ta Strajk je prav blagega značaja.
Blago v c. kr. javnih skladiščih. Tekom min. decembra meseca prišlo je v c. kr. javna skladišča tržaška 129.623 kvint. raznega blaga, izvozilo se je pa 86.202 kviu-tala. Koncem doc. meseca ostalo ju v skladiščih vkupuo 308.323 met. stot. raznega blaga, katero je bilo zavarovano za 14,705.500 gld.
Razprava proti Ivanu Jajčiču Franu Kra-
vos-u in drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanje).
Pristopivša priča straža firlanc pripoveduje, da j<* zasačila obtoženca Hngona Pacor v trenutku, ko j«* slednji zavpil: ..fora i ščavi 1".
Obtoženec H n g o n Pacor taji ter pravi, da mora v tem oziru biti kaka pomota, on da ni kričal.
Priča straža Grlanc ostaja pri svojej trditvi ter pristavlja, da se ni mogla nikakor motiti Klede osebe, ker je stala blizo Pacor-ja in sicer na strani, ko je zavpil „tora i ščavi iu ker isti moment ni nikdo drugi vpil. Pravi še, da obtožencu ni povedala vzroka aretiranja ter da jo je na polu v zapor praial Pacor: »zakaj ste me aretirali, mislite li. da sem vpil fora i ščavi* ? Pacor da je tudi rekel: »tudi, ako bi jaz ne bil prišel, saj je vsejedno 500 drugih, ki kriče brez mene".
Obtoženec Hugon Pacor: Ni res, da bi bil jaz prašni stražo Grilanc, misli li, da sem jaz vpil »fora i ščavi!", ne da bi mi bila povedala prej zakaj sem aretiran. Tako neumen pač nisem, da bi bil kaj taccga prašal.
Predsednik: Včasih se zgodi najbolj prefriganim, da se vjatnejo v besedah, ko niti ne mislijo na to.
Obtoženec Pacor sklicuje se na pričo Tolusso, kateri da bode dokazal, da on (Pacor) ni vpil »fora i ščavi !*, nego da so drugi vpili.
Predsednik javlja, da je bila vložena prošnja za zaslišanje priče Tolusso pravočasno tli dni pred razpravo ter da se je to pričo pripustilo.
Pristopa na to na poziv Tolusso, ki pravi, da je bil skupaj s Pacorjoin, a da ga ni slišal vpiti „fera i ščavi 1", pač pa da so vpili drugi.
Priča straža Grlanc izpoveduje izrecno, da je zasačil Pacorja v trenoiku, ko je zavpil ,1'ora i ščavi!" ter da ni v lem obziru mogoča nikaka pomota.
Predsednik proti Tolussu : Morete Vi izkljičiti, da ni vpil Pacor vprašavnih besed ?
Priča Tolusso pravi najprej, da ni slišal ga zavpiti, na opetovano prašanje predsednika pa izjavlja, da izključuje, da bi bil Pacor zavpil.
Obtoženec H u g o n P a c o r ostaja pri tem, da on ni vpil, ter da more biti kaka pomota.
Pristopa zadnja priča, straža Rnsman Tomaž, ki izjavlja : Ko je dal g. nadiu^pektor Golil povelje razhoda v italijanskem jeziku, cul sem, kako je Jejčič zahteval da se (U povelje i slovenski. Ko je potem Jajčič zavpil »živela Avstrija, abbasso la cicoria 1*' sem ga aretiral, ker je .lajčič moral slišati povelje razhoda. V istem momentu nisem slišal Italijanov vpiti .alibasBo" ali »l'uori i ščavi!1', kar bi bil ui oral slišati, ako bi s« bilo vpilo. Taki klici slišali so se kasneje.
Obtoženec Jajčič izjavlja, da on ni klical »abbasso la cikorija t* ter da ni res, da niso Italijani upili ▼ onem momentu, ponavlja, da je reagiral s6 svojim klicem: »Živela Avstrija!" le ua klice od italijanske strani „fora i ščavi !• Drnzega ni klical, ne storil.
Ker je s tem završeno zaslišanje na razpravo pozvanih prič, praša predsednik branitelja Dr. Oregorin-a, ostaje-li pri predlogu, stavljenem početkom obravnave, da se zaslišijo še nove priče.
Branitelj Dr. G r e g o r i n : Izjavljam, da ostajam pri svojej prošnji ter predlagam, da se pozo vejo na glavno razpravo ter zaslišijo svedoki .losi p K o I b, V c k o-s I a v V o 1 č i č, I v a n Besednjak iu Josip Ž n i d a r ši č o okolnostih :
da so na kritičen večer 12. novembra po dovršenej seji mestnega sveta pridr-vili Italijani iz galerije ter se postavili ob kavarni „Municipio", dočim so Slovenci stali nasproti na trgu od vodnjaka naprej proti t.'orsu;
d a je c. kr. policija stala med tema dvema vrstama;
d a je poveljnik policije gosp. dolil dal ukaz, da se ima laziti le v italijanskem jeziku:
da so na to straže ponavljale ta ukaz zopet le v italijanskem jeziku;
d a so na to Slovenci odgovorili »ne razumemo!" ;
d a je ua to policija pouovila ukaz zopet
le v italijanskem j^/iku ter se zajedno zagnala proti Slovencem, ki so umaknili za par korakov;
d a je italijanska množica, videča napad policije na Slo»enee in umikanje poslednjih, iz sto grl zavpila »ftiori i seiavi!*,
d a je it- le na to slovenska množica reagirala z vskliki : „Živela Avstrija! Ži*eli Slovem-i! Živio, Živio !• ;
da so d h to Italijani proti Corsli in po Cor.su prepevali izzivajočo pesem »nella pa-tria di Hussetti" in to posebno blizo Via S. Spiridione ter upili: »t'itori i se' iavi, abbasso i se'iavi, morte ai sc'iavi l".
Vse te okolnosti so važne, ker je iz njih razvidno, da Slovenci in žnjimi obtoženci slovenski niso nikakor provocirali, nego le žaljeni v svojih narodnih čutstvih in v narodnem svojfin ponosu reagirali na provokacije, kar stavlja postopanje slovenskih obtožencev v vse drugo luč, kakor izhaja iz dosedanje kazenske razprave iu kar mora njih pozicijo olajšati.
V	imenu obtoženca Frana Kravos-a predlagam svedoka I van a 11 i če k, o okolnosti, da je pri vodnjaku ua borznem trgu nekdo zavpil istemu obsojencu pod nos na ves glas: »Morte ai sc'iavi!*. na kar on ui reagiral ter da je Kravos, blizo ulice S. Spiridione, ko je začela italijanska masa tuliti: »fora i sc' iavi, abbaso i sc' iavi, morte ai sc' iavi!" ter peli z nova nella patria di Hossetti", zavpil: »živela A v s t r i j a, živio, živio!", na ker je bil aretiran.
V	imenu obtoženca Ivan« .Tajčiča predlagam svedoka gorioinenjenega Josi p a K o I li-a o okolnosti, ds je isti obtoženec zavpil še le na klic od italijanske strani »Živela Avstrija* !•
Temu predlogu upam, da sodni dvor tem lahkejše ugodi, ker so vse priče, katerih zaslišanje predlagam, tu navzočne.
Državnega pravnika namestnik Henrik Fraus se pro ivi temu predlogu, ker je po njegovem nienenju zadosti doka-zano, kar trdi obtožnica iu ker bi zaslišanje novih prič nikakor ne moglo omajati odločnih izpovedeb dosedaj zaslišanih prič.
»odui dvor se umakne v posvetovalnico ter objavi pt» kratkem posvetovanju sklep, da se ne ugodi zahtevku gledč zaslišanja novih prič iz vzrokov, navedenih od namestnika državnega pravdništva. (Dalje prili.)
Nesreča. Včeraj popoludne padla je 7 letna Marija Krešjak, stanujoča v ulici Pon-dares, raz okno na dvorišče. Deklica si je pristavila k oknu stol, da pogleda ua dvorišče, v tem pa se je sklonila preveč, zgubila ravnovesje in telebnila na tlak. obležala je brez zavesti v krvi. Prihitolje zdravnik, ki je konstatoval, da si je dekle razbilo črepinjo. Odnesli so jo v bolnišnico, toda je malo nadeje, da ozdravi.
Delavsko podporno društvo v Trstu Podpisani odbor naznanja vsem družbenim udom iu udinjam, da se zdaj sklepajo letni r a c u u i — sestavlja se bilanca. M u o g o j e š h u d o v, kat e r i u i s o š e d o p I a-č a 1 i t e d u i n e starega leta. Računi se ne morejo sklepati, dokler ne store udje svoje dolžnosti. Tako so zopet naprošeui vsi udje iu udinje našega društva, da brez z am u d e d. plačajo zastalo tednino.
Odborniki in nadzorniki našega društva, v s i b r e z i /■ j e m e, kakor tudi naše vrle n a d z o r niče so vabljeni k prihodnji odborovi seji v četretek 17. januvaija <d) 8. uri zvečer, da se potrebno določi zarad društvenega velikega plesa, ki bode v gledišču »Politeama* dne 26. t. m.
ODBOR.
•Uzoren" soprog. Po noči ua včeraj vrnil se je 441etui kovač Josip Gostiša, stanujoč v zagati Gusiuii hšt. 'J. nekoliko vinjen domov. Njegova žena ga je nekoliko okarala, toda vrli Gostiša pograbil jo je jednostavno za grlo iu jo vrgel pred vrata svojeg* stanovanja. Potem je šel prismojeui pijanec v kuhinjo, vzel nož in si narezal žilo tia zgibu leve roke. Žena je pozvala stražarje, kateri so odvedli moža v bolnišnico, kjer so mu obvezali neznatne rane.
Sodnljsko Včeraj vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 2;tletni služabnici Olgi Tren iz Cervinjana, založeni tatrine. Obdolžil je je namreč M. K., kateri je bil due 2">. novembru m. 1. zapeljal Tre-novo, da mu je ona o tej priliki ukradla novčarko, v kateri je bilo gl. 3.33, hranil-niško knjižico, glasečo na 20 gl. iu pa siv-
bernn verižico. Pokazalo se je pa, da je vse te predmete vtaknil pijani F. sam dekletu v žep kot jamstvo, da jo poroci. Sodišče je
zatorej obt. ženo iv5ih> obto/be. Tatotake bila je oproščena 33 letna dekla Amalija Trevisan, lojena v <'ampolongu pri Gradiški, obtožena goljulije iu obiskovanja. Obtožba je namreč temeljila na dejstvu, da j-' Trevisan nago v u jala neko svojo znanko, da bi krivo pričala v pravdi, katero je imela Trevisan proti bivši svoji gospodinji. Pokazalo se je pa. da je Trevisan govorila le to, o čemur je bila ona sama popolnoma prepričana, da je resnično.
Policijsko. Minolo noč zaprli so 54let-nega težaka Ivana H. iz Komna in pa 1 {»letnega pisarja Avgusta S iz Trsta, k^r sta razgrajala po ulicah. — 4">letno zasebnico Kateriuo It. iz Postojin>kega okraja, stauti-jočo v ulici del Sulitario hšt. 22. zaprli so, ker je na sumu. da je ukradla gospej M., stanujočej v ulici dei Fabbri hšt. 7, razne predmete, vredne okolo HO gld.
Književnost.
K iti i pot. (Joriška tiskarna A. (iabršček javlja, da izide »Kažipot" koncem febru-varja, ksr je sedaj največ premeinb. Letos bodo vsi podatki »e mnogo natančnejši, nego so bili lani. Našteti bodo vsi, tudi najmanjši kraji in celo posamični deli vsate vasi. Poleg dežele Goriške bode obsegal isto-tako natančno tudi pol. okrnja Postojiuski in Logaški; drugo leto prideta tudi okraja Radoljiški in Kranjski, da postane „Kažipot* jako koristen vsem prebivalcem ob gorišku-kraujski meji, »Kažipot", dasi jako obširen, stal bode le 1 gld. y<( nvč, naročbe vspre-jema goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici (Primorska). Ista tiskarna prosi zajedno narodna društva iu županstva, ki niso še poslale svojih podatkov, da storijo to čim prej, ako želijo, da bode „Kažipot" tudi zanje povsem natančen.
Tioietiftio-pruktinia pei'*!>a io/<i. Spisal Anton Kbrster. Četrti natis. Tiskal in založil Rud. Milic v Ljubljani. — Ni nam treba posebno naglašati vrline Fbrsterjeve pevske šole, kajti o izbornosti tega dela svedoči že dejstvo, daje doživelo četrti natis ; najboljše jamstvo za ujegajvrline je pa Fl'irsterjevo ime samo ob sebi. To „šolo" priporočamo najtoplejše posebno pevskim učiteljem.
.V« uzburkanom vioru. Pripoviest iz pomorskog života. Napisao »Krnili" (1'restain-pano iz »Naše Sloge"). U Trstu. IHH4. Nakladom »Kinina*. Tiskara Dolenc Str. 117 v H", fena 1 krono. — Ta knjižica opisuje trpljenje in junaštvo onih hrvatskih mornar-jev, ki so dne 13. marca IKHl. 1. morali zapustiti svoje potapljajoče se ladijo »Zajednico* in so se rešili v slabem čolni^u, toda nekoliko dni in noči gledali so na »razbili kanom moru" neprestano smrti v oči. Vsa ta strahota opisana je preprosto, a toli misno, da ne moreš položiti knjižice iz rok, dokler se oddahneš z junaškimi hrvatskimi mornarji vred: „Hvala Bogu! Rešeni so!* -- To knjižico najtoplejše priporočamo, tembolj, ker je čisti prihod i/, razprodaje iiamenjea družbi st. Cirila iu Metoda za Istro.
Najnovejše vesti.
Poreč 12 Včeraj ob y uri in pni /večer došlo je karih fin mladih ljudij v gostilno »Alla t'iita di Trieste", podavši se v lokal v ozadju, kjer so prepevali narodne (italijanske! pesmi ter kričali „Viva i deputati italiani!*. .Viva 1'Istria italiana!* Odhajajoč i/, lokala odprli so hlastno vrata sobe v kateri so sedeli slovanski poslanci.
Poreč 12. (Druga seja deželnega zbora istrskega.) Ko je posiancc Venier iz Pirana storil obljubo, klicalo je več poslancev i/, večine: .Viva Pirano !• Seja »e nadaljuje, Paril 12. .Figam* javljajo i/. Algira: Radi trajno slabega vremena odpotuje jutri cesarica K I i z a b e t a v t 'ap Martin, i Francoska.)
TrgovIniHe brtojnvke.
Bulimptita. I*4i<nh*« ra ipuialad • r>7 l-iitf Pifthica za jasan 1S9A 7 02 do 7 OS Ofes ia »p* mlad (J.Of-S.05 Ki no*t fc 25-IV35. Koraia nov« d<> 8.10. Not* z« maj-juni «'29 •'24 l'i»»nira nota o.I In kil. T. fl-H3—(5 70, od 7'> kil. t. « 70-8 75. od HO kil. I. 8 75-e-SO. o4 *l kil. f ttS0-i»»,V od Btf kil. for 6'8&—S.ttO.
.Moten S 20 — 8 10 j pn.no (VlJO—6'GO.
Pionir*: MhIo |ionudlit. Poprtia.aiij« on«jrna. Trg iii»Io miinoji. ProlaU t« j« I5.0e0 rastru» »l»t. Vtem*: Inpo.
Prcjft. Ncrall i»ii-»ui iladkor za jaiiuvar f II il^' t fabruar 7. 11.40, niaro 11.5«. mal U.8 >. O ll.ii^no |io-
boljšnnje !
1'iaua. CentrlTui^al novi, ponavljan t |'nt in • 1-ar no »red, odjniiiiljaief preoe) I. 27 75-2H .laa. maro f 27.7.*) —'J8. - Cuni-asir za janutar-niarc 2H ~i —'—. Ćeitorni za jauuar M9'50. V glavah ft»4ik> zajaituiar 2J f><)
^arrt. K»?n Sam.n geoil a»*r»jja za janutar V0.50. Mal S».7o Tclno ra.totf.
Ilanbarg. Saiitut-jiiud	/.« janiifa1 7;i'J"i.
maj 72.40, i«ptumtior 71 75. j-.k , »talno.
Kot! Tork 11. Rdi^a tinuka p*enir\ p>dr*iila •e j? te<om t«dn« od >it ni in k'irgu ni W , n \ A21 . cts. bu hol.
Dunnjsha borza 19.
IbOB
I> Ža• ni (lo j v papirju • ■ • n .t srebru . . . Avjirij'ka r^nta r zlatu . . , „ v kro iah . ,
Krel.tne n krije .....
Lmid»n 10 L«t.......
Napol.-ori ... , . , , ,
100 m ar k........
1 • tO Halj. tir ........
Janu varja
v.eraj
100.7i
lun »0 ; tt-70 9n so
41(5 50 124.05 9'Sft' M To 46 2 i
da u*h 100-HO 100 85 t IMA 09 10 4lt't0 124 -
60 7 1 4«
Trine cene.
(Cene te razumejo na debelo In s	carino vnd.)
D:ma5i pridelki.
Ona o J tur. <le fer.
Flal: Koks........100 K. 11.75	——
Maadoloni .... „	10 '.0	— .-
«vet!orudedi ..... „	9.50	—.—
temnorudeči .... „	—.—	—.—
kanarček...... .	—.—	-- . —
bohinjski ..... .	W.JM)	10.—
beli t. liki............10.O5
a tnali ...... „	t).75	— • —
rekni, dolgi..........10 50	— .—
n okrogli..........H.60	—.—
mešani hrvatski ... „	7.50	7.75
itujeraki . . „	H.—	8.25
Maib fino štajersko .... „	»2 -	»«.--
Jcč:r.cr. it. 10................9.50	» 75
«....... „	10.	10 25
„ 8..................11.-	11.25
Ze'.'ft kranj.ko....... n	ti 50	0.75
E»fd , ................5.75	ft.75
Krtmpir, stajeri-ki . . • , «	4 25	4.50
Proio kranjoko.....• .	8.75	a.—
Ličs.krunjuka......• „	V.—	10.
Scsh ogerski....... „	4*1,—	50.
Mil* odrska....... ,,	53. •	541—
KtVft Moren....... r	l'.IO	1«2.
Cejlon I'lnnt, lina . • .	IteJ	1^4.-
. Fori......189. —	ittl —
Java MnlaiiK' .... .,	—.—	—.—
Portoriceo...... n	——. -
Guatuninlii..... „	157,—	158 -
San Doniingo .... „	156,-	15H,—
llalahar Plant..... ,	172.	174 —
„ natire. ... „	—.—	—. -
Lnguayrn Plaut. ... „	170.-	172.—
n na'ive. ... ,	—.—	—. —
Santua najlliii.i ... ,	150.—	151.—
„ srednju fini , . „	147,-	148.
„ srednji .... ,.	144	140.—
, ordiuar .... ,	131.	m —
Hio oprani..... »	——
„ najfiniji..... „	147.-	149.-
, »rednji..... ,	141, -	148.—
Slaikcr Centrifujfal I. vrit* . 1H0 K. 28.	2S.50
Conesss*..... „	29.-	29.50
v glavah..... „	30.:I	81. -
razkosani..... ,	29 75	80.—
R'.ž italijanski linl .... 100 K. 19,—	1950
■red nji ... ,	18.25	18.75
Japati fini AAA. .... „	17. -	—.
„ srednji..... „	16.50	—,—
Itaugeon citra ..... „	IH 25	—.—
I...... „	12 50
li. ... . ,	9,-	—.-
PstrolaJ tuiki v sod h ... „	18,is5	— —
v zabojih od 2» kil.	5.8t	.—
Olja Italijansko tiajflneji . . 100	K. 04,-	6«.—
, irediijefino . . „	65.—	57. -
bombažno, atnerik. ... „	84, -	37,—
dalmatinsko..............82—	84-
L'.sson! lleiimki .....aabuj 8.—	5,—
Pomaranč« „ ..... »	11.—	5,
MtscUlJni Dalmatlniki ... JOO	K.---.—
, Bari...... „	18.—	05,—
t cjoli......................6«—	84 —
1:1*41 Dalmatinski............-.—	—.—
Puljeiki ...... „	8.25	8 7»
S fkta Pulje*ke ..... „	12 50	13 —
Oliki v vencih . . „	12.76	13.25
tanini ........ „	80.-	40.—
T ntparli....................24 —
Cl it*.........• „	:8.-	»4 —
PollDtvkl irednjn Vnlikonti i n	38.-	—.—
, vsliko .... Ineve ,	—.—	— —
B malo.....j n	41,—	- .—
Slar.Dc1 v velikih lodih . . ,	13,-
Surovo maslo, jajca in kokoSi K^nn j-
»'to Ki|rrpT(l Tll,l«|() f.rudnini • rtf» jrt	tom
f« Htm \ pmtijih <> j do iiO !< r 90 , V }Mtl. tid 30 do 50 kil po OJ .1» 94 ih'., fit^arnko «ur vo niirtlu v part. od 2'> do 30 kg. po f. 1.02 do f. l.Ofi in v puri. od 30 do 50 kg. p > 1.— d » f. 1.02 kilogram. Tolminsko aui'nvo tua lo I. vrati po f. 1.06 do 1 08 kilogram.
Jajcu na d-lii lti po f. 3-7T) d' 4 — hui
k mudov.
K o k o i i po f 1 — iii 1 • 40 komad, piččeta 1 o f. 1 40 du f. 1 fiO p.»r.
Krompir, navadni, na »h-:>tlt> p-i f. 3.50 do 4 — k v iiitnl.	,R. M.*
„Tržaška posojilnica iu braiilniea"
(rflgiBirovana ziiruga z oma j onim poroštvom) Via Molin Piccolo št. 1 ] nadstropje.
(t*je pm.ijha na mi*iij:c» in intalmlatoj • proti S" „ ultreiiirn, na zastavo mik in vrednostih pupirj. v p* proti O1/," , olirestim. Od hrunilnili u)o.» p »ćujo pit 4"' obreiti Urndni duo vi »n : Vsaki dan od U. d > 12. ur" dopolniti iti < il 3. do 5. popolu'ino, lovedit i/r/tonši nedelje in piAT.' niki'. IiiplaSujo *e viaki ponedeljok <ol 11. do 12. nr» dopolmlne. In vsaki l-ntrtek od H. ii > 4. ure pnpoludlie. Olavtii doleli veljajo po Itrmi Zadružni dol.-ii se lahko plaruj-ju v tni'<cinili ol.rolcli po 1 gld. tor r.naAa vabi dulei 10 glđ.	1 — 21
Podpisani je kupil „en block" o«l »le-ćujnu inastt trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
t'r nazn oija p. ti. ol.^iimtvu, da ilof iii j" storil potrebno priskrbeti trgovino i novim lilsgoia. pnida.a dei 'danjH Mai{o ]io
najnižji riizprodajalni coni.
IMporoi'ajof »o sla . »lorpn^kamu obi',mt»u ia maogobrojno obiskov« io, h « oži
Josip ilebech.
NOVOST!
S/etilke za vsakovrstno razsvetljavo
£
za
CD
O)
O
to
o<
co ..
</x
R DIT M A R, TRST
Piazza Ponterouo O.
Kui/iiiui prolinova tdoćiiiaT]
Mikojo let preskn^eno, koli>ati »ločujoče domaČe sredstvo. K'«p ■'■i o'-l- drRii 11 j• ■ pr« i in p i dalji li v i. ijnh. Cot a 1 , Hl»kl<oiico 1 gl n. v,, ' j steklenin« 00 kr. a. v. Glavna zaloga t
Okr lekarna v Koi neuburgu pri Dunaju
G J. Dobiva se v v««h lekarnah,
falili jo m var-uvno »imn\o xiiliti)VB naj se izručim
trgovec z ma iif »kturnim blagom v Trstu, Via S. Antonio št, 1
pr.poroei a.-oj.t zalogo sok d<kih potr.*bšMn po na alelnjih cenah :
? 1 I. s
M ej 94 — I
3 " W "S * • "o
t« V e I M 2 •	2 M
Z S1« sa fes
s s m m «
Kniziliia protinova tekočina, rojačnica za možke
sta možke in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST, it 34,1 nadst i1 ijtoioča ic za vsakovrstna dela kro-jaike obrti za možkn oblek«, kakor tudi
za izdelovanje p rila za irožke In ienike
Delo izvrši natiuiono po meri in ceno.
'AijUtšr.vss.r iiiiSi'iif^
i • ! - "siijsl .
_	9 J t
■ š A? i-*
risjfii!
X M(B CD N
ZapBStnlka (par)....... po for. —
Pas v barvah 21 tol i vadbo . . , , . „ — .HO
Hlače (trlcots) . .......8.30
loplce telovadne za otroko.....33—15 nvi.
„	, Za odraii'ii.) .... 10 65 n
Obleka Sokolska kompletna f. 23,— Dolirozuaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po d mare .pri Prvačkovcu") v Trsta,
ultoa Bolltavio A t. 12
tuči kolikor v jfostilni, tolik r pri voselic h v soltoliki tolovmln ei. vodn: 1* priitna Tlfavika, Pr ečka in kraška bi a in ima vina. — 3tadki riasllng T sicklonlcalt, in modro f--»n-Mcjs, vsakn Hteklool-a drii 1 lit r in veljs R (tO novč, — Postrežba je poftt-nn, ccna ztnerna. m Kuhinja je pre<krbl|«na h teri.inii, toplimi in II m zlitni jodill.	S
t'riporoi'n se lojnkom v Tritu in i dtiele J
Tuči rino tudi družinam 4 nrč. rencje, i ak> ne odvzame najmanj 5 litrov. i
jUUMOS
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
Trgovina.
Mokn in otrobi. Moka. Malo kupčijo bilo je tu li v tem tednu, kajti slabo vreui i
oviralo je proni'it M.igA, in tudi [t »potovanje os:-!). One so stalne iu tuili to dejstvo i»ri-ji s iti je intdostatni kupčiji, kajti ako Iti cene i iuiiliovalo, bila bi Midi kupt'ijn živiilmejša. — Iv'otioiun* drži so tako le: Št. 0. for. l.'l. -t. 1. IV. liMH); št. 2. IV. 12 ; št. 3. IV. 1 1 75 ; št. 4. for. 11-40; št. h. for. 11 ; št. H. fr. lli 25.
Otrobi. I/. Levanta prišlo je prilično tega blaga in to je nekoliko onilacilo tržišče, napotilo je tudi prodajalce, da so ponujali olajličave, toda kupci so rezervirani. Na Odrskem pa >o otrobi stalni in nekaj časa že nam ne prihajajo od tam. Otme so prilično iste, kiikor smo jih objavili posledujič. — l> r ob ni o t r o l> i zanemarjeni in brez kupčije.
Goved, i M y .],, t. pioditlo i" v Tih1u 449 vol.t in 75 liuv klavne h-»no * 11 nicer 82 vo|.,v i/ Kranjski', 331 iz llr ur-kt, 2 i/. Istre, 4o i/. Dalmacije io 14
ilolIiHČill. 1 * IM Č C V 011 fi> Sli; M>J I |jl, Kiulljitl.U po
f. 4(5. — do 47.— ; v ii Hrvatske po f, 43.— d. 44. — ; ia Utre pr» f'. 45"— do 4fi —; i* Diltmicje p > f. 43-— <lo 44.— iri domači po f. 471— do 48 — ; douitiAo k m ve po f. 45.— do 4(j-— in krave iz Italije po f. —.— do —•— kvintnl mitru vngi«.
Seno iu slama. Smo I. vrsi« proti - -;.»i o je v liro tfdnu po f. 3'90, 11 vr. f,.. f 'J,70 Iti. II I vr. po f. 2 85 in 11. vr. p f. li-50 |( V> ti tkal.
>
s:
/H
7i
ž o
R, Ditmar, Tv&t
Piiu/a Pouteros!40 ti.
FRIDERIK # SIEHENS
Dunaj.
Tonroi c. t, prir. nparator za razstelljav« in kurjavo.
fl ? Al*erst raittte VO.
Najnovejša plinov« svetlljka xa uunanjo ransvelljavo:
^ Regenerativni plinov šolnini gorilec H
'5 od<ti.tkov e»neji. Itak >r »-lokti iske bočne »vetiljkt,
a dajo njim jednako svetlobo. N d^iljn * i dvo aoe, il.-lavnloe, prodnjaltilc • i. f. d itarulikuAene v; ntllujoče ve-generativne plinove avetlljke te plinov« avetiljke v ateklu, kiii*ro »e iti mej o rul.it ponoii m so pri lerim za v-e ulnfaje. Uv-den« so po \Bt-in svetu, ■ ——Cenilci In proračuni uiatonj. HfiKC 11 ■
H zastopnik za Tist: HENRIK WAGNER, Via Carintia i
Uiorol aaatonj ia* frankol
azgrejcDanfc stanooan|9
kakor tudi cerkv&, Sol, dvoran, prostorov itd.
Je tnu^i/fs le po
SieiiKiis-ovim m gas (plin) prirejenim počim
ki ee lahko tf/rrJuJo
brez i-gljn broz pepela, brez saj, brez smradu, so najprl-kladneja i najxdraveja
vsled razprOHtuJoće ae tfovkot« t Najboljša puč kar se dostaje moči razgrojcvaiiju ali irpožuosti. g®"" Mnogo tHiJboljiih priznanj, tfcis
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, IXi2
C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo.
SALOOA V TMTU PRI TVRDRI
©reiniia BTelfen.
*■ 1,1 3 i 3<	„ J- H = «
-S 2||l«i|
Pu*r: rshuv^te in J.mljite le Iceirilt aavoje a iuwnota er> uKatkralier". TM
Se dobi povsod: '|2 Kile za 25 kr.
Lubtmk političnu u-uavu ,Kdim>ut* — ladavaicij tu u.:rii»* a.:» ui-au... ; Julij 3li!iO a. — Tiakarou i»yluuc v Tia.u,