Naše ceste. Kozje, dne 4. oktobra 1909. Za procvit in razvjoj slehernejga okraia^ ni važnejšega, kot so dobre, gladke, ne preveS bregovite ceste, So vendar ceste za gpspodairsko, obrtniško in industrijelno življenje to, kar so žile v naSem orga^ničnem telesu. Kjer so ceste slabe, tam peša vse, tam vse zaostaja in vse je v mrtviilu* Tb velja vi veliki meri o našem kozjanskem okraju. Kolikokrat se v, zasebnem in javnem razgovoru trdi,, da Bmo vi okjraju zaostali, da je naš okritij najbblj zapuščen itn zanejen, da je, nekakja mT-tva točka V narodnem gpspodar* stvti gtajerske dežele. Clovek ne more odgavarjati, 6&prajv ga srce boli, ko opazruje naSe pridno in marljivo ljudstvo, kako bi si rado pomagalo, a ne najde po iov in sredstev, da bi si opomoglo. To ljudstvo drvakrat in tisoSkrat zasluži, da se mu pomaga, vsaj skazuje povsod in vsikdar tako udaiiost in zvestobo našemu programu in na§im na&elom, cla mora Cloveka ganiti. Kolikokrat se je že poskušalo, vcepiti našemu Ijudstvu strup brezverstva, svobodomiBelnosti itd., a ysikdar ga p odločno odklonilo. Poaebnrj se pa mora pri tem ppudarjati, da ne vsled tQgaT ker je ločeno od drugega sveta, ampak iz notranjega prepričanja, ker ravno uboštvo nažega okraja goni naže najboljše moža ia mladeniče dale5 n tujino, da s! tam v> nevarcosti in bedl služija kruli, katerega pctem delijo z.Oo« maSini. Da. bi se okraj oSprl, potrebnje pred vsem BoUEih cest, fcot so dosedaBJ©. Dd katere strani koli s* hllžaš kozjanskemu trgu, od vseb. strani morag prekoračiti strme, grde klance. Pot v Sv. Peter 6ez Skopečno ln pct v Sv. iVifl pri P^ajnini ali v Planino iz JKozjega pa naravnost kriči, da se preloži. Kdor eesti ni vajftn, mora Boga zfljivaliti, 6e )q na tebj progajh srečjio z živino in vozom dospel 2e|z vsa ta kotanja, vse te ven Štrleče velikft kamne, Dkoli vseli teh ovinko^ srečno na ravno cesto. V poStev pride pa še dro» go dejstvo« Nam tudi c«st nedostaja. Cela velika in rodovitna lara Prevorje nimai okrajne Deste. Pa dežju so kolovozi \iedno taki, lia iahfco do kolen obtičiš w raizmeK5arJ Uovici« Kako naj ubogi poeestniki te fare in Bosecliijibi obgin, ki so deležni Sste mizerije, prodaJaja stvoje pridelkel Imajo priznano najjtežjo in najlepšo pšenico, dober, iskan oves, imajo dovolj sadja, a kam z vsemi temi pridelki^ kp ni cest? V istem položaju jei prostrana ob5ina Križe, kl prideluje na svojih lepiK, proti solncu obrnjenih legah priznano in priljubljeno viao, a ne more ž tnjim nikiafenor y svet Tukaj se morajo zastaviti vse sile, daiiosežemo ugodnejgi gospodurski položaj okraja. Treba nam je tedaj 1. že obstoječe ceste deloma popraviti in deloma preložiti, da se izognemo prevelikinj strminam, n. pr. SkopeSno in Srebernik. 2, ,Tre» bla nam je že obstoječe občinske ceste povKdigniti v, okrajne ceste II, razreda; kot n. pr. obfiinsko cesto, iki vodi mimo sv. Filipa v V^raBaii, kjer so veduo priznana veliki Sivinski sejmi, vi VirStanj, in ob&insko teesto, ki v|odi v Olimje, in 3. krvaj\7|o nam je treba novih cest, pre'd vsein popolnoma ravne ceste Sez za*pugfieno Prevorje v Sv. Jurij, ki bi ves okraj proti glavni Železnični progi odprla, in peste, ki bi peljala 5ea Križe v MoCnikov graben In Bez Zdole v Brežicei Potreba teK cest je zdavno pripoznana., IzkuSalo se je tudi te ideje, uresničiti, a izvTšiteiv je vedno za*« spala, xer so malenkostni lokalni razpori uplivali, in ker ni bilo mogo5e linancirati projektov. Se je v tem ozim sedaj kaj izpremenilo? Z veseljem me navdaja zavest, da zamorem vpra» San>e potrditi. Dežetni odbor je na podlagl sklepa H.&želnega zborai od dne 3. januarja 1903 izdal y I, sesijl serianje deželno-zborske periode nekb poroCiio o vsehi okrajnih.' cestah, ld bi se morale tekom bodoPih 10 let zgraditi ali preložiti, ln kako naj se kredit m svrho subvencije ten cestnih stevb zagotovl* Iz lega poroSila J« razvidno, "d-at j8 dežela pripravljena za vse ceste — nove in preložene — I, razreda prispevati polovico vseh stroSkov, za ceste IL razreda, nove ln preložene, 5e ima okraj man] kakor 10% okrajnih fto- klad, eno tretjino,,8e ima veS kakor 140% okrajnih doklad, pa polovico vseh stroškov. Kor ijnia kozjanski okraj vec kol 40% okrajnih doklad, bo dobival tedaj Že polovico vseli stroškov za ceste od dežele. Iz istega ^ioročila je nadalje razvid.no, da bi moral| kozjanski okraj zgraditi: 1. cesto II. razreda iz Lesi&ne 5ez Prevorje v Slivnico. Dolžina bi iznašalaj 11 kilometrov, proJ-aeunjeni stroški 100.000 kron, od katerih hi Cežela prevzela 80.000 kron. 2. Preložiti bi se moraiii cest'a ,11. riizroda iz 1'odsrede v Sv. Peter pocl Sv. gorami. Preložena cesta bi inmlaj 4/41 kilometra< in bi stalo to delo okDli 100.000 kron, od katerih bi prevzela dežela 50,000 kron. &., Preložiti bi se morala cesta čez Srebernik iz Sv. Petra v Dekmanci v dolJHnl RS Hlometra, Kar H stalo 170,000 kron, od teb bi dežela plačala 86.000 kron, in končno 4. bi sq morala izpeljati cesta II. razreda ,5ez, Pečice vj Močnikov graben v daljavi 2 kilometrov, kar bi stalo v coloti 40.000 kron, od teh 20.000 deželio. S tem pa možne podpore Še niso zaključene. Ne glede na dejstvo, da bi na nekaterih mestih prizadeti posestniki radi potrefono zemljo deloma zastonj, deloma pa za znižano ceno odstopili in itudi pi^oslovoljno tlako opravljali, samo da bi se njiliova iski-ena željai po cesti obistiuila, no smemo pozaibiti, 'da bi zamogli dobiti tudi državno podporo, kjer bi zamogli dokazati strategičnc važnost, kar za cesto Lesično—Sv. Jurij ne bi bilo težko, tudi podporo vojaškega ministrstva. V koliko bi se eventuelno te podpore zamogle dobiti, se seveda danes ne more reči, le iplikfo se laliko zatrdi, da1 ta podpora ne bi bila mala. Polozaj je tedaj sedaj ja<ko ugoden, tiot še nikdar, Zato pa merodajni gospodje kozjanskega okraja na noge! Združimo se, posvetimo vse svoje moči, svojo dobro voljo in svoje zmožnosti lepemu cilju, dai povzdignemo pkraj, da mu znovimi in popravlienimi cestami odpremo vire blagostanja in gospodarskega napredka! ObraČamo se pa tudi do interesentov! Prosim vas, pustite sedaj vse malenkostne lokalne prepire, ne dolajte radi malenkosti razdora in prepira, ki lahko v:5e projeltfe onemogočijo; otresite se dosedanje nesrečne misli, /da se le v prospeh gotovih. krajev sme kaj izvršiti, in naj nas navdaja zavest, da vsako poboljšanje setfanlih razmer ne koristi samo dotičnemu delu okraja, ampak celemu okraju. Besedam naj slodijo sddaj doj-anja!