855^
OSREDNJO KNJUNICO
(,0100200
PPhvhjRŽSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	„„A ..
Abb. postale I gruppo Cena OlJlJ lir
Leto XXXVI. Št. 14 (10.534)
[	'	TRST, petek, 18. januarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZDA IN SZ KREPIJO SVOJE BRODOVJE V INDIJSKEM OCEANU
LJUDJE VSE JUGOSLAVIJE STRNJENI OKROG SVOJEGA VODITELJA
Poseg sovjetske vojske v AfganistanuVes	sp[efa.
■ * 'i l j j ■ ■	••	_ razvoj in zorovijbdjc atove aoiezni
delavnik hude destahiiizacue v svetu fr™*1* komnja govon * hp«js ^1»^» ih«^« sinji in
uujuviuii »UUU ubdrauuiciuvijRf ¥ ■) v viu p#st#IfIU,m slataju slanja #periraM mff . Hri#ji)vti piip,irt Smm PilV|a n.
in vatikanskega državnega tajnika Uasarolija ter drugih osebnosti
Sporni uspehi muslimanskih gverilcev proti redni vojski - Afganistanske oblasti izgnale ameriške časnikarje - Pakistan kopiči divizije ob meji z Afganistanom
'VASHINGTON, TOKIO, ISLAMABAD — Medtem ko govorijo o čedalje večjih težavah za sovjetske čete v Afganistanu ob naraščajoči dejavnosti muslimanskih upornikov, ki jih sovjetska tiskovna aSencija TASS kratkomalo označuje za bandite, se napetost stopnjuje v Indijskem oceanu, pravzaprav v Arabskem morju pred pakistan-sk« in iransko obalo. Po zadnjih vesteh je ameriško obrambno ministrstvo te dni okrepilo prisotnost svojega brodovja v Indijskem oceanu, Pa čeprav, kot trdijo, le začasno. ZDA imajo trenutno na tem območju kar 25 ladij, vendar trdijo, da bi letalonosilka «Kitty Hawk», ** je priplula v te vode ob izbruhu iransko-ameriške krize, morala °dpluti v domovino konec tega meseca. Že sedaj pa jo je nadomestila letalonosilka «Nimitz», ki je priplula iz Sredozemskega morja. *'Jej sta se pridružila dva rušilca, oborožena z raketnimi izstrelki kr dva tankerja.
Kar zadeva sovjetsko brodovje,
Pa slednje obsega osem bojnih la-in 16 oskrbovalnih ladij. Sovjetska zveza nima na tem območju Jetalonosilk, saj je ena še v Vladivostoku, druga pa križari po Sredozemlju. Poročajo pa, da je pred dnevi skozi morsko ožino, ki loči
Korejo od Japonske plula skupina sovjetskih ladij, med katerimi omenjajo več podmornic. Japonci trdijo, da je v Indijskem oceanu trenutno tudi najsodobnejši sovjetski rušilec »Petropavlovsk*, ki je prav tako oborožen z raketnimi izstrelki.
"■•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiuitutiiimiiiiiiMiimitiiiiiitimiHiitiimiiiiiinimmMMmiiiiin
ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI
Po polemikah možnosti za politični sporazum
Danes sklepni Craxijev govor ter glasovanje Signorile zahteva jasnost o škandalu ENI
RIM — V trenutku ko pišemo se ^ ,v kongresni palači EUR v Rimu ncela sklepna in morda tudi odlo-£nna faza zasedanja centralnega "Ottiiteja PSI, medtem ko bado da-es zjutraj na sporedu volitve in 'Ssijev zaključni poseg. O sklepih J"®3 zasedanja so torej za sedaj "čDžna le predvidevanja in ugibanja, “šJ ni izkljufeno, da bo prišlo prav .zadnjem trenutku do kompromisna dogovora med komponentami, • ! se sklicujejo na tajnikova stali-in med tako imenovanimi «zgo-,°vinskimii voditelji, kot so Lombar-.'• De Martino in Giolitti, za ka-čnni pa brez dvoma stoji pedtaj-, Signorile. Vsekakor je gotovo, ,a je levica prisilila Craxija, da se p odločneje zavzel za zasilno vlado ser/1* Sključeno torej, da se bo žaganje končalo s formalno «nezaup-co» Ccssigovi vladi, kar bi takoj IjJ.^kongresu KD sprožilo vladno
Sinoči se je sestala politična ko-Us’Ja, v kateri so prisotne vse
Claudio Signorile
bo komponente, ki mora iz-čo^čnotni politični dokument o vprašanjih stranke. V pri-% flj*® bi prišlo v tej komisiji i (lroitr, 'a ■ Pa bi moral centralni ''zeti to na znanje in izredni v takih pogojih bi bil res Si ' ® km bi moralo vseka-U“°čati končno glasovanje, si-80 si v tem trenutku sile . enakovredne, če upošteva-Tich,,i' vne izjave predstavnikov De ls°ve komponente, ki bi se v
primeru glasovanja po vsej verjetnosti vzdržali.
Veliko zanimanje je včeraj vzbudil predvsem poseg podtajnika Si-gnorileja, ki je zahteval, naj socialisti takoj izdelajo enotno stališče glede zasilne, vlade. Po njegovem mnenju je treba to zahtevo uteriie-ljiti z razvojem mednarodnih dogodkov, na hudo gospodarsko krizo in na nevarno naraščanje terorističnega nasilja v državi. Kar zadeva prvo vprašanje, je podtajnik PSI poudaril, da je treba spričo naraščanja napetosti v svetu pospešiti boj za združeno Evropo izven blokovskih manevrov, kjer bi imela Italija svoj avtonomni prestor. Kar zadeva boj proti prevratništvu, pa je podobno kot Mancini tudi Signorile poudaril, da nasprotuje «mi-litarizaciji politike* in da je treba terorizem premagati in onesposobiti prav z orožjem demokracije.
Osrednji del svojega posega pa je socialistični podtajnik posvetil vlogi PSI v sedanjem političnem trenutku ter dejal, da stranka ne sme igrati vloge gledalca ampak dati pobudo za učinkovit razvoj politične situacije. Kar zadeva notranje odnose v PSI pa je bil Signorile previdnejši, čeprav je zahteval večje soodločanje vodstvenih organov ter »močnega* strankinega predsednika in pri tem jasno namignil na Riccarda Lombardija. V svojem govoru pa Signorile ni pozabil omeniti škandala ENI ter v polemiki s Cra-xijem zahteval posebno notranjo preiskavo, ki bi dokončno razjasnila točne odgovornosti senatorja For-mice.	P. P.
Afganistanski zunanji minister Dost je sinoči v Moskvi izjavil/ da Sovjetska zveza ni posegla v Afganistanu in da je razprava v generalni skupščini svetovne organizacije, ki je kot znano ostro obsodila prisotnost tujih sil v tej državi, grobo vmešavanje v notranje zadeve Afganistana. Po mnenju novega zunanjega ministra Dasta so imperialistični kregi in njihovi zavezniki »umetno napihnili cbrekovalno kampanjo proti Afganistanu in proti Sovjetski zvezi, ker jim niso bili pogodu uspeiii afganistanske revolucije*. Na isto noto so uglašene izjave člana afganistanskega revolucionarnega sveta podpolkovnika A-slama Watanjara, ki je tudi dejal, da je bivši predsednik Amin skušal pripraviti pot za zbližanje z ZDA ter ga v zvezi s to njegovo dejavnostjo označil za agenta CIA.
dezertiralo in prestopilo k upornikom ter jim izročilo 5.000 brzostrelk, dvajset tovornjakov muni cije in nekaj tankov. Vest je zelo podobna prejšnji, tako da gre najbrž za dve različici o istem dogodku.
O dejavnosti upornikov poročajo tudi v neposredni bližini Kabula, medtem ko je pri letališču baje prišlo do streljanja med redno afganistansko vojsko in Sovjeti.
Pakistanska vojska pa je te dni v stanju največje pripravljenosti. Kar sedem pakistanskih divizij je postrojenih ob afganistansko - pakistanski meji, Dredvsem na severovzhodnem sektorju. Trenutno beležijo tam močne snežne padavine, tako da je sleherna vojaška dejavnost nemogoča, predvidevajo pa, da se bo napetost zaostrila spomladi, ko se bo sneg začel topiti. Sovjetske čete
pa so se utrdile kakih 40 kilometrov od pakistanske meje, od koder, u-gotavljajo vojaški strokovnjaki, bi lahko dosegli mejo v najkrajšem času. Po vesteh iz indijskih krogov pošilja Kitajska v zadnjih dneh o-gromne količine vojaškega materiala v Pakistan, tako da je v Kitajski prepovedan civilni promet po cestah, ki peljejo proti pakistanski meji.
Romunski predsednik Ceausescu je na otvoritvi drugega kongresa fronte socialistične enotnosti spet izrazil, sicer ne neposredno, svoje pomisleke glede sovjetskega posega v Afganistanu. Dejal je, da morajo mednarodni odnosi temeljiti na spoštovanju neodvisnosti sleherne države ter je obenem poudaril, da je nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav temeljni kamen miru, vernosti in mednarodnega sodelovanja. (if)
LJUBLJANA — Po sporočilu zdravniškega konzilija se splošno zdravstveno stanje predsednika SF RJ Josipa Broza Tita še naprej izboljšuje. Predsednik Tito je včerajšnjo noč preživel mirno. Spal je dobro, temperatura, krvni pritisk in srčni utrip so v normalnih mejah. Stanje operirane noge se postopno slabša.
Tako je rečeno v poročilu zdravniškega konzilija, ki so ga objavili včeraj v kliničnem centru v Ljubljani. Drugih uradnih vesti o postoperacijskem zdravljenju predsednika Tita ni, na osnovi dosedanjih poročil pa je mogoče sklepati, da bo najbrž potrebna ponovna operacija. Po pisanju nekaterih zahodnih listov in tiskovnih agencij naj bi Tito odklonil možnost ponovne operacije, ki bi verjetno zahtevala radikalnejši poseg. Zdravniški konzilij bo moral verjetno o
tem odločati v dokaj kratkem času.
Tiskovna agencija ANSA poroča, da je včeraj prispel v Ljubljano član predsedstva SFRJ in ZKJ Vladimir Bakarič. Te vesti v Ljubljani niso potrdili, vendar pa je Bakarič vse zadnje dni spremljal potek Titovega zdravljenja, kar velja seveda tudi za vse ostale vodilne družbenopolitične predstavnike v Jugoslaviji.
Seveda tudi vsa slovenska in jugoslovanska javnost s prizadetostjo in vidno zaskrbljenostjo spremlja potek Titovega zdravljenja, v čemer se še posebej odraža enotnost jugoslovanskih narodov v tem trenutku. V sedanjem kočljivem mednarodnem trenutku Titova bolezen otežkoča prizadevanja Jugoslavije za popuščanje napetosti in mir v svetu, tudi v zvezi z izrazitimi špekulacijami v tujini, kot je bila na primer včerajšnja vest o premikih sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji, ki sta jo deman-
Naj omenimo še dejavnost muslimanskih gverilcev. Po vesteh iz protirežimskih krogov v Islamabadu bi kazalo, da so uporniki v nekaterih predelih Afganistana dosegli prodorne uspehe. Tako na primer govorijo o uspešnem napadu na večjo kolono redhe afganistanske vojske, kjer naj bi padlo kar 6000 vojakov, pri čemer so uporniki baje zaplenili 5000 brzostrelk tipa »kalašnikov*. več tankov, o-klopnih vozil in 1300 konj. L pomiki naj bi tudi sestrelili 7 sovjetskih helikopterjev in ubili več sov-
Afganistanske oblasti SO med- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii,iii,iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiim..„iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiilllimiiu'miiiiiimiiiiiiiiiii
tem sklenile izgnati vse ameriške časnikarje in fotoreporterje ter snemalce iz države. Trenutno so v priporu v nekem kabulskem hotelu. Kot pretvezo za izgon navajajo afganistanske oblasti dejstvo, da so si ameriški dopisniki v Af i ganistanu izmišljevali dogodke in jih tako predstavljali, da so pomenili v bistvu klevetanje novega afganistanskega režima. Sovjetska tiskovna agencija, ki omenja ta ukrep kabulske vlade, pa ne omenja, kdaj bodo Američani morali zapustiti deželo. Ukrep sicer zadeva samo ameriške časnikarje, vendar je revolucionarni svet posvaril britanske časnikarje in časnikarje nekaterih drugih zahodnih držav, naj ne »potvarjajo resnice*.
ZAGOTOVILO PREDSEDNIKA C0SSIGE ENOTNI SLOVENSKI DELEGACIJI
VLADA BO PRED 30. JURIJEM IZDELALA SVOJE STALIŠČE 0 GLOBALNI ZAŠČITI
V ta namen je predsednik vlade sprejel zahtevo po paritetni delovni skupini pri posebni komisiji predsedstva vlade - Pismo enotne delegacije Cossigi
RIM — Predsednik ministrskega sveta Franceseo Cossiga je včeraj sprejel v palači Chigi enotno delegacijo slovenske manjšine iz Furlani|e - Julijske krajine, ki mu |e Izročila pismo v zvezi z vprašanjem globalne zakonske zaščite In delovan|em ustrezne komisije pri predsedstvu vlado.. V jtekaj več kot dveh letih je to že tretji obisk Slovencev v Rimu: avgusta 1977 Ih decembra 1978 |e delegacijo sprejel takratni predsednik vlade Andreotti.
O razgovorih s predsednikom Cosslgo je enotna slovenska delegacija izdala naslednje sporočilo:
«Predsednik ministrskega sveta,
poslanec Franceseo Cossiga, je danes, 17. januarja 1980, ob prisotnosti državnega podtajnika pri predsedstvu vlade, poslanca Piergiorgia Bressanija, sprejel enotno delegacijo slovenske manjšine iz Furlanije -
5tt.ui neuttouLcijev m uluii »u.	J .	.	,_V. j.
jetskih vojakov. Vsa pokrajina, ka- S^JeZ^Gerb^m^jTen
pin za Slovensko skupnost, Josip Pečenko za Socialistično stranko Ka-
tere glavno mesto je Gnazni naj bi padla v roke gverilcev, ki tako sedaj baje nadzorujejo štiri pokrajine. Prav tako naj bi bila cesta, ki drži v Kandahar blokira na, kar povzroča sovjetskim četam mnego nevšečnosti pri premikanju svojih enot.
Vse to je. kot vidimo, v kričečem nasprotju z vestmi, po katerih so muslimanski uporniki slabo oboroženi, neenotni brez skupnega strateškega vodstva in brez skupnih ciljev. Težko je zato verjeti, da bi take manjše skupine utegnile zadati vladnim silam in mogočnemu sovjetskemu vojaškemu stroju tako hude udarce, čeprav je najbrž res, da Sovjeti nadzorujejo večja mesta in ceste, medtem ko so podeželje in hribi prizorišče gverilske dejavnosti. Po drugih vesteh naj bi 6.000 vojakov 20. afganistanske divizije
lije, Boris Race, predsednik Sloven ske kulturno - gospodarske zveze, Damian Pavlin za Svet slovenskih organizacij in trije predstavniki slovenskih kulturnih društev videmske pokrajine Emil Cenčič, Pavel Petri-čič in Salvatore Venosi.
Slovenski predstavniki so obrazložili trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji in opozorili predsednika Cossigo na dosedanje neučinkovito delovanje posebne komisije pri predsedstvu vlade. Zahtevali so, naj vlada ukrene potrebno, da se globalni zaščitni zakon za Slovence tržaške, goriške in videmske pokrajine izglasuje v teku letošnjega leta in naj se nadaljnje delo nadaljuje v paritetnem razmerju v okviru delovne skupine pri posebni komisiji.
Predsednik vlade je pristal na
■iiiiiiniiiMiiiitiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiimiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiimiiiiin
IZJAVE ZVEZNEGA KANCLERJA V BUNDESTAGU
Kljub krizi v Afganistanu bo Schmidt šel v SZ in NDR
Brandt podčrtal pomen dejstva, da je EGS končno sklenila pospešiti pogajanja za obnovitev sporazuma z Jugoslavijo
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Zahodnonemški kane ler Helmut Schmidt bo kljub dogodkom v Afganistanu in navzlic ostrejši obsodbi sovjetske intervencije v tej azijski državi, ki jo je izrekel v bonskem parlamentu, obiskal Moskvo in vzhodni Berlin. To je napovedal v izjavi, s katero se je v četrtek začela celodnevna burna debata v Bundestagu. Bonn ne bo slepo sledil Washingtonu v uresničevanju represalij proti Iranu. Tudi drastičnemu bojkotu Sov jotske zveze se Zahodna Nemčija ne bo pridružila, čeprav je kancler še dan poprej zagotovil po močniku ameriškega zunanjega ministra Christopherju, ki se je mudil v zahodnonemškem glavnem mestu, popolno solidarnost. Vedno znova se v zahodnonemške poglede na odnose med Vzhodom in Zahodom in perspektive popuščanja napetosti med blokoma ter v od nosili z državami v razvoju, vple ta problem zahodnega Berlina. Berlin je pač bližji od Kabula in tako si je mogoče razlagati bistvene nianse v ocenah INashingtona in
Bonna, ko gre za krizo v Afgani stanu. Zahodni Nemci se namreč vse preveč bojijo, da bi se prav v zahodnem Berlinu najprej poznale posledice hladne vojine.
Izjava zveznega kanclerja Helmuta Schmidta se razlikuje od o-cen, ki so bile tukaj izrečene prejšnje dni v bistvu le po tem, da se je kancler to pot lahko skliceval na stališča generalne skupščine Organizacije združenih narodov in zasedanja zunanjih ministrov evropske skupnosti v Brus lju. To je Schmidtu dalo prilož nost, da je sovjetsko intervencijo imenoval za »okupacijo*.
Posebne pozornosti je v zahodno-nemških diskusijah zadnjih dni — to velja tudi za debato v Bundestagu — bil deležen «tretji svet*. Vlada je zavrnila zahtevo opozicije. naj bi spričo zaostrovanja mednarodnega položaja in širjenja sovjetskega vpliva na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v Afriki, razširili tudi področje delovanje NA TO pakta. Schmidt je upravičeno menil, da bi neuvrščene države kriznih področij takšno »pomoč*, ki jo-ponuja NATO prej razumele kot
ogrožanje svoje neodvisnosti, kakor pa jamstvo varnosti in suverenosti.
Za nadaljevanje popuščanja napetosti in za dialog z Moskvo, se je zavzel Willy Brandt. Izrecno je podčrtal pomen tega, da so zunanji ministri evropske skupnosti končno tudi sklenili pospešiti pogajanja za obnovitev sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Brandt je poudaril, da spričo vloge in položaja neuvrščene Jugoslavije ni bilo treba čakati toliko časa, da bi pogajanja pripeljali do odločilne faze. Ni res, je rekel Brandt, da bi bili zahodni Nemci tisti, ki so pogajanja zavlačevali, čeprav nekateri drugi partnerji v deveterici poskušajo krivdo zvaliti prav na Bonn.
Z zanimanjem pričakovani nastop opozicijskega kanclerskega kandidata Straussa ni prinesel ničesar novega. On in šef demokristjanske opozicije v parlamentu Helmut Kohl sta vlado obtožila, da vodi jalovo politiko popuščanja, ki nasprotni strani pušča proste roke za avanture, ki pomenijo ogrožanje svetovnega miru.	Ivo Vajgl
sestavo omenjene skupine in je izjavil, da je njegova želja vprašanje slovenske manjšine rešiti v najkrajšem času ter da podaljšanje mandata posebni komisiji ne pomeni, da bi se moralo njeno delo nadaljevati do 30. junija. Izjavil je še, da bo vlada izdelala svoja stališča pred tem rokom.
Slovenski predstavniki so na koncu poudarili potrebo, da se pri pripravah vladnega stališča glede vprašanja zaščite in glede sestave globalnega zakona izhaja iz načel republiške ustave, naj se deluje v skladu z duhom osimskega sporazuma ter naj se upoštevajo v parlamentu že predloženi zakonski o-snutki.*
Tiskovni urad predsedstva vlade pa je o razgovorih izdal naslednje sporočilo:
»Predsednik ministrskega sveta posl. Franceseo Cossiga se je danes srečal v palači Chigi z reprezentativno delegacijo slovenske manjšine iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jo je spremljala senatorka Gherbez.
Predsednik sveta je delegaciji povedal, da posebna komisija, ustanovljena preteklo leto za preučitev vprašanj zaščite etničnih manjšin, ni mogla končati svojega dela iz objektivnih razlogov, med katerimi so predčasni razpust zbornic in težave splošnega značaja, ki so sledile. Zagotovil je svoje osebno zavzemanje za pospešen zaključek te pripravljalne faze tako, da bo vladi omogočeno sprejeti organski u-krep za rešitev tega važnega vprašanja v tesnem sodelovanju z deželo Furlanijo - Julijsko krajino.*
Pismo, ki so ga člani enotne slovenske delegacije izročili predsedniku vlade Cossigi, pa se glasi:
«Spoštovani gospod predsednik.
Enotna delegacija Slovencev v I taliji je predlagala avgusta 1977 tedanjemu predsedniku vlade, Giu-liu Andreottiju, naj ustanovi komisijo, zato da se pospeši uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Zadnje dni istega leta je bila z dekretom predsednika vlade imeno-vana posebna komisija za proučevanje vprašani slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Medtem ko popolnoma odobravamo zadržanje in stališča članov komisije slovenske narodnosti, ki so jih zavzeli m zasedanjih in jih podrobno obdelali v svojem osnutku poročila z dne 20. julija 1979 in s tem nastopali v duhu doslej izdelanih zakonskih osnutkov in dokumentov ter tako odražali razpoloženje slovenskega prebivalstva, obžalujemo, da ista komisija ni v dveh letih uspela izdelati za sloven sko narodnostno skupnost sprejem Ijivih stališč zaradi zadržanja ta ko imenovane večine v posebni komisiji. Prišlo je do nepotrebnega zavlačevanja in zgrešenega načina obravnavanja vprašanj slovenske manjšine zaradi pomanjkanja politične volje, da se slednja resnično rešijo.	-	. ■ • - -
Samo temu nagibu je treba pripisati dejstvo, da ni bil zaščitni zakon sprejet že v jeseni 1978, kot je obljubil predsednik Andreotti, in da je. s komisiji ‘ prišlo, do dveh vo vsebini nasprotujočih si o.snuftot/ poročil ter do drugih pripomb.
Ta nerešen položaj povzroča slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini hude posledice. Vsako zavlačevanje ureditve slovenskih pravic manjšino še bolj oškoduje.
Zato predlagamo, da se dela komisije pri vladnem predsedstvu v bistvu smatrajo zaključena in da vlada ukrene potrebno zato, da se v teku letošnjega leta izglasuje g lokalni zaščitni zakon za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini in to v skladu z ustavnimi načeli in z duhom osimskega sporazuma, na podlagi predlogov, ki jih vsebujejo v parlamentu že predloženi zakonski osnutki ter na osnovi poročila, ki so ga izdelali slovenski predstavniki v posebni komisiji predsedstva vlade.»
V Severni Irski trije mrtvi v atentatu na vlak
LONDON — Vsaj trije potniki so bili včeraj ubiti v atentatu na potniški vlak v Belfastu. Policija se boji, da bo število žrtev še naraslo, saj so med ranjenci številni v smrt-
ni nevarnosti. Do eksplozije je pri šlo prav v trenutku, ko je vlak poln delavcev in uradnikov vozil skozi predor v Belfastu.
Policija pa je pravočasno odkrila.n* nekem drugem vlaku bombo, ki je nato eksplodirala na peronu v Greenilandu, ne da bi povzročila večje škode.
Vedno bolj gotovo povečanje draginjske doklade za osem točk
RIM — Zvišanje življenjskih stroškov v decembru z:. 1,6 odstotka potrjuje predvidevanja, da se bo prihodnja draginjska doklada zvišala za osem točk. Kar pomeni, da bomo februarja, marca in aprila dobili 19.112 lir več v naših plačah. Posebna komisija, ki določa višino premične lestvice se bo sestala že ta teden, končno višino draginjske doklade za celo trimesečje (november - december - januar) pa bodo določili v prvih dneh februarja.
BONN — Gert Bastia, visok general zahodnonemške vojske in poveljnik 12. oklopne divizije, je prosil predčasno upokojitev, ker «se ne strinja* z odločitvami NATO, da se okrepi in modernizira jedrsko orožje v Evropi. Minister za obram bo Apel ri sprejel njegove «proš nje*, pač pa ga je premestil v drugi oddelek.
iitiMiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitnitiiiiiiittii
Pred letom dni so zrušili šaha
tirala tako tiskovna agencija TASS kot tudi ameriško zunanje ministrstvo. Res pa je. da bi bila v. sedanji mednarodni situaciji Titova o-sebnost nujno potrebna in dragocena pri naporih jugoslovanske zunanje politike in gibanja neuvrščenih za utrjevanje načel suverenosti narodov in nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav, torej načel, ki jih je treba v celoti uveljaviti in utrditi, kot dokazuje tudi zadnji vojaški poseg Sovjetske zveze v Afganistanu.
Prav ta pomembna vloga gibanja neuvrščenih, Jugoslavije in predsednika Tita pri uveljavljanju politike miru in popuščanja nape tosti prihaja do izraza v številnih
Želja SPZ tovarišu Titu
Dragi tovariš Tito!
Ob misli na vaš nepogrešljiv prispevek k svetovnemu miru, k sožitju med narodi in k razvoju družbenih odnosov med ljudmi vam slovenska kulturna in prosvetna društva ter kulturni ustvarjalci v Italiji iskreno voščimo, da bi kmalu ozdraveli.
Razumevanju in sodelovanju med ljudmi vsega sveta ste posvetili vse svoje moči in bili v tem zgled odprtosti in doslednosti: prav to pa so značilnosti in smotri tudi vsake resnične kulture. Zato si želimo, da bi še dolgo ustvarjalno prispevali k bolj humani podobi sveta.
Slovenska prosvetna zveza v Italiji
brzojavkah, ki jih Tito prejema t željo po čimprejšnjem okrevanju iz vse Jugoslavije in iz drugih držav. Med včerajšnjimi brzojavkami naj omenimo voščila papeža Janeza Pavla II. in državnega sekretarja vatikanske države msgr. Casaroliia, predsedniku Titu pa so zaželeli čimprejšnje okrevanje tudi prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar, prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edvard Gierek, egiptovski predsednik Anwar el Sadat, britanska kraljica Elizabeta II.. vlada islamske republike Irana, generalni guverner Kanade Edvvard Richard Schreyer, generalni guverner Avstralije Zelman Cowen in mnogi drugi.
V vsem Iranu so bile manifestacije ob obletnici šahovega odhoda v izgnanstvo. Radost pa je le delno zasenčila hude notranje in zunanje probleme. Problem narodnosti in manjšin je še vedno nerešen, vsak čas pa pričakujejo ameriške ukrepe za osvoboditev talcev.
(Telefoto AP)
STOJAN ANDOV V RIMU
Cossiga in Ruffini za sporazum EGS Jugoslavija
RIM — Predsednik italijanske vlade Franceseo Cossiga je včeraj sprejel v palači Chigi jugoslovanskega sekretarja za odnose z Ev ropsko gospodarsko skupnostjo Stojana Andova, ki je Cossigi izročil poslanico predsednika zveznega izvršnega sveta Djuranoviča.
Med pogovorom, ki se je odvijal v prisrčnem vzdušju, sta Cossiga in Andov izmenjala mnenja o odnosih med državama in z zadovoljstvom ugotovila, da se najugodneje razvijajo na vseh področjih. Poudarila sta tudi obojestransko voljo, da jih še bolj razvijejo.
Pregledala sta tudi potek pogajanj med Jugoslavijo in EGS za obnovo gospodarskega sodelovanja. Cossigov sogovornik je zaže lel čimprejšnji konec pogajanj, predsednik italijanske vlade pa mu je zagotovil, da bo storil vse, tudi kot trenutni predsednik sveta deveterice, da bo čimprej in zadovoljivo sklenjen novi trgovinski sporazum
Cossiga se je tudi pozanimal za zdravstveno stanje jugoslovanskega predsednika Tita, ki mu je zaželel v imenu vlade in svojem, čimprejšnje okrevanje.
Minister Andov se je večraj sestal na Famesini tudi z italijanskim zunanjim ministrom Ruffini-jem. Ministra sta se pogovarjala predvsem o sklenitvi trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in EGS. Podobno kot Cossiga je tudi Ruffini zagotovil, da c- bo Italija kot predsedujoča v svetu EGS zavzela za čimprejšnjo in uspešno sklenitev sporazuma. Pred dvema dnevoma ie svet zunanjih ministrov deveterice sklenil, da bo pospešil sklenitev sporazuma, da bi bilo vse gotovo do 5. februarja, ko bi sporazum ratificirali. Andov se je tudi zahvalil Ruf-finiju za dosedanje zavzemanje Italije, kot predsedujoče v EGS.
MILAN — Zaradi goste meglo med Casalpusterlengom in Lodijem pri Milanu se je pripetilo več prometnih nesreč. V nekem verižnem trčenju je izgubila življenje ena oseba, ducat pa jih je bilo ranjenih.
IZ POROČILA PRISTANIŠKE UPRAVE
V lanskem letu dosežen rekorden promet 41,7 milijona ton blaga
Napredek za 11,8 odst. v primeri z letom 1978 ■ Nad 94.000 manipuliranih kontejnerjev - Ugoden razvoj tudi v prometu s trajektnimi ladjami
'Statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je objavil uradne podatke o razvoju blagovnega prometa v luki v preteklem 1979. Urad ugotavlja, da je s skupnim prometom 41.737.236 ton tržaško pristanišče v lanskem letu doseglo pravi zgodovinski rekord, saj se nikoli doslej ni zgodilo, da bi blagovni promet v Trstu presegel 40 milijonov ton. V primeri z letom 1978 je bil promet večji za 11,1 odist., na kar so vplivale v različ nem razmerju skoraj vse blagovne postavke.
Poročilo ne omenja prometa s surovo nafto za Čezalpski naftovod, ki je po neuradnih podatkih v lanskem letu znašal okrog 33,5 milijona ton. Preostali tradicionalni promet čez proste luke, ki jih neposredno upravlja pristaniška ustanova, je znašal 2.400.317 ton ter je bil za 9,4 odst. večji od predlanskega. Tudi promet je po ugotovitvah statističnega urada dosegel konico, ki je bila v zadnjih dvajsetih letih le dvakrat prekoračena. Zanimivi so podatki, ki jih poročilo prinaša o razvoju tako imenovanega specializiranega prometa, se pravi prometa s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami (roli on - roli off); število manipuliranih kontejnerjev je namreč doseglo 94.011, kar predstavlja napredek za 25 odst. v primeri s prejšnjim letom, trajektne ladje pa so natovorile ali raztovorile skupno 230.467 ton blaga, kar predstavlja napredek za 10,6 odst. v primeri z letom 1978.
Poročilo pristaniške ustanove dodaja, da se je s prometom, doseženim v lanskem letu, tržaško pristanišče čvrsto postavilo na drugo mesto — za Genovo — na spisku najvažnejših italijanskih luk, hkrati s tem pa je še utrdilo svoj pomemben položaj v okviru svetovnega pomorstva. Tržaška luka — nadaljuje poročilo — se po vsem tem čedalje bolj uveljavlja v evropskem merilu in energetska kriza, zaradi katere bodo ladjarji v prihodnje čedalje bolj primorani izbirati najkrajše poti med Srednjo Evropo in čez-morjem — bo prav gotovo še znatno prispevala k ovrednotenju te tržaške vloge. K temu je treba dodati, da se tržaška luka intenzivno pripravlja na prevzem nove vloge na Sredozemlju in v Evropi, in sicer z novimi naložbami v sami luki, pa tudi z gradnjo novih prometnih infrastruktur v zaledju, tako da bo lahko nudila srednjeevropski klientih kakovostne storitve, kakrš-mdijo konkurenčne lu
zborovanje, ki so se ga poleg velikega števila študentov udeležili tudi uslužbenci menze, predstavniki univerzitetne podporne ustanove in sindikatov
Razvila se je živahna razprava, ob zaključku katere so odgovorni obljubili, da se bodo zavzeli za čimprejšnjo rešitev problemov, ki so povzročili upravičen protest študentov. (mm)
ne nudijo veru Evrope.
luke na se-
Deželno zborovanje KPI
V tržaški kinodvorani Ritz priredi deželni komite KPI v nedeljo, 20. t.m., ob 10.30 javno zborovanje na deželni ravni o temi »Obveznosti KPI za mir, proti terorizmu in za vlado narodne enotnosti*. Govorila bosta član vsedržavnega tajništva KPI Alessandro Natta in deželni tajnik partije Giorgio Rossetti.
Brez kosila v univerzitetni menzi
Včeraj opoldne so študentje, ki po navadi kosijo v univerzitetni menzi ostali brez kosila. Vodstvo menze in zaposleno osebie je o-poldan zaprlo menzo, ker naj bi zaradi protesta študentov v sredo zvečer, ne moglo v primernem času pripraviti kosila. V sredo zvečer je namreč okoli 50*1 štu dentov v znak protesta zaradi sla be kvalitete hrane v menzi in zaradi neurejenih higienskih pogojev izrazilo svoje negodovanje s tem, da so po jedi pustili na mizah umazane krožnike, namesto da Oi jih odložili na običajnem mestu.
Spričo včerajšnje zapore menze so študentje zahtevali in dosegli
Aurori in Ladiju Kobalu se je rodila mala
TATJANA
SPD Igo Gruden iskreno čestita staršem, novorojenki pa želi obilo sreče in zdravja.
položaj v miljski ladjedelnici Alto Adriatico in morebitne posege in pobude za izhod iz sedanjega stanja. župan je poročal o dosedanjih akcijah, o pobudah tovarniškega sveta in delavcev ladjedelnice ter o zadnjih sestankih na deželi z odbornikom Rinaldijem in s predstavniki družbe Friulia. Načelniki svetovalskih skupin so se domenili, da skličejo za danes ob 14.30 izredno sejo občinskega sveta, ki
V ladjedelnici Alto Adriatico	ladjedelnice A110
Danes izredna seja miljskega občinskega sveta
Na sedežu miljske občinske uprave se je včeraj pod predsedstvom župana Bordona sestala Konferenca načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu, da bi proučila
NA DREVIŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
• Drevi bodo na sedežu Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Coroneo 15 s sodelovanjem Cappelle Under-ground vrteli Hauffov film iz leta 1974 »Ziinoschniire* (Vžigalne vrvice). Začetek filma, ki ga bodo predvajali v originalu z angleškimi podnaslovi, bo ob 20.30. Vstop prost.
Razprava o komunističnih predlogih proti draginji
KPI že pred časom vložila ustrezno resolucijo
Drevi bo seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo razprava o resoluciji KPI, ki zadeva žgoče vprašanje draginje, verjetno pa bodo na vrsti tudi interpelacije v zvezi s krizo v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in z zahtevami kramarjev, da jim občina priskrbi novih prodajnih prostorov. Kramarji so včeraj uprizorili protestno manifestacijo pred županstvom.
Osrednji predmet razprave bodo torej cene, katerih naraščanje neprestano šibi kupno moč delovnih ljudi. tako seveda zlasti tistih iz manj premožnih slojev in pa upokojencev. Vzdušje bo predvidoma razgreto tudi zato, ker je ZŽI - UDI najavila množično prisotnost žensk v znak protesta, ker Cecovinijeva uprava doslej še ničesar ni ukrenila, da bi zavr'a skokovito infacijo.
Sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL je že pred meseci postavila odločno zahtevo po zamrznitvi nekaterih cen in po najstrožjem nadzorstvu drugih, vendar, zaman. Tržaška avtonomna federacija je po vlo-" žitvi omenjene resolucije uprizorila pred mesecem dni na Goldonijevem trgu zbiranje podpisov k peticiji, naslovljeni vladnemu komisarju, predsedniku deželnega odbora in tržaškemu županu. Zaenkrat tudi to ni zaleglo.
Drevi bodo torej komunistični svetovalci ponovno obrazložili svoje poglede na že nevzdržno vzpenjanje cen in radovedni ;:mo, kako bo odgovorila občinska uprava, (dg)
Patronati o nazadnjaškem ravnanju zavoda INAIL
Sindikalni patronati INAS - CISL, TNC-V -CGIL in UCAP - CCdL/UIL so izdali tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsojajo »nazadnjaško in korporativno* ravnanje pokrajinskega vodstva zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu in poklicnim boleznim INAIL, ki ščiti zasebne denarne interese in deluje proti uresnčitvi zdravstvene reforme, torej proti koristim prebivalstva.
Patronati so pred dnevi predlagali, naj INAIL podpiše poseben sporazum z javnimi zdravstvenimi strukturami: tedaj bi skrb za preprečevanje, za diagnosticiranje in za zdravljenje ponos reč ~ncev ali podvrženih poklicnim boleznim ter za njihovo rehabilitacijo prevzele krajevne zdravstvene enete (unita sani-tarie locali), medtem ko bi ONAIL skrbel le za poravnavo odškodnine prizadetim. Vodstvo zavoda je predlog zavrnilo in namerava na lastnem sedežu urediti diagnostični center, dotlej pa se okoriščat- zgolj zasebnih struktur.
Takšna, stara praksa bi omogočala nadaljnje diskriminacije do zavarovancev, ki se izenačujejo z neobjektivnimi storitvami, razen tega
Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE V ŠTUDENTSKEM DOMU
Študentje odločno nasprotujejo prepovedi zborovanj na univerzi
Včeraj popoldne so se v študent skem domu v Ul. Fabio Severo, sestali predstavniki študentskih kolektivov raznih fakultet tržaške u niverze. Na sestanku so s precejšnjo zaskrbljenostjo vzeli na zna nje najnovejši zakonski osnutek mi. nistra Valituttija, ki zadeva srednje šole in univerze. Predlog mini stra za šolstvo obsega prepoved zborovanj in kakršnekoli politične dejavnosti na univerzi, prepoved vstopa v univerzo (in možnost zaporne kazni do dveh let za kršite lje) za vse, ki niso študentje in ne pripadajo učnemu ali neučnemu osebju ter dovoljuje univerzitetnim organom, da najamejo privatne policiste za vzdrževanje javnega reda v univerzitetnin prostorih.
Predstavniki študentskih kolektivov so ocenili zelo negativno ta predlog in ga označili kot »poskus militarizacije in uvedbe obsednega sitnja m univerzah*. Prepoved
zborovanj in javnih prireditev na univerzi in v študentskem domu, razen tistih, katerih pobudniki so država, dežela ali druge krajevne in javne ustanove, bi po mnenju študentov hudo prizadela demokracijo in svobodo izražanja ter še bolj emarginirala tiste socialne subjekte, ki so doslej lahko izraža li svoje mišljenje z demokratičnimi sredstvi. Ob zaključku sestanka so se zmenili, da bodo kolektivi na vsaki fakulteti skušali sensibilizi-rati študente in jih seznaniti z na.j-novejšo zamislijo ministra Valituttija. (mm)
• Drevi ob 18.30 bo v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Teatro ro-mano 7 otvoritev bibliografske razstave, posvečene slikarju Arturu Fittkeru. Pred razstavo, ki jo pri pravlja Ljudska knjižnica, bo imel kratko predstavitev dr. Giulio Mon tenero iz muzeja «P. Revoltella*.
bi pomenila potrato javnega denarja. Patronati bodo proti takšnemu zadržanju ostro nastopili skupaj s tovarniškimi sveti in enotno sindikalno zvezo.
• V Ljudskem domu «P. Togliatti* v Naselju sv. Sergija (Ul. di Peco 7) bo danes ob 17.30 letni kongres sekcije KPI za industrijsko cono. Navzoč bo član pokrajinskega vodstva partije Claudio Žerjal.
IVSIad vojak ob življenje
DANILO DOLCI VČERAJ V SEŽANI
V'
Življenje posvečeno boju proti zatiranju ljudstva
Pisatelja, revolucionarja in dejavnega humanista je sežanskemu občinstvu predstavil pesnik Ciril Zlobec
20-letni Vanni Scmonzi iz Cremo-ne je služil vojaški rok v Krminu v 82. Reggimento «Torino». Pred nekaj dnevi se je pripravljal, da bo s tovarišem Massimom Bozzini-jem iz Milana stopil na stražo v skladišču orožja v Ločniku. Medtem ko’ si je Buzzini opasal orožje, pa se je iz njegove pištole nenadoma sprožil strel in zadel Somenzija v obraz. -Nemudoma -so gi odpeljali v goriško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati i so ga premestili v tržaški center za oživljanje. Kljub skrbni zdravniški negi pa je mladenič včeraj izdihnil. Pre-
tDanilo Dolci je dejavni humanist, ki hoče po nenasilni poti spreminjati svet, bori se za temeljne človekove pravice in je na Siciliji, v e-nem njenih najbolj bednih mest Partinicu, začel hoten in organiziran spopad z lokalno in nacionalno mafijo, z rimsko vlado in velikim kapitalom». Tako je sinoči v Sežani v Kosovelovi sobi dejal pesnik Ciril Zlobec, ko je predstavil sežanskemu občinstvu znamenitega gosta.
Ni naključje, da se je Dolci pogovarjal prav v Sežani, kjer se je rodil pred šestinpetdesetimi leti, saj je Sežana eden tistih krajev, ki je osveščen in katerega si je želel, kot je sam rekel, obiskati. Danilo Dolci je domala povsod znan, saj je bil član Russlovega sodišča, predlagan za Nobelovo nagrado z j mir in tudi na čelu velikega gibanja za podporo Vietnamu, ki je bilo na Zahodu morda prav v Italiji eno najučinkovitejših ter na čelu velikih demonstracij in pohodov prot', neofašiz-mu. Za njegova prizadevanja za mir so mu v Sovjetski zvezi leta 1958 podelili tudi Leninovo nagrado. Veliko hrupa je napravil v Italiji s svojimi gladovnimi stavkami, bil obsojen na zaporne kazni, vse to pa je delal za dobrobit in razvoj malega sicilskega središča. Ustanovil in razvil je pomemben mednarodni pedagoški center, ob vsem tem pa je tudi pomemben književnik in za svoje literarno delo je prejel že mednarodna priznanja.
Dolci je najprej pojasnil vzroke, zaradi katerih se je odločil, da živi na Siciliji. Ob tem je uvodoma pojasnil dve postavki, in sicer, da je svet kot eno samo veliko mesto, celine pa njegove četrti. Problemi enega dela mesta so tudi problemi drugega dela, to idealno mesto pa je človek izrodil. Zato skuša v Partinicu ustvariti družbo, ki ne bi posnemala izrojenih modelov, ampak da bi valorizirala vrednote, ki jih nosi v sebi. Dolcija vseskozi spremlja vizija, da je lažje ustvariti novo kvaliteto življenja v zakotnih, podeželskih vaseh, kot pa v velikih svetovnih metropolah, v katerih le težko zaveje svež veter.
Znameniti revolucionar, dejavni humanist kot ga imenuje Zlobec, je nato prisotnim orisal prve stike, ki jih je imel s krajevnim sicilskim prebivalstvom in kako jih je preko «ljudske samoanalize» privedel do samostojnega mišljenja in dejavnosti. Treba je bilo premostiti veliko zaprek, ki so jih postavljali politični in mafijski centri oblasti. Zadnja dva pojma pa sta vseskozi' tesno povezana in ne more priti do demokratične preosnove družbe, če se politični krogi ne demokratizirajo. Zato je treba ustvariti nova politična oblastniška središča, mafijo pa zrušiti. Prebivalstvo kraja, kjer
Dolci živi, je v tem - nislu naredilo že veliko, sam Danilo Dolci pa je zrušil že marsikaterega mafijskega oblastnika Prebivalci, ki so prej živeli individualno, nepovezano, so s svojimi samostojnimi odločitvami že marsikaj premaknili. Tako so prišli tudi do jeza, ki jim omogoča, da imajo skozi vse leto vodo in s tem so se odtegnili od zakoreninjene mafijske oblasti. Seveda, pridobitve si je bilo treba priboriti z dolgimi leti boja in po začrtani poti bo treba še nadaljevati.
Dolci je nato odgovarjal na vprašanja prisotnih, ki so zadevala predvsem današnje stanje na Siciliji, oziroma na območju Patrinica. Beseda je stekla tudi o njegovi poeziji, ki je tesno povezana s socialnim in družbenim tkivom kraja, kjer pesnik živi. Tudi iz njegovih verzov raste tisto humano sporočilo, s katerim je Danilo Dolci prežet in ki
mu daje moč, da še naprej vodi svoje bitke proti zatiranju in za osamosvajanje ljudi, (mč)
Pod Križem gradijo železniški nadvoz
Pri kilometru 11,860 železniške proge Trst - Nabrežina - Opčine bodo zgradili nadvoz, tako da vozni kom in pešcem ne bo več treba čez tračnice. Zaradi tega ostane občinska cesta, ki povezuje obalno cesto št. 14 s Križem, začasno zaprta, sicer le tisti njen odsek, ki gre od obalne ceste do križišča z Ul. Pucino.
NA POBUDO PD SLOVENEC
Lep kulturni večer v Borštu ob prazniku vaškega patrona
• Sindikat FILTEA - CGIL obvešča vse uslužbence podjetja Mitri, ki je zašlo v stečaj, da lahko dvignejo odpravnino na njegovem sedežu v Ul. Pondares 8.
Dan sv. Antona je v Borštu ne dvomno praznik, ki ga vsa vas globoko občuti. Globoko je zakoreninjen v srcih ljudi, tudi če se sedaj mogoče manj bučno praznuje kot nekoč. Od vseh gostiln je bila sinoči odprta le Pavletičeva v Borštu in osmica pri «Martnja-čevih» v Zabrežcu. Tudi meščanov in prebivalcev iz drugih vasi je bilo le malo m spregled. Da pa je le ta dan nekaj posebnega, smo lahko opazili iz dejstva, da so po stali razni Tončki in Tončke ne kam darežljivi, da je bil v cerkvi «žegen>, ki je drugače le v nedeljah, predvsem pa iz pogovorov ljudi, ki smo jim nehote prisluhnili.
Zvečer pa so vaščani do zadnjega kotička napolnili prosvetno dvorano, kjer je prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrežca pripravilo kulturno prireditev. Po zdravni nagovor je v imenu odbora društva imel Edvin Rapotec, ki je tudi predstavil nastopajoče. Čudovit vtis je napravil na občin stvo res prisrčen nastop otroškega pevskega zbora Slovenec. Zbor, ki je nastal lani in od takrat red-
niiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiia
Delegacija ZB pri tržaški VZPI-ANPI
Predstavništvo tržaškega pokrajinskega odbora VZPI - ANPI, ki ga je vodil predsednik A. Calabria in v katerem so bili tudi člani Bo-digoj, Kenda, Košuta, Lovriha in Rener, se je včeraj dopoldne sestalo v Trstu z delegacijo Zveze borcev SR Slovenije, ki jo je vodil referent za odnose s tujino B. Gor-
jan in v katerem so bili člani Žvab ter Škapin in Gobbo kot predstavnika obalno kraškega odbora ZB.
Na sestanku so razpravljali o nekaterih vprašanjih skupnega interesa, tako o izvajanju smernic za utrjevanje miru in sodelovanja med narodi, ki so bile sprejete lani v Rimu na skupščini borčevskih or-
ganizacij iz -vsega- ereta;- dalje - o zdravstveni zaščiti in priznanju statusa bivših borcev, o prizadevanjih za postavitev primernih obeležij na nekaterih grobiščih na Tržaškem, o potrebi po tesnejšem sodelovanju med borčevskimi organizacijami iz Italije in Jugoslavije ter o skupnih prizadevanjih za utrditev osnov o-mikanega sožitja v obmejnih krajih.
iskava je še v teku.
uihiiiimiuiiiiiiiiiiiiii.........................................................................................................................................................................................................................................nun
NA TISKOVNI KONFERENCI PREDSTAVILI STUDIJO
Kako rešiti hud problem parkiranja? Enostavno: z garažo pod Trgom Unita!
V trinadstropnim parkirišču naj’ bi bilo prostora za 1.300 avtomobilov - Občinska uprava napoveduje nove ukrepe za začasno rešitev problema parkirnih prostorov v mestnem središču
Bomo lahko kmalu parkirali svoje avtomobile pod Trgom Unita? Taka rešitev vedno bolj perečega problema pomanjkanja parkirišč v Trstu se bo zdela mnogim nemogoča, futuristična ali utopistična, po študiji, ki jo je pripravil Konzorcij tržaških gradbenikov CIET pa je izgradnja podzemske garaže pod trgom pred občinsko palačo mogoča in izvedljiva.
Konzorcij gradbenikov je včeraj izčrpno orisal to možnost na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku, katere so se med drugimi udeležili tudi prefekt Marrosu in občinska odbornika Gambassini in Rossi, projekt pa so publiki predstavili arh. Luciaoo Celli, geom. Sergio Venuti in arh. Luciano Semerani. Celli je orisal potek študije, o kateri so začeli razmišljati pred nekaj leti, parkirišče pa naj bi stalo pod Trgom Unitš, da ne bi »odvzelo* Tržača nom 'njihovega »najljubšega* trga
Verjetno bodo bralce najbolj zani male značilnpsti morebitnega parki rišča. O teh je govoril geom. Venu ti. Parkirišče naj bi imelo tri nad stropja, ki bi dosegala globino 11 metrov pod trgom, v njem pa naj bi bilo prostora za 1.300 avtomobilov. Vhod v garažo naj bi bil na Nabrežju, prav tako izhod, in sicer po štirih različnih poteh. Vsako nadstropje naj bi obsegalo 13.000 kv. metrov, garaža pa naj bi bila opremljena z 12 dvigali in 6 izhodi za pešce, imela naj bi posebno učinkovito prezračevalno napravo, protipožarna sredstva, opremljena naj bi bila z aparaturo za črpanje vode, ko bi obstajala nevarnost visoke vode pa naj bi parkirišče hermetsko zaprli s posebnimi pnevmatičnimi vrati, tako da ne bi prišlo do nevšečnosti.
Koliko bi stalo tako podzemsko parkirišče? »Po sedanjih cenah približno 15 milijard lir*, je povedal geom. Venuti, kar pomeni, da bi vsak parkirni prostor veljal kar 11 milijonov lir. Geometer je tudi obrazložil, kako bi lahko dobili sredstva za kritje stroškov Prvo nadstropje naj bi prevzela družba ACI, drugo nekatere banke, veleblagov-
nice, trgovine, zavarovalnice (za svoje uslužbence in stranke), tretje pa bi bilo na razpolago zasebnikom.
Problem parkirišč v mestnem središču je bil v središču pozornosti tudi na posvetu, ki ga je v sredo zvečer organizirala v prostorih trgovinske zbornice rajonska konzulta za Staro mesto - Staro mitnico. Na posvetu ki ga je vodil predsednik kon-zulte dr. Trauner, so nastopili predstavniki občinske uprave, Avtomobilskega kluba, Konzorcialnega podjetja za prevoze in nekateri strokovnjaki. Med razpravo je bilo poudarjeno, da je promet v Trstu dosegel že takšno gostoto (120.000 osebnih vozil,
60.000 industrijskih vozil in motorjev, turisti iz Jugoslavije), da je nastopil skrajni čas za ureditev vr-
POLICIJSKI AGENTI ODKRILI «KADILNICO» V ULICI GALILEI
Aretiran lastnik stanovanja, kjer so se zbirali uživalci mamil
ste novih parkirišč. V poštev pridejo območja pri železniški postaji (silos), C. Marzio, Trg Unita, Goldonijev trg ter nekatere druge manjše površine.
Občinska uprava je doslej nastopila le pri vodstvu državnih železnic, naj bi odstopile silos na Trgu Li-berta, vse druge zamisli pa so še le megleni načrti. Pač pa namerava občina v kratkem prevzeti vrsto u-krepov, ki naj bi odvračali avtomobiliste od tega, da puščajo svoja vozila v mestnem središču nepremična tudi po ves dan. To bi hkrati omogočilo večji razmah avtobusnega prometa, odpravo zamudnih zastojev ob konicah prometa in zmanjšanje stopnje onesnaženosti zraka v mestnem središču.
NISO HOTCLI PLAČATI TAKSCNA DIZLOVO 0U[
Pogojna kazen za pet voznikov tovornjakov
Dogodek se je pripetil 3. januarja pri Fernetičih, v prepiru, ki je medtem nastal, pa je bil ranjen poročnik finančnih stražnikov
V dvorani tržaškega kazenskega nančnih stražnikov zapustiti avto-
Potrpežljiva akcija ekipe letečega oddelka tržaške kvesture, ki so jo sestavljali dr. Valente, marešalo Scozzai in policisti Pavanello, Del Monaco in Maio, je obrodila pomembne, čeprav ne tako kričeče sadove. Zaradi posesti in razpečevanja mamil so aretirali 23-letnega Glauca Dreosa, večje število mladeničev in mladenk pa so identificirali in jih bo verjetno prav tako zadela sodna obravnava.
Agenti so nekaj časa oprezovali v Ul. Galilei na številki 19, kjer so zasumili, da se dogaja nekaj nenavadnega. Prvo preiskavo so izvedli 15. januarja. Ob enih popoldne je v stanovanje k Dreosu prišel njegov prijatelj Pitacco Buset-ta, a se je kmalu poslovil. Agenti so ga nemudoma pridržali na stopnicah in mu v žepu našli 8 gr marihuane. Busetto so nato uporabili kot vabo za Dreosa, ki ni imel navade takoj odpret’ policistom (ti so ga v preteklosti že obiskali, a
mu niso mogli dokazati ničesar) in mu je vedno uspelo poskriti kaznivo blago. Ko je zagledal Pitacca, je Dreos nemudoma odprl, tedaj pa so v stanovanje vdrli policisti, ki so v krajši preiskavi nabrali vseh vrst lahke droge, hašiša, marihuane in indijske konoplje; obenem pa so našli mnoge priprave za vbrizgavanje topljivih mamil. Poleg tega jim je v roke prišlo še pismo nekega Sergia Gardinala, ki je iz ko-ronejskih zaporov prosil pajdaše, naj mu pošljejo mamila ter jim tudi opisal, kako naj mu jih pošljejo. Medtem ko so policisti pregledovali stanovanje so prihajali še drugi mladi uživalci mamil in izkazalo se je, da je število mladeničev in mladenk, ki vedo za Dreosov naslov, kar veliko.
Ekipa letečega oddelka je vse prijazno sprejela in jih prepeljala na kvesturo, kjer jih je identificirala in nato spustila na svobodo.
(ris)
sodišča se je včeraj zbralo veliko število ljudi, d- bi od blizu sledili procesu 'proti petim voznikom tovornjakov (štirim Francozom in e-nemu Švicarju), ki so jih aretirali 3. januarja letos na mejnem prehodu pri Fernetičih, ker niso hoteli plačati posebne takse na dizlovo o-lje, ki so ga imeli v tankih tovornjakov. Po uvodnem prerekanju je prišlo na avtoportu tudi do prepira med vozniki in finančnimi stražniki, v katerem sta jo najhuje skupila poročnik Gaetano Giorgino in e-den od voznikov, 36-letni Hugues B’aty, lažje pa sta bila ranjena še stražnika Petroni in Palazzo. Dogodek je vzbudil v tržaški javnosti precejšnjo pozornost, imel pa je ve lik odmev tudi v Franciji, tako da so se včerajšnje sodne obravnave udeležili tudi francoski konzul v Be-i netkah Andre Tronc, častni francoski konzul v Trstu Raffaele de’Ban-field in novinar radia Luxemburg.
Proces se je za pet voznikov končal še kar srečno, saj so jih sodniki spoznali za krive upiranja javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb, vendar so jim ob tem upoštevali številne olajševalne okoliščine (nepoznanje novih predpisov, o katerih jih ni nihče obvestil, poravnavo odškodnine prizadeti stranki) ter štiri od njih, Blatyja, 32-letnega Pierreeduarda Rougeta, 49-letnega Rogera Augusta Cortade-ja in 30-letnega Laurenta Hoferja, obsodili pogojno na 9 mesecev ječe, naimlajšega, 28-letnega Joseja Carla Duquesna, ki je prvič potoval skozi naše kraje, pa na 4 mesece pogojne kazni. Po razsodbi so vseh pet izpustili.
Neijubi dogodek, ki je privedel voznike v ječo, se je pripetil 3. januarja popoldne na avtoportu pri Fernetičih. Finančni stražniki so takrat strogo pregledovali tovornjake, da ne bi zapustili italijansko ozemlje z več kot 50 litri dizlovega olja v tankih, kot predvideva zakonski predpis, ki je stopil v veljavo konec 1979. Vozniki tistih tovornjakov, ki so imeli v tankih več kot dovoljeno količino goriva, so morali pla čati posebno takso vl-000 lir za vsak dodatni liter), s teni ukrepom pa se ni strinjalo pet voznikov, ki so poskusili kar brez dovoljenja fi-
port ter prekoračiti mejo. Poročnik Giorgino se je postavil pred prvi tovornjak (vozil ga je Blaty), da bi onemogočil »pobeg*, nakar se je začel prepir. Blaty je Giorgina brcnil v oko, sam pa je dobil udarec po glavi, nakar so njega in druge voznike aretirali.
Na včerajšnjem procesu po hitrem postopku je javni tožilec zahteval obsodbo Duquesna na 10 mesecev zapora, ostalih štirih pa na leto dni ječe, medtem ko sta se zagovornika, od v. Muciaccia in Bel-leli, potegovala za najnižjo kazen z upoštevanjem olajševalnih okoli-sem. (sč)
Iz bolnišnice
v bolnišnico
Včeraj popoldne ob dveh so na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice pripeljali 63-letnega Giu-seppa Cendo iz Ul. Franca 4. Cen-da je šel v bolnišnico na Obelisk obiskat svojo ženo. Ob vhodu v zdravilišče pa ga je podrlo dostavno vozilo, ki je v službi bolnišnice in katerega je upravljal 23-letni Enrico Franco iz Drevoreda San-zio 23. Pri padcu se je Cenda precej poškodoval, saj domnevajo, da si je zlomil levo stegnenico, poleg tega se je pobil po desnem kolenu in si je pretegnil levo zapestje.
no deluje, sestavlja približtio dvajset osnovnošolskih otrok pod vodstvom Bože Hrvatič, ki razen tega poje še v mešanem zboru borštan-kega prosvetnega društva. Ta je stopil na oder po otroškem in občuteno zapel krajši splet lepih narodnih pesmi. Mešani pevski zbor prosvetnega društva Slovenec, ki ga prizadevno vodi domačin Drago Petaros, sestavlja trenutno o-koli štirideset pevcev in je v svoji dolgoletni dejavnosti požel a-plavze na mnogih odrih tostran in onstran meje.
Poglavje zase pa zasluži dramska skupina, ki je tokrat predstavila veseloigro v treh dejanjih «škrk št. 27*-Amaterska skupina je nastala pred desetimi leti in igra tekste, ki jih je sama spisala, sama dodala glasbene vložke in domačo motiviko. Globoko so vezani na vaško stvarnost in da bi se še bolj približali občinstvu, igrajo v domačem narečju, v njih se vračajo v stare navade, vsakdanji problemi, ne manjka pa niti, vsaj v sinočnji veseloigri ne, prešernega in sproščenega smeha. Kulturno prireditev, ki še enkrat dokazuje vitalnost prosvetni dejavnosti naše narodnostne skupnosti v Bregu, bodo ponovili v nedeljo, 27. t.m., 2. februarja pa bodo z njo gostovali v Boljuncu. (zj)
Duo Gauwerky gost v cerkvi sv. Silvestra
Sinoči je bil v cerkvi sv. Silvestra v Trstu že 84. redni koncert. Tokrat sta nastopila nemška gosta, pianistka Barbara GauiverkV Dehm in violončelist Friedrich Gauwerky. Barbara in Friedrich sta brat in sestra in nastopata n duu še iz študentskih let, čeprav sta oba še mlada. Oba imata za sabo že zelo razgibano glasbeno kariero, predvsem Fiiedrich Gau-werky, ki je dobil več namembnih nagrad v Kolnu, Berlinu, Innsbrucku, na Malti in drugod. Od leta 1978 pa je docent na konservatoriju v Kolnu. Duo GauiverkV pa je doma iz Hamburga.
Sinoči sta se nam predstavila * zelo zahtevnim in raznolikim programom. Pokazala sla odlično obvladovanje inštrumentov, močan temperament (predvsem pianistka), od časa do časa pa le nekoliko prenasilno muziciranje.
V prvem delu smo poslušal'-Beethovnovo sonato za violončelo in klavir op. 102 štev. 2 v D-duru, nato še Debussgjevo sonato za violončelo in klavir iz leta 1915. » drugem delu pa sta se nemška gosta predstavila in tudi poslovila * daljšim delom Hindemitha. (ris)
Razna obvestila
PD Vesna je pred l^atkim začelo akcijo zbiranja dokumentacije ° razvoju kulturno - prosvetnega delovanja v Križu. Zato poziva vaščane, ki hranijo doma zapiske oziroma fotografije ali drug material o tem vprašanju, naj se čimprej zglasijo pri Ljubotu Košuti ali San-dorju Tenceju.
Nemški kulturni inštitut prireja retrospektivni ciklus filmskih del režiserja R. Hatiffa.
Danes, 18. t.m. bodo v Nemškei® inštitutu na vrsti ob 20.30 še trij* filmi iz ciklusa, in sicer «MathiaS Kneissl*, «Die Verrohung des Fran* Blum* in «Zuendschnuere».
Izleti
PD Valentin Vodnik iz Doline, priredi jutri, 19. januarja, ob 6. od izlet na sneg v Forni di Sopra. Vpisovanje danes ob 20.30.
Ob 8. obletnici smrti Nina Gregoriča darujeta žena in sin lOV lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
Namesto cvetja na grob Anton* Sevprja iz Kopra daruje Boris M9-žina 20.000 lir za Dijaško matic°-
Pokrajinski odbor, pokrajinsjd svet in uslužbenci tržaške pokraJ!" ne se pridružujejo žalovanju predsednika dr. Lucia Ghersija ob siniti očeta
Rag. Luigija Ghersija
Pridružujejo se tudi pokrajin^ odborniki Bojan Brezigar Gianfranco Carbone Piero Devescovi Ezio Martone Paolo Nicolini Maurizio Pessato Stelio Spadaro Lucijan Volk in generalni tajnik Riccardo Raf>fl' Trst, 18. januarja 1980
Nenadoma nas je zapustil naš predragi brat in stric
IVAN BUKAVEC
Pogreb bo danes, 18. januarja, ob 13.45 iz hiše žalosti, Prosek 64.
Žalujoči; brat Viktor, sestre Marija, Fani in Ivanka ter nečaki z družinami
Ljubljana., Gabrovec, Prosek, Trst, 18. januarja 1980
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 18. t.m. (ob 20.30) bo Stalno gledališče iz Bočna predsta\ ilo delo Kleista: «11 principe di Hom-burg». V abonmaju odrezek št. 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni.
* * *
Od torka, 22. t.m., dalje izven a-bonmaja Turi Ferro v delu Nina Martoglia «L'aria del Continente*. Za abonente 30 in 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Od 21. januarja dalje gostuje Li-Ving Theater z delom «Antigona». Rezervacije pri osrednji blagajni.
Pregled 1980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada» sezona za vse tiste, ki ljubijo gledališče.
VERDI
Vodstvo gledališča Verdi je bilo iz tehničnih razlogov prisiljeno spremeniti koledar predstav Wagnerje-Ve opere Tristan in Izolda. Po novem bodo predstave jutri, 19. t. m. ob 18. uri, nato v torek, 22. t.m., ob 19.30, v četrtek, 24. t.m., ob 19.30, v nedeljo, 27. t.m., ob 15.30, in končno v sredo, 30. januarja, ob 19.30.
• * *
Občinsko gledališče Verdi išče Pevce za svoj zbor. Interesenti naj se javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1).
la Cappella Underground 18.00—
21.00	«Nosferatu», «Lo scono-sciuto*. Nema filma s klavirsko spremljavo.
Nazionale 15.00—21.00 «Remi». Risani film.
Ariston 16.00—22.00 «The harder they comei>. Jimmy Clift.
Eden 16.30 «Io zombo, tu zombi, lei zomba». Duilio Del Prete, Renzo Montagnani, Nadia Cassini.
Ritz 16.00—22.15 «lo sto con gli ippo-potami*. T Hill in B. Spencer.
.Excelsior 15,00—22.00 «11 signore de-gli anelli*. Risani film.
Grattacielo 16.30 «Quattro mosche di velluto grigio*. Režija D. Ar-gento. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eenice 16.00 «Apocalypse Now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «L’awenturiero degli abissi*.
Eilodrammatico 15 30 tSatisfaction love*. Barvni fi'm. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Sindrome cine.se*. John Fonda, Jack Lemmon, Michael Douglas.
Moderno 16 30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto in Edvvige Fen-nech. Barvni fi'm. Prepovedan mladini pod 18. 'etom.
Aurora 16.39 «Un Hdo straordina-rio*. H. Winkler (Fnnzie).
Eanitol 16.30 «Mani di velluto*. A
Volta (Mi'ie) 17 (10 »P&rriotopHrjn*. Prepovedan mladini, pad 18. ■ im-tom.
Vittorio Venelo 16 30 «L'usicnol e 1’allodola*. Prepovedano mladini Pod 18. letom.
Aldebiiran 17.0O---22 00 «Ciao America*. Robert De N'ro. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PD PRIMOREC - TREBČE
Danes, 18. t.m., ob 20. uri v Ljudskem dom. v Trebčah vas bo zabaval
ČAROVNIK
MARIO POGAČNIK
Toplo vabljeni!
Cene na občinski tržnici na debelo							
(CENE		ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)					
		17.	JANUARJA 1980				
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks.	Prevl.
Česen Radič zelen	1000	2000	1800	Ananas	990	1045	990
prve sorte	—	3600	—	Banane	825	1045	1045
Cikorija witloof		1500		Kostanji	—	1000	—
Čebula				Jabolka			
rumena	350	420	400	jonathan I.	322	368	345
Artičoke							
apulija	230	320	250	Hruške abate			
Solata endivija				fetel I.	748	863	805
trocadero	960	1200	1080				
Melancane	805	1265	920	Grozdje			
Krompir bea Paprika	250	360	320	italia I. Pomaranče	1610	1725	1610
zelena	1035	1380	1150				
Paradižniki				taroki I.	633	978	863
za solato	805	920	920			. (	
Peteršilj	400	1000	500	Limone I.	633	690	690
Zelena Špinača	250	500	400	Mandarine I	633	978	863
domača	1800	1800	1800	Grenivke	275	495	275
GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante
POMJENKI
Jutri, 19. t.m., ob 20.30 v gostilni Križman v REPNU.
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra. v dveh delih
Jutri, 19. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU.
Prosveta
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona &v. Antona na ponovitev kulturne prireditve, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 17. uri v prosvetni dvorani. Spored: otroški in mešani pevski zbor Slovenec; dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «Škrk št. 27».
Razstave
V	kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettija, Giuffride, Manuellija, Metalinoja, Parne, Punna, Sedma-cha in Vranicha.
V	občinski galeriji razstavlja Fri da de Reya. Razstava bo odprta do . 24. t m. .
ff Čestitke
Danes praznuje 50-letnico FRANC LEGIšA lz S^rtipolaja. Obilo sreče in zdravja mu želijo žena, hčerki in Maurizio.
TRŽAŠKA KNJIGARNA »poroča svojini prijateljem in cenjenim odjemalcem, da je zaprta zaradi preureditvenih del.
Istočasno sporoča, da deluje okrnjeno v svojih skladiščnih prostorih na dvorišču z dohodom skozi glavna vrata stavbe v Ulici sv. Frančiška 20. Deloval bo center kluba «Svet knjige*. Prodajali bomo samo najnovejše knjige, revije in časopise.
Prepričani smo, da bodo naši obiskovalci sprejeli to zasilno rešitev z razumevanjem. „ Uprava Tržaške knjigarne
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1980
Celoletna............................... 38.000	lir
Polletna................................ 25.000	»
Mesečna.................................. 5.000	»
Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir »e lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do te-fla datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE In ČESTITKE zastani.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 794672
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192
..............................turnim,,,............mm...................................
Včeraj - danes
Koncerti
KAKO PONOVNO UPORABITI DRAGOCENE SUROVINE
Vsak dan v Gorici vržemo v smeti tudi 700 kilogramov železa
V odpadkih je tudi okrog 15 odstotkov stekla - Zbiranje starega papirja v glavnem prepuščeno zasebnikom
TEŽAVE V PROMETU
V nedeljo ob Tl. uri koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča. Na sporedu Tartini, Haydn, Strauss, Rossini in Repini.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi gumami z žeblji. Telefonirati v večernih urah na številko 27270J.
GOSTILNA v Prečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim gostom, da bo otvoritev v nedeljo, 20. januarja.
PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224.
FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem umiku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste.
UGODNO prodam dva’ pletena, stola in mizico za verando. Slavko-Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica.
ERNEST SMOTLAK - Maekolje 58 toči belo in črno domače vino.
MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil.
ŽELITE fotografije vaše pQroke. ..■ Oglasite se pravočasno pri foto-' grafskem ateljeju Egon. Razvijanje filmov, tudi.barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295.	* 1 * * * * *
SAMOSTOJNEGA kore$pondenta/ko s popolnim ztianjem srliohrvatske-
' ga jčzikav po možnosti : tarnajočega v cep^p, mestg Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega d. vnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Korespondent*.
USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a-li prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343.
KUPIM! rabljeno harmoniki, znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 -140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro Dallape.
SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, So'odnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123
IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na Številko 568-464, Trst.
PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko
7Q1-9S'7
PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah nr telef. številko 200-173.
KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528.
OSEBA, ki pozna poljsk-’ in po možnosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje. Ponudbe poslati na upravo Pri morskega dnevnika. Ul Montecchi 6, pod šifro Poljski.
UGODNO prod°m dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah.
PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan' vanj v dobrem stanju. Telefon 825155, ,
DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahki to storijo na uradu SAUB v Tržiču.
Začeli smo z 200 stoti smeti dnev no. to je bilo leta 1972, zdaj jih uničimo, oziroma predelamo dvakrat toliko, nam je dejal te dni ravnatelj goriškega upepeljevalni-ka. Pobiranje, odvažanje in uničevanje, oziroma predelava smeti, kajti o uničevanju ni mogoče govoriti, predstavlja težko vprašanje zlasti za upravitelje večjih mest. Tako težko, da so ga do zdaj zadovoljivo rešili v razmeroma majhnem številu občin. Po količini proizvedenih odpadkov, še bolj pa po njihovi sestavi, nekateri sociologi tudi ugotavljajo stopnjo razvitosti tako imenovane industrijske družbe.
Smo v Gorici že dosegli zavidljivo stopnjo razvoja. Vprašanje bo po vsej verjetnosti ostalo deloma nerešeno, v razgovoru z ravnateljem upepeljevalnika Sforzino, pa smo kljub temu zbrali vrsto zanimivih podatkov.
Tako recimo vsak Goričan dnevno proizvede približno en kilogram odpadkov. Količina stalno narašča, čeprav v zadnjem času nekoliko počasneje. Največji skok so zabeležili v letih 1972-1975,. ko se je količina dnevno predelanih odpadkov dejansko podvojila. Nekaj tudi na račun razširitve in dopolnitve goriške smetarske službe, če količina odpadkov , narašča v ?ad njem času počasneje, pa se zelo lutro spreminja sestava smeti. Stro kovnjaki jo -ocenjujejo s posebnim tehničnim izrazom, z vezjo -ali manjšo kalorično vrednostjo; Kljub splošni,-posebej pa energetski krizi na žalost narašča- odstotek odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, izdelkov iz plastike in drugih umetniH mfes, ki jih v glavnem pridobivajo iz nafte. Vse Večji je tudi pdstotek zavrženih steklenih izdelkov, veča se tudi odstotek želez? in drugih kovin. Morda bi kazalo navesti zanimivost, da ' v Gorici v primerjavi z drugimi kraji, odvržemo v smeti zelo veli ko stekla. Ta material zavzema kar okrog 15 do '18' Odstotkov celotnega volumna odpadkov. Mar pomeni, da smo mesto pijancev? Energetska stiska in stalno nara ščanje cen surovin sta spet prinesli v ospredje vprašanje ponovne uporabe odpadlih surovin, pred tvsejn železa stekla, papirja in raznih- kovin. Vprašanje, ki so ga prej premlevali le ekologi.
'V'mddštoffsfrih' obratih je zbiranje tega	materiala	tako	alr'dru-
gače urejeno, kako pa te surovine oddvojiti iž kupa mestnih odpad kov?
Recimo	Goričani	vsak	dan	odvržemo v	smeti približno	700	kilo
gramov železa, predvsem v obliki pločevink	in druge	embalaže, ki
ga s posebnim postopkom oddvojijo od pepela. Pred leti so za vsak kilogram plačevali po 7 lir, danes je cena nekajkrat višja. . .
Steklo, ki se med izgorevanjem spremeni v drobne delce, še zmeraj vozijo,, skupaj s pepelom na javna odlagališča, čeprav je cena v zadnjih letih tudi precei narasla. Najbrž bi kazalo razmisliti o zbi ranju tega materiala, vsaj v prihodnjem obdobju. Potrebna bi bila dodatna avtomatska nanrava, kar pa seveda zahteva dodatne inve sticije. Vprašanje računice poč.
Sicer pa je goriška občina po svoje že skušala urediti zbiranje odpadlega stekla in vplivati na varčevalno zavest občanov.
Na dvorišču upepeljevalnika so pred časom namestili poseben hra nilnik v katerega naj bi občani odlagali steklenice in drugo ste
Danes, PETEK, 18. januarja
«	ANTON
H** vzide ob 7.41 in zatone ob o.50 _ Dolžina dneva 9.09 — Lu-vside ob 7.50 in zatone ob 17.48. Jutri, SOBOTA, 19. januarja MARIJ
yf««>e včeraj: na j višja temperatu-4.9 stopinje, najnižja 3, ob 18.
1 3 stopinje, zračni tlak 1013 mb »Tašča, veter 30 km na uro vzhod-Lj ‘ severovzhodnik, burja s sun-hehi; na ur0, v*®Xa 53-odstotna. u ~° Poohlačeno, morje razgibano,
^Peratura morja 8 stopinj.
t. ROJSTVA IN SMRT'
RODILI SO SE: Michele Maglio J«. Neil Persichella, Paolo Maceri, Jančar, Maria Mauri.
, uMRlj so- 41-|ttni Oscar Polis let’ • 491etni Antonio Sirabella, 78-C»n! ^'°vanni Luša, 77-letna Amelia * stellan vd. Klatowsky, 60 letni
a° Gagliardo, 36-letna Maria Vi-M i . P°r. Daveri. 77-letni Giovan d,„:Ur'ssevich, 73-letni Angelo D'0-letnCo’ 'letni Mattoo Cossetto, 80-
^ Lucia Radisici por. Benvenu-
ti, 76-letna Luigia Škerl vd. Pole sello, 57-letni Ettore Spazzapan, 53 letni Silvano Micheli, 66-letni Lu-ciano Stocca, 87-letna Valeria Win-ternitz vd. Ralli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM od 22. do 7. ure: telef. šte vllka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 2211 124, Bazovica tel 226165; Opčine: tel 211001, Prosek: tel. 225141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209 197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel Z71-124.
. . . imm'
DANCA 01 CREDITO Dl TRI E ST E TRZAŠKA-KREDITNA BANKA
S.", A
matulica f čfLizria - ' <'2? t3i-*s«ie __
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 17. 1. 1980
Ameriški dolar	800.—
Funt šterling	1800,—
Trski funt šterling	1650.—
Švicarski frank	501-—
Francoski frank	196,—
Belgijski frank	26.—
Nemška marka	463.—
Avstrijski šiling	64.—
Kanadski dolar	670,—
Holandski florint	418.—
Danska krona	145.—
Švedska kron-	185.—
Norveška krona	160.—
Drahma	15.—
Mali dinar	35,25
Veliki dinar	35,75
kleno embalažo. Pobuda pa se ni kdove kaj obnesla in so nanjo že po nekaj dneh povsem pozabili. Niti hranilnika zdaj ni več. ..
Podobno so nameravali urediti tudi zbiranje papirja oziroma kartonske embalaže. Občina je odpovedala, pobudo pa so, menda vsak zase in seveda za svoj račun, prevzeli nekateri občani.
Vsaka stvar ima določene meje. določene zmagljivosti. Računajoč na podlagi sedanjih podatkov bo goriški upepeljevalnik uspešno služil svojemu namenu še kakih pet, šest let. Seveda, če bo količina odpadkov še dalje naraščala po sedanji stopnji in v kolikor ne bo prišlo do nasprotnega pojava, kar pa je zelo malo verjetno.
Zmogljivost, naprav je namreč zdaj izkoriščena približno dve tretjini. Upepeljevalnik so načrtovali
in zgradili za predelavo 600 stotov odpadkov dnevno. V redkih slučajih so že dosegli 500 stotov (ko je bilo treba sežgati nekajdnevno zalogo, ki je nastala vsled rednih popravil na napravah) običajno pa se suče okrog 450 stotov dnevno. Vsak dan in skozi vse leto Pomislite, kakšna gora odpadkov bi nastala, če bi to količino, kakor prej odlagali na določenih mestih...
Jadranski koledar s priloženimi knjigami izročajo naročnikom v teh dneh raznašalci Primorskega dnevnika. V u-pravi našega lista v Gorici, Ul. 24. maja 1, so na razpolago koledarji in knjige za tiste naročnike, ki so jih svoj čas naročili v tej upravi.
ZA MESEC DNI ZAPRT PODVOZ V PODGORI
Položili bodo dve glavni vodovodni cevi - Od ponedeljka spremembe prog mestnih avtobusov v Podgoro in Ločnik
V teh dneh bodo za mesec dni zaprli za motorni promet železniški podvoz v Podgori. Občinska uprava, ki je to vest sporočila javnosti, je namestila prometne znake, da bi avtomobilski in avtobusni promet, ki je na tem kraju zelo gost, preusmerila v druge ulice, zlasti pa na novi ločniški most.
Zapora podvoza bo omogočila mestnim podjetjem, da bodo položila dve vodovodni cevi za novi vodovod. Debelejša s premerom pol metra bo dovajala vodo s črpališča na Mochetti v vodnjak na Kalvariji, tanjša, ki bo imela premer 30 cm, pa bo vodo z vodnjaka na Kalvariji dovajala v mesto. To cev bodo položili pod pločnik novega ločniške-ga mosta in bo napajala mestno o-mrežje.
Zaradi teh del bodo zaprli za promet zadnji del Ul. 4. novembra, in sicer od križišča z Ul. Brigata Tre-viso pa do podvoza. Na tem odseku bo dovoljeno kretanje pešcev, vo-
Hlinili lil IIIIIIIIIIIIIIIIUI m ih n iiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiim m n n n im iiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiui n um iifimiiiimiiiiin im iiiii iiiiiiui ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiia
SKRB ZIO ZA IZOBRAŽEVANJE ZENA
Trimesečni kuharski tečaj sklenili z razstavo v Pevmi
Povečanje zanimanja za pripravljanje dobre hrane Pred 25 leti je bilo na Goriškem 10 kuharskih tečajev
Kmečko delavska posojilnica v Sovodnjah razpisuje usposob-ljenostni izpit za uradnika 1. kategorije. Prijavijo se lahko kandidati bivajoči v goriški pokrajini z zaključeno višjo srednjo šolo. Prošnje je treba poslati do 31. januarja 1980. Pojasnila se dobijo v posojilnici v Sovodnjah.
Z razstavo izdelkov v prosvetni dvorani v Pevmi so zaključili trimesečni kuharski tečaj, ki ga je Ženski iniciativni odbor prirejal za dekleta in žene ter ga je vodila Nataša Bašin. Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, pa si je izdelke vendarle ogledalo zelo veliko ljubiteljev kuharske umetnosti, predvsem pa svojci tečajnic.
Razstavljene so bile slane in sladke jedi, od sladoleda do raznih mlečnih in brezalkoholnih pijač. Veliko zanimanje je vladalo za hladne jedi, za narezke, obložene kruhke ter nadevane kruhove štruce. Poudarek je bi! predvsem na ekonomičnosti, kar je za današnji čas še zlasti pomembno. Tečajnice so pripravile tudi razne jedi za obiskovalce razstave. Ženski iniciativni odbor pa jim je razdelil tudi nekaj zanimivih receptov.
Ob zaključku razstave in družabnega večera je predsednica Ženske-gatooitostivupga pdbpra ,y,iltoa Bregant pozdravila tečajnice, učiteljico Natašo Bašin ter predstavnike Delavske univerze iz Nove Gorice, ':i so poskrbeli za strokovnjakinjo in tako omogočili izvedbo tečaja.
V svojem govoru je Bregantova dejala, da sodi tečaj v okvir programskega dela ŽIO za izobraževanje žensk. V zadnjem času se je zanimanje za takšne tečaje občutno povečalo.
«Kljub nepreglednim vrstam pripravljenih azfroma konzerviranih jedi,, ki nam jih danes ponuja prehrambena industrija, je doma pripravljena sveža hrana še vedno najboljša in edina, ki popolnoma zadovolji vse okuse. In prav zato si vsako dekle, in vsaka žena vsaj enkrat v življenju želi obiskovati kuharski tečaj*, je dejala Bregantova. «V enem samem tečaju je težko predelati vse,glavne načine priprave jedi. Če pogledamo jedilnike, ki so bili predelani na vsaki lekciji, lahko ugotovimo, je strokovnjakinja posredovala znanje, kako pravilno pripraviti hrano. To je še zlasti pomembno, ker prihaja prav zaradi nepravilne prehrane do raznih obolenj in nevšečnosti v prebavi. Na tečaju pa so dali velik poudarek prav zdravi prehrani.*
Bregantova, ki je tudi sama strokovnjak za kuhanje, je tečajnice opozorila na veliko resnico, ki jo je na tečaju povedala že Bašinova, namreč, da je potrebno zjutraj jesti kot kralj, opoldne kot knez, zvečer pa kot berač) Po tem dragocenem vodilu bi se morali vsi ravnati. Na žalost pa delamo ravno
imiiimimmiiiiniiiiiiiHMiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiniiuiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiii
V NOČI OD PONEDELJKA NA TOREK
Kot pred sto leti v Far IVestu na ulicah tržiškega okoliša
Trije potepači so streljali v psa in avtomobile in kradli iz njih
MENJALNICA
•	", ft ‘t ' ' •• *	"T*
vseh tujih valut
Kot v filmih divjega zahoda. 20-letni, 19-letni in 18-letni mladeniči so v noči od ponedeljka na torek uprizorili pravi rodeo po ulicah Tržiča, Ronk, škocijana in Staran cana. Z vozilom 20-letnega zidarja (končno en mlad zidar!) Flavia Clapiza iz Ronk, Ul. 24. maja 12, sta se v ponedeljek zvečer odpeljala na divjo vožnjo tudi Gianfran co Marchesan iz Tržiča, Ul. 24. maja 35, in Andrea Pausig iz Ronk, Ul. 25 aprila 24. V fiatu 125 GO 82733 je trojica šla najprej v Škocijan, kjer so vdrli v avto opei last Vladimira Meška in odnesli lovsko avtomatsko 12-kalibrsko puško ter devetkalibrsko pištolo s precei naboji.
Prišli so kmalu zatem v Ron-ke; v Ulici Rossini jim je z ne kega. dvorišča lajal pes. S pištolo so mu streljali v usta (psa je ope riral tamkajšnji živinozdravnik us pešno). zbežali so ko je iz hiše zaradi lajanja pritekel lastnik Giu seppe Trevisan. Šli so nato v Tr-
žič in štarancan in iz nekaterih na cesti parkiranih avtomobilov odnesli radioaparate, glasbene kasete ter bencin. Pri tem pa so večkrat streljali, ne samo v zrak. marveč tudi v parkirane avtomobile. Svojo akcijo so zaključili najbrž pred delavnico avtoličarja Qui-rina Lepreja v Ulici Largo Isonzo v Tržiču, kjer so mu obstrelili več avtomobilov.
Prestrašeni ljudi so medtem obvestili policijo in ji povedali tudi številko drvečega avtomobila. Policijske patrulje niso sicer ponoči trojice načle. Clapiza so aretirali zjutraj na domu. V njegovemu av tu so našli ukradeno pištolo, nekje v zelenju poleg športnega igrišča pa zavrženo puško. Clapiz je povedal tudi imeni svojih pajdašev. Policija je našla skoro vse ukra deno blago. Clapiza so prepeljali v goriški zapor v Ulico Barzellini ostala dva pa sta ostala na svobodi zaradi mladoletnosti. Seveda sta prijavljena sodišču.
nasprotno. Zjutraj, ko rabimo največ kalorij za dober pričetek dela, popijemo skodelico kave ali pojemo skromen prigrizek, zvečer, ko gremo spat in kalorij ne potrebujemo več, pa se do sitega najemo ter tako ustvarimo neljubo rezervo.
Ob koncu se je Bregantova zahvalila tudi Pintarjevi družini, ki je odstopila hišne prostore, da so tečaj tehko izvedli.
Kot smo že poprej omenili, je Vilma Bregant tudi sama strokovnjak za kuhanje. Kot nam je povedala, je pred leti organizirala po domala vseh goriških vaseh, dva pa tudi v Gorici, dobro obiskane kuharske tečaje, na katerih se je vzgojila cela generacija slovenskih kuharic.	<
«Od tega je sedaj že skoraj 25 let — je dejala Bregantova — vendar se zanimanje za kuharske tečaje znova povečuje, zato jih bomo še organizirale, če bomo le našle ustrezne prostore, ki jih je za takšen tečaj težko najti.*
Obnavljali bodo Štanjel
Danes se bodo v Sežani sestali člani odbora za sklad za obnovo kulturno zgodovinskega spomenika Štanjel. Pogovorili se bodo o nadaljevanju akcije, za prenovo in oživitev Štanjela. Na današnjem sestanku bodo prisotni tudi številni strokovnjaki.
HiiiiiimimmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiiitiiiiiiiiitmiiiiiiiiniNiiimtiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiniiiiiimiiiiiiiiiiHiii
VOZIL BO, VSAKO NEDELJO
ršrnhhrlfW?| > irtn i	.r	„	•
«Beli viak» za smučarje iz Gorice v Kanalsko dolino
Ustavljal bo na glavnih postajah od Kluš do Trbiža • Zelo ugodni urniki potovanja
Vsakdanja poročila iz vzhodnega alpskega loka govore o novem snegu, kar bo brez dvoma zadovoljilo smučarje, tako nedeljske kot tiste, ki se lahko oddaljijo iz mesta za nekaj dni sredi tedna. Poročila govore tudi, da imajo delavci državnega podjetja za ceste in prizadetih občin Veliko dela s čiščenjem cest. V glavnem so sicer vse ceste do smučišč očiščene in prevozne. Smučarji, ki gredo v te kraje ob nedeljah vedd povedati, da je na cestah veliko posebnih avtobusov in osebnih avtomobilov, smučišča so polna navdušenih izletnikov - smučarjev.
Marsikdo pa bo od nedelje dalje lahko na lažji in tudi cenejši način lahko prišel do smučišč. Ne do vseh seveda, kajti medtem ko z avtobusom ali avtomobilom prideš kamor hočeš, z vlakom lahko dosežeš samo nekatere kraje. Od nedelje 20. januarja pa do 9. marca 1980 bo vsako nedeljo vozil iz Trsta do Trbiža «beli vlak*. Že v prejšnjih zimah je bil uspeh tega vlaka precejšen, zato so ga državne železnice v tej cezoni spet uvedle. Vlak odpotuje iz Trsta, ustavi se v Tržiču, Gorici in Vidmu, zatem pa ima postajališča v Klužah, Pontab-lju, Ukvah, Ovčji vasi, Žabnicah in Trbižu.
Iz Gorice odpotuje vlak ob 7,51, v Trbiž dospe ob 9,59 (na zaključno postajo Trbiž - meja ob 10..1). Iz Trbiža odpotuje vlak ob 17.12, v Gorico dospe ob 19.25.
Število mest je seveda omejeno. Prijaviti se je treba najkasneje io sobote do 20. ure na železniških postajah ali na avtoriziranih turističnih agencijah. Obstaja možnost da bo razpoložljivost mest prej pošla. Enotna cena povratne vozovnice iz Gorice je 4.100 lir za odrasle, za otroke do 12. leta pa 2.600 lir.
Mali odri v Novi Gorici
V okviru srečanja malih 'torov v Novi Gorici bo danes dopoldne, ob 11. uri, v : omorni dvorani PDG, predavanje Rudija Hoenna o turneji Primorskega dramskega gledališča v Palermu. Predvajali bodo tudi skioptične slike.
Danes sta na sporedu dve gledališki predstavi: ob 21. uri bodo v izvedbi Mestne"a pledahšča iz T .iub-ijane igrali Matjaža Kmecla »Friderika z Veroniko*. Predstava bo v veliki gledališki dvorani v Solkanu. Ob 23. uri pa bodo igrali v komorni dvorani Alje Tkačeva »Jacera*.
• Na natečaju Briškega fotokluba
za diapozitive na temo «Jesen» je prvo nagrado za najboljši diapozi-
tiv za ožjo temo «Jesen v Brdih* dobil mladi Matej Terpin.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. januarja, avtobusni smučarski izlet v Cima Sap-pada. Vpisovanje na sedežu Ul. Malta 2, tel. 24-95, do srede, 23. januarja, ali do razpoložljivosti mest v avtobusu.
Razna obvestila
Člani odvetniške zbornice se bodo sestali na rednem občnem zbo ru v torek, 29. januarja 1980, ob
16.30	na sedežu v sodni palači. Izvolili bodo člane odbora odvetniške zbornice za triletje 1980-1982: Če ne bo napovedanega une zadostnega števila prisotnih bo občni zbor preložen na 8. februar 1980 ob 18. uri.
žila pa bodo morala upoštevati prometne znake; ki jih bo namestila občinska uprava.
Odprtje gradbišča na tej važni prometnici, po kateri so speljane tudi mestne avtobusne proge, bo vneslo nekaj sprememb v vozni red mestnih avtobusov. Mestna podjetja, ki te proge upravljajo, so nam sporočila, da bodo spremembe pričele veljati od ponedeljka, 21. januarja dalje ter zadevajo proge v Podgoro in Ločnik.
Proga CRE (glavna pošta, Pod-gora, glavna pošta) bo speljana po običajnih ulicah od oošte do križišča pred pekarno Škorjanc. Odhodi iz Gorice ob praznikih: 9; 10.10; 11.20; 12.30;	13.40:	15.20;	16.30;	17.40;
18.50; 20.00. Odhodi iz Podgore: 9.20; 10.30;	11.40;	12.50;	14.00;	14.30;
15.40; 16.50; 18.00; 19.10. Ta vozni red je enak tistemu, ki je sedaj v veljavi. Ob praznikih je tudi enak sedanjemu, ukinili pa bodo zadnje vožnje izpred pošte ob 20.30 in 21.40 ter iz Pcdgore ob 20.50 ter 22. uri. Dodali pa bodo štiri vožnje izpred pošte ob 7.75; 12.10; 19.20 in 20.00. ter iz Podgore ob 8.05; 12.25; 19.40 ter 20.20.
Pošta pošta - Ločnik bo speljana čez štandrež in novi soški most in cesto na Majnico, vendar se bodo avtobusi ustavljali samo na Korzu ter v Ločniku. V Štandrežu ne bo postankov.
Na vseh ostalih progah ne bo sprememb, razen na vožnji ob 21.10 izpred pošte v Stražice in bolnišnice, ki jo bodo ukinili.
Predavanja
Ženski odsek prosvetnega društva »Danica* na Vrhu priredi jutri ob 20. uri predavanje dr. Branka Uršiča iz Nove Gorice o temi «Rak dihal*.	<
Razstave
Od 19. januarja do 1. februarja bo v razstavni galeriji «11 Torchio* razstavljal Federico Lbngo z Videmskega. Razstavo bodo odprli v soboto ob 18.30. Slikar je začel razstavljati 1965. leta, predvsem v naši deželi ter v Venetu.
V dvorani avditorija je vsak dan od 17. do 19. ure, odprta razstava fotografij Petra Kocjančiča.
Kino
Gorica
VfcRpi 16.30—22.00 «La patata bollente*. R. Pozzetto, E. Fenech, M. Ranieri. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Meteor». S. Connery in H. Fonda. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Uccelli d’a-more*. Prepovedan mladini pod
• 18, letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Alien».
PRINCIPE 17.30-22.00 »Assassinio sul Tevere*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-22.00 «Joe in Marghe-rito*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Rebrce in perutnička*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Boj za življenje in smrt*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves oan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
RAZPRODAJA!!
po skoraj neverjetnih in izrednih cenah
Pr' ELIO «IN» MODE
GORICA - Ulica Formica, 28
ženske in moške žametne kavbojke 250/R 9.900 lir otroške žametne kavbojke	8.900	lir
otroške žametne hlače z naramnicami	9.900	lir
volnene ženske obleke	14.900	lir
ženska krila iz sukna	11.900	lir
originalne super jordans kavbojke
(že oprane)	9.500	lir
originalne super rifle kavbojke	11.900	lir
moške in ženske pletenine	4.000	lir
ženski in moški
športni žametni jopiči 250/R	21.900	lir
ženske in moške hlače (širok model)	9.900	lir
ženska krila (gabardine)	8.000	lir
moške in ženske pletenine (dolce vita)	2.000	lir
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU!
V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar ! i
IZ PARIŠKIH UMETNOSTNIH GALERIJ
Zelja in ponos mnogih slikarjev: razstavljati v salonu «d’Automne»
V	pariški Le Grand Palais se zaključuje znameniti Salon d’Au-tomne. Gre pravzaprav za nekakšen slikarski velesejem, ki daje možnost nekaterim poklicnim slikarjem iz francoske prestolnice, izbrali so jih med 20.000, predstaviti svoja dela desetim milijonom Parižanov in ljubiteljem u-metnosti sploh.
Razstavljati na tej pomembni razstavi, ki je že 75. zapovrstjo, je želja in ponos večine francoskih slikarjev. Z leti pa ostaja tudi izbor del strožji. Zato je bila u-metniška raven prikazanih del na-splošno visoka, čeprav razstavlja nad 1.200 slikarjev. Ob zadnji razstavi pa so prikazali tudi petindvajset let francoskega kiparstva, v posebnih prostorih pa še razstavo «Pokopane sanje ar-hitekture» z mnogimi maketami in neštetimi načrti znanih arhitektov, katerih drzne zasnove bi dale Parizu zelo napreden urbanistični videz, vendar jih odgovorni niso sprejeli. Poleg tega daje Salonu še poseben blesk osrednja razstava, na kateri so zastopani tako imenovani fovisti («la fauve» pomeni zver). Torej zveri, kot jih je poimenovala vladna kritika, saj so ti slikarji v začetku našega stbletja s svojim umetniškim snovanjem znatno omajali figurativno poimenovanje slikanja.
Ce upoštevamo, da je v razstavnih prostorih javnosti na o-gled okoli 1.800 del. se lahko u-pravičeno vprašamo, ali je za slikarja sploh koristno, da tu predstavi eno ali dve deli.
V	Franciji in predvsem v Parizu ustvarja lepo število nadarjenih mlajših slikarjev, kar je razvidno tudi na tej razstavi: v prostorih salona se vrstijo slike za sliko in nemogoče je tu opisati množico večinoma zelo velikih platen, saj bi to delo terjalo veliko več prostora. Na tem mestu pa lahko poudarimo, da je mnogo odličnih mladih mojstrov z visoko slikarsko tehniko svojih del povsem zadovoljilo obiskovalce, seveda tiste, ki jim je všeč moderno slikarstvo. Petim je Salon priredil obsežne osebne razstave. Ti so Marzelle, Seithan, Durel, Vorms m Schneider, ki je od vseh najbolj močno in drzno razgiban v barvah in abstraktnih o-blikah širokih zamahov. Posebno razstavo imata tudi pariški moj-šter Krainar Salvat in pa svojevrsten naivec, slikar prizorov lova na lisice Hadegsleg. To sta edina, ki slikata bolj ali manj v videzu naravne resničnosti oko Ija. Ob teh odlikah pa zasledimo v njunem delu tudi vse mogoče odmere povojnih struj in izmov. Za čudo pa take odmeve najdemo tudi v slikah, ki tvorijo drugo posebnost Salona, namreč med veliko razstavo bolgarskega slikarstva. kakršne do sedaj nismo i-meli prilike videti niti na beneški bienali.
V	Grand Palaisu pa ne razstavljajo samo francoski slikarji, temveč tudi tuji, ki živijo v Parizu. Posebno veliko je Japoncev. Za nas Slovence pa je zanimivo vedeti, da se teh razstav redno u-deležuje tudi naša rojakinja Marijana Savinškova,
MILKO BAMBIČ
Novost na knjižni polici
Prežihov Voranc v faksimilirani izdaji
Založba Mladinska knjiga izdaja tudi posebno zbirko faksimili-ranih izdaj domačih del. V tej zbirki Monumenta litterarum Slo-venicarum je kot 17. zvezek izšla mapa s tremi rokopisi Prežihovega Voranca. Izdajo v faksi-tnilu je po rokopisih, ki so v zasebni lasti in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravil Drago Druškovič, ki je izdajo uredil in prispeval tudi spremno besedo. Založba Mladinska knjiga je izdajo pripravila za trideseto obletnico Prežihove smrti (februar 1950): urednik pa je v mapo uvrstil tri rokopise treh kraiših tekstov Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca. Izbor obsega novelo iz Samorastnikov Greh na odru, črtico Solzice in
literarno reportažo Gosposvetsko polje. Gre za izbor, ki naj predstavlja tri zvrsti pisateljevega u-stvarjanja, z izjemo romana. Razen tega pa je bila za izbor odločilnega pomena rokopisna o-stalina, ki ni ravno bogata, saj je pisatelj večino svojih del napisal na stroj. Prva novela Greh na odru naj prikaže delo, ki sodi v sam vrh Prežihove umetniške u-stvarjalnosti, saj obsega znano novelo iz zbirke Samorastniki. Črtica Solzice je nastala kot eden prvih spisov za otroke med vojno leta 1942 in je bila do osvoboditve shranjena v skrivnem bunkerju v Narodnem muzeju. Tudi literarna reportaža Gosposvetsko
polje, je nastala med vojno. Reportaža pa zajema, tako narodopisno problematiko kot socialno motiviko v zvezi s pisateljevim prvim odhodom v svet. Urednik je v svoji spremni besedi prikazal osnove svojega izbora, obširno pa je osvetlil literarno zgodovinsko plat vseh treh objavljenih tekstov. Tako bo vsak prijatelj domače literature in še posebno Prežihovega Voranca lahko spoznal genezo vseh objavljenih novel, njihov pomen, kritiko teh del in se seznanil s prevodi v tujini. V treh mapah pa bo lahko umetnine same prebiral v sicer čistem in čitljivem pisateljevem rokopisu.	Sl. Ru.
Sneg na kraških cestah

VSE O ČRNI KAVI
Zmerno uživanje kave ni nevarno za zdravje
Blagodejen vpliv na krvni obtok in delovanje možganov - Kava ne zmanjša odstotka alkohola v krvi - Kdaj ni priporočljiva
Prvotna domovina kave je E-tiopija. Po pripovedovanju je kavo odkril neki pastir, ki je opazil, da so koze postale nenavadno živahne, ko so se pasle na rastlinju z imenom kahoua. Kmalu se je kava kot osvežilni napitek razširila po vseh deželah Vzhoda, s turškimi vpadi v Evropo pa je postala priljubljena pijača tudi v naših krajih, ven dar pa se je na Zahodu povsem udomačila šele v 17. in 18. stoletju. Danes se pri nas pripravlja kava v glavnem na tri načine:	s poparjen jem (Irancoski
način), s prekuhavanjem (turška kava) ter z ekstrakcijo z vročo paro (italijanski espresso) Poleg tega pa se uporabljajo še različni koncentrirani ekstrakti (npr. Nescafe), v zadnjem času pa tudi na poseben način pripravljena kava brez kofeina.
Učinki skodelice črne kave so vsem dobro znani iz vsakodnevnega izkustva. Delovanje kave pride zlasti do izraza pri utrujenih ljudeh, ker odganja utrujenost, zmanjša zaspanost, poveča sposobnost koncentracije, izrazito poveča sposobnost za intelektualno pa tudi mišično delo. S svojim lahnim vzburjanjem možganske skorje človeka poživi, zmanjša mu občutek lakote, po vsem telesu se mu razširi blagodejen občutek toplote zaradi širjenja ožilja v koži. Okrepi in pospeši se delovanje srca, zaradi širjenja srčnih žil pa dobi tudi več krvi in s tem več kisika in hrane Splošno je znano; da kava bistveno ublaži narkotičen učinek alkoholne opitosti, vendar pa ne vpliva na višino alkohola v krvi, kot zmotno mislijo nekateri šoferji.
Eksperimentalno je dokazano, da se znatno zveča toleranca organizma za kofein ob istočasnem uživanju kave in mleka. Kofein ir druge aktivne sestavine kave se hitro resorblraio, tako da že po 15 do 30 min dosežemo maksimalen učinek.
Na možgane deluje v prvi vrsti na skorjo možgan ter na nekatere važne življenjske centre kot so dihalni center, center za ter-moregulacijo ter center za regu lacijo krvnega obtoka. Zaradi vpliva na dihalni center se nekoliko pospeši in poglobi dihanje, zaradi vpliva na termoregulacij-ski center pa se telesna tempe ratura zviša za nekaj desetink stopinje. Kar se tiče učinka kave na krvni obtok in žile velja, da v glavnem širi srčne, možganske, ledvične ter kožne žile, oži pa žile v področju prebavnih organov, čemur lahko pripisujemo blagodejen učinek skodelice kave po obilnem kosilu.
Glede učinka na srce je nesporno. da kava pojača moč srčne mišice, kar pride zlasti do
izraza pri oslabelem srcu, s širjenjem srčnih žil pa tudi izboljša preskrbo srca s kisikom šele pri pretiranem uživanju kave se pojavijo kvarni učinki kot prehitro in neredno bitje srca.
Glede vpliva kave na krvni pritisk opažamo pri zdravih ljudeh prej rahel padec kot pa dvig, pri znižanem krvnem pritisku pa zaželeno rahlo zvišanje. Prav tako le redko opažamo večje zvišanje pritiska pri nipertonikih.
Črna kava pojača slinjenje in izločanje solne kisline v želodcu, prav tako pa se pojača tudi motorika želodca in črevesja, kar pri občutljivih ljudeh lahko povzroči krče v trebuhu in celo driske. Kar se tiče njenega učinka na mišično delo npr. pri fizičnih naporih in pri športu zaenkrat še ni enotnega gledanja, gotovo pa je. da v zmerni.) količinah ne škodi, ampak celo zmanjša občutek utrujenosti. Posebno pa je pomembno, da po prestanku dražilnega vpliva kave ne sledi faza večje utrujenosti in izčrpanosti organizma, kar sicer opazujemo pri večini dražil. Zato večina zdravnikov priporoča zmerno uživanje kave v športu, pri težjjh fizičnjh^ naporih ter rekonvalescentom ' po težjih boleznih. Po dolgotrajnem uživanju znatnih količin kave pa se lahko pojavijo znaki kronične zastrupitve in sicer: nčspečnost, nepravilno in hitro bitje srca. drhtenje rok. občutek tesnobe in strahu, slabost, motnje v prebavi z menjajočimi se driskami in zaprtjem ter povečano izločanje u-rina. Pojav teh znakov zahteva takojšnjo prekinitev pitja kave. Vendar pa nekateri prenesejo brez škode velike količine kave. Tako je neki učenjak, ki je bil vajen piti veliko kave, pri 90 letih rekel: «če je kava strup, potem moj primer dokazuje, da deluje zelo počasi.*
Za večino ljudi je uživanje kave v zmernih Količinah popolnoma brez nevarnosti. Ne priporočamo pa kave ljudem z gastritisom ali rano na želodcu, nadalje bolnikom, ki nagibajo h krčem, bolnikom s pretiranim delovanjem ščitnice, ljudem z zvišanim krvnim pritiskom na arteriosklerotič-ni osnovi, pri nekaterih kožnih boleznih, prav tako je treba prepovedati uživanje kave ljudem z glaukomom Nesmiselno pa je kategorično vsem srčnim bolnikom prepovedati kavo. ker za nekatere predstavlja kava celo zdravilo.
Za večino starih ljudi je kava zelo ugoden napitek, ker jim daje občutek toplote, širi srčne in možganske žile, pojača delovanje srca, poveča mišično moč. ter jih nasploh poživi in razvedri.
In koliko kav na dan lahko
popijemo brez škode za zdravje? Ker je reagiranje na kofein od človeka do človeka različno, ne moremo postaviti nekega trdnega pravila. Vsakdo sebe najbolje pozna in ve, koliko skodelic si lahko privošči, vendar pa večini ne bodo škodile dve do štiri skodelice dnevno. Tistim, ki jih sicer rada muči nespečnost bi odsvetovali pitje črne kave po sedmi uri zvečer.
R. R.
Smrt pred življenjem
»iiiiiiiiHiiMiiiinimiiiitimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiimiiiimmiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniimiiiiiuiiniiiiinmiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiHUiHMiiiiiiiiiHiiiiii

Zenska in njena stvarnost
0 ženski umetniški ustvarjalnosti
Zakaj v teku stoletij ni bilo med ženskami nobene likovne u-metnice, ki bi bila enakovredna na primer" Giottu -ali- Miohelan-o gelu ali Raffaellu?
Vprašanje, ki sicer zveni bolj kot posmehljiva opazka, so si od nekdaj in. si danes toliko bolj postavljajo strokovnjaki in ne: še zlasti je seveda naperjeno proti ženskemu gibanju in vsem zagovornikom ženske enakopravnosti in enakovrednosti na vseh področjih.
Čeprav je tokrat omejeno na upodabljajočo umetnost, vprašanje lahko velja za vso ustvarjalno delovahje in širše ;:a intelektualno delo nasploh. V duhu vladajoče patriarhalne kulture so ga vidnejše osebnosti in ne često odpravile hitro in brez treznejšega premisleka.
Njihove misli so sledile v grobem dvema tokovoma: dobrohot-nejšemu, ki je tolažil ženske, češ da so v zameno za umetniško u-stvarjanje prednjačile v svetu čustev, toplih družinskih vezi in v tem, da :o znale dajati življenju resničnejši, pravi smisel.
Druga uradna usmeritev je bila bolj razumniška in veliko trša: ženska je po naravi zaznamovana ali kakor se temu bolj učeno pravi jo pogojujejo in omejujejo «pri-rojerie biološke razlike*.
Tovrstna prepričanja niso izhajala samo iz empiričnih spoznanj, temveč so si priskrbela tudi subjektivne znanstvene razlage*. Med temelje teze o umski prizadetosti ali manjvrednosti ženske prav gotovo sodi dokazovanje iz začetka tega stoletja, da so ženski možgani lažji, kar ima zanjo seveda trajne in neovrgljive posledice.
Ženski pa ne prizanašajo niti sodobni znanstveniki: skupina sociologov je namreč še pred kratkim zatrjevala, da so ženske si-
cer spretnejše v jezikovnem izražanju. manj ali celo popolnoma pomanjkljive pa v obvladovanju prostora, medtem ko so brez vsake iznajdljivosti. ’ kar je seveda privedlo do podobnih zaključkov o ženski intelektualni, nesposobno- -sti ali vsaj ■ njeni manjvrednosti v odnosu do moškega. Pri tem je treba še poudariti, da so tovrstni strokovnjaki venomer govorili o potencialnih možnostih, se pravi o izhodišču.
Toliko o orpalovaževalnem mnenju moškili. Vprašanje o odnosu ženska - umetnost, s posebnim o-zirom na morebitne vrhunske dosežke. pa si v zadnjih letih vedno češče postavljajo ženske same. Pred časom je bila v žarišču pozornosti književnost, v zadnjih mesecih pa je razprava zajela likovnost in njene širšemu občinstvu nepoznane ustvarjalke.
Razpravo, ki se je kmalu sprevrgla v polemike, so dejansko sprožile ženske, točneje njihove pobude na tem področju. Brez kakšnih posebnih domen so namreč v raznih državah začele proučevati delo in življenje slikark in kipark ter o tem pisale, oziroma pripravljale razstave.
Najbolj žgočo polemiko po italijanskih dnevnikih je povzročila knjiga o slikarkah ameriške avtorice Germaine Greer. Knjiga ni prevedena v italijanščino, a je popolnoma negativna kritika na znanem italijanskem dnevniku povzročile val protestov in odgovorov po drugih časopisih in revijah.
Hudi cenzor, lahko tudi povemo, da gre za Guida Almansija, ki piše za Repubblico, namreč krat-komalo meni, da bi si lahko a-meriška pisateljica, ki je predvsem znana po svojih feminističnih spisih, prihranila trud in čas, kajti dosežki, o katerih piše bi hrr.7 nnsrhnotfa ohzalnvanin lah-
ko ostali nepoznani, kakor so bili. povsem upravičeno trdi pisec, do današnjih Jni.
Ker se avtorica“SdWda ne more braniti, so to storile druge; ki so knjigo prebrale. V glavnem o-čitajo vispko bobnečemu sodniku, da ni pravilno presodil dela Ger-' maine Greer: opisanih del na: mreč ne prodaja za skrite mojstrovine, temveč odkriva kaj so ženske na tem področju ustvarile in kako ter zakaj je do takih, čudovitih ali odurnih, proizvodov prišlo. Nič več rii nič manj.
Vrhunski ustvarjalci namreč nč zrastejo kar tako na zc niku, potrebni so določeni pogoji, da lahko posamezniki razvijejo in dokažejo vso svojo sposobnost in u-stvarjalnost. Ženskam pogoji niso bili dani, zato se je na nebu ženske ustvarja!nosti prižgala ma-lokatera bleščeča zvezda. To zatrjuje Greer v svoji knjigi, to tezo so osvojile Vse ženske napredne organizacije in posameznice.
Mcgoče so res včasih ženske hotele najti žensko — nepriznanega genija, vendar so kmalu spoznale, da ni in ne more biti to bistvo njihovih prizadevanj za priznanje ženske ustvarjalnosti. Najprej je treba osvojiti to načelo in ustvariti pogoje, šele nato si jemati pravico do takih v imenu «abso lutne objektivnosti in univerzalnosti* vendar tako pristransko izrečenih sodb.
Do takrat pa bi bilo nesmiselno zakrivati vse kar so do sedaj u-stvarile umetnice, nasprotno: njihovega dela ne gre ne prečenje vati ne podcenjevati. Vendar ga zato more širše javno mnenje spo znati: dokler lo tičalo v «umestni pozabi*, da povzamemo Repubblico, je težko in krivično reči. da je bil doprinos žensk na umetniškem področju ničev, (bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obletnice
13.00	Agenda časa 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Osnovni tečaj o ekonomiji
17.00	Daj, pripoveduj!
17.10	Sanje gospoda Rossija
17.30	Prigoda
18.00	Skede —- Fizika
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug —
Jug kliče Sever
19.00	Risanke z Madžarske 19.20 Happy Days — TV film
«Codice d onore*
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Tam Tam
21.30	«La rimpatriata* — film Režija: Damiano Damiani Igrajo: Walter Chiari, Francisco Rabal, Letizia Roman, Dominique Boschero, Riccar-do Garrone
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Kopernik — vzgojna oddaja
15.30	Rim — plavanje Program za mladino
17.00	II dirigibile
17.30	Glasbeni popoldnevi: Beethovnov Lieder
^8:C(h Biološki Poizkusi —
! vzgojna oddaja 18.50 Dober večer s...
Franco Rame Vmes film iz serije:'
«Ciao. Debbie*
Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Kje je as?
20.55	Orient - express, 3. del .Antonella
22.00	Potovanje v malo industrijo
22.55	Teatromusica
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o..;
18.30	Načrt zdravje
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Oprostite, govorite furlansko?
20.00	Malo gledališče Nocoj govorimo o...
20.05 Dogodivščina ubogega kristjana, televizijska priredba
21.50	DNEVNIK 3
22.20	Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	TV v šoli
12.30	- 14.55 Smuk za moške
15.55	Rokomet:
Jugoslavija — Slovenija
17.15	Poročila
17.20	šola smučanja:
Smuk naravnost z nalogami
17.30	čuvaj parka, otroška nadalj.
18.00	čez tri gore...
Prekmurski oktet
18.30	Obzornik
18.40	Planiranje:
Skozi družbene sisteme
19.00	Spekter 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Peta stran studia, zabavno glasbena oddaja
20.55	A. Haley: Korenine — nove generacije, TV nadalj.
22.25 V znamenju
22.40	Nočni kino: Prepozno za heroja, ameriški film
Koper
19.15	Odprta meja
19.50	Stičišče 20.00 Dve minuti 20.05 Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Priča — film
Režija: Pietro Germi; igrata: Rolando Lupi in Mau-reen Melrose
22.15	Propagandna oddaja
22.30	Likovni nokturno
Zagreb
17.45	Otroška oddaja
18.15	Mladinska oddaja
18.45	Muppet show
19.30	TV DNEVNIK
ŠVICA
18.50	TV DNEVNIK
19.35 Stari Andy, TV' film
20.30	TV DNEVNIK
21.45	Wallenstein, TV nadalj.
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00,. 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško o-kence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 1,5.00 Po končani univerzi; 15.30 Popularnih deset; 16,00 Mikrofon v razredu; 16.30 .S, pg-, smijo po svetu; 17.10 JJi in glasba; 18.00' KulturM ‘'prostor; 18.45 'Motivi z revijpimttusieaiev.'« čv»—
' KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8 SO, 9.30, io.30, 11.30, 12-30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Poje skupina Srebrna Krila; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.15	Edig Galletti; }0.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.(K) Kirn, svet m'a-dih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas: 15.00 Samoupravnik; 15.10 Poje zbor Lorenza Forlanija iz Dignana; 15.45 Orkester Fritz Ber-lipp; 16.00 Kultura in družba:
16.15	La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba; 18.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski Drogram)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirae svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 G as-beni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Naši zbori pojo; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13 00,
14.00,	15.00, 16.00 in 19 0 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasben prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anelčio; 11.15 Glas-
beni program z Mino; 11.30 Opera
-	quiz; 12.03 Antologija Vi inj.jaz 79; 14.03 Radio 1 jazz 80; 14.30 Glasno branje; 15.03 Errepiuno: 16.10 Politična tribuna; 17.00 Patchvvork; 18.35 «Voci e volti della questione meridionale*: 19.20 Radio 1 jazz 80; 20.00 Le senten-ze del pretore; 20.30 Dva para na morju; 21.03 Simfonična sezona 80; 23.00 Preden zaspiš, draga!.
RADIO 2
6.30, 7,30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30.,	;, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 19,30 Poročila; 6.00 -8.48 Dnevi; 9.05 Evgenija Gran-det; 9.32 in 10.12 Radio 2 3131;
11.32	Tisoč pesmi; 12.45 Hit para-
de; 13.40 Sound - Track; 15.00 in 15.45 Radio 2 3131; 16.37 In koncert! ;	17.55 Žensko gledališče;
18.33	Neposredni prenos iz Caf-fe Greca; 19.50 Spazio X; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.45 Nottetempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00. 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 7.30 Iz na-
ših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9 05	10.00 Z ra-
diom na poti; 9.45 Turistični na potki za naše goste iz tujine; 10.05
-	12.00 Rezervirano za...; 12.10
Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes <	13.00; 13.20
Zabavna glasba; 13.30 Priporoča jo vam...; 13.50 Človek in zdra vje; 14.05 V plesnem ritmu s lir vaškimi skladatelji; 14.25 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Napot ki za turiste; 15 35 Zabavna glas ba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 S knjižnega trga: 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z anšamblom Gorenjci; 20.00 U ganite, pa vam zaigramo...; 21.0 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni intermezzo; 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih: 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik.
S ,-	2:
i ‘
Bob Woodward Carl Bernstein
!•!;
Iv Iv
Prevedel Dllšan Dolinar
NIX0N0V
PADEC
80.
|

Namestnik obrambnega ministra VVilliam P. Clemens ml. )e ministrove ugovore še okrepil. Goldwater je odvrnil, da Middendorf se ne oklepa kot pijanec plota, sploh ne, kje neki. Zadnjič je Goldwater slišal za vso stvar ne kaj dni kasneje. Telefoniral mu je Burch. Middendod' je službo dobil.
Nekaterim senatorjem ni prišlo niti na misel, da bi se oddaljili od linije. Nekateri med temi so bili ju/.nja ški demokrati. Senator James O. Eastland ie ponovil /a obljubo, da ob sojenju v senatu ne bo nikoli glasoval za to, da bi obsodili kakega predsednika. Ne bo, pa nai se zgodi karkoli. Pri imenovanjih ali pri drugih zadevah v zvezi s -privilegiji in varuštvom je šlo Eastlandu zmerom kot po maslu. < Jaz dobim sleherno prekleto reč, ki gi jo izmislim,, se je bahal.
Sodnik John Sirica je sredi maja napovedal za petek
popoldne odprto zasedanje sodišča, na katerem naj bi razložili utemeljitev za St. Clairov predlog in razveljavili uradno zahtevo posebnega tožilca po dokaznem gradivu. Zapisnik velike porote, v katerem je bilo zabeleženo, da je predsednik neobtožen sozarotnik, je še vedno ležal v posebni blagajni v uradu posebnega tožilca. Sodelavci so imeli strogo navodilo, da o zadevi zunaj uradnih prostorov ne smejo razpravljati. Zdaj se je Javvorski ob pred logu za preklic pripravljal na ustni spopad. Poklical je torej St. Claira, da bi mu povedal, kaj namerava. Če bi razodel, kaj je sklenila velika porota, preden bi pra vosodni odbor predstavniškega doma razpravljal o do kaznem gradivu, ne bi ravnal pošteno. Pridružil se bo St. Clairu v zahtevi, naj sodišče zaseda in camera.
St. Clair je posebnega tožilca pohvalil, češ da je to »dejanje pravnega državništva«.
V Siricovih prostorih je St. Clair vneto . dokazoval, da Javvorski nima nikakršne pravice do trakov. Posebni tožilec je v službi izvršne oblasti in se mora ravnati po predsednikovih navodilih. Nima torej pravnega statusa, ki bi mu dopuščal, da od predsednika uradno zahteva trakove ali kakršno bodi drugo gradivo.
Javvorskega je to prav zares razkačilo. St. Ciairovo dokazovanje je v popolnem nasprotju z obljubo, ki jo je prejel od Haiga, je dejal in pri tem skoraj jecljal od jeze. Ko so ga prosili, naj delo prevzame, mu je Haig zagotovil, da bo imel pravico trakove tudi iztožili; to stališče pa je potrdil tudi pravosodni odbor senata. To je pravna podlaga, na kateri deluje.
St. Clair se je, potem ko sta pravnika zapustila Si-ricove prostore, pogovoril z Javvorskim. Vprašanje o prav
nem statusu Javvorskega je najboljši predsednikov argument in on, St. Clair, se ga bo oklepal, ne oziraje *e na resnične ali dozdevne Haigove obljube Javvorskemu. Haig ni prevzel nobene obveznosti pred sodiščem. Če pa mu Haig ta argument prepove uporabljati, je dejal Clair, potem bo nemara to delo pustil.
Javvorski je telefoniral Haigu in obdolžil St. Claira. da je prekršil sporazum iz oktobra. Posebno tožilstvo je molčalo o tem, da je predsednik razglašen za neob toženega sozarotnika, zdaj pa dobiva za plačilo tole. Pred sednikov odvetnik je prestopil meje poštene igre. Zdaj Javvorskemu ne preostane nič drugega kot iti v kongres, v pravosodni odbor senata, in tam sporočiti, da Be;a hiša načenja pravno podlago za delovanje posebnega tožilca in spodkopava njegove možnosti, da bi vooil resnično preiskavo. Haiga o tem zdaj obvešča, četudi mu general ni izpričal nobene podobne vljudnosti in mu • ni vnaprej povedal, kam nameravajo zakrmariti svojo ladjo.
Haig ni nakazal nobene možnosti za kompromis.
«P6tem ne morem drugega kakor poročati,« je rekol Javvorski.
• Razumem,« je odvrnil Haig.	• ,,
20. maja je Javvorski registriral svoje protestno pl smo pri senatorju Eastlandu, predsedniku pravosodnega odbora senata. «Če bi obveljalo stališče gospoda St. Claira,« je pisal, «bi bilo zagotovilo o pravici posebnega tožilca, da lahko spravi predsednika pred sodišče, prazno in nipno. Predsednikov zastopnik skuša s trditvijo, da se moram v skrajni posledici v teh rečeh ravnati po pred'-
sednikovih navodilih, spodnesti neodvisnost, ki jo bila , skrbno opredeljena v smernicah, kakršne so bile vnovič potrjene ob mojem imenovanju in ob izrecnem soglasju predsednika.«
St. Clair je za pismo Javvorskega zvedel v časopisih-(Haig ga je na to po svoji stari navadi pozabil opozoriti.l Neutegoma je odhitel k Eastlandu.
• Kaj mislite, kaj bi Leon pravzaprav rad s tem?' ga je vprašal senator zateglo, kakor govore v Misisipiju-«Ali si utira pot za odhod?«
Da, je odvrnil St. Clair. Predsednikov branilec je bil prepričan, da je Javvorski zagrešil taktično napako in s® zdaj skuša izmotati, ne da bi mu ob tem trpel ugled-Uradna zahteva po trakovih je namenjena temu, da bi se trakovi znašli na sodišču ob obravnavi; ni pa te zah' teve izdala velika porota, ki vodi preiskavo. Procesno uradna zahteva po dokaznem gradivu pa navadno nini® tolikšne teže kakor tista, ki jo izda velika porota. Ja-, vvorski bi'. se moral zdaj peklensko potruditi, če hoč® dokazati, da obstaja neodvrnljiva nuja po trakovih. Pozicija Bele hiše je trdna. St. Clair je bil prepričan, d® bo ta zmota stala Javvorskega trakove.
Na sodnika Sirico St. Clairovi dokazi niso naredili tolikšnega vtisa kot na senatorja Eastlanda. Tega dnJ je zavrnil predlog za preklic uradne zahteve po dokaznem gradivu in ukazal Beli hiši, naj izroči šestintrideset trakov. Predsednik mora do 31. maja bodisi izročiti trakove bodisi vložiti priziv.
To ni presenetilo niti predsednika niti Haiga niti Sl-Claira. Da bo Sirica razsodil proti njim, so pričakovali-Priložnost zase so videli v prizivu, ki bo šel mimo Sirit®-
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
NOGOMET
3. Al NA GORIŠKEM j 9. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
Katastrofa Beograjčanov Mladost tik pred vrhom Poročila prikazala živahno aktivnost
Sinudyne je včeraj v Beogradu premagal Partizana kar s 26 točkami razlike - Partizan je po prvem polčasu celo vodil s 40:37 - Tesna zmaga Reala, ki je skupno z Bosno prvi na lestvici
Partizan — Sinu yne 70:96 (40:37)
BEOGRAD — Dvorana v Novem pogradu. Gledalcev 4.000. Sodnika: imou (Grčija) in Grigorjev (SZ). čija)^at	Solakoglu (Tur-
partizan beograd: Todorič
, (0:2), Zorkič 6 (2:2), Milojevič . Lazarevič 6, Petrovič 8, Medič, ^avovič, Marič 18 (4:4), Vujačič 2, UaUpagič 18 (2:3).
SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris w:3), Generali 6, Cantamessi, Va-tenti McMillian 45 (1:2), Villalta
Cosič 7 (1:2), Martini, Berto-l0«i, Govoni.
PROSTI METT; Partizan 8:11, Si-"udyne 6:9. ON: Partizan 23, Si-"udyne 16. PON: Petrovič (30), La-2arevič (40).
. ^ nadaljevanju košarkarskega tokmovanja v pokalu prvakov je eograjski Partizan doživel pravo atastrofo. Proti italijanskemu Si-udyneju je izgubil kar r. 26 toč-rara’ razlike, pa čeprav je po pr-delu kazalo, da bodo beograj-j . košarkarji celo poskrbeli za po-'??• Vodili so namreč za tri točke V drugem delu tekme pa se je za-e‘a za Dabpagiča in tovariše pra-a drama. Z izredno slabim odstot-kom v metu (31:76) Beograjčani Veda niso mogli zaustaviti na-x ro nikov, med katerimi sta bila osic in Američan McMillian za zmi boljša. Čo ' je ulovil kar _ odbitih in«, sijajno »odpihal* otinapade. McMillian pa je bil v e u praktično nepogrešljiv in Beo-^ajcani so tako iz minute v minu-
zaostajali za razigranim na-^iptnikom. ,
nnu°ma^e občinstvo je dvema ju-, koma včpraišnj? tekme, Ameri-1^ McMillian’' in čosiču «dode-0s Pravo ovaciio.
Neven Bertičevič
ostak!l dveh tekmah 4. kola je Bos h V gosteh premagala Den fazrt’ *n V) le z dvema točkama ča»» potem ko je po prvem polna u že vodila s petnajstimi točka-v™n?skoka- Najboljša v Bosninih tonU\ • sta bda Radovanovič (25 m Delibašič (18). V domačem kP-Ll''u Pa je bil najuspešnejši A-je s 24 točkami. Le malo pa roanjkalo, da ni prišlo do prese-ftp e,nJa v Madridu, kjer je domači s al Premagal izraelski Makabi le (4^A?k° razlike, in sicer s 97:96 skoJ,8 ’ Najboljši strelec v madrid-y moštvu je bil Brabender, ki se	30 točk, pri gostih pa
kamT *zkaza* Berkovich s 36 toč-
LESTVICA: Cibona 4; Orthez in Cotonificio 2; Wolfenbiittel 0.
SKUPINA B
Arrigoni iz Rietija se je moral pošteno potruditi, da je premagal Juventud iz Badalone.
IZIDA 2. KOLA
Arrigoni Rieti (It.) - Juventud Badalona (Šp.) 84:78 : 01ympiakos Pirej (Gr.) - Tofas Bursa (Turč.) 94*49
LESTVICA: Arrigoni 4; Juventud in 01ympiakos 2; Tofas 0.
SKUPINA C
V čačku je domači Borac zasluženo premagal Antonini iz Siene in je tako prevzel vodstvo na lestvici.
IZIDA 2. KOL..
Borac čačak (Jug.) - Antonini Siena (It.) 99:89; Hapoel Tel Aviv (Izr.) - Aspo Tours (Fr.) 108:83.
LESTVICA: Borac 4; Antonini in Hapoel 2; Aspo Tours 0.
SKUPINA D
Po zmagi nad Supergo je Jugo-plastika doma odpravila še špansko peterko Valladolida in sedaj vo-
di na lestvici. V tem, drugem kolu je tudi Superga zanesljivo zmagala: košarkarji iz Mester so namreč zanesljivo odpravili belgijsko moštvo Standarda.
IZIDA 2. KOLA
Jugoplastika Split (Jug.) - Valla-dolid (Šp.) 114:95; Superga Mestre (It.) - Standard Liege (Bel.) 103:82.
LESTVICA: Jugoplastika 4; Superga in Valladolid 2; Standard 0.
POKAL PRVAKINJ
V drugem kolu finalne skupine tega tekmovanja je v Turinu Fiat po ogorčeni borbi premagal beograjsko Crveno zvezdo. Turinčan-ke so tako presenetljivo prve na lestvici skupno s češkoslovaško peterko Sparte.
IZIDA 2. KOLA
Fiat Ricambi Turin (It.) - Crve-na zvezda Beograd (Jug.) 81:79; Leverkusen (ZRN) - Sparta Praga (ČSSR) 63:88.
LESTVICA: Sparta in Fiat 4; Cr-vena zvezda in Leverkusen 0.
Ekipi Sovodenj in Juventins sta v bistvu ohranili svoji mesti na lestvici
Nedeljski derbi med Sovodnjami in Juventino je pokazal dvoje. Prvo: štandrežci so proti Gergoleto-vim varovancem ponovno potrdili, da so precej slabi v napadu, čeprav je bilo upati, da bedo po u-spešnem nastopu proti Azzurri le prisebnejši v zaključnem delu akcij. Drugo: Sovodenjci so z remijem zaključili serijo negativnih nastopov ter lahko z večjo mero optimizma gledajo na nadalievanje prvenstva.
Doberdobska Mladost je v Fol.ia nu zapravila priložnost, da bi dohitela dvojico (Isonzo in Farra) na vrhu lestvice.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Brazzanese - Poggio	1:1
Mariano - Capriva	1:1
Fogliano - Mladost	2:2
Audax - Piedimonte	1:0
Azzurra - Isonzo	1:0
Sovodnje - Juventina	1:1
San Lorenzo - Farra LESTVICA	0:0
Isonzo, Farra 18, Mladost, Maria-no, Azzurra 17j Brazzanese 15, Ju-ventina, San Lorenzo 14, Poggio 13, Fogliano 11, Audax 10, Piedimonte, Vermegliano 9, Sovodnje, Capriva 7.
MIIIIIIIMMMIIIIIlmilllllllliirilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllllllllllllllKIIIIIMIimillllllJIlllllllllllllflllllllllllll
ODBOJKA
NASE EKIPE V NIŽJIH LICAH
p, IZIDI 4. KOLA dijtonf11 Beograd (Jug.) - Sinu-(Ni» \B°logna (It.) 70:96; Den Bosch pmij »' Bosna Sarajevo (Jug.) 76 bi Real Madrid (Šp.) - Maka-Aei Aviv (1?r ^ Q7*QA
Aviv (Izr.) 97:96. Real J LESTVICA
C"***
&kabi Stole
1 397:362 6 1 353:347 6
363:339
321:334
313:297
314:345
POKAL
pokalnih PPVAKOV
» „ Lanska zastopnika Emerson
.pabetti
stopniki
- sta uspešno premosti’a gosin,u§° oviro, medtem ko je ju-soim .anski predstavnik Zadar vi-cel0njlzgul3R tu(L v srečanju v Bar-
SKUPINA A IZIDA 2. KOLA
96;o,.eRi Cantu (It.) - Caen (Fr.) ker A.. anathinaikos (Gr.) - Par-88:85.
Bana»JVICA: Gabetti 4; Parker in nathinaikos 2; Caen 0.
SKUPINA B Ecza -L IZIDA 2. KOLA fese	(Turč.) - Emerson Va-
zada» 69:83; Barcelona (Šp.) -170:86.
Son ,, VICA: Barcelona in Emer-■ Eczacibasi in Zadar 0.
KORAČEV pokal
, v SKUPINA A
Kern ,ska Cibona je tudi v dru-PeterkiK1 zmagala (tokrat proti stvu. * Ur*-'leza) in je tako v vod-
. Cibn„ IZIDA 2. KOLA 84:797ni! Zagreb (Jug.) - Ortez (Fr.) Woif‘ Lptonifieio Badalrna (Šp.) -Ienbuttei (ZRN) 81:64.
S SI
®fKO SEDLO
^T"
št0*™
o&Ve
MaTJA VAS
uD|n'val,-°
&
XU'v«»G0R4
fevRRH NAD idrijo
iibljM
Nad IDRIJO <°^KO POHORJE,
110
240
120
60
210
240
90
130
80
240
80
80
80
150 • 250 280 185 70 - 130 155 60 65 85
60-90
60
115
60
20-30
120
70
40
25
Vse naše ženske šesterke zmagale
Od moških ekip pa si je edini točki priboril le goriški Dom v 2. AW
1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Ric. Reanese 0:3 (15:8, 15:1, 15:10)
OLYMPIA: Soban, Jarc, Marini, Kuštrin, š. in M. Cotič, Markošič, Malič, Markočič, Pola, Terpin.
V	prvi tekmi 1. moške divizije je slovenska ekipa doživela poraz na domačih tleh. Goriški cdbrjkarji sicer niso dosti pričakovali od prve tekme. Kljub temu je bil začetek srečanja vzpodbuden, saj sta si bili ekipi enakovredni.
Proti koncu prvega seta so gostje uveljavili svojo bolj organizirano igro in osvojili niz. To je tudi psihično vplivalo na mlado go-riško šesterko, ki je v nadaljevanju igre popustila in za Reanese ni bilo večjih težav.
Pri 01ympii so se največje vrzeli pokazale v obrambi. Očitna pa je bila tudi razlika v učinkovitosti in uigranosti starejših in mlajših i-gralcev.	An.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
CUS Trsi -«.Breg	1:3
(7:15, 15:10, 8:15, 10:15)
BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, F. in D. Slavec, Švab, Stepančič, Salvi, Hrovatin.
SODNIK: Crczzoli in Pejnkhofer.
Tekma je bila zelo zanimiva in borbena. Prvi set so Brežanke o-svojile brez težav. Čeprav so Bre-*/anke nato zgubile set, so se še bolj potrudile, da bi nadoknadile izgubljeno. Domačinke so igrale zelo dobro v obrambi, lovila so vsako žogo in nekatere posameznice so tudi močno napadale. Toda zelo dober blok naših igralk je večkrat ustavil nasprotnikov napad. Čeprav je bila telovadnica premalo ogreta so bile naše igralke gibčne in so zato dobro sprejemale, kar je omogočilo učinkovite akcije.
V	prvem nastopu smo videli zelo razigrane Brežanke, ki prav gotovo ne bodo igrale podrejene vloge.
MRS
Sloga — Julia	3:0
(15:10, 16:14, 15:2)
SLOGA: Čuk, Mira in Neva Grgič, Hrovatin. Milena in Tiziana Križmančič, Lazar, Milič. Ražem, Zoch.
Sloga je prvenstvo začela več kot pozitivno, saj je v tržaški športni palači odpravila Julio. Naše i-gra'ke so imele do zmage sicer nekoliko olajšano pot, ker je Julia igrala v okrnjeni postavi. Kljub temu pa zasluži Sloga za svoj nastop vso pohvalo. V začetku so sicer slogašice zaigrale nekoliko negotovo. Drugi niz je že skoraj o-svojila Julia. saj je vodila s 14:11, tedaj pa se je Sloga razigrala, o-svojila je set in nato v tretjem z res učinkovito igro popolnoma strla vsak odpor svojih nasprotnic.
V	tem delu 'gre je Sloga zaigra-
la res na višku in prav vse i-gralke zaslužijo za svoj prvi nastop pohvalo.	INKA
Intrepida — Kontovel 1:3 (4:15. 15:13, 14:16, 4:15)
KONTOVEL: Prašelj, Denis Daneu, Mariza Daneu, Tatjana Cibic, Valnea Cibic. Černjava, Ban, Štoka.
SODNIKA: Masi (Videm), Sarto-ri (Gorica).
Igralke Intrepide iz Mariana so (posebno v drugem in tretjem setu) nudile gostjam presenetljiv odpor, v drugem so bile celo boljše od Kontovelk in tako so stanje v setih izenačile na 1:1. V tretjem setu, ki je bil med vsemi še naj bolj izenačen in dramatičen, so bila naša dekleta le toliko prisebna, da so v odločilnih trenutkih zbrale vse svoje sile in osvojile niz. S tem pa je bil odpor domačink po-nnlnomn zlomlien, Kontovelke so tako z lahkoto osvojile še zadnji set ir. zasluženo pospravile prvih prvenstvenih par točk.	H. L.
2.	MOŠKA DIVIZIJA Dom — Pro Cervignano 3:2
(15:13, 12:15, 14:16, 17:10, 15:10)
DOM (Gorica):	Černič, Cotič,
Prinčič, Jarc M., Juren, Jarc D., Devetak in Komel.
PRO CERVIGNANO: Gibaš, Po-drecca, Tarina, Selmo R. in A„ Scarello, Balducci in Capuso.
SODNIK: Cecin Giorgio; stranski: Mauri Pietro (oba iz Gorice).
Tekma je bila vseskozi izenačena in borbena, toda vse preveč živčna in nepovezana. Domovci bi lahko brez večjih težav odpravili goste, toda preveč so bili v odločilnih trenutkih statični in neodločni. Malo je manjkalo, da si Dom ni zapravil zmage, saj je v četrtem setu — pri stanju v setih 2:1 za Cervignano — izgubljal že z 10:1. Toida «belo-rdeč.» so z unvrjeno igro ponovno nadoknadili zamujeno in o-svojili set s 17:15. V petem setu pa so domovci startali odlično in povedli z 8:2. Sledila je nerazum'ji-va pavza v Domovih vrstah in je celo Pro Cervignano povedel z 10:9.
V odiočilnih trenutkih zadnjega seta pa so bili domovci prisebnejši.
V prihodnjem kolu prvenstva bo Dom gostoval v Trstu, kjer se bo spoprijel z ekipo Solarisa. Tekma no na sporedu v soboto ob 16. uri v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi).
-ik-
Juventina Copego - Libertas 0:3 (11, 12, 6)
JUVENTINA:	Faganel, Corva,
Plesničar, Loris Nanut, Lučko Nanut, Mučič, Golob, Marušič.
Štandrežci so že v prvem sreča- j nju naleteli na trd oreh, na ekipo 1 Libertas iz Gorice, ki je v lanskem prvenstvu zasedla 2. mesto. Kljub porazu so domačini pokazali, da niso manjvredni, čeprav smo v teku srečanja videli nekatere pomanjkljivosti. ki (j značilne za neizkušeno ekipo.
Juventinci so lepo in učinkovito igro pokazali v prvem in drugem setu, tako da so večkrat spravili v težave gostujoče igralce. Preveč zgrešenih servisov ter s'abo sprejetih žog je prispevalo, da so «belo-rdeči* izgubili oba niza. Domačini so v tretjem setu povsem popustili in Libertas je brez večjih težav zmagal.
D. Mučič
2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — CMA	3:1
(15:12, 12:15, 15:12, 15:11)
BOR: Bajc, Birsa, Furlanič, Ger-dol, E. in L. Maver, Klemše, Mon-tanari, Tomšič.
OMA: Denon, Ziani, Simon, Berri, Bille, Gianello, Zennaro, Fantasia, Bonazza, Boliš. Berenini.
SODNIKA: Cannavo in Bertocchi.
Borovke so pričele prvenstvo na najboljši naičn in so nepričakovano premagale favorizirano šesterko OMA, »Plave* nastopajo v tem tekmovanju z namenom, da si mlade odbojkarice pridobijo čimveč tekmovalnih izkušenj, njihov glavni cilj pa je seveda obstanek v ligi. Če naj sodimo po tem prvem nastopu, je to povsem dosegljivo.
Čeprav je Bor nastopil v dokaj okrnjeni postavi in je ta šesterka igrala prvič skupaj, je bila prikazana odbojka na zadovoljivi ravni. Poznala se je vsekako** prisotnost izkušene igralke, kot je Furlaniče-va, ki je mladim soigralkam pripomogla k večji gotovosti in zaupa nju v lastne moči. Ob njej lahko za prikazano igro pohvalimo predvsem sestri Maver ir Montanarije-vo, čeprav je bil tudi doprinos ostalih k tej zmagi dragocen. Edino kar lahko borovkam očitamo, je izredno število zgrešenih servisov, kar jih je verjetno tudi stalo izgubo drugega seta.
Mig
SMUČANJE
V Wengenu smuk za svetovni pokal
WENGEN (Švica) — V Wengenu bo danes na sporedu moški smuk, veljaven za svetovni pokal. Gre za zaostalo tekmovanje iz Schladminga, ki je bilo na sporedu preteklega decembra in so ga zaradi slabega vremena morali odložiti. Proga v Wen-genu meri 4290 m, kar je obenem največja razdalja na letošnjih tekmovanjih v smuku.
Po nekaj dr.eh megle in močnega vetra, ki je pihal s hitrostjo več kot 100 km na uro in s tem spravljal v
nevarnost samo tekmovanje, je včeraj vendarle posijalo sonce in so tako opravili dve poskusni vožnji. V drugi vožnji, ki je bila hitrejšš, je najboljši čas dosegel Norvežan Haaker, drugi je bil Muller (Švica), tretji Tsyganov (SZ), Kanadčan Ken Read je bil četrti, Italijan Herbert Plank pa mesto niže. Kljub temu pa Plank upa, da bo ponovil uspeh izpred petih let, ko je prav- v Wen-gpnu zasedel prvo mesto. Ostali «az-,5urri» niso vozili najbolje: Schmalžl ’e bil 13., Giardini 28., Sbardeilotto 44. in Happacher šestinštirideseti.
V OKVIRU MLADINSKIH IGER
Tekme Goričanov
PARI PRIHODNJEGA KOLA Farra - Vermegliano; Juventina -San Lorenzo: Isonzo - Sovcdnje; Pie-dimente - Azzurra: Mladost - Audax; Capriva - Fogliano; Poggio - Ma-riano.
(nr)
KOŠARKA-
v promocijski ligi
Dom še vedno vodi
V šestem kolu promocijskega prvenstva goriške skupine so ponovno Hvaličevi varovanci zapustili igrišče neporaženi, tokrat proti močni ekipi Časa del Carrozziere. Po o-gorčenem boju so domovci po enem podaljšku premagali nasprotnika. Po tej izredno pomembni zmagi so «belo-rdeči» še vedno na vrhu lestvice, z dvanajstimi točkami, skupno s Pagnossinom. Druga pomembna tekma je bila na sporedu v nedeljo med Edero in Mobilcaso iz Krmina. Zmagala je Mobilcasa po enem podaljšku, s točko prednosti.
Združenje je nakazalo mnogo novih poti, velik poudarek pa je dalo zlasti najmlajšim in strokovnim kadrom
V preteklih dneh smo že poročali o občnem zboru ZSŠDI, ki je bil v nedeljo v Čedadu, zaradi pomanjkanja prostora pa se nismo mogli obširneje dotakniti ostalih poročil. Po tem ko smo se dotaknili najpomembnejših delov predsedniškega poročila, podajamo danes v izvlečku še poročila tajnika in referentov.
Tajniško poročilo
Tajnik ZSŠDI Viljem Prinčič se je najprej dotaknil stikov s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in na Koroškem ter s svojimi članicami. Orisal je delovanje komisij ter razne nastope naših športnikov, tečaje, seminarje, stike s športniki BiH, pokroviteljstva ZSŠDI, plavalnega tečaja v Lipici, nastopov na trnovskem maratonu in pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Omenil je tudi vprašanje honoriranja trenerjev, delovanja press-centra in vsakotedenskega biltena. Na koncu je svoje poročilo dopolnil še s podat
nes lahko samo še spremljamo počasno propadanje, ki bo bržkone privedlo do končnega izbrisa. Čudeži so že zdavnaj mimo, ne porajajo se več in tako je tudi moška odbojka danes, vsaj na Tržaškem, le živ spomin na to kar smo še pred nedavnim imeli. V bistvu sta šesterki redkih in dobrih izbrancev le propagandni viator za društvi Bor in Kras, da pritegneta ob rob igrišča nekaj publike, predvsem mladih, ki pa se žal načrtno ne lotevajo igranja, ker jim iz objektivnih razlogov, predvsem zaradi pomanjkanja prostorov, društvi ne moreta nuditi pogojev za to.
Tudi na Goriškem imamo moška društva: in vendar lahko iz dnevnega časopisja že razberemo, da se tudi ta prav tako vijejo iz vsakoletnih kriz v nižjih ligah, vendar zaenkrat brez možnosti za kake velike uspehe.
Jasno je, da moramo z moško od
IZIDI ŠESTEGA KOLA
84:97
89:88
113:55
115:85
94:95
69:50
V okviru občinskega (goriškega) de,a mladinskih iger bo v nedeljo, 27. t.m., v kraju Predel pri Trbižu tekmovanje v teku na smučeh in slalomu za ženske in moške (letniki 1989.-1970). Zainteresirane obveščamo, da bo vpisovanje od 21. do 25. januarja.,v prostorih telovadnice v dolini Korna od 14.33 do 15.30. i Polovica tekmovalcev se bo nato udeležila pokrajinskega dela mladinskih iger, ki bo 5 februarja v Trbižu.
NAMIZNI TENIS
EVROPSKA SUPER LIGA
Poraz Jugoslavije
ŠIBENIK — V nadaljevanju evropske namiznoteniške super lige je včeraj v Šibeniku ZRN premagala Jugoslavijo s 4:3.
To je bila prva zmaga zahodnih Nemcev v tem pokalu. Jugoslavija pa je tako doživela svoj tretji poraz ob dveh zmagah.
Goriziana - Pagnossin Dom - Časa del C.
Arte A - Begiiano Pom - Arte B Edera - Mobilcasa Sagrado - Erbasol
LESTVICA
Dom in Pagnossin 12, Arte A 8, Mobilcasa, Goriziana, Edera 6, Pom, Begiiano in Časa de! Carroziere 4, Sagrado 2, Arte B in Erbasol 0. (Arte A, Goriziana, Pom, Begiiano, Sagrado in Arte B po tekmo manj, Mobilcasa dve tekmi manj).
PRIHODNJE KOLO Pagnossin - Begiiano, .Vrte A -Dom, Časa del C - Edera, Arte B - Sagrado, Erbasol - Goriziana, Mobilcasa - Pom
V prihodnjem kolu čaka domovce ponovna težka r.aVga in sicer proti Arte A, ki je do tega trenutka izgubil eno samo srečanje. Domovci Iso ' sicer . za. malenkost favoriti, kar pa se bo v resnici zgodilo bo ;mo lahko videli v rede!jo v telovadnici na Rojeah, s pričetkom ob 11. uri. Če bo uspelo našim fantom ponovno zmagati bemo lahko čez štirinajst dni prisostvovali najvažnejši tekmi letošnjega prvenstva in .sicer med Domom ter Pagnossinom.
DOMOVI STRELCI Dornik 105	(27:46), Vlsintin 96
(20:40), Blažič 86 (20:43). Semolič 85 (38:59), Klanišček 34 (5:12), Prinčič 24 (2:7), Kont 21 (3:5), Čubej 19 (3:8):'Nanut 6 (2:2),’ Sancin 2 (2:3), Terčič 2 (0:0).
M Č.
MINIBASKET
korna, da je število članic z vstopom £*«	<* samega, za-
Jadrana in Našega prapora n£a- četka* Programska smermca. ki iz-
slo na 30. Odbor ZSŠDI se je sestal v preteklem letu 11-krat, odborniki so opravili 57 raznih obiskov pri društvih, sestankov komisij in trenerske zveze je bilo 35, obiskov
Programska smernica, ki izhaja iz delovanja komisije, je tudi ta, da se moške odbojke morajo lotiti tudi društva, ki imajo npr. samo žensko odbojko, ali pa še te ne. Vsaka politika združevanja sil je
v Jugoslaviji je bilo 10, raznih *u- j Poročilo je pokazalo, da je bila |irl‘^re-
aktivnost naše krovne športne orga-
Z druge strani pa ne moremo mi-
žično v vseh kategorijah. V bistvu smo v Trstu, kar se ženske odbojke tiče, prava sila. Dejstvo je namreč, da naše ženske, ah dekleta, nimajo veliko izbire: v glavnem so odbojkarice. Vendar smo že tu pred vprašanjem: množičnost in kako priti do kakovosti? Danes imamo Bor v B ligi, Sokol v C ligi, potem kar tri ekipe v prvi diviziji in veliko veliko naraščaja. In vendar dosegamo kakovostno poprečne rezultate, ker se vrhunske igralke ne rodiio kar čez noč, ker smo pri politiki gradnje naraščaia izgubili veliko dragocenih let. Naloga komisije, ki prerašča ozke meje nekega formalnega, na papirju izdelanega organa, bo prav ta, da v novem letu do pičice preštudira in analizi-a vse možnosti naeredovania na*e ženske odbojke na, višjo kakovostno raven. In to mimo ozkih društvenih interesov. Dejstvo je, da smo povsod drugi, dobri, ampak drugi. Že iz po-
in živahna.
Poročilo referenta
za nogomet
Dario Vremec je o naši nogometni aktivnosti dejal med drugim tudi naslednje :
Vsa društva so bila mnenja, naj se sodelovanje omeji predvsem na mladinsko področje, ker je ravno tu bodočnost našega nogometa. Glede članov pa so si vsa društva edina, da se v prostih terminih in kjer je potrebno sodeluje tudi s člansko reorezentanco.
Smernice glede mladinskega nogometa, za katere soglašajo vsa društva in so v prvi fazi omeiene le na tržaško področje, predvidevajo ustanovitev dveh mladinskih centrov, vzhodno- in zahodnokraškega. V teh centrih bodo trenirali in nastopali vsi mladi nogometaši, brez izjeme. Nastopali bodo pod imenom že obstoječih društev, kot pač bodo sklenili predstavniki klubov. Predpogoj
oa je. da vsi mladi igralci ostane- j ,VTane analize našega odbekarskesa jo last matičnega društva. Centra ka(^ra L” ta puščam ob strani pr
DANES GB 16.30
Mladi borovci gostje Sežancev
V prijateljski tekmi v minibaske-
bosta vodila dva kvalificirana strokovnjaka: vsi bodo morali trenirati po skupnem programu, katerega bo pregledala in odobrila komisija predstavnikov društev.
Poleg tega smo imeli tudi razgovore z Nogometno zvezo Sloveniie, kjer so nam zagotovili vsestransko pomoč. Pomoč so nam zagotovili tudi ori izpopolnjevanju bodisi strokovnih kadrov kot tudi tekmovalcev. Sadovi tega so vidni že danes.
Delovanje
odbojkarske komisije
Najbistvenejše postavke iz poro-
tu se bosta danes v Sežani ob 16.30 gj]a jVana Peterlina so bile (v ne-v športni dvorani spoprijeli peterki koliko skrajšani obliki) naslednje: Sežane m Bora. Srečanje bo za j v naši zamejski športni stvarno-kosarkarje letnika 1968 m mlajše. | jg odbojka vsekakor živa, pred-Današnja tekma je za obe društvi i vsem na področju ženske odbojke, velike važnosti, saj je prvič v zgo- i Slika pri moški odbojki pa je do-dovini obeh društev, da se v prija-1 besedno zbledela. Velikokrat smo go-teljski košarkarski tekmi srečata j vorili o raznih alarmnih zvoncih. Da-ekipi, ki ju sestavljajo tako mladi j nes lahko mimo trdimo, da je tudi igralci.	| zadnji zvonec že zdavno utihnil; da-

ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
ZADOVOLJIVA BERA TOČK
V preteklem kolu je nastopilo kar enajst naših ekip
Preteklo soboto in nedeljo je nastopilo v raznih odbojkarskih prvenstvih enajst naših šesterk. Skupni izkupiček pa je naslednji- pet zmag, prav toliko porazov in ena preložena tekma, Z osvojitvijo točk smo lahko več kot zadovoljni, čeprav so poskrbele za ta izenačen izid šesterke v nižjih ligah.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 6. KOLA
Monselice - Bor JIK Banka (odg.) Volley Videm - Venturato TV 3:2 S.Giorgio - Redentore	3:1
Montecchio - CUS Modena 1:3 Consorzio 4 Torri - Legnago 3:0 LESTVICA
Venturato Treviso in S, Giorgio Mestre 10, Consorzio 4. Torri Ferrara 8, Bor JIK Banka, Montecchio, Volley Videm in CUS Modena 6, Redentore. Monselice in Legnago 2.
PRIHODNJE (7.) KOLO
Bor JIK Banka - Consorzio 4. Torri, Venturato - Monselice, Redentore - Volley Videm, CUS Modena -S Giorgio, Legnago - Montecchio.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 6. KOLA
Treviso - Barribi Brescia 3:1 Bor Intereuropa - OMA Zanardc 0:3 Spinea - Cenate Sotlo	2:3
Pall. Mantova - Castelgomberto 0:3 Pall. Schio - Mogliano Veneto 3:0 LESTVICA
Castelgomberto 12, OMA Zanardo 10, Bor Intereuropa n Spinea 8, Cenate Sotto in Treviso 6, Pallavolo Mantova in Pallavolo Schio 4, Mo-gliano Veneto 2, Barribi Brescia 0. ŽENSKA C LIGA IZIDI 2. KOLA
Libertas Krmin - Torre Franca 3:0 La Scarpoteka Fratte	1:3
Libertas Pordenon Azzurra GO 2:3 AGI Gorica - Sokol	3:2
LESTVICA
Fratte Camposanpietro in Libertas Krmili 4, Sokol, Azzurra, Torre
Franca Trento in AGI Gorica 2, La Scarpoteca Gradišče in Libertas Pordenon 0.
PRIHODNJE (3.) KOLO Fratte - Libertas Krmin, La Scarpoteca - AGI Gorica, Azzurra Gorica - Sokol, Torre Franca - Libertas Pordenon.
MOŠKA C LIGA
IZIDI 2. KOLA
Scatolificio 4. S - Voliey Trst 3:1 Contin PAV - Valdospost 3:0 Kras Solaris Trst	1:3
Apies Fiume V. - Mogliano V. 3:1 LESTVICA
Solaris Trst in Apies Hume Veneto 4, Mogliano Ventto, Volley Trst, Contin PAV Natisonia in Scatolificio 4. S Videm 2, Kras in Val-dosport 0.
PRIHODNJE (3.) KOLO Volley Trst - Apies Fiume Veneto, Solaris - Scatolificio 4.S Videm, Mogliano Veneto - Valdospart, Kras - Contin PAV Natisonia.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 1. KOLA
PAV Videm - S. Luigi Trst 3:0 Prata - Donatello	3:1
Intrepida - Kontovel	1:3
Virtus - Celinia	3:1
Julia - Sloga	0:3
CUS Trst - Breg	1:3
LESTVICA
Sloga, PAV Videm, Breg, Kontovel, Prata in Virtus Lauzicco 2, Celinia aniago, Donatello, Intrepida Mariano del Friuli, CUS Trst, S. Luigi Trst in Julia Trst 0.
PRIHODNJE (2 ) KOLO Sloga - CUS Trst, Celinia - Julia, Kontovel - Virtus, Donatello -Intrepida, S. Luigi Trst - Prata, Breg - PAV Videm.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 1. KOLA
01ympia GO - Ricreatorio Rean. 0:3 Libertas Sacile - Tomana 3:1 Ginnastica Spilimbergo - CUS TS 2:3 Vivil - Inter 1904 Trst	2:3
va moštva) je povsem razvidno, da bi lahko naša društva sodelovala crogramsko vsa’ pri najmlajših.
Verjetno bi imeli mladinsko, nara-ščajniško in ekico «under 15 let», ki bi žnala, preripiti celo, v vsedržavni finale, Že bi bila sestavljena iz vseh najbolišlh igralk, ki sicer. razkroDljeno nastopajo pri raznih ' enotnosti, društva pa bi morala po-
pomanjkljivost tehnično sposobne o-sebe, ki bi koordinirala delo naših trenerjev na mladinskem področju. Na žalost pa take osebe v današnjem ustroju našega trenerskega kadra ne premoremo.
Kot komisija smo že od samega začetka sklenili, da borno skrbeli tudi za rekreacijsko dejavnost, saj je imela ta panoga v preteklosti še precej aktivnih športnikov in je tudi precej razvita v raznih društvih.
Letos je komisija prvič uradno navezala stike z Namizoteniško zvezo Slovenije na sestanku, kjer je bil govor o pobudah, ki jih razna društva nameravajo izvršiti v letošnji sezoni. Mnenja smo, da se morajo taki sestanki periodično nadaljevati, kot je tudi potrebno da okrepimo že dobre stike z Novo Gorico in Obalo.
Mnenja sem, da mora komisij« nadaljevati z začetim delom in izdelati nov program za leto 1980 na podlagi smernic, ki jih bosta dala današnja ra z nrav a in pa posamezna društva, vključena v komisi!o. Ko omenjamo društva pa ne moremo preko nadvse razveseljivega dejstva, da so se v zadnjem času stvari končno premaknile z mrtve točke tudi na Goriškem. K temu je brez dvoma v veliki meri prieomoria dograditev pokritega objekta v Gorici. Ker na Goriškem go’i to nanovo, kot rekreacijo, več društev, bi bito potrebno, da bi odbor ZSŠDI ustanovil komisito za namizni teins tudi na tem področju. Tako bi se lahko proučilo realne možnosti za ustanovitev tekmovalnega odseka, kot je to že bilo v preteklosti (Dom, Juventina).
Delovame komisije se ne sme križati z delovanjem posameznih društev, ampak mora biti komplementarno, kar pa se lahko doseže samo z aktivnim pristopom vseh društev, članic komisije. Satno tako je možno usklajeno delovanje na osnovi skupnega sodelovanja in razumevanja ter predvsem jasnosti pri posameznih izbirah programa.
Poseg predsednice CTK SKGZ
Med gosti, ki so pozdravili občni zbor je z daljšim posegom izrekla več misli o raši telesni kulturi tudi predsednica OTK SKGZ Tamara Blažina. Orisala je vlogo OTK SKGZ ter njeno glavno nalogo, u-smerjanje idejnosti v naši telesni kulturi, kar le dopolnjuje delovanje ZSŠDI. Menila je, da ima :amej-ska telesna kultura nenadomestljivo vlogo v naši narodni skupnosti, zato ji je, treba posvetiti več pozornosti. Spregovorila je tudi o odnosih med društvi in med temi ter ZSŠDI ter -dodala, da bi morali ti odnosi temeljiti na razumevanju in
društvih.
Komisija je v glavnih smernicah izpolnila začrtane cilie. Organizirala je Revival 79 (20 ekip) tečaj za najmlajše eri Banih (50 udeleženk), vrsto turnirjev za naše najmlaiše, ki sicer še ne moreio nastopati v ligaških prvenstvih. Redno se ie sestajala in jemala skuona stališča v zvezi z najrazličnejšimi pogledi na našo odbojkarsko stvarnost. Komi-si’a je enotno izvolila v ookraiinski odbor FIPAV svotoga slovenskega predstavnika. Vendar pa je tudi nekaj neizpolnjenih obljub. Tako komisiji ni uspelo pripraviti začrtanih strokovnih predavanj, nismo organizirali tečaia za naše najmlajše trenerje, tudi v iskanju novih slovenskih sodnikov, ki jih danes nimamo, smo bili doka' jalovi. Tudi stiki z odbojkarskimi klubi iz matične domovine niso še tako podobi ieni in intenzivni, kot bi lahko bili: vse to Še preveč sloni na ramenih posameznih društev, ki si sama utirajo pot v to smer.
Na zadnjem občnem zboru je komisija zadobila deželni značaj, vendar tega videza nismo uresničili.
Poročilo
namiznoteniške komisije
Zelo izčrpno in dobro pripravljeno poročilo te komisije je podal
Metallurgica - AGI Gorica 3:1 Libertas Turjak - Pall. Tržič 3:2 LESTVICA
Ricreatorio Reanese, Metallurgica Povoletto, Libertas Sacile, CUS Trst,: Zvonko Simoneta, v katerem je vse Inter 1904 Trst in Libertas Turjak 2, j kakor izstopala pozitivna ugotovitev, Pallavolo Tržič, Vivil Terzo Aquino, j da je vladalo v tem organizmu ves Ginnastica Spilimbergo, Torriana j čas vzdušje razumevanja in sodelo-Gradišče, AGI Gorica in 01ympia Gorica 0.
PRIHODNJE (2.) KOLO AGI Gorica - Libertas Turjak,
Inter 1904 - Metallurgica, CUS Trst - Vivil, Torriana Gradišče - Ginnastica Spilimbergo, Ricreatorio Reanese - Libertas Sacile, Pallavolo Tržič - 01ympia Gorica.
2. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 1. KOLA
Dom Gorica - Cervignano	3:2
Volley Grado - Intrepida	0:3
Libertas Krmin - Rozzol	0:3
Libertas Gorica - Juventira	3:0
Volley Trst - Solaris	2:3
LESTVICA
Rozzol Trst, Intrepida, Libertas Gorica, Solaris Trst in Dom Cori-ca 2, Volley Trst, Cervignano, Vol-ley Grado, Libertas Krmin in Juventina 0.
PRIHODNJE (2.) KOLO Juventina - Volley Trst, Rozzol -Libertas Gorica, Intrepida - Libertas Krmin, Cervignano - Volley Grado, Solaris - Dom Gorica.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 1. KOLA
Vivil - Libertas Gorica	2:3
Inter - Volley Trst	1:3
Bor - OMA	3:1
Solaris - Julia	3:2
LESTVICA
Bor, Volley Trst, Solaris in Libertas Gorica 2, Julia, Vivil, OMA in Inter 1904 0. (Počival: Pallavolo Lucinico).
PRIHODNJE (2.) KOLO Pallavolo Lucinico - Solaris, Vol-ley Trst - Bor, Libertas Gorica *
Inter, Julia - ViviL
vanja, kar je ena izmed zelo pomembnih postavk za uspešno delovanje. V (nekoliko skrajšanem) poročilu je med drugim zapisano tudi naslednje:
Prva ugotovitev, do katere lahko pridemo po pregledu prvega leta delovanja namiznoteniške komisije, je izpeljava skoraj celotnega programa, ki si ga je komisija zadala. Komisijo sestavljajo štiri društva, ki se aktivno ukvarjajo s to panogo (Bor, Kras, Mladina in Sirena). Že od samega začetka smo ustvarili v komisiji vzdušje medsebojnega razumevanja in sodelovanja, tako da smo važnejše točke lahko uspešno izpeljali do konca; nekatere celo nad našimi pričakovanji. Ena od teh je bila mednarodni turnir za »Trofejo Julijskih Alp». Ta prireditev je pokazala, da smo sposobni organizirati tudi večje manifestacije.
Druga točka na katero je komisija polagala posebno pažnjo, je bilo de-io z najmlajšimi v posameznih društvih: upam si trditi, da so vsa na
kazati več e’ana. Tudi ona se je dotaknila nujnosti, da najde naša telesna kultura svoje mesto tudi v Beneški Sloveniji, nato pa je svoje izvajanje zaključila takole:
»Združenje in društva sama o-pravljajo neprecenljivo vlogo v sklopu naše manjšine. Vemo, da i-majo pri tem velike težave, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in primernih objektov. Zavedamo se, da teh težav društva sama ne morejo rešiti, čeprav se žeto trudijo, Slovenska kulturpo-pto-spodarska zveza je pripravljena še naprej nuditi svojo pomoč. Mis’im pa, da bi morali v okviru 'dobal-neea zaščitnega zakona zagotoviti tudi tej naši dejavrosti reatoejše perspektive razvoja. Zato pa je potrebno. da naše urnmričene zahteve po globalnem zaščitnem zakonu prodrejo povsod. Pridobiti moramo n»m nakloniene sile. Doprinos športnikov je lahko v tem kontekstu zelo pomemben. Boj za globalno zaščito je stvar vse naše skupnosti, katere del smo tudi mi športniki.*
Dopolnilo k poročilu
o občnem zboru ZSŠDI
Iz našega poročila o občnem zboru ZSŠDI v Čedadu je pomotoma izostal pozdrav Izidorja Predana, predstavnika teritorialnega odbora SKGZ za Beneško Slovenijo, ki je izrazil zadovoljstvo ,.ad dejstvom, da poteka ta občni zbor v Čedadu, ker je bilo s tem tudi beneškim Slovencem mogoče približati ugotovitev, da je dober športnik lahko istočasno tudi dober Slovenec.
OBVESTILA
Glavni odbor TPK Sirena
sklicuje v soboto, 25. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
3. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim d«evnim redom
1.	Olvoritev in pozdravi gostov
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Koopiiranje novih članov glavnega odbora
5.	Razno
Občni zbor bo v prostorih PD
Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
• # *
ŠD Mladina
Iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert
ša društva, ki aktivno gojijo to' Sirk* rekreacijska telovadba za o-panogo, zelo realno pristopila k te- drasle.
mu vprašanju in razvila načrtno de lo prav z najmlajšimi, katerih je trenutno približno 80 odst, vsega tekmovalnega kadra. Resno delo v po sameznih društvih pa je že privedlo do prvih sadov in zato rezultati niso izostali. Skoraj vsa štiri društva razpolagajo s trenerji za začetnike, bolj kritično pa je stanje kakovostnih trenerjev. Društva so se pozitivno odzvala tečaju za trenerje, ki smo ga organizirali v Trstu, oziroma Križu in tako usposobili nekaj novih trenerjev. Pokazal« se je
ŠD Sokol
vabi člane in prijatelie na OBČNI ZBOR
ki bo v društveni dvorani v nedeljo, 27. januarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
• • •
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. uro.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040)	/9 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči ror«in za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. januarja 1980
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubllanft Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Juli|Sl<« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kanada si prizadeva za premestitev iger iz Sovjetske zveze
WASHINGTON — Olimpijske igre v sovjetskem glavnem mestu in govorice o ameriškem bojkotu največje športne manifestacije še vedno burijo duhove, ne samo v športnih, ampak tudi v političnih krogih svetovne javnosti. Vprašanje že nekaj dni polni stolpce pajuglednej-ših časopisov onkraj Atlantskega o-ceana, medtem ko je zahodnoevropski tisk nekohko hladno sprejel ameriške grožnje za bojkot moskovskih olimpijskih iger. Vsekakor nekateri Carterjevi najožji sodelavci, med temi podpredsednik Mondale, državni tajnik Vanče in sama predsednikova žena Rosalyn, javno izjavljajo, da nasprotujejo nastopu ZDA v Moskvi vse dokler ne bo Sovjetska zveza umaknila svojih o-boroženih čet iz Afganistana. Uradno pa je Bela hiša previdnejša, saj je Carterjev glasnik Jody Povvell izjavil, da je predsednik razmišljal o morebitnem ameriškem bojkotu o-limpijskih iger, v zvezi s tem pa ni še ukrenil ničesar in očitno čaka na potek dogodkov v Afganistanu. Iz neuradnih krogov se je izvedelo, da bo ameriška vlada dokončno sklepala o nastopu na olimpijskih igrah sredi februarja, to je po začetku zimskih iger v Lake Placidu.
Posredna podpora tistim, ki zagovarjajo bojkot, pa j? prišla iz ust senatorja Edwarda Kennedyja, u-glednega Carterjevega tekmeca za bližnje predsedniške volitve, ki je mnenja, da bi morali športniki ZDA nastopiti v Moskvi, zmagovalci pa bi morali nato vrniti vse osvojene kolajne. V primeru pa, da se v Afganistanu položaj ne bi izboljšal, je Kennedy pricravljen podpreti bojkot olimoijskih iger v SZ.
Ameriški športni krogi pa so že izrazih odločno nasprotovanje morebitnemu bojkotu; predsednik olimpijskega komiteja ZDA Robert Ane je mnenja, da bi tako zadržanje Washingtona samo še bolj zaostrilo mednarodni položaj in pa predvsem že itak napete odnose med ZDA in Moskvo. Istega mnenja je tudi predsednik CIO lord Killanin, čeprav bo moral mednarodni olimpijski odbor o tem uradno razpravljati na prihodnjem zasedanju v Lake Placidu. Vsekakor je pričakovati, da bo CIO v vsakem primeru obsodil morebitni ameriški bojkot, pa čeprav ne brez polemik in ne brez notranjih nesoglasij.
Medtem pa se mnogi v ZDA ogrevajo za premestitev olimpijskih i-ger; slednji načrt je doslej Uradno podprla le kanadska vlada, o tem pa je govorila tudi predsednica britanske vlade Margareth Thatcher, ki je mnenja, da bi se morah zahodni zavezniki enotno zavzeti za to rešitev. Govori se o Montrealu in o Munchnu, dejstvo pa je, da bi morebitna premestitev olimpijskih iger izven ozemlja Sovjetske zveze
gotovo pomenila konec te športne manifestacije.
Iz samih Združenih držav pa že prihajajo očitni znaki kako je del javnosti sprejel namere o bojkotu ohmpijskih iger. Senator demokratske stranke Metznebaum je namreč izjavh: «Premestite olimpijske igre iz SZ, obdržite pa vsaj ime sovjetske prestolnice, zato predlagam mesto Moscov v Ohiu, ki razpolaga z nekaterimi dobrimi moteli in ima sodobna športna igrišča!»
Sovjetska vlada doslej še ni uradno komentirala govorice o bojkotu moskovskih iger, kar dokazuje po mnenju zahodnih diplomatov in tujih novinarjev v Moskvi, s kakšno resnostjo sledijo oblasti razpletu dogodkov in dokončni odločitvi ZDA. Tiskovna agencija «Tass» objavlja le izjave lorda Killanina proti bojkotu ohmpijskih iger, medtem ko posveča večjo pozornost kot običajno raznim pripravam na igre. (st)
TURIN — Turinski župan Diego Novelh bo član porotnega sodišča, ki bo sodilo rdečim brigadistom; vče-rai ie namreč sporočil predsedniku sodišča, da ne bo zahteval, da ga razrešijo te dolžnosti.
VČERAJ DOPOLDNE V SAMEM LONDONSKEM SREDIŠČU Ostre kritike
PO POLEMIČNIH IZJAVAH DRŽAVNEGA TAJNIKA VANCEA
Deljena mnenja v ameriški javnosti Eksplozija v londonskem hotelu o načrtu za bojkot olimpijskih iger povzročila smrt nekega gosta
Težje ranjena ena oseba, številni gostje utrpeli psihološki pretres
TERAMO — V Abrucih so se včeraj zopet pojavih neznani leteči predmeti, ki jih v tej deželi niso opazili že poldrugo leto.
Marty Glickman, severnoameriški atlet, ki mu niso dovolili, da sodeluje na ohmpijskih igrah v Berlinu leta 1936, ker je Žid, je trdno prepričan, da ZDA ne smejo bojkotirati moskovskih iger «kljub skoraj predvojnemu stanju*	(Telefoto AP)
KLJUB IZBOLJŠANJU VREMENA NAD ITALIJO
V RIMU BI DOLGOTRAJEN DEŽ SKORAJ PO VIROCIL TRAGEDIJO
Podporni zid in tufna stena sta se zrušila k sreči na prazne hiše - Poplave pri Ostii - Še vedno led na Donavi
RIM — V zadnjem trenutku so včeraj v Rimu po zaslugi gasilcev in srečnega naključja za las preprečili dve tragediji, ki bi povzročili na desetine mrtvih. Primera sta si bila podobna kot jajce jajcu, obema pa je botrovalo neprestano deževje zadnjih dni.
Prvi dogodek se je pripetil včeraj dopoldne na Aureliji nedaleč od Sv. Petra. Nad dvema hišama, v katerih je prebivalo 27 družin, se je zrušil visok podporni zid, potem ko so gasilci iz poslopij izselili stanovalce. Poseg gasilcev so omogočili mimoidoči, ki so shšali čudno premikanje v visokem nasipu.
Nekaj ur kasneje v zaselku For-
ARETACIJA NA SODIŠČU V PARMI
Bivši socialistični poslanec vpleten v gradbeni škandal?
mello na Flaminiji se je pripetilo nekaj podobnega. Mimoidoči so ponovno poklicali gasilce, saj se je visoka tufna stena pričela krušiti. Gasilci so takoj izselili prebivalstvo iz bližnjih hiš, neke trgovine, banke in obrtniške delavnice. Komaj so
PARMA — Po nalogu namestnika državn.-ga pravdnika La Guar-di$ so včeraj zjutraj aretirali bivšega državnega podtajnika in bivšega pokrajinskega tajnika PSI At-tilia Ferrarija. Politika so včeraj dolgo zasliševali na parmskem sodišču v zVezi s procesom, ki je v teku zaradi gradbenega škandala v Parmi. Med zaslišanjem j Ferrari odločno demantiral, da bi til kakorkoli vpleten v škandal, zdi pa se, da mu S' 'nik ni verjel.
Ferrarijevo ime je prišlo med sodnimi razpravami večkrat na dan; imenoval ga je tudi njegov stran karski tovariš Giuseppe Verdi, ki je bil lažni lastnik velikega števila delnic gradbene družbe. Državni tožilec trdi, da s- se PSI, KPI (ki sta preko slamnatih mož imela v posesti vsaka po 21,5 odstotka delnic) ter KD (ki jc svojih 15 odstotkov «odstopila* za bodoči novi sedeži zmenile za rinštitncirmalno korupcijo*, medtem ko je bila nji-
hova vloga n. inenjtna preprečevanju gradbenih špekulacij.
Poleg Ferrarija bodo v prihodnjih dneh sodniki zaslišali tudi pokrajinskega svetovalca KD in bivšega predsednika zdravihških toplic v Salsomaggioreju Marca Ab-bateja. Oba sta bila dosedaj v teku procesa omenjena le kot priči, po pričevanju nekaterih oseb pa jima je sodnik poslal obvestila o sodnem postopku. Včeraj bi morala o-ba pričati na procesu, vendar je Abbati preko svojega odvetnika sporočil, da bo odgovarjal na vprašanja sodnikov le v preiskovalni fazi in šele nato, če bo treba, pred sodnim zborom na procesu. Ferrari pa se je kot rečeno predstavil pred sodniki. Po poldrugournem zagovoru, medtem ko je odhajal iz sodi šča, pa sta ga dva karabinjerja aretirala in odvedla v zapor.
Na sliki (telefolo AP): bivši socialistični poslanec Attilio Ferrari.
Nova letala za Inex Adrio
LJUBLJANA — Sedmim letalom ljubljanskega letalskega prevoznika Inex-Adria se bo septembra pridružilo novo letalo DC-9-82 S. To bo namreč prvo letalo od treh, ki jih je kupila IAA. Ostali letali DC-9-82 S bosta prileteli v Slovenijo aprila prihodnjega leta.
V letih 1984 in 1985 bo IAA kupila nadaljnjo skupino novih letal, iz serije DC-9-82 S ah letala A-310-200, ki imajo okoli 267 sedežev. Natančnejši bodoči razvoj ljubljanskega letalskega prevoznika je med drugim tudi odvisen od rasti turističnega prometa teT od usmeritve v linijski ah blagovni promet, ter celo od razvoja male aviacije. Že sedaj pripravljajo pri IAA posebno študijo, ki naj bi pomagala izbirati nova letala, kot njeno bodočo osnovno zračno floto, (dd)
se ljudje oddaljili, se je stena zrušila in pokopala pod seboj pet hiš.
To pa nista bih edini nevšečnosti obilnega deževja v Laciju. Bonifike pri Ostii so skoraj v celoti poplavljene, zaradi povodnji Tibere pa je vojska v stalni pripravljenosti. Položaj se je sinoči nekohko izboljšal, a meteorologi trdijo, da bo to kratkotrajno. Že danes naj bi Italijo zajele nove padavine, ki bodo poslabšale položaj. Kot kaže se niso tokrat meteorologi ušteli, saj se je sinoči pooblačilo nad vso severno Itahjo, v Zahodnih Alpah pa je pričelo snežiti.
V Jugoslaviji se je medtem po obilnem sneženju položaj izboljšal, le na Donavi so prešli v drugo fazo boja proti debelim slojem ledu, ki bi lahko z zajezitvijo povzročili poplave. (voc)
Nove olajšave za imetnike deviznih računov v Jugoslaviji
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel osnutek odloka o uporabi deviz, ki ji himajo občani in :ivilno pravne osebe na deviznih računih ali deviznih hranilnih knji žicah.
Poleg dosedanjih pravic glede neomejenega razpolaganja s sredstvi na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah in višina obresti, predvidevajo nove ugodnosti in spodbude za večje devizno varčevanje in uporabo deviz V državi. Tako bi imeli imetniki deviznih računov in
hranilnih knjižic, ki bi svoj«* devize prodali Narodni banki Jugoslavije, precejšnje olajšave pri nakupu nekaterih vrst gradbenega materiala, poslovnega inventarja, gospodinjskih strojev, avtomobilov, traktorjev in drugih gospodarskih dobrin, kot tudi pri nakupu nekaterih drugih industrijskih izdelki v ter trajnih potrošnih dobrin.
Za nakup nekaterih izdelkov in trajnih potrošnih dobrin predvidevajo popolno oprostitev plačila o-snovnega prometnega davka, pri nekaterih pa precejšnje zmanjšanje, krajši rok dobave in druge ugodnosti, ki jih lr.hko v skladu s predpisi zagotovijo proizvajalci.
Poleg osnutka tega sklepa, je zvezni sekretariat za finance v sodelovanju z drugimi zveznimi organi pripravil predloge in nekaj drugih ukrepov, s katerimi bi za lastnike deviznih računov in deviznih knjižic uvedli še druge ugodnosti, na primer pri potrošniških posojilih, posojilih za nakup i . zidavo stanovanj, turističnih storitvah in podobno.
ZIS je sprejel tudi svoja stališča o nadaljnjem postopku usklaje Anja projekta plačilne bilance Jugoslavije in plačilno - bilančnih položajev republik in pokrajin za letos, ki se bo nadaljevalo 21. januarja. Kot je znano, je na predlog ‘ ŽIS skupščina SFRJ sprejela zakon o začasnem določanju projekta plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1980, ker do sprejetja resolucije o družbenogospodarski politiki v tem letu o teh dokumentih niso mogli uskladiti stališč republik in pokrajin, (dd)
LONDON — V včerajšnji eksploziji peklenskega stroja v london skem hotelu «Mount Royal» je živ ljenje izgubila ena oseba, druga je bila težje ranjena, večina gostov pa je utrpela hud psihološki pretres.
Do eksplozije je prišlo ob 7.30. ko je večina gostov najbolj ob* skanega hotela v samem središču Londona še spala. Peklenski stroj je uničil sobo v petem nadstropju, drugih pet sob pa je eksplozivni val poškodoval. V hotelu, ki ima 700 sob, je nastala nepopisna zmešnjava, na pol oblečeni gostje, večina še v spalnih srajcah in pižamah, so v paniki zbežali na ulico Uslužbenci hotela in policija so jim takoj omogočili toplo zatočišče v nekem bližnjem hotelu.
Pripadniki protiterorističnega oddelka londonske policije so v najbolj poškodovani sobi odkrili truplo nekega moškega, približno 35 let starega, ki bi moral biti po pr vih ugotovitvah državljan kake a-rabske države.
V začetku so preiskovalci domnevali, da je ubiti, atentator, ki mu je peklenski stroj eksplodiral, ko ga je naravnaval. To verzijo še. vedno preverjajo, a dvomijo, da je resnična, saj prisotnost Arabcev in celo Palestincev je za hotel *Mount Royal» nekaj običajnega. Hotel se namreč nahaja v zahodnem delu Londona blizu Oxford streeta in ga obiskujejo predvsem tuji turisti.
Vlogo Arabca v včerajšnjem a-tentatu bodo lahko ugotovili šele po obdukciji, ki bo najzgovorneje dokazala, če mu je peklenski stroj eksplodiral v rokah, ali pa se je po naključju nahajal v neposredni bližini. Dejstvo pa, da ;e kasneje v hotelu eksplodiral drugi peklenski stroj, že delno izključuje možnost, da je atentator ubiti Arabec. Teroristi so torej v hotelu podtaknil: dva peklenska stroja, eksplozija drugega ni povzročila žrtev ne ranjencev, ker je policija evakuirala hotel, poslopje pa so že zapustili tudi gasilci. Po prvi eksploziji je namreč izbruhni! manjši' požar, ki so ga gasilci z lahkoti) pogasili.
ScotlančI Tard je vedno bolj pre pričan, da je atentat^ delo irske teroristične organizacije IRA. Za sedaj pa ne izključuje nobene možnosti, saj si nobena organizacija ne lasti odgovornosti za atentat.
Preiskovalci tudi z nestrpnostjo čakajo dovoljenje zdravnikov, da bi lahko zaslišali ranjenca, za hodnonemškega državljana Gerher da Buhma, ki se je moral naha jati v neposredni bližini eksplozi je. Buhm bi lahko pojasnil preiskovalcem marsikaj, ko drugih o-tipljivih dokazov policija nima. Precejšnje zanimanje vlada tudi za vrsto eksploziva, ki so ga atenta-
torji rabili in za drobce peklenskih strojev, saj bi lahko na oodlagi slednjih ugotovitvi, če je v, a-tentat vpletena irska republikanska armada.
Politični opazovalci pa nimajo nobenega dvoma, da je atentat pripravila IRA, saj je končni rezultat na dlani: vliti strah tujim turistom, ki bi se odslej izogibali Veliki Britaniji.
Sinoči se je v Bejrutu oglasila neznana palestinska organizacija 15. maj, ki si lasti odgovornost za a-tentat. Po njenem sta eksploziji u-bili in ranili nekaj izraelskih agentov, hotel pa je bil sionistično leglo. V njem naj bi se nahajali Židje, ki čakajo na priselitev v «zasedeno Palestino*.
Tragično obračunavanje kriminalcev v Milanu
MILANO — Včeraj je v Milanu tragično obračunavanje med kriminalci terjalo smrtno žrtev. V podjetje Cogeme so prišli trije moški in vprašali po 46-letnem Silviu Scar-foju. Kmalu potem ko so stopili v njegov urad, so uradniki slišali strele in vpitje. Zločinci so nato bliskovito zbežali, na tleh pa je ležal mrtev Scarfo, ki je bil znan policiji zaradi prekupčevanja z ukradeni-
mi avtomobili. Popoldne so se morilci posamič pojavili v bolnišnici, ker so bili med streljanjem tudi sami ranjeni. Po krajši preiskavi jih je policija aretirala pod obtožbo umora.
Ugrabitelji so izpustili Pierina Pighija
CUNEO — Po 35 dneh ujetništva so ugrabitelji izpustili 55-letnega Pierina Pighija, lastnika nekaterih siderurških podjetij v Piacenzi in Milanu. Po prvih vesteh naj bi družina še ne izplačala odkupnine, u-grabitelji pa naj bi izpustili indu-strijca zaradi utemeljenega suma, da jim je policija na sledi. Bivši ugrabljenec je v zadovoljivem zdravstvenem stanju.
NEAPELJ — Dvanajstletno Barbaro Cavedo, ki je hčerka lastnika cirkusa «Clownss> je nenadoma neka levinja z zobmi popadla za roko in jo tako ranila, da so ji morali kirurgi v neapeljski bolnišnici amputirati roko. Deklico je levinja u-griznila, ko se je približala kletki, da bi oddaljila dijake, ki so bili preblizu živali.
SAN FRANCISCO - Na ameriškem tržišču so začeli prodajati cigarete, ki ne vsebujejo tobaka.
na interpelacijo Vitaloneja
RIM — Minister za pravosodje Morlino bo v ponedeljek v senatu odgovoril na interpelacijo skupine demokristjanskih senatorjev, ntca katerimi je tudi bivši sodnik Vita-Ione, ki kot znano obtožujejo šest sodnikov «Magistrature democrati-cc» povezave s prevratniškimi skupinami. O zadevi je včeraj raz; pravljal tudi višji sodni zbor, ki bo uvedel po vsej verjetnosti P0-sebno preiskavo o dogodkih, ki se po mnenju Vitaloneja nanašajo na leto 1971 in ki po njegovem mne; nju zadevajo stike meu šestimi sodniki in skupino «potere operator Zelo kritično so omenjeno interpelacijo včeraj ocenili nekateri socialistični parlamentarci, medtem ko je vodstvo «Magistrature denw cratice* označilo Vitaloncjevo P0-budo kot neupravičen napad n* demokrati/- in resne sodnike. ,
Kar zadi . preiskavo, ki jo 21. decembra lani sprožila spom« niča Carla Fioronija, pa časopis' napovedujejo nove presenetljiv razplete in, predvsem identifikacij** domnevne politične osebnosti, ki J* finančno podprla razvoj teroristične dejavnosti. To so sicer s a®0 govorice,
RIM — V zvezi z drzno tatvin** na letališču Fiumicino, kjer sta dv» tatova z letala ukradla vreči z bankovci v vrednosti milijarde in milijonov lir, so sinoči priprli 1*J priseženega čuvaja, ki je spremil" dragoceno pošiljko. Na zaslišanju se mu je namreč večkrat zarekto tako da so policisti močno zasutn® v njegovo nedolžnost. On je bil ntf" drugim edini, ki je tatovom lahko dal točne podatke o pošiljki. Sam je namreč iz posebnega vozila naložil vreči v prtljažnik letala.
Illllil
O hitrem begu gostov hotela «Mount Royal» najbolj zgovorno priča posnetek treh žensk v spalnih srajca*1
(Telefoto AP)
......................
ČETRTA PREMIERA V PRIMORSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU
«Najemniki» v okviru srečanju mludih odrov
i
NOVA GORICA - Med kar štirimi predstavami prvega, otvoritvenega dne 9. goriškega srečanja malih odrov 80 je bila vsekakor najpomembnejša četrta premiera Primorskega dramskega gledališča v tej sezoni in sicer dela Najemniki*.
Težko bi označili besedilo Najemnikov* za dramsko delo, ker gre v bistvu za adaptacijo avtentičnih izpovedi britanskih najemni ških vojakov, ki so se poleti 1976 borili v Angoli na strani protiko-
munističnih oddelkov organizacije FNLA, kamor jih je, kol je videti, zvabil izključno denar. Poljska režiserka in igralka Magda Tere-sa Wojcik in Wojciech Feliksial sta adaptirala in dramsko priredila to besedilo, ki so ga uprizorili že v londonskem gledališču iThea tre Upstairs» 11. maja 1976. Koli ko sta naša poljska avtorja to sicer zanimivo in zagotovo tudi dramske obdelave vredno snov «prilagodila* zahtevam m potrebam «socialističnega tabora», je
McCartney nezaželen na Japonskem
TOKIO — Po aretaciji zaradi posesti 200 gramov marijuane Paula MeCartneya, znanega člane Beatlesov. so na japonskem preklicali 11 koncertov, ki jih' je pe-več imel v programu v Tokiu, Osaki in Nago ji med 21. januarjem in 2; februarjem.’ Ker bodo morali organizatorji povrniti de-
nar za že kupljene vstopnice, znaša finančna izguba za Paula Me Cartneya kar 320 milijonov lir. Pe vee je po aretaciji izjavil, da je bilo mamilo za njegovo osebno rabo. Oblasti pa pravijo, da so n-retirali iz prepričanja, da je običajen uživalec hašiša in marijua ne in so ga prav zato • posebno
skrbno pregledale. Verjetno bodo McCartneya povabili, naj zapusti Japonsko in mu ne bodo sodili. Bivši član Beatlesov pa je že izja vil, da se ne bo nikoli več vrni) na Japonsko.
Na sliki (telefoto AP): agenti spremljajo aretiranega Paula Mc Cartneja t letališča. -
težko primerjati z originalno adap 1 Morda so se v najemništvu tacijo, vendar pa smo lahko iz no- menile samo metode in način vogoriške adaptacije le razbrali, la*, to je ubijanja, bistvo da sta problem najemništva pre-1 ostalo in tega žal, ni bilo m cej poenostavila, ga prilagodila po-
i sp'
\noQr
zaslediti v tem komadu, v rem so pred nami sedeli -a*. .
po karakterju in življenjskih ’ZK šnjah različni fantje ter prip0' dovali o svojih avanturah in "u
a___ j-	t	“
trebam dnevne politike in je tako adaptacija Najemnikov, kakršno smo videli, v bistvu izzvenela le kot boljša agitka, brez pogloblje
ne vseobsežnosti problema, ki ga jeva nju v Angoli za denar. 1« ! najemništvo zastavlja.	;	••	■	'
Temu primerna je bila tudi re-	------------ -	.
zija poljske gostje m prireditelj*' , tekstu zdaleč prešibak voditelj", ce besedila Magde Terese Wojcik, ar}tagonist štirim najemnikom, 5 ki je tudi v režijskem konceptu ^ morala biti njena vloga po /•-! dala vsaj na zunaj poudarek več cePtu komada vodilna in tudi ali manj uspešnim gledališkim e voli močnejša od protiigre fektom, od žarometov, preko pred- mnikov, v najslabšem primeru vajanja diapozitivov na velikansko i s‘ vs,?i enakovredna.	.
platno, v bistvu zemljevid Angole Trije najemniki Jones OL Celotna upizoritev naj bi v enem Mraz), Pate (Ivo Baiišič) in j samem kosu stekla od začetka	da\rV (Miloš Battelino)	so	skifPL
kroja kot tiskovna konferenca,	na svojim šefom	Rochem	(Sergej (j
kateri nekdanji «najemniki» odgo- \ Tori), ki jih	je najel	za	wn°!,u
var ja jo na zastavljena vprašanja P°sel v Angoli, odigrali svoje Jj novinarke, žal to ni bila tista ti- Bf korektno in igralsko na skovna konferenca, kakršnih smo ni Tavni, vendar je bilo čutiti' .# vajeni, temveč je bila bolj podob se> verjetno zavoljo besedilo. JJI
na tribunalu, pred katerim so z obrazom proti avditoriju kot na zatožni klopi sedeli najemniki ter je takšen koncept zagotovo na eni strani oviral igralce, da bi prebili rampo, na drugi strani pa jim je togo sedenje pred občinstvom dajalo tudi male manevrskega ir. igralskega prostora. Besedilo samo pa tudi ni bilo dovolj umetniško in prepričljivo, da bi premagovalo statičnost predstave, ki so jo nekateri reflektorski prebliski še ce lo oteževali, namesto da bi bili nekakšna svetlobna spremljava dogajanja na odru.
Vsa ta statičnost, izrazilo črno-belo obarvana agitka, ki že vnaprej obsoja najemnike naših dni., sorazmerna povprečnost besedila in končno, že precejšnja oddalje »ost konkretnih dogodkov — vse to je dajalo določeno neprepričljivost celotni predstavi, katere najboljši namen je bil vsekakor obsodba najemnikov in najemništva kot ta kepa. Pojav najemništva, poklic nega vojaka, čigar delo m namen je ubijanje za denar, ne glede na politično prepričanje, je namreč star toliko kot jt staro človeštvo.
mogli sprostiti do kraja, V°v^ pa jih je ovirala, kot smo ža j pisala, statičnost in privezani, a «zatožno klop*. Teja GIažaCy kot novinarka že zavoljo bled0J pisane vloge ni mogla enak°K< no ali pa celo suvereno obP^f teh angleških fantov, medte7’* j je bila vloga dekleta NeKp Vrančič nekam odveč in je j očitno prilepljena k besedilu ” zato, ker je bilo ženskih ul°> komadu premalo.	J
Učinkovita scena Franca (’°f( in napori igralskega kolektive* , morskega dramskega gledaliu^j vsekakor le prispevali, da je K zoritev Najemnikov profesurfPj/ in igralsko zadovoljila, kljub ui ličnosti in deklarativnemu P^p, pu režije in sorazmerno boT^Pf in nepoglobljenemu besedilu mo najemnikov, Žolnirjev, knechtov ali sploh poklicnih j ščakov. ki jih je prepolna l*J-vina človeštva, kot je žal, LjI taista zgodovina tudi prepolne v Zagotovo bi ta agitka velik0 J vžgala v času, ko se je do0°‘ to je pred petimi leti.	^
DUŠAN ŽELJEZN0’