Bazovica, U predragi si n» do«n, roke ilovemke zveste »o te dale, drag spomin na tebo^W'l bom, ponos Kvamenlidjljj&v obale. Slovto Arbiter.'il^^Bii' KAŽIPOT Bt) U aaiii to w pat IS5N1B-IS-50M wwn^bcT 2011 letnih VJI Kažipot Mesečnik slovenike skupfwsti na Reki (n PGŽ ni.-. 1J4 3JI, ílStói. itk%: U* 977 t» - -r Iir*arui:>i M>r}*n< MlrkoW iMrJnii-mlriiDwiciíiri.tconvhr t«l.;0»1»J«)«6 orrvodl In o^eini tDOffdll Mv>flj MUrkovtć v otiviru projcku SI T Kkurki D«fU T t»z(Kic««>bZ, val«, oCHWle^jek. t«.00-20.)a Dramska skupina: {» dagmoru Folklorna sliu«)ina: »«U t«.Đ0-20.30 PiMna skupina: poiwjotjal. 10.00 21.3a, •^mO. 20.4V22.00 Planinska skupina: tofck. 20.00-22.00 Fo(o«i*fflww. bazovlOihr/iatadliMl Kaiioo« novcmilcr 2011, 71. lacnik VII ol>vesttte ..................................„...3 Q dogodku...........................................3 (z drugih druttev In twclov.....„...........19 ^^ iktualno........,..„...........................23 («nkaturai Bo)an Grlica «LQOAT, MIKLAVŽ H5 ^E Maše L ME a/ taKO OBVESTILO Pr«d2«tnc volitve v Driavnl zbor Republike Slovenije Povzetek obvestila Ministrstva za zunanje zadeve RS, objavljenega 21. 10. 2011 tudi na spletni strani Veleposlaništva RS v RH: www. Zagreb, veleposlaništvo.si: predčasne volitve v Državni zbor RS bodo v nedeljo, decembra 2011. Državljani RS s stalnim prebivališčem na Hrvaškem bodo vpisani v volilni Imenik, l^i bo sestavljen za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularneBa predstavništva v RH in bo rva vpogled na sedežu Veleposlaništva RS v RH v Zagrebu, Alagovičeva 10, do 18. novembra 2011 ; v tem roku je mogoče zahtevati tudi popravek podatkov. hašlču Iz Beograda, za sodelovanje in odziv na vseslovenski večer. Zbor društva SKD Istra namreč poje več njunih pesmi, nekatere so bile na sporedu tudi tokrat. V preddverju hotela je bila poleg dokumentarne razstave o desetletnem delovanju SKD btra na ogled tudi vrsta izdelkov izpod pridnih rok kreativrve delavnice tega društva, od velikonočnega in novoletnega programa do panjskih končnic, kvisčkanih del, keramike In rož Iz papirja, za vse zainteresirane pa je z Izčrpnimi pojasnili poskrbela prijazna članica Štefanija Sliško, zadovoljna z razstavljenim in s pohvalami obiskovalcev. Srečanje, ki se ga je udeležilo več kot tristo obiskovalcev, se je s slovensko pesmijo In plesom ob glasbeni spremljavi slovenskega ansambla Florjan nadaljevalo še dolgo v noč, sončno nedeljo pa so številni rojaki izkoristili za nadaljnji ogled Istre do prihodnjega leta, morda. Ostali so lepi spomini In vrsta novih predlogov za nadaljnje sodelovanje. AMrjana MirkovK TST <■ - Kni. Il .1 iKniV . vi-i--r i Ciijt R< Il J.inir i BoikovK ZHO ijc Folo Jani ' ji I. o4(tober Hotel Padova, Rab Kultura spominov, mednarodno trežanje Srečanje je potekalo od 30. ieptenbra do 2, oktobra, na njem se je Tvrstilo pet okroglih mu in konferenca na temo Kultura spominov, kot nosilec projekta Kampor polje spominov ga je v okviru progama Evropa za državljane ■ Aktiven evropski spomin organiziralo Mesto Rab s partnerskimi organizacijami Iz Slovenije, Italije in Hrvaške ter v sodelovanju z društvom antifašistov z Raba. Sodelovala je tudi vrsta strokovnjakov in znanih osebnosti iz aka' dcmskega, političnega in kulturnega življenja, med njimi tudi nekdanja predsednika RS in RH, Milan Kučan in Stjepan Mesič. Namen okroglih miz In konference je bil osmisliti podobo In funkcijo bodočega Spominskega centra Kamper. Udeleženci so soglašati, naj ta ustanova poleg spominskega centra postane tudi znanstveni initftut za kulturo miru, šola za demokracijo In prostor za izobraževanje o univerzalnosti in večkulturnosti ter uveljavljanje evropskih državljanskih vrednot. Srečanje je odprla okrogla miza z naslovom Filozofsko-sociološki vidik totalitarnih režimov, na njej pa so sodelovali mag. Drago Pll-se<, Zdravko Zirria, Marto Šimunkovič, dr. Božo Repe, Slavko AAalnar, dr. Emilio Cocco. Dan pozneje se je zvrstilo več okroglih miz: Totalitarni režimi in koncentracijska taborišča (Herman Janež, dr. Boris Gombač, dr. Atetka Gombač, dr. Petar Strčič, dr. Hrvoje Klasič in dr. Damir Grubiša), MedgeneracijsM prer>os travme (dr. Ljiljana Moro, dr. Esmina Avdibegovič, dr. Eduard Klain, dr. Vesr« Vidovič, dr. Peter Praper, dr. Rudolf Gregurek in Oleg AAandići, Akademija demokracije (Stjepan AAesič, Milan Kučan, dr. Ivan Grubišk, dr. Damir Grubiša in dr. Atete KapovičI in Temeljne evropske vrednote: interkulturalizem, lolerar>ca in človekove pravice (dr. Ognjen Kraus, dr. Neven Budak, dr. Vladimir Prebilič, dr. Dušan Mlacovič, dr Marta Verginella, dr. Snježana Koren, Vinko Zidaric in Masa Marrocchini). 2. oktobra pa je bila na programu konferenca z naslovom Kultura spominov, na kateri so s prispevki sodelovali Vinko Zidarić (Interkulturalno izobraževanje In komunikacije), mag. Drago Pilsel (Čigava zgodovina se pomni? Pomnjenje, politika, zgodovira In kulturna pogojenost), Igor Saponja (Spomini istrskih taboriščni kov), Ana Staničič in Idis Tu-rato (Arhitektura kraja spominov), Juri Arman-da (Vizualna identiteta muîejev in spominskih centrov). Prireditev je sklenil projekt Kampor memorial. Na srečanju na Rabu je z referatom sodeloval tudi pisatelj Slavko Mal nar, sicer avtor več knjig o krajevni zgodovini in kulturni dediščini Gorskega kotarja. Malnar je bil sam kot petleten otrok interniran v taborišče Kampor. Iskreno se mu zahvaljuj«T(o za referat in ga zaradi zanimivosti in aktualnosti v celoti objavljamo. Marjana Mirkotvić Posledice delovanja totalitarnih režimov in način obračunavanja z drugače mislečimi Nisem proučeval totalitarnih režimov, vem pa, da ni vsak režim totalitaren samo zato, ker ga je nekdo tako poimenoval, niti niso vsi totalitarni režimi enaki. Podobni so si, ker imajo mrvogl v svojem naziv besedo demokracija. Vodijo jih avtokrati, ki s totalitarizmom sebi zagotavljajo dolgotrajno, pogosto dosmrtno vladavino. Razlikujejo pa se po tem, da nekateri izvajajo totalitanzem v državi, ki ji vladajo, drugi pa Imajo bolne ambicije In želijo zavladati svetu, z osvajanjem drugih dežel in pokoravanjem In tudi popolnim uničenjem celih narodov^ ki ne pripadajo njegovemu in so drugačne rase, nacionalnosti, vere ali političnega prepričanja. Nekaj takšnih oseb je prišlo na oblast v desetletju pred drugo svetovno vojno. Tako kot se narkomani hitro najdejo in spoprijateljijo, tako so se tudi podpisniki trojnega pakta 27. septembra 1940 z dveh koncev sveta, Daljnega vzhoda in zahodne Evrope, zedinili v cilju osvajanja sveta. Če bi v drugi svetovni vojni zmagali oni, mislim, da ne bi ostali pn mirni razdelitvi sveta na tri dele, temveč bi se na koncu mcdsebojrw sprli in uničili, kot se to zgodi pn roparski tolpi, ko pride na vrsto podelitev plena. To lahko sklepamo iz nacistične teorije o arijski rasi kot dominantni na planetu. Na vrsto bi najprej prišel romanski narod, na koncu pa še rumena rasa. Ta politična opcija z oboroženim delovanjem se imenuje fašizem. Za uresničitev svojega cilja so ideologi fašizma na svojo stran najprej pridobili nekatere vodil- ne predstavnike manjših narodov, druge pa so okupirali. TI so jim popuščati, da bi se obdržali na oblasti, čeprav jim nt preostalo nič drugc^ kot pokorno izpolnjevanje ukazov glavnih kro-jačev in akterjev druge svetovne vojne. Kraj, II Katerega prihajam, je bil deset kilometrov zračne linije oddaljen od rapalske meje. Italijanski fašistični okupator je območje takratnega okrožja Čabar v katerega sta poleg štirih goranskih spadali tudi dve slovenski občini, Draga Trava In Osilnica, zato zlahka okupiral že teden dni po začetku vojr» v Jugoslaviji. Naj dodam, da je bila to realna teritorialna razdelitev v času ustanovitve banovin, temeljila pa je na jezikovni enakosti. Drugo pa Je vprašanje, kateri banovini bi posamezni kraji moral pripadati. Šele š«t tednov pozneje, 19. maja 1941, je Ante Pavelič z Mussolinijem podpisal t. i. Rimsko pogodtxi o razmejitvi, po kateri je Kraljevini Italiji, med drugim, pripadlo tudi okrožje Čabar. Ta zato nikoli ni sodil v NDH. Prvih mesec po okupaciji Je bil okupator toleranten do domačega prebivalstva. Mikali so ga ekonomsko vredni gozdovi, bogastvo tc^ konca, zato je kmalu začel intenzivno sekati in graditi ceste za prevoz s tovornjaki, da bi les lahko prevažali v Italijo. Prebivalstvo, do takrat večinoma nezaposleno. Je naenkrat dobilo veliko dela, zaslužek pa je odtlej omogočal veliko boljše življenje. Narod je bil zato sprva zadovoljen. To pa ni trajalo dolgo, kmalu se je začela splošna italijanizacija. Hrvaške učitelje so v šolah nadomestili Italijanski, naselja so dobivala italijanske nazive, v javno upravo se je začel uvajati italijanski jezik, na javnih mestih pa izobešeni napisi: Qui sf saluta roma-namente in Qu> si parla italfano. Raznarodovalna politika je pri ljudeh naletela na odpor. Začel se je porajati antifašizem, a ne tako intenzivno kot v Sloveniji tn Primorju. Partizani so varna zatočišča sprva imeti v gostih gozdovih m pridruževati se jim je začeto čedalje veČ domačih mladeničev In mož. Fašisti niso vtč zmogli nadzorovati območja, in Iz dneva v dan je naraščala nevarnost partizanskih napadov. Leto 1941 je minilo skoraj popolrHima v miru, če tako dojemamo organiziranje v narodno osvobodilno fronto, ki so jo spodbujali s slovenske strani, in formiranje petčlanske organizacije komunistične partije ob koncu leta v Prezidu. Mimo se Je začelo tudi leto 1942. Okupator je medtem organiziral vohunsko službo, v katero je novačil tudi posamezne domačine. Tako je prihajal do podatkov, pogosto pretiranih. In število nekaj sto partizanov je naraslo za desetkrat, Fašistični vojaki so bili nameščeni v večjih naseljih, po navadi v župnijskih središčih; na obhode in tako imenovano -čiščenje" terena so odhajali v velikih skupinah in široko odprtih oči. Prišel je čas za prvi partizartski napad, lisoden je bil 19. april 1942. Domači mladeniči, ki so jih voditi Izkušeni borci partizanske čete iz Rakeka, RakovŠke čete, so na primernem kraju postavili zasedo in uničili glavnino fašističnega odreda, ki je v štirih tovornjakih prehajal območje. Po tem dogodku je fašistični okupator postal nasilen. Odnos do domačega prebivalstva je postal neznosen, sledili so mučenja in uboji nedolžnih talcev, aretacije sumljivih, idxsji zaprtih. Mučenja so bila resnično zverinska, od rezanja posameznih organov pred streljanjem do obešanja na glavo nad ognjem in sežiganja živih. Drugi dan po napadu je četa črnosrajčnikov vpadla v zaselek s štirimi hišami, v katerem je bilo dvanajst moških, starejših od petnajst let. Popolnoma nedolžne so odpeljati na kraj partizanskega napada In deseterico po mučenju in mrcvarjenju ubiti, dva starejša pa prisilili, da gledajo, kaj so storili njunim sirvovom, bratom in sorodnikom. Pustili so ju, da bi lahko pripovedovala, kaj bi se utegnilo zgoditi tistim, ki bi se znova drznili zoperstaviti fašističnemu režimu. Partizanov niso imenovali s pravimi imeni, temveč so ti postali komunistični banditi, kmalu pa je takšen naziv dobilo tudi celotno pre-blvabtvo, ki ni hotelo zapustiti svojih domov, in vsi, ki niso hoteli postati fašistični vodniki in vohljači. Maloštevilne, ki so to storili, je narod štel za Izdajalce. Čedalje več domačega prebivalstva Je odhajalo v partizanska taborišča po gozdovih, vendar zaradi pomanjkanja hrane tam niso mogli dolgo obstati, grozila pa Jim Je tudi stalria nevarnost, saj so bila partizanska zaklonišča pogosto izdana, njihovi pripadniki pa ubiti. Od prvega napada na fašiste 19. aprila do konca julija istega leta je bilo ubitih več kot 230 ljudi. v glavnem civilistov. Grozot, ki so jim bile ob t«Tt storjene, pa raje rve opisujetn. Ker se je antifalistični odpor Itrepil In postajal vse močnejši, so se fašisti odločili požgati vse območje, prebivalstvo pa odvesti v taborišča. Posamezni požigi so se začeli maja 1942, vrhunec pa dosegli v zadnjih desetih dneh julija, ko je bilo požganih več kot 800 stanovanjskih in več kot 750 gospodarskih objektov. Ostala so le osrednja naselja, v katerih so bili nameščeni odredi okupatorske vojske. Ljudi so s pogorišč odgnali v zbirne centre, kamor so morali prignali tudi vso živino, ki so jo ubijali za prehrano vojske. Bilo je okrog 2500 glav govedi in 150 konjev. Najbolje so jo odnesli tisti, katerih hiše so bile požgane med prvimi. Deportirani so bili v južno Italijo In nameščeni med tamkajšnje domače prebivalstvo. Druge so pozneje iz zbirnih ccn-trov s tovornjaki odpeljali v razna taborišča, Maloštevilni so bili poslani v Lovran, nekaj tisoč pa v Bakar. Nameščeni so bili v nekdanji konjušnici. Vendar so bili le v tranzitu, kajti morali so počakati nekaj dni, dokler nI bilo pripravljeno taborišče v Kamporju na otoku RatMj. Ocenjujejo, da je bilo iz okrožja Čabar v Kam-por odgnanih približno tri tisoč oseb. Prvi transporti iz Bakra so prišli na začetku avgusta 19-42. Taboriščniki so bili nameščeni v majhnih šotorih, narejenih Iz kril vojaških šotorov. Za ležišče so dobili malo zdrobljene slame, nekateri pa so morali ležati na golih tleh. V taborišču nI bilo vode, bivanje v majhnem prostoru pod gumiranim platnom pa je samo povečevalo žejo. Ljudje so jo zjutraj blažili z nesladkano tekočino iz praženega žira, imenovana kava, ki so jo dobivali v aluminijsko posodico gaveto. Na dan so prejemali sedem dekagramov kruha, za kosilo in večerjo najpogosteje motno vodo, ki naj bi bila pri kuha. Boljše je, da o higienskih razmerah ne povemo ničesar. Umivanja in pranja perila nI bilo. Ljudje niso imeli veliko oblačil, saj jih s pogorišč niso mogli ponesti, zato je bila večina kmalu v krpah. Enako je bilo z obutvijo. Ko se je nehala vročina, je pritisnil mraz. Vsak taboriščnik je dobil po eno odej«. V taborišču so se kmalu pojavile uši, ki jih je bilo obilo v odejah. Ljudje so jih drugo za drugo trebili, a ni kaj dosti pomagalo. Med dežjem so odhajali ven, da bi dež vsaj malo spral umazanijo in mrčes. V takšnih razmerah so ljudje kmalu začeli pospešeno in množično umirati. Začelo se je sredi avgusta, ko so najprej podlegli majhni otroci. V naslednjih mesecih »o se tudi odpornejši organizmi starejših in zdravih ljudi začeli izčrpavati. Novembra in decembra je sledilo najbolj množično umiranje, mnogi so bili takrat premeščeni v Gonars, fizično najšibkejši taboriščniki pa vTreviso. Na kamporskem taboriščnem pokopališču je evidentiranih 476 žrtev z območja Cabra. Če bi jim dodali še žrtve dveh sloverokih občin čabranskega okrožja, bi se ta številka občutno povečala. Premestitev se je zgodila v zadnjem hipu, saj bi sicer v naslednjih dveh mesecih v rabskem taborišču preživelo veliko manj taboriščnikov in taboriščno pokopališče bi bilo gotovo dvakrat večje. Po eni od različic so taboriščnike preselili zaradi pritiska mednarodnih humanitarnih organizacij, potem ko je v svet prodrla novica o razmerah v taborišču. Za mnoge je bila preselitev prepozna In tudi v Gonarsu oziroma Trevisu so ljudje umirali. V Gonarsu so bile življenjske razmere toliko boljše, ker so ljudje bivali v lesenih barakah, imeli pa so tudi vodo za vzdrževanje osebne hlgier». Hrana tudi tam nI bila kaj dosti boljša. Pojavili sta se epidemija stenic in griža. Umiranje je bilo na začetku ravno tako množično kot na Rabu, saj so bili ljudje preveč izčrpani in niso imeli več moči za okrevanje. Na taboriščnem pokopališču v Gonarsu je zadnje počivališče našlo 423 taboriščnikov z območja Čabra. Umirali so tudi v Trevisu, čeprav se je govorilo, da je v tem taborišču veliko bolje kot v drugih. Veljalo je za nekakšno okrevališče, toda tudi tam so ljudje umirali za posledicami bivanja rta otoku Rabu. V Trevisu je evidentiranih 89 žrtev iz Čabra. Od približno štiri tisoč interniranih na Rabu je bila tretjina pokopanih na rabskem pokopališču iz majhnega okrožja Čabar z 8356 prebivalci. V Gonarsu Je bilo dve tretjini žrtev doma iz čabra, v Trevisu pa šc več, in to so nepopolni podatki. S posameznih odročnih posesti so izginile celotne družine, a ni bilo nikogar, ki bi dal podatke o njihovi smrti. O tem pričajo le izja- ve jolrpinov, ki opisujejo, da jc v neki družini najprej umrU mati, zatem oče in potem drug za drugim še pet otrok. Takšni primeri pa v seznamu žrtev niso zapisani. V Gonarsu in Trevisu niso evidentirane vse žrtve. Na mestnem pokopališču v Gonarsu je 45Î trug 5 posmrtnimi ostanki taboriščnikov, skupaj z umrlimi v Trevisu. Kot kaze imenski seznam, je samo iz čabra, brez dveh slovenskih občin, v Gonarsu, Trevisu In Padov) našlo smrt 518 ta boriščnikov. Vse to so bile civilne žrtve. Ated čabrar«kimi taboriščniki ni bilo niti komunistov niti partizanov. Te so fašisti likvidirali po hitrem postopku. Iz čabranskega okrožja so bile mternirane cele vasi in zaselki, družine z dedki in babicami, materami in otroki vseh starosti. Bilo je več kot osemsto malčkov, ki še niso dopolnili deset let. Malo otrok, rojenih leta 1942 in 1943, je preživelo. Prebivalstvo je bilo bolj ali manj doma iz odročnih zaseikov, nešoela težnje po okrožju Čabar prefekt Kvarnerske province Te-mistocle Testa in visoki komisar Ljubljanske province EmiUo Grazioll. Na nesrečo prebivalstva okrožja Čabar je kraj pripadel Kvarnerski provina. Na nesrečo pravim zato, ker so imeli fašisti v Ljubljanski provinci tolerantnejši odnos do prebivalstva. Iz Ljubljanske province so v taborišča odgnali le družine, katerih Člani so bili v partizanih ali so z njimi sodelovali. Italijanski fašizem je padel septembra 1943. Zdesetkane vrste onemoglih taboriščnikov so sc odpravile proti domu, proti pogoriščem nekdanjih domačij. Mnogi so se ustavili In naselili v drugih krajih. Osamljeni majhni zaselki v oddaljenih gozdnatih predelih niso bili nikoli več obnovljeni niti naseljeni. To so bile posledice fašistične politike uničenja vsega, kar se ni skladalo s teorijo o eni rasi, enem narodu, eni državi. Namesto ducejevega fašizrtw je prišel nemški nacizem. Na čabranskem območju njegove posledice niso bile tako očitne, ker ni bilo več kaj uničiti. Nemška vojska Je zato tja prihajala le občasno. Nacistične metode pa so le pustile tudi tragične posledice (n uničile petdeset mladih življenj. Nacistična vojska je namreč zajela skupino stotih mladeničev, ki so se po italijanski okupaciji vračali domov. Odgnali so Jih v zloglasno taborišče Dachau, tam pa je polovica našla smrt v krematoriju. Številne preživele otroke so dolgo po vojni mučile nočne more. Te se takrat niso imenovale posttravmatski sindrom (PTSP). Edino zdravilo proti temu je bil čas, ki zdravi rane. Vse trpljenje je bilo potisnjervo ali pozabljeno. Potem pa se, "da bi dosegli spravo med vsemi Hrvati-, po skoraj petdesetih letih začnejo obujati spomini na čas fašizma. Pomešale so sc In začele menjati vloge zmagovalcev in poražencev, pa tudi zločinov in herojstev. Nedolžni ljudje, pregnani v fašistične tovarne smrti, znova postajajo komunistični banditi ali vsaj rdeči, obsojajo pa jih prav tisti, ki so med fašizmom pripomogli, da so zgoreli preštevilni leseni domovi v gozdnatih predelih Hrvaške. V tem primeru se zgodovina ni ponovila, temveč postavila na glavo. Glede komunizma pa Je celo še konzul NDH na Reki Zvonimir Ćaleta poleti 1942 protestiral: -Italijanske lokalne oblasti opravičujejo te svoje postopke in dejanja z razlago, da gre za komuniste. Če bi bilo to res, potem bi bilo celinsko območje anektiranoga dela kvarnerskoga območja edino območje na svetu, ki bi bilo strnjeno komunistično, saj je protiukrepov deležno celotno prebivalstvo brez izjeme. - In šest, sedem desetletij pozneje mnogi bolj verjamejo italijanski fašistični vojni propagandi kot konzulu NDH! Stavfio Uulnar. prevod Mariano Mlrkovič 5. oktober Sloverukl dom KPO Bazovica S«ja KPD Baiovtca Na redni seji društva je bil na dnevnem redu med drugim tudi Kažipot, glede na sklep, sprejet na prvi skupni seji novih vcKfstev svetov slovenske narodne manjšine na mestni in županijski ravni dne 28. septembra, k( sta jo vodita predsednika Boris Rejec in Dimitrij Movčan Bulatovič. Sveta sta namreč predlagala spremembe, s katerimi se strinja tudi društvo KPD Bazovica, da bi glasilo povečalo svoj obseg, h-boljšalo kakovost fotografij in začelo izf>aJatJ na tri ali štiri mesece, enkrat na mesec pa bi izhajal napovednik dogodkov v društvu in svetih v tekočem mesecu. Po mnenju člarwv obeh svetov bo nova oblika glasita med drugim dobrodošla zlasti za članstvo, ki Je pretežno iz starejše generacije. Zanimivo pa bi bilo preveriti, kaj rojaki na Reki in območju Primorsko-goranske županije ter celotni Hrvaški nasploh menijo o tem, kako ohranjati slovenski Jezik in kulturno dediščino. Verodostojne odgovore na to bi dala le široko zastavljena javna razprava ali raziskava. Kažipot bo izhajal do konca tega leta, kar pomeni, da se bo končal s prihodnjo, dvojno številko 79-80. Marjana Mlrtiovič Itčemo Ime za novo glullo Ker gre za nov koncept glasila, pozivamo bralce k rbiranju predlogov za novo ime. Precflogc za ime novega glasila lahko posredujete po telefOTKi atl pošljete po o4ctitron-ski pošt) na naslov založnikov toba sveta m društvo KPD Bazovica) sli urednici Kažipota. 7. oktober Filozofska fakulteta. Reka Severnojadranski panoptikum Na filozofski fakulteti na Reki Je potekalo znanstveno srečanje z naslovom Severnojadranski zgodovinski panoptikum, na temo skupne zgodovine italijanskega, hrvaškega in slovenskega naroda na tem območju v obdobju 1921-2011, času usodnih političnih, gospodarskih In družbenih sprememb. Dogodek, ki je potekal pretežno v Italijanskem jeziku - poleg slovenskega, hrvaškega in angleškega -, Je bil tudi priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami s tega območja, na njem pa so sodelovali tudi zgodovinarji dr. Jože Pirjevec, dr. Gorazd Baje, dr. Marta Verginella in dr. Nevenka Troha. Dr. Jože Pirjevec z univerze na Primorskem Je v slovenščini predstavil prispevek z naslovom Vloga zgodovine v italijanski politični misli, danes: Primer fojbe in v njem opozoril na okvir celotnega dogajanja in manipulacije z zgodovino In posledično vpliv na odnose med narodi v severnojadranskem prostoru. Ob problematiki fojb je spregovoril o knjigi, ki je na to temo izšla leta 2009 in v Italiji zbudila velik in r>egativen odmev, ker je prinesla resnico, drugačno od tiste, ki Je všečna desnici pa tudi drugim. Meni se je zdelo, do je treba odgo-vohti z zsodovirtikimi dokazi, da postavimo stvari na pravo mesto. Nisem hotel zanikati, da je leta 1943 in 1945 prišlo do nasilja nad Italijani, nisem hotel zanikati, da nI bilo psi-hotoškefo pritiska, zaradi katerega so Italijani množično odhajali, hotel sem z dokumenti pokazati meje in okvir celotnega tega dogajanja. Pojavila se je ideja, da bi napisali belo knjigo, zbirko arhivskih dokumentov, a materiala je bilo toliko, da se je zadevo razvila in nastala je knjiga o fojbah. v kateri sem napisal 550 strani teksta, moji kolegi tudi približno toliko. vsak s svojega zornega kota In na podlagi svoje raziskave: Darko Dukofvskl v Istri. Gorazd Baje v arhivih v Londonu in Washingtonu, Nevenka Troha pa v arhivih v Rimu in Ljubljani. Sodeloval je tudi italijanski zgodovinar Cudio Franzinetti, ki je razvil svoje razmišljanje o celotni problematiki. Knjiga se je pojavila ob koncu leta 2009 in je zbudila pravi vihar protestov, ker je prikazovala stvarnost in odnose med Italijani, Slovenci in Hrvati v tem našem prostoru na nekolika drugačen naàn, kot se je uveljavil v Italijanskem thku. Svoj uvod sem začel z 18. stoletjem. Dolgo časa med temi narodi v našem prostoru ni bilo ne trenj ne konfliktov ker je vsakdo stal na svojem mesfu: Slovani so bili podlcànikl in tisti, ki so govorili Italijansko, so bill gospodarji in nihče nI ugovarjal. Ta odnos se je začel krhati, ko so Slovani začeli zahtevati zase politične pravice, od takrat je ta odnos konfliktualen. vse do 1918, ž« bo() pa, ko je Italija zasedlo In priključila te kraje in ko je fašizem skušal nasilno raznaro-davati Slovence in Hrvate v Julijski krajini in Istri. Hotel sem povedati, da so fojbe in esuli rezultat nekega dolgega konfkllktualnega konteksta, da se zadeve niso rodile včeraj In da je predvsem za fenomen množičnega begunst^v treba računati z dejstvom, da se je za Italijane, ki so živeli tukaj, s prihodom partizanov podrl svet. Oni so bili do tedaj gospodarji, a nenadoma so Sciavi, kot so klicali Slovane, ki so bili - še hujše - obenem komunisti, postali gospodarji. Za Italijane je bil to šok in so odhajali. Moja interpretacija in dejstvo, da sem potenciral številke glede infojbiranih, sta zbudila velik odpor. V Italiji je teza, da je infojbiranih deset tisoč, dvajset tisoč, trideset tisoč, štirideset tisoč, po nekaterih celo milijon. V resnici so številke dosti bolj skromne, ni šlo za etnično čistko, temveč v Istri, leta 1943, za bolj ali manj neorganizirano maščevanje, maja 1945 po za preganjanje tistih, ki so kolaborirali z Uemd in tistih, ki so bili proti rešitvi mejnega vprašanja. Reakcija italijanskega tiska. desničarskega in meščanskega, ;e bila zelo ostra, veliko časopisov, kot so Corriere della Sera. La Štampa, Lawenire, časopis škofovske konference, In drugi, celo L'Osserwtore Romano. Ust Vatikana, so se vključili v to diskusijo. Jaz fojb nisem zanikal, le postavil sem jih v določen zgodovinski in dokumentiran arhiv, in enako kolegi s svojimi prispevki. V polemiko so se vmešali tudi politiki, najprej v Julijski krajini predstavniki Berlusconijeve stranke svobode (II Partito della Libertà), in so zahtevali od vlade in od italijanskega parlamenta, naj organizira komisijo, ki bi končno razčistila problematiko fojb. Neki levičarski politik v Torinu je pozneje kupil 450 izvodov noše knjige in jo poslal po šolah. Desnica je odločno protestirala, da se kaj takega ne sme dogajati in da taksna knjiga ne spada v šole. V Italiji je prišlo celo do pobude, da bi se ljudem, kot sem jaz, in tistim, ki zanikajo fojbe, ne dovolilo predavati po šolah, ker se zanika resnica, ki jo je italijanski parlament uzakonili Zahtevali so torej, da se o zgodovini ne sme več razpravljati, ker je zgodovina Že napisana, enkrat za vselej. Nevaren trend, moram reči. pa se ni uveljavil, šn več, zgodilo se je, da je konec avgusta podtajnik italijanske vlade Giavanardi v tržaškem dnevniku II Piccolo napisal, da ko govorimo o fojbah, začnimo s Pirjevcem in njegovo knjigo kot podlago za nadaljnje razmišljanje o tej problematiki na objektiven način. Dr. Jože Pirjevec Jc še opozoril na zanimivo dihotomijo v Italiji, kjer predsednik republike Ciorgio Napotitano vodi politiko, ki skuša z^-aditi ozračje prijateljstva s Slovenijo in Hrvaško, In večkrat javno izraža ta stališča. Spomnil je na njegove besede, da ko se spomnimo fojb in esulov, ne smemo pozabiti na fašizem in na to, kar je fašizem počel na vzhcy-dni meji, vendar, kot je poudaril, te politike ne odražata pisanje italijanskega tiska m vedenje pomembnih italijanskih politikov. Pri tem je dr. Pirjevec navedel letošnji primer iz Um-brie, kjer je ob 10. februarju, dnevu spomina na esule in fojbe, neka občina objavila (XJSter v spotnin na infojbirane In Istrske begunce. Na posterju Je bila četa vojakov, ki strelja proti skupini dvilistov, in pisalo je, da lo to Titovi partizani, ki streljajo proti infojbirancem. V resnici je fotografija iz leta 1942 predstavljala italijanske vojake, v Italijanskih uniformah, z italijanskimi četadami. Po mnenju dr. Pirjevca je položaj skrb vzbujajoč, kajti Javno mnenje je prepričano, da v tem prostoru obstaja sporna situacija. Tragedije iz preteklosti so še živo, a morate bi v pozabo, da bi skupaj lahko gradili prihodnost. Temu v prid bi bili tudi koraki v izobraževanju. 10. februarja se mladim rodovom v italijanskih šolah stvarnost namreč še vedno prikazuje v izkrivljeni luči, kar ne more biti pogoj za oblikovanje zgodovinskega spomina. Or. Gorazd Baje je predstavil raziskave v arhivih v Londonu In Washingtonu, o zgodovinje-nju severnojadranskega prostora Je spregovorila dr. .Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Nevenka Troha iz ljubljanskega Instituta za novejšo zgodovina pa je sodelovala s prispevkom o slovensko itali-janském bratstvu, pogledu na vlo^o ltatijarx>v v Slovansko-italijanski antifašistićni uniji. Posebej razveseljivo je bilo dejstvo, da smo na znanstvenem srečanju na Reki slišali tudi referat v slovenščini, kot ga je tokrat podal dr. Jože Pirjevec. Glede na sporazum, ki sta ga poleti podpisali reška in ljubljanska filozofska fakultet«. J« pričakovali, da bo takšnih pfilo-žnoiti v prihodnje ie već. Marjana Mkkovtć Ol Jok PujiwT. Tniii /Ani(noa Mi.ki/ 11. oktober Knjtinica ZRS UP, Koper Siovensko-hrvaSto sosedstvo: Hrvattko-tlovemko tusjedstvo Sloventko-firvaiki obmejni prostor: ctnifrw vzporednice med popit) preUvabtv* po letu 1991 V polno zasedeni dvorani knjižnice Zr*anstve-no-faTiskovalnega iredtiča iZRSt Univerze na Primorskem lUPi v Kopru sta potekali predstavitvi dveh publikacij, zelo pomembnih tudi za slovensko skuprwst na Hrvaškem. Najprej je bil preditavtjen zbornik Slovensko-hrvaško sosedstvo: Hrvatsko-slovensko susjedstvo, ki je izšel v zbirki Annales AAajora, katere odgovorna urednica je Vida Rožac Darovec, uredila pa sta ga dr. Darko Darovec in dr. Petar Strčíc. V obsežni publikaciji, ki šteje več kot 400 strani, so zbrani prispevki s posveta 4. in b. junija 2009 na fakulteti za humanistične študije (FHSi up v Kopru z naslovom Perspektive sJovensko-hrvaške obrrvejnosti, na katerem je sodelovala vrsta zgodovinarjev, sociologov, književnikov in drugih udeležencev, ki so predstavili najraztičrtejše poglede na to problematiko, V sodelovanju z Zavodom za zgodovinske in družbene znanosti Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) z Reke sta ça organizirala ZRS UP Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, ki sta poleg univerzitetne založbe Annales - tudi založnika zt>ornika. Kot je organizator zapisal v vabilu, je prav ko-Itstolno znanstveno sodelo'/anje slovenskih in hrvaških raziskovalcev v preteklosti in danes, tudi kadar gre za občutljiva in politična aktualna vprašanja med driavoma, lahko zgled za dotre medsebojne odnose obeh narodov In držav. Plod takega sodelovanja je tudi knjiga slovenskih in hrvaških kolegov, v kateri so - kot rvapoveduje naslov, v slovenskem in hrvaškem jeziku objavljeni prispevki većine sodelujočih na omenjenem posvetu, kot navaja kazalo: Osnovni pogledi na Hrvaškem na zgodovino hrvaško-slovenskih odnosov močja (Marko Smole); Geopromctni vidiki razvoja obmejnega prostora Italija - Slovenija Hrvaška iDamir Ante Blace); Sloven- ska informativna točka Si-T, Reka (Marjana Mir-kovič); Vpliv razpada Jugoslavije na turizem v Istri (Anton Gosari; Poimenovanje Piranskega zaliva skozi čas in njegove sodobne medijske razsežnosti (Drago Kladnik, Primož Pipan). Zbornik ima tudi povzetke v angleščini, več kot trideset strani navedenih virov in literature ter in*niko In krajevno kazalo. O zljorniku so spregovorili urednica zbirke Vida Rožac Darovec, urednika publikacije dr. Darko Darovec in dr. Petar Strčić, pubUcisl (n književnik Milan Rakovac in nekdanji veleposlanik RS v RH dr. Milan Orožen Adamič 12005-2009). Poudarili so prefrietenost vezi med narodoma na obeh straneh meje in to, kar sta urednika mer)aMA Mirkovir Vkld Rožac Otiri -ec. dr ' 'iinOiaifu Ailiimic Dô|i" D-iiove< ir. Petâliii 1 I ■,'JI/: Rakt;v 13. oktober PGŽ, ft«ka Podpis sporazumov z minjilntko samoupravo Predsedniki svetov m predstavniki narodnih manjšin na županijski ravni so na sedežu Primorsko-»ranske županije ob navzočnosti župana PGZ Ztatka Komadine kar Je dobrodošla novost v primerjavi s podpisovanjem pri vratarju v zadnjih tetih - podpisali sporazum o financiranju stroškov za delovanje. V imenu slovenskega manjšinskega sveta PGŽ je pogodbo podpisat predsednik Dimitrij Jelovčan Butato-vlč, navzoči pa so bili še predstavniki češke, makedonske, nemške in slovaške madžarske rvarodne manjšine in predsedniki svetov albanske, bošnjaške, črnogorske in srbske narodne manjšine. V PGŽ je bito na volitvah Julija letos izvoljenih sedem manjšinskih svetov, poteg že omenjenih še sveta romske in italijanske narodne manjšine. Letni znesek za svete in predstavnike na županijski ravni je 500.000 kn, enako vsoto pa PGŽ Iz proračuna namenja tudi za dejavnost manjšinskih društev na svojem območju. Več: www.pgz.hr. Marjanii MlrkovK 13. oktober Hrvaški flaibenl zavod, Z^reb Koncert ob osenrKJesetletnld Prerada Detička V nabito polni dvorani Hrvaškega glasbenega zavoda |HCZ) v Zagrebu je potekal slavnostni koncert v počastitev osemdesetletnice glasbenika, hornista in pedagoga Prerada Detička. Gre za rojaka, ki Je v dolgoletni uspešni karieri vtisnil pečat kulturnemu življenju na področju glasbe, kar je potrdil tudi izjemen obisk na nastopu, ki so ga priljubljenemu profesorju pripraviti njegovi nekdanji študenti ali njihovi učenci. Slovesnost v HGZ je potekala pod visokim pokroviteljstvom predsednika Hrvaške dr. Iva Josipoviča. Ta se je stavljencu v pozdravnem nagovoru zahvalit za vse storjeno v hrvaški glasbeni kulturi In mu zaželel uspeh v tudi prihodnje. Med drugim je še opozoril na pomem- ben delež Prerada Detička in njegove ptodovite kariere kot sijajnega pedagoga, ki je postavil dragocene temelje kulture v majhnem narodu in revni družbi, kar ni bilo lahko graditi, pa tudi kot glasbenika In izvajalca, ki je skladatelje spodbujal k pisanju skladb za rog. Naša glasbena kultura je njegov r>eizmerni dolžnik, je še poudaril predsednik Josipovič. Na koncertu so nastopili člani Hrvaškega društva horni-stov in gostujoči glasbeniki Í2 Hrvaške in Slovenije, prodam z glasbo Rossinija, Mitjusina, Sclvjberta, Strauss«, Josplina in Dešpalja pa je povezoval Zlatko Madžar. Čestitki hrvaškega predsednika dr. Iva Jostpoviča so se po koncertu v dolgi vrsti pridružili še številni prijatelji, glasbeniki in drugi obiskovala, ki so slavtjencu želeli stisniti roko in mu zaželeli vse najboljše. Prerad Detiček izhaja iz slovenske družine v Zagrebu, kjer so živeli do druge svetovne vojne in zatem prišli v Maribor. Tam se je začel izobraževati in v tamkajšnji operni hiši tudi prvič javno nastopil, študiral pa je na zagrebški glasbeni akademiji in na njej ostal tudi po končanem študiju, postal predavatelj In tudi dekan. Več kot petdeset let je navzoč v hrvaškem glasbenem življenju kot solist, komorni in orkestralni umetnik, pedagog, organizator in redaktor komornih skladb za pihalce Borisa Papandopula. Oral je ledmo na številnih področjih v glasbi, bil je prvi diplomant roga v zgodovini zagrebške akademije za glasbo, prvi Jugoslovan, ki se je kot študent roga izobraževal na pariškem konservatoriju Consrevatoire Supérieur National de Musk^ue, prvi je pripravljal recitale In promoviral rog, solistični in-strunwit do tedaj obrobnega pomena, posnel prvo t. i. long play ploščo v Jugoslaviji in pri poučevanju v pouk uvedel popolnoma nove na-čir» dela ter oblikoval učni program za srednje šole in glasbeno akademijo. Številne hrvaške skladatelje, kot so Baranovič, Bjelinski, Šulek. Kuljeric, Klobučar, .Vatz in drugi, je spodbudil k pisanju skladb za rog, ki jih cto takrat, z izjemo Ueh krajših s klavirsko spremljavo, nI bilo. Tako je nastalo okrog trideset skladb; pet koncertov za rog in orkester, več sonat ob klavirju ali orglah, za rog in godalni kvartet itd. Vse je prvič izvajal In posr>el za radio. Kot solist Je nastopal po vsej nekdanji Jugoslaviji, v Avstriji, Nemčiji, Sovjetski zvezi ter ob spremljavi filharmonikov iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Subotice, Gottingena in Dubrov- nika, Zagrebških solistov in simfonikov HRT-ja. Nastopal je na festivalih klasične glasbe v Opatiji, Budvi, Sv. Stefanu, Ohridu, Dubrovniku, Cradcu, Amsterdamu, Varšavi, Linzu ... Prerad Detiček je kot pedagog delal petinštirideset let, večino, štirideset let, na akademiji za glasbo v Zagrebu, kot gostujoči profesor pa je poučeval tudi na akademiji v Sarajevu ter sodeloval na mednarodnih seminarjih in delavnicah vGrožnjanu, Dubrovniku in Gradcu. Njegov) učenci In študenti so prejeli več nagrad v domovini in tujini ter so predstavljali zagrebško akademijo za glasbo na mednarodnih srečanjih glasbenih akademij Evrope in tudi teh ustanov v Subotici, Sarajevu, Beogradu In Skopju. Pri Preradu Detičku je študiral tudi danes vodilni svetovni umetnik na rogu Radovan Vlatko-vic, profesor na Mozarteumu in Kraljevi akademiji v Sotljl. Svojemu nekdanjemu profesorju je ob Jubileju Čestital v pismu, prebranem tudi na slovesnem koncertu. Prerad Detičef je bil od leta t9M do leta 1991 solist v orkestrih Zagrebške filharmonije. Simfoničnega In Komornega orkestra HRT-Ja, Zagrebškega orkestra, zagrebške Opere, in Orkestra jugoslovanske radiodifuzije, dolgo je bil tudi član Zagrebškega pihalnega kvarteta. BH je član številnih domačih In tujih žirij, tudi za svetovno tekmovanje v Ženevi ter strokovnih organizacij. Za svoje umetniško delovanje kot solist in komorni glasbenik je prejel več nagrad, med drugim Red Danice Hrvatske s podobo iVarka Maruliča, s katerim ga je za posebne zasluge v kulturi leta 2003 odlikoval takratni hrvaški predsednik Stjepan Mesic. Marjana Mirkcvic P fcrad CVIičrt in ii i -n Jmlf foU .".H cili.' V.llh/ ■ ' 14. oktober Slovenščina v Dru|i fimnaziji v Varaždinu Druga gimnazija Varaždin je prejela soglasje hrvaškega ministrstva za zr»anosl, izobraževanje in šport za izvajanje pouka sloveničir>e in slovertske kulture. Pouk se bo predvidoma začel sredi novembra, potekal pa bo dve uri na teden po modelu C In na podlagi hrvaške manjšinske zakonodaje. To bo prva srednja šola na Hrvaškem, v kateri bo slovenščina v rednem učnem programu. Pobtxlo za uvedbo pouka slovenščine je v Imenu Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije dala njegova predsednica Barbara Antolič, ki je pohvalila dober odziv ter sodelovanje županijskih oblasti in pristojnega ministrstva. Varaždinska županija je pristojna tudi za vse osnovne šole v županiji, ki so zunaj mestnega območja Varaždina in je okrožnico o zanimanju za slovenščino poslala ttxll na njihove naslove. Odziv je presenetit vse, saj se je v obmejnih osnovnih šotah prijavilo več sto zainteresiranih učencev. To pobudo naj bi uresničili v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za šolstvo in šport, ki bi po neuradnih Informacijah prevzelo skrb za učiteljski kader, prostore pa tH zagotovila hrvaška stran. Pristojno hrvaško ministrstvo za zdaj še iz nobene od osrwvnih šol ni prejelo zahteve za uresničitev te pobude. Učenje slovenščine je v javni šoli na Hrvaškem doslej potekalo te na osrvovni šoli Pečirw na Reki, kjer se je ta dejavnost začela jeseni 2006 v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T in na pobudo ravnateljice Irene AAargan. Več: www.http://www.varazdinska-2upaniia. hr /index. php/novostl Marjana Mir kovic mu smučanju. Izhaja iz znane planinske druzi-r»e, saj sta bila njegova oče in mati oskrbnika Češke koče v Kamniških Alpah nad Jezerskim. Kot prvi je prismučal z najvišjega vrha na svetu Mont Everesta, prav tako je kot prvi smučal z najvišjih vrhov sedmih celin. Presmučal je številne težke stene drugih gora, kot sta rva primer Mattcrhorn ali Eigcr v Švici. Na Reki se je Oavo predstavil s filmom Prvo smučanje z najvišjih vrhov sedmih kontinetov. V filmu prikazuje svojo planinsko in smučarsko pot, Jezersko kot prekrasen kotiček slovenskih Alp, ekstremno smučanje kot šport ter seveda najvišje vrhove, s katerih je smučal neprekinjeno od vrha do podnožja. Prelep planinski večer se je končal s pogovorom s številnimi obiskovalci. Posebno razveseljujoče je bito, da so na njegovo predstavitev prišli številni mladi. kar pomeni, da ima alpinizem na Reki tudi svojo prihodnost. Vsekakor pa je bilo posebno prisrčno srečanje z reškima osvajalkama Atont Everesta, sestrami Iris in Darijo Bostljančic. Darko MoTiat WUII Bojlllct.'k: In OavoKiiiiikiiL Fotc AiUtn Hror .lii 21. oktober OS Pedn«, Reka Dan šole 18. oktober Art kino Croatia, Rek»: Oavo Kamičar, predavanje V organizaciji planinske skupine Bazovica je na Reki gostoval Davorin Oavo Kamičar, znani slovenski alpinist, gorski reševalec In ekstremni smučar. Davo je bil državni reprezentant v alpskem smučanju nekdanje Jugoslavije, potem pa se je posvetil alpinizmu in ekstremne- OŠ Pecine je ena izmed štirih šol na Reki, na katerih je organizirano učenje enega izmed manjšinskih jezikov izjema so seveda osnovne šole v italijanskem jeziku, ki delujejo samostojno. Na OŠ Podmurvice tako poteka učenje češčine, na OŠ Center makedonščine in OŠ Nikola Tesla albanščine. OŠ Pečine, prejemnica več nagrad in priznanj, je sicer vključena tudi v druge programe, kot so nenasilje, inkluzija in mednarodna izmenjava, prav tako ima oddelek za slepe in slabovidne otroke za otwnočje Pri- morsko-goransKe županije In Je edina šola na Hrvaikemi, ki ima zanje organizirano tudi knjižnico. Pri terri so stike navezali tudi z Zavodom za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in vrtnarsko šolo v Cet Ju, katere predstavniki bodo v okviru festivala Inkluzlje Reko obiskali v novembru. Pouk slovenskega jezika kot izbirnega predmeta na 05 Pečine, za katerega je pobudo leta 2006 dala ravnateljica Irena Margan in ga prva tri leta tudi sama vodila, že tretje leto zapored vodi učiteljica Vida Srdoč in ga. skladno z zakonodajo o pravicah narodnih manjšin, poučuje po modelu C. Letos Je prijavljenih 34 učencev, pouk poteka v Štirih skupinah, nedavno pa Je pristojno ministrstvo odobrilo še dodatne ure. Petnajste lanska skupina učencev te^a pouka je sodelovala tudi na prireditvi ob dnevu šole 05 Pečine, ki praznuje 136 let. Pod vodstvom Vide Srdoč so pripravili krajši in prisrčen nastop: zapeli so pesem Pojďmo na Štajersko, na harmoniki jih Je spremljal Florijan Sandalj, in uprizorili recitacijo pesmi Zlato v Blatni vasi Otona Župančiča. Časopis Vedri dani, ki so ga v šoli predstavili ob tej priložnosti, pa tudi tokrat krasi stran v slovenščini. Kot je napovedala Vida Srdoč, se bodo s programom predstavili tudi na novoletni šolski prireditvi v decembru, »terj^n^ MlfkovK fla\)dn Siifi>UI| lil Li>a -říJil Folo. .V^i láilď ■.UWc»' Maití^jjDČa ikupin« pouka ilfn""''» - Foto au)3n« Mltttovlč D' )p hilfl rurTirtiřiiwi Foto uirkovic otortkovnic r 21. oktober Acta Medlco-HUtortca Adriatic^ Kot nam je prijazno sporočil urednik dr. Anton Škrobonja, je naposled izšla nova številka časopisa za zgodovino medicine Acta Medlco-Hi-stroica Adriatica |AMHA|. Tudi v septembrski številki je objavljenih več prispevkov raziskovalcev tega področja iz Slovenije, on>enJenlh tudi v pregledu prvih desetih srečanj z naslovom Reka in Rečani v zgodovini medicine 2000-2009: Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo (Janez Fischinger, Aleš Fischinger, Duša Fischinger), Srčrrl kirurg Miro Košak (1919 2010) in njegov prispevek k razvoju kardiovaskularne kirurgije v Sloveniji iZvon-ka Zupanič Slavec, Ksenija Slavec), Mag. AAario Kocijančič (1928 2010), nefrolog (Duša Fischinger), Prof. dr. Peter Borisov (1921 2011), nekrolog (Zvonka Zupanič Slavec), časopis Je dostopen na spletni strani http:// lvcak.sree.hr/ni/5845/nq95îorf6. AAarj^ina Mitković 29. oktober Mettni muxej. Rek« Emllio Ambrosint, arhitekturne ttvatitve na Rek) In v Opatiji 18S4-1912 30. oktober Kampor, Rab Spominsko pokopališče žrtvam faâzma V mestnetn muzeju na Reki Je bila od 15. septembra do 29. oktobra na ogled razstava z naslovom Emllio Ambroslni - arhitekturne stvaritve na Reki in v Opatiji 18a4-1912, kot iesta po vrsti, postavljena v okviru cikla razstav o reških arhitektih in njihovih stvaritvah. Ob tej priložnosti je Izšla tudi monografija, ki jo je napisala Deborah Pustlsek, tudi avtorica kataloga in razstave. Oblikovanje kataloga In razstave je delo oblikovalke Vesne Rozman. Razstava Je predstavila ustvarjanje tega najpomembnejšega arhitekta na Reki v obdobju secesije, od njegovega prihoda na Reko 18W do konca živi jenja 1912. Emilio Ambrosini se je šolal v Trstu m Gradcu, reške projekte na začetku kariere Je ustvarjal v duhu srednjeevropskega hlstoricizma. Sem sodi tudi družinska vila AAitana Gorupa, danes poslopje Slovenskega doma KPD Bazovica, tudi predstavljena na razstavi. Z nastankom modernega znanstvenega urbanizma na začetku dvajsetega stoletja se je usmeril k projektiranju objektov z značilno podobo secesije, kot so hiše Schittar, Mllcenich-Cerniak, Fabich in Co-rossacz idanes glasbena šola) ter hotelov Royal (sprva v lasti premožnega trgovca Francesca Rauschela, danes sedež PG2) in Bristol. Več: www.muzej-rijeka.hr. Marjana Mirkovlć Vila Gorup (Slovenski donri' KPD Bazovica) v počastitev dneva spomina na mrtve so se (udi letos poklonili žrtvam taborišča v Kam-porju na Rabu. Poleg delegacije Mesta Rab in župana Zdenka Antesiča so vence položili tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, postar>ec Oržavrtega zbora Republike Slovenije Milenko Ziherl, generalna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije Tadeja Pušnar in predstavnik odbora taboriščnikov Rab-Gonars Herman Ja- I iKjwJBïr il«ii >poiiiliin no n.lt-T. |r MflwtnMtvaln tuill rojaMnjr rpik» IkctMnlitV« Ksenl)« Orahuim Foto Luciano fiibulK DOGODKI NOVEMBER Novo gledališko sezono v Hr\'aškem rarodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki bo odprla drama Tri sestre Antona Pavloviča Čehova v režiji gosta Iz Slovenije, znanega ustvarjalca Eduarda Mlerja, ki je za predstavo izbral tudi glasbo. V vlogah sester nastopajo Tanja Smo-je, Olga Pakalović in Jelena Lopatic, v vlogah brata In žene pa Jasmin MeWč In Andreja Bla gojevič. Scenograf predstave je Bfanko Hojnik, kostumografinja Sandra Dekanić in oblikovalec luči Oeni Šestič. Več: www.hnk-zajc.hf. Eduard Miler je s HNK Ivana pl. Zajca sodeloval tudi v lanski sezoni, ko je postavil Brechtovo Opero 7a tri groše, M bo na programu tudi v tej sezoni (12. in 14. novembra ob 19.30), poleti pa je za poletne Igre v Dubrovniku refiral odmevno In nagrajeno p/edstavo Ojdip. Reško gledališče veliko sodeluje z režiserji iz Slovenije. Nagrajevano predstavo Črnec na besedilo književnice Tatjar>e Gromača je tako režiral Tomi Janežič In velja za eno najboljših predstav reškega HNK-ja (na programu na Reki bo znova 19. novembra, v Ljubljani pa bo gostovala 28. novembra), letošnjo sezono pa bo znova gostoval Vito Taufer, ki bo postavil Maškarado Lcrmootova, premiera bo 3. februarja 2012. V okviru prireditev za otroke in mlade v reškem gledališču bo od 1. do 9. decembra na programu tudi predstava Lepotica In zver Jelene J-Zlo Tondini v režiji Vita Tauferja. Mariana MIrkovK J.- 11. rtouOTther HKO, LtitkOMM Roka 16 revija lutkovnih gjlcdattii Mestno lutkovno gledališče na Reki |GKL| bo tudt letos v sodelovanju z odga, ki govori o prvem vzponu čez obraz Sfinge v Severni triglavski steni. Maijaika MItkovIc 6. november. tfi.M HNK Ivana pl. Zaje«, Rel« Mačka na vroči piočsvinastl ttreh UOL, Režija hrtca Butj« V okviru rwve Izmenjave med gledališkima hišama bo v Hrvaškem narodnem gledališču I HNK I Ivana pl. Zajca na Reki gostovalo Mestno gledališče ljubljansko IMGL). Uprizorilo bo zr«ni dramski tekst Mačka na vroči pločevinasti strehi avtorja Tennesseeja WiUlamsa in v režiji Ivice Buljana. Več: www.hnk-zajc.hr. 11. november-13. december MMSU, Reka Blenale Kvadritaterale Bienále Kvadrilaterale v Muzeju moderne in sodobne umetmsti na Reki vstopa v šesto leto. Ustanovljen je bil leta 2005, da bi predstavili osrednje umetniške prakse Iz posameznih sodelujočih «biav, Hrvaške, Madžarske, Italije In Slovenije. Struktura in koncept se menjavata, kustosinja Jovana Stokic na letošnjem pozornost namenja elementu presenečenja, z aluzijo na politične in ideološke sfere. V okviru prireditve bo 18. novembra v AWSU ob 18. uri predavanje gostov iz Slovenije, Tevža Logarja iz Galerije Študentskega kulturnega centra (§KUC| l2 Ljubljane In Mare Vujić Mesto žensk), Več: www.mmsu-rijeka.hr. Marjana MIrkovtć 12. novembar, T9.00 Kulturni dam, Kobarid Đnevi kulturne dediščine Romeo in Juti}« (p&ie ka]) Oraimka ikuplwiXPO 8uo«lea 19 november. 19.00 športna dMsrana« Mawtinel Jeien na Grobniku. Castruoi MePZ K(>D SazMtea. zborovodja M«Ja Đobrlla Na povabilo gospoda Tomaža VIdriha, predsednika Kudturno-turističnega društva (KTDl Sveti Volar il Kobarida, se bo igralska skupina KPD Bazovica udeležila prireditve Dnevi kuiturne dediš£tr»e. Z n}o želijo združili In predstaviti delovanje slovenskiti kulturnih društev tudi Iz sosednjih držav. Doslej so vabili društva iz Slovenije, Avstrije in Italije, tokrat so povabili še driâtvi Iz Hrvaške in Nemčije. Zdenk« Jek>v£an IÏ. november tztet v Madvvjo. Babin |rob (Učk«| Planinska slti^na KK» B«0v«ca Planinska skupina KPO Bazovica bo organizirala izlet v Medvejo ter na Babin grob na Učki. Informacije v tajništvu. 11. november, 17,00 Cerkev Ranjenega Jezusa, Zagreb 20 let tlovea&kth mai v Zagrebu Duhovna sekcija in duhovni pevski zbor Anton Martin Slomšek bosta v Cerkvi Ranjenega Jezusa na lUci v središču Zagreba počastila dvajsetletnico obhajanja maš v slovenskem jeziku. Duhovno sekcijo Antona Martina Slomška, ki deluje v okviru društva Slovenski dom, vodi Olga Tkalčcc. AAaše potekajo dvakrat na mesec, vselej v Cerkvi Ranjenega Jezusa, mašuje-jo pa duhovniki iz videmske in leskovške deka-nije. Spored maš je redno objavljen pri vhodu v cerkev. Jubilej bodo počastili s slovesno mašo, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, po sveti maši pa bo v društvu Slovenski dom v Zagrebu druženje ter srečanje z vodstvom društva in člani. Več: www.slovervci.hf. Marjana Mikovič V okviru prireditve Jesen rva Grobniku 2011 se bo predstavil moçocni zbor Casuum, ki ga sestavlja približno petsto pevk in pevcev iz skupno devetnajstih pevskih zborov In skupin z območja Primorsko goranske županije ter je tako največji pevski zbor na Hrvaškem. V Castrum je vključen tudi tamburaški orkester. Med nastopajočimi zbori sta tudi MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi .S^aja Dobřila, In AAePZ Lovor iz Lovrana, kl ga vodi Dora Atohorovičlč in v katerem poje tudi več rojakov, Jesen na Grobniku poteka od 18. septembra do 10. decembra, organizator vrste kulturnih dogodkov pa Je - že skoraj dve desetletji - Katedra Čakavskega sabora Grobinščine.Več: wvm, cakavsktsabor.hr in vww.grobnik-katedra.hr. Marjsfvi Mirkovič 22- nowmber, 19.00 Slav«tt«k1 dom KPO Bazovica itacHonlta, dotiki prMrtiotti V Slovenskem domu KPO Bazovica bosta vodja planinske skupine Darko Mohar in soproga Lidija Tuškan Vohar v sliki in besedi predstavila potovanje po Madžarski. 24. november. Tfl.OO Slovenski dom KPD Bazovica Lueijvt MaHJa Šker)«nc Kulturni večer v dvorani Slovenskega doma KPD Bazovica bo posvečen slovenskemu glasbeniku Lucijanu Mariji Škerjancu 11900-1973). Delo tega skladatelja, pianista, dirigenta, pedagoga, glasbenega pisca in akademika bo predstavljeno v obliki glasberkega In tiskanega materiala z notnimi zapisi. Organizator dogodka je Fundacija L. M. Škerjanca, ki deluje že enajst let in se je v zadnjem času začela povezovati z rojaki v sosednjih državah, v želji, da W umetnine postale dostopne tudi tamkajšnjim izvajalcem. Fundacija je med drugim izdala tudi zgoščenko s samospevi znane pevke, pokojne Irene Baar, katere mati Tatjana Kralj, operna solistka in hči zrwmeniteça slikarja Toneta Kralja, je dala tudi pobudo za ta kulturni dogodek v Slovenskem domu na Reki. Marjana Mirkovic Študenti reške medicinske fakultete (MF) bodo tudi letos pripravili humanitami koncert skupine z naslovom Asklepiju In Orfejů v čast. Potekal l>o v A^armorni dvorani Pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega Primorja na Reki. Organizator je Hrvaško znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture v sodelovanju s fakultetnim odborom vseh študentov MF. Na tem, že tretjem srečanju, katerega Izkupiček (zbran s prostovoljnimi prispevki, kajti vstop t>o prost) bo tokrat namenjen društvu Klub Srce Reka, bodo nastopili tudi študenti medicine (z Zagreba, pevski zbor Lege A/tis, z ljubljanske medicirwke fakultete pa bo sodelovala Wateja Lasič. Naj dodamo, da bo skupina Asklepiju in Orfejů v čast pred tem, 21. novembra, nastopila tudi v Ljubljani, na tradicionalnem koncertu študentov ljubljanske medicinske fakultete, ki bo v Cankarjevem domu. V skupini nastopa tudi študent 5. letnika reške MF Tin Nadarevic, ki se mu zahvaljujemo za vabilo In obvestilo. Mai Jana Mirluivtć --j-k Mešani pevski zbor Slovenskega doma KPD Bazovica, ki ga vodi Maja Dobřila, Je povabljen tudi na 19, Gradiškovo srečanje |>evskih zborov, ki poteka v Dolskem pri Ljubljani. Prireditev, ki je posvečena rojstvu slovenskega pesniškega velikana Francetu Prešernu, se imenuje po dolgoletnem in prizadevnem organizatorju tega dogodka Francetu Gradišku. IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV 27, oktober MK IGK. Karlovec Slovenski dan V Ilirski dvorani Atestne knjižnice Ivana Gorana Kovačića (GK IGK) v Karlovcu so tudi letos pripravili Slovenski dan, znova v sodelovanju Z novomeško knjižnico Mirana Jarca, s katero sodelujejo tudi pri projektu Be-Ri, v sklopu evropskega programa čezmejnega sodelovanja v kulturi, ki so ga podprle tudi lokalne oblasti, novomeška občina in Mesto Karlovec. V tem okviru je potekal tudi tokratni Slovenski dan, na katerem je Andreja Moškon v zanimivem pogovoru predstavila pisatelja Matjaža Brulca. Navzoče v dvorani, med katerimi so bili tudi predsednik Slovenskega doma Iz Karlovca Si Ivin Jerman, predstavnik slovertskc narodne manjšine v Karlovški županiji Janez Jankovic in znani publicist dr. Danko Plevnik, je vimenu GK IGK pozdravil 2eljko Mavretic, napovedal pripravo posebnega meddržavnega sporazuma, ki bo knjigam olajšal pot čez mejo in zrmva pohvalil dobre stike z novomeško knjižnico. Ob tej priložrmsti jih je potrdita tudi njena direktorica Claudia Jerina Mestnik. Večer je siilenilo vabilo na prihodnji dogodek v oliviru projekta Be-Ri, razstavo slikarja Janka Orača 8. novembra v likovnem salonu Ljudevit Šestic v Karlovcu, istega dne pa bo potekala tudi okrogla miza na temo Knjige brez potnih listov. GK IGK v Karlovcu osrednja knjižnica za slovensko narodno manjilno v RH GK IGK je z bogatim fondom Knjig vîltiver-ščini od leia l*)^} osrednja knjižnica za slovensko manjšino na Hrvaškem, v njej pa je tudi sedci tamkajšnjega slovenskega društva Slovenski dom. Osrednje Mjiintce za narodne manjane so dei programa splošnih knjižnic, vključujejo pa nakup knjig v man)-širskfh Jezikih^ uporabo gradiva, organizacijo okroglih mir, predavanj In razstav ter mcdknpžnlčno izposojo. Od leta 2CX)0 devet manjšinskih knjižnic deluje v okviru ministrstva za kulturo RM; poteg štirih v Sla'rtsniji za madžarsko, češko, slovaško in avstrijsko manjšino - je v Pulju »btrKa za italijansko, v tagrcbu ta albandio, srbsko, rusinsko In ukra-jlmko ttr v Karlovcu za iLovcmko manjîino. Mai lana Mirkovk Aildi«te seje svetov, izvoljenih na volitvah 10. julija, so potekale septembra. V svetih na županijski ravni, katerih sestava se v novem mandatu ni bistveno spremenila, so večinoma potrdili dosedanja vodstva: svet v Zagrebu bo tudi v tretjem štiriletnem mandatu vodil Darko šonc, v Varaždinski županiji Barbara Antollč In Istrski Vinko Knez. Nova sta predsednika Sveta SNM Splitsko-dal-matinske županije, mag. Cveto Šušmelj, ki vodi tud) društvo SKO Triglav in Sveta SNU PGŽ DimiUlJ Jelovčan Bulatovič. Vodstvo Sveta SNM Mesta Pulj so člani zaupali Alojziji Slivar, sicer predsednici v prvem mandatu in prvi predsednici SKD Istra, Svet SNM Mesta Reka pa ocblcj vodt Borts Rejec. Svet SNM Mesta Umag sestavlja nova ekipa ii spomladi ustanovljenega tamkajšnjega društva Ajda, za predsednico sveta je bila izvoljena Danica Bojkovic. Svet SNM .WesU Split bo tudi v prihodnje vodila Naděžda EterovK. V nadaljevanju objavljamo podatke, previete z uradne spletne strani wv^v^.izbori.hr. Sveti In predstavniki slovenske narodne manjšine (SNM), vir: www.tzborl.hr: Sveti SNM na ravni županij (25 članov): Svet SNM Zagrebške županije: volitve niso potekale, kandidati niso bili predlagani. Svet SNM Varaždirtske županije: glasovalo je 15 od vpisanih 360 volivcev, izvoljen pa je svet Z manjšim številom člarstva (17): Barbara An-tolic (10, predsednica), Slavko Kotolenko 16). Igor Šerdoner (6), Blaž Gavez |5), Mihaela Hr-ženjak (5), Marijan Husak 159), Frančiška Jur-čevic (5), Božica Kolenko (S), Alojz Topolevec (5), Jana Vrček (5|, Marija Vrček (5), Marija Vujnovk (5), Karel Benko (4|, JuUjana Košir (4), Ana Mumlek (4), Olga Pospiš |4), Terezija Topolovec (4). Svet SNM PGŽ: glasovalo je 37 od skupno 2.213 volivcev: Jasmina Dlaičic (23, tretji mandati, Milan Grlica (22, tretji mandati, Zdenka Jdov-čan (22, prvi mandat), Dimitrij Jelovčan Bula-tovic (21, tretji mandat), Ivan HareJ (20, prvi mandati, Bris Rejec (20, tretji mandati, Vas-ja Simonič (20, tretji mandat). Jasna Zazijal Marusič 120, tretji mandati. Zarja Dlačic (19, prvi mandat), Boža Grlica |19, prvi mandat), Marijana Košuta Bankovic (19, tretji mandat), Dragica Rizman (19, tretji mandat), Ema Udo-vič 118. tretji mandat), Ljudmila Barbalic (17, uetji mandat), Varija Birk (17, tretji mandat), Loredana Jurkovič (17, tretji mandat), Ana Lipovac (17, prvi mandat). Danilo Troha (17, prvi mandati, Marta Vitaz (17, tretji mandat), Ana Hromin (16, prvi mandat), Ema Harej Kraljić (15, prvi mandat), Zdenka Kalian Verba-nac (15, prvi mandat), Marko Varušič (15, prvi mandat), Aterija Travner (15, t/ctjl mandat), Luka Verbanac |13, prvi mandat). Svet SNM Splitsko-dalmatinske županije: od 544 volivcev je glasovalo 24: Naděžda Etero-vlc (19), Boštjan Matjaž Kordis (19), Vera Hrga (18), Ivan Kosmos (18), mag. Cveto Šušmelj (18, predsednik), Ana Viktorija Deškovič (17), Lidija Lasic (17), Albin Pinterič (17), Sonja Mar-dešić (16), Daniela Tartaglia (16), Konrad Tratnik (16), Tatjana Kodžoman (15), Irena Novak (151, Anton Jožef Polajžer (15), Bvira Bavčevič (141, Karel Kronegger (14), Franc Maček (14), Marjeta Valerija Martić • Paukic (14), Natalija Novak (14), Breda Vojnovič (141, Jožef Žnl-dar (14). Majda Frakič (131, Siniša Kosmos (13), Branko Novak (13). Karolj Zorn (13). Svet SNM Istrske županije: 81 od 1.581 volivcev je izvolilo sestavo: Klaudlja Ana Velimiro-VIČ |53), Alojzija Slivar (48), Jamez Velkavrh (48), Damijana Pezdirc (47), Vtnko Kr>ez (45, predsednik), Bojana Hrobat (43), Jasmina Ilič Drakovic (43), Miriam Pran (43), Otmar Širec (421, Tanja Slamnik (41), Srečko Gnjldk (40|, Milena Krizman (40), Marija Langer 840), Vlasta Leka (40), Bojan Bukovnik (39), Kristina Ko-canovič (39), Olga Ana Benulič (38), Vesna Jelinčič (38). Bojan Kaučic (38), Frančiška Uzunic (38), Antonija Bubić (37), Anita Kordić (37), Smilja Marinac |36|, Drago Brirfc (35), Alojz Fi-ket (351. Svet SNM Medžimurske županije: volitve niso potekale, kandidati niso bill predlagani. Svet SNM Mesu Zagreb: volitev se je udeležilo 193 od 2.640 vpisanih volivcev, M so glasovali za sestavo: Polona Jorlnic (170), Miroslava Mira Bahun |166), Franc Strašek (1661, Alojz Kramar 1165), Darko Sonc (162, predsednik), Hedvika Čeranic (161), Katarina Furjan (161), Ivan Ku-nej (161), Anton Lah (161), Franc Rop (1601, Olga Tkalčec (160), Luka Hribar (158), Silvester Kmetic |155|, AAarjan Dirnbek (154), Borut Gulič (153), Irena Hnbar Buzdovačič (153), Jasna Kotrle (153). Marija Ana Nemec (153), Mar-jaCrnkovič (150), Nada Gajdarov (150), Marti* na Oblak (150), Vasilija Tovarloža 1150), Matija Gutlč (147), Katarina Božica Latinčić |147|, Ivanka Nikče-.flc (146). Sveti SNM na ravni mesta: Svet SNM Mesta Reka: glasovalo je 31 od skupno 1.071 volivcev: Jasmina Dlaičic (21, tretji mandat), Milan Grlica (18, tretji mandat), Boris Rejec |18, tretji mandat, predsednik), Ivan Hárej (17, prvi marvdat), Dimitrij Jelovčan Butatović (17, tretji mandat), Loredana Jurko-vic (16, tretji mandat), Marijana Koluta Ban-ković 09. tretji mandat), Marko Marušic (16, prvi mandat, podpredsednik), Dragica Rizman (16, tretji mandat), Ana Hromin (15, prvi mandat), Ana Lipovac (15, prvi mar>dat), Ema LWo-vič (15, tretji mandat), Ljudmila Barbalič (14, tretji mandat), Marija Birk (13, tretji mar»dat), Marija Travner (13, tretji mandat). Svet SNM Mesta Split: volitev se je udeležilo 21 od vpisanih 374 volivcev: Naděžda Ete-rovič 118, predsednica), Ana Viktorija Deikovic (17), Vera Hrga (17), mag. Cveto Sušmelj (17), Botjan Matjaž Kordiš (16), Ivan Kosmos (16), Lidija Lasic (16), Sonja Mardešic (16), Breda Vojnović (16), Varjeta Valerija Martič • Pauktc (15). Irena Novak (15), Anton Jožef Potajžer (15), Siniša Kosmos (14), Branko Novak (14), Albin Pinterič i 14). Svet SNM Mesta Pulj: glasovalo je 42 od 586 vpisanih volivcev: Klaudija Ana Velimirovu: (30). Vinko Knez (25), Alojzija Slivar (24, predsednica), Damijana Pezdirc (22), Bojan Kau-ĆK (19). Kristina Kocanović (19). Bojan Sokovnik (18), Vesna Jelinčič (18), Frančiška Uzunic (18). Antonija Bobnič (17), Marija Morde j • Gnjidic (17), Cvetka Celija (16). Bojana Hrobat (16). Marija langer (16), Milena Krizman (15). Svet SNM Mesta Umag; volitev se je udeležilo 14 od vpisanih 206 volivcev: Vlasta Grgtč (10). Vlasta Leka (9), Anton Pertot (9). Danica Bojkovic (8, predsednica). Vlasta Kraljevič (8), Tanja Oviika (8), Ljudmila Paolič (8), Neža Učkar 18), Eva Vrtovec (8), Boris Birsa |7), Majda Brajkovič (7), Vesna Car (7), Anton Kosmina (7), Marjan Ocepek (7), Bojan Rot |7), Svet SNM Občine Matulji: volitve niso potekale, kandidati niso bili predlagani. SVETI IN PREDSTAVNIKI SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE VRH (2011-2015) Na volitvah 10. julija 2011 je bilo izvoljenih 9 svetov in 13 predstavnikov slovenske narodne manjšine (številke v oklepajih so število volivcev v volilnem imeniku na volitvah 2011, vir: wwvi.izbori.hr), naslovi: SVETI SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE (SNM) RAVEN ŽUPANIJE (5): Svet SNM Varaidlnske županije (360), Kratka 1, 42000 Varaždin, predsednica Barbara Anto-lic, gsm; 098 281 358; dom.jv.ana®vz.t-co»n.hr Svet SNM Primorsko-goranske županije (2.213). Podpinjol 43, 51000 Reka. predsednik Dimitrij Jelovčan Bulatovič, gsm: 095 806 3531; vj.slo.nm.pgz@gmail.com Svet SNM Splitsko-dalmatinske županije (544), šibenska 3, 21000 Split, predsednik Cveto Šušmclj; gsm: 091 150 44 98; slovensko.društvo . trigla v® st. t -com. hr Svet SNM Istrske županije (1.581), Hermana Dalmatina 4, 52000 Pulj, predsednik Vinko Knez, gsm: 098 421 041; Slovenci PUiSpublic. CARNet.hr Svet SNM Mesta Zagreb (županijska raven, 2.640), Remetinečka cesta 77 b, 10020 Novi Zagreb, predsednik Darko Šonc, t: 01 6525 973; Slovenci.zagreb®zg.t-com.hr, www.slovenci.hr RAVEN MESTA (4): Svet SNM Mesu Reka (1.071), Podpinjol 43, 51000 Reka, predsednik Boris Rejec, gsm: 091 903 86 47; vj.slo.rmi.riS'gmail.com Svet SNM Mesta Pulj 1586). Hermana Dalmatina 4. 52000 Pulj, predsednica Alojzija Slivar, t: 052 215 851; Slovenci-PU^putvlic.CARNet.hr Svet SNM Mesta SpHt (374), Šibenska 3, 21000 Split, predsednica Naděžda Eterovič, gsm; 091 450 4498; slovensko.drustvo.triglav® st.t-com.hr Svet SNM Mesta Umag (206), predsednica Danica Bojkovic, gsm: 091 1742 854; damca.boj-kovic^croatia-da nexumag.com PREDSTAVNIKI SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE RAVEN ŽUPANIJE (4): Os1jeac bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, se vpisal na Akademijo za likovno umetnost (ALU( v Ljubljani |1950|, pri profesorju V^aksimu Sedeju in leta 1955 diplomiral, zasebno se Je izpopolnjeval pri profesorju Radoju Hudokitnu (1955-7), zatem poučeval risanje na soli Valentina Vodnika v Ljubljani in postal samostojni podjetnik za restavratorstvD 119M). Viktor Snoj je živci (n ustvarjal v Pobrih tn Hrastovi jah. Prvenstveno se je ukvarjal z restavra-torstvom in že leta 1952 v okviru organizacije Unesco sodelovat pri posegih na cerkvi sv. Sofije v Oiridu. Po diplomi iz slikarstva je to dejavnost čedalje bolj povezoval s slikarskim ustvarjanjem, obdeloval pa je tudi kamen. Razstavljal je že od leta 1955, ko se je prvič samostojno predstavil v Mali galeriji v Ljubljani, od 1956 jo bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Kot rcstavrator je bil povezan predvsem z Istro, zasluzen je za ohranitev velikega dela iz umetniške zakladnice njene sakralne dediščine, pa tudi v Primorju. Posebej velja omeniti ddo na Istrskih freskah in restavracije v cerkvi sv. Jelene v Lipi, Evfrazijevi baziliki v Poreču, Kapeli sv. Nikole v Rakotolah, cerkvi blažer>e Device Varije na Placi v Gra-čršču in kapeli sv. Katarine v Lindarju. Obnovil je vse oltarne slike v katedrali sv. Vida na Reki, celoten cikel fresk v kapeli sv. Bizeja v Draguču, delal je v cerkvah v Pazinu, Rovinju, Voloskem, Lovranu, Klani, Dobrinju, Rukavcu, Bakru, Crikvenici ter restavriral vrsto slik zasebnih zbirk. Bit je dolgoletni strokovni sodelavec koprskega Pokrajinskega muzeja, kjer hranijo njegove kopije fresk iz cerkve sv. Trojice v Hrastovljah (1983) ter cerkve %'i Štefana v Zanigradu (1986). Prav prvo srečanje z znamenitimi hrastovdjskimi freskami leta 1953, ko je odkril danes najbolj prepoznavni motiv Mrtvaškega plesa, je v Snojevem duhovnem svetu nedvomno pustilo nepozaben vtis, saj se je v vlogi restavratorja in slikarja v naslednjih letih kot začaran pogosto vračal v magično duhov- nost kulturne tradicije Istre in tvorno oživljal podot>e iz njene preteklosti, s pridihom fantazijskega, nadrealističnega sveta, v katerem je združevat prvine istrske in kraške pokrajine s pomenljivimi simboli In detajli v fantazijske cetotc. Vsebinsko je segal tudi v sv« pravljic, domišljije in domače folklore (panjske končnice), prikazoval delce razkroja naravnih snovi hkrati z duševno razdvojenostjo in brezizho-dnostjo sodobnega človeka. Viktor Snoj je izdal tudi tn pesniške zbirke, bil je član Društva književnikov Primorske, svoje ustvarjanje v poeziji je kot član društva KPD Bazovica javnosti predstavil na literarnih večerih v Slovenskem domu na Reki, del njegove pesniške ustvarjalnosti pa so v več številkah spoznali tudi bralci Kažipota. Viktor Snoj počiva v družinski grobnici na pokopališču v Voloskem. Vir: SBL, Naši razgledi, Novi list, TIC Hrastovlje. M«i)nna Mirkovič Pol-' r lil KionijA Oral««m, Kras Foto lg(» Bošt-ič Vclepmuflilcva Drputill h* Slewnii* « *H MtgaSaa f« OCÚ Ztl^ t« «lepnUnlK. KenjutiinIoddcM, urtđn« Uiai tfsiS»«)»:flO^«»ft >(! Ih 10 utř kcnti «an» m .T»đ pnunfct J4 u -ISS M *bî i-ùf. C«n«nlnl boniuUI U, IpM Cwt.-il (»mil* 6f»nlo As^kl tíLirJtej «Jii.'l ÎWII'« M, poŤI*; inmm<^n |i»f<ía»i|oni«fia 31. oktobri