France Modic
JŠe preden sva dobro zače-la najin pogovor, mi je pove-dal, da ima čez kakšno uro že delo - slikal bo namreč neko prireditev Glasbene mladine in da zdaj, ko je upokojen, ni nič manj zapo-slen kot prej v radijskem simfoničnem orkestru. V njem je bil fagotist celih 25 let, v pokoj pa je odšel pred pol leta. Tako sejekar »vsili-la« njegova bistvena last-nost: delavnost, nikoli kri-žem rok, le kaki dve urici po kosilu, kotje sam povedal...
»Dve ljubezni imam — glasbo in fotografijo. Prvo sem poklicno zapustil, leta so tu, z drugo pa se ukvar-jam že štizideset let in se bom še, dokler bom lahko pritiskal sprožilec,« je kot prisego povedal France Mo-dic. Rodil se je v Moravčah ,pri Velikih Laščah leta 1914, ponosno pa pove, da je to v »Trubarjevi deželi«. V Tru-barjevem rojstnem kraju Raščici je tudi sodeloval pri ustanavljanju turističnega društva, tako kot je deloval in Še deluje v Foto kino zvezi Slovenije, Tehnični kulturi Slovenije, 30 let je bil v upravnem odboru Društva orkestrskih umetnikov Ju-goslavije in turističnega društva Grmada, je sousta-novitelj planinskega društva RTV Ljubljana in aktivno dcluje v krajevni skupnosti
Stari Vodmat, kjer stanuje.
»Ko stopim z avtobusa v ,moji' krajevni skupnosti, res začutim, da sem doma, v svojem okolju, s katerim ži-vim... Predvsem starejši krajani se med seboj dobro poznamo, srečujemo se in malo pokramljamo, pa tudi kakšen problemček uredi-mo kar na hitro, na ulici,« je France Modic kratko opisal svojo      »krajevno     pripa-
dnost«. Seveda se njegovo delovanje v KS s tem še ne konča. 15 let je bil predse-dnik krajevnega poravnal-nega sveia, dolga leta dele-gat, od vselitve pa je še pred-sednik hišnega sveta. »Vna-ši hiši nimamo zaposlene či-stilke, vsak ,pometa pred svojim pragom' pa še del ho-dnika in stopnic poleg, pa imamo čisto«, z veseljem pripoveduje.
Kljub temu, da je bil glas-benik 51 let, pa sezdi, da mu je štiridesetletno ukvarjanje s fotografijo vsaj toliko pri srcu kot glasba, saj se je in
se še čuteče izraža skozi ob-jektiv fotoaparata. Poleg te-ga pa hrani tudi najpopol-nejšo fotodokumentacijo o različnih dogodkih na radiu v minulih 25 letih. Seveda je bil s fotoaparatom prisoten tudi drugod -proslave, akci-je, izleti, prireditve in drugo je ostalo zabeležno na njego-vih filmih. Med fotografija-mi pa je tudi posnetek tova-riša Tita, ki ga je napravil z nekoliko sreče. »Bilo je leta 1974vhotelu Turist. Tovariš Tito se je v njem ustavil na poti iz Kliničnega centra in ker je radio le čez cesto, sem bil seveda z aparatom takoi tam. Hotel sem ga slikati, pa mi varnostni organi tega ni-so dovolih. Vendar me je to-variš Tito opazil in slišal pre-poved ter dejal varnostniku: ,Neka slika!' Tako sem torej prišel do te dragocene foto-grafije, od takrat pa so me poznali tudi ljudje, ki so skr-beli za predsednikovo var-nost,« je obudil spomin na ta dogodek France Modic.
To je bil samo uttinek z enega področja izmed vseh, s katerimi se ukvarja France Modic, saj je težko ustrezno predstaviti tako širokega in dejavnega človeka. Zanj pa so značilne tudi naslednje besede kot odgovor na vpra-šanje, kaj si želi v prihodnje: »Upam, da bom ostal tak, kakršen sem in dajal svoj prispevek za utrjevanje naše socialistične skupnosti ter da bomo vsi s še večjim opti-mizmom gradiU naš jutri!«
Srečko Jan