21. štev.
V Kranju, dne 25. maja 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarskj list.
Izhaja vsako soboto zvaftsr
in stane za Kranj 4 K., po pu^ti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane fvM) K. ^psamczna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSirptve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in u p r a v n i s t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Mesečna priloga
„SloVwl(i TchniK"
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol sirani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vnto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniAtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo (rankirati. — Kokopisi se ne vračajo
Politični del. s m m
3
Zora puca, bit' de dana!
Po dežju je! Razgrnili so se oblaki in zasijalo je solnčice milo, tako prijazno in oživljajoče, da se nam veselja topi srce. Več nego smo pričakovali, prinesla nam je splošna volilna pravica. Odkrito rečeno, bali smo se, da se vtopimo v »črnem* morju, toda glas naroda je govoril 14. in 23. maj-nika 1907 drugače, in govoril je v prid svobodi in napredku, govoril je gromkim glasom tako, da dirom slovenske domovine ne bode možno utajiti tega glasu. Zmagali smo v Ljubljani, v naši beli Ljubljani, zmagali smo na kršncm Krasu in zmagali smo v pi obujeni naši zeleni Štajerski. Vsa čast volilcem, ki so naprednega duha in svobodnega mišljenja šli za zmago v boj!
Pa napravimo trezen in resen račun. Kdo je zmagal?
Zmagala je stranka, ne pa pojedinec, zmagala je stranka, katero prošinja svobodna misel, zmagala je stranka dostojnega obnašanja, zmagala je stranka, ki je bila in je poštena! Radi tega se pa tudi ni čuditi, če so tej stranki — nikakor ne vsled terorizma, kakor trdi lažnjivi kljukec od včeraj — pristopili morda, kontrolirati tega ne moremo, pošteni člani socialne demokracije, ker je vendar socialna demokracija napredna, svobodomiselna in vsaki reakciji nasprotna. In naj že bode to v Ljubljani ali drugod. Pošteni ljudje se povsodi najdejo za skupno pošteno delo, nazadnjaki in
•poštenjaki ožlindrane slave* pa delajo in delujejo, kakor je pač takim poštenjakom primerno. V zabavljanja, psovke in take ostudne, gnjusne, človeka nedostojne napade se mi, ki smo poštena stranka, ne bomo spuščali, ker nam je to nemogoče. Gnojnica se cedi le raz gnojišče. In toto pa moramo reči, da je biia oficijelna kombinacija na-prednjakov s«'- socijalnimi demokrati — izvzemsi Ljubljano — povsodi srečna. Večalimanj je vsak od nas socijalni demokrat, ker vsak živi le od zaslužka. Fikcija je, če se naziva slovensko liberalno stranko kot stranko buržojaistov. Katera slovenska mati pa je že rodila otroka, ki bil namenjen <frugcs consumere nati»? Mislimo in prepričam smo, da nobena. Če pa kdo s trudom svojih rok ali z duševnim delom kaj pridobi — ali ni vsak delavec svojega plačila vreden!
In narodnosti potajiti pa tudi ne more in ne sme noben Slovenec, kaj je desetkrat socijalist. Ker bolj nego vera — za katero po izreku gosp. nekronanega kralja klerikalne Slovenije „se pri nas ne vpraša" — je narodnost še pred porodom v nas vcepljena, ker smo rojeni iz matere slovenske, ker smo in hočemo biti zvesti sinovi zemlje slovenske.
Sedaj smo pa pri točki, katero nam je posebej po vda riti.
Nič bolj ostudnega ni, nego fakt, da je so-vraženi Nemec podal roko bratu Slovencu zoper brata Slovenca! Stud in sramota enemu kakor drugemu izmed obeh zaveznikov! nGeduldete Mitbev/ohner" so si nap^ /ili predvčerajšnjim, 23. majnika 1907 svoj špas, da so, opirajoč se na od slovenskih kmetskih žuljev sezidano in
stvorjeno »Krainische Sparkasse", nastopili očito in oficijelno proti slovenski napredni stranki, češ, Hribarja moramo vreči, ker je po besedah nemške .Parteileitunge" intrigant v .slovensko-nemški zvezi" — katere v političnih vprašanjih nikdar b ilo n i in se je to le g. dru. Egerju na shodu sanjalo, da bi lokavo pridobil nemške in nemšku-tarske volilce zoper kandidata Ivana Hribarja, kojega Nemci in tisti grdi nemškutarji sovražijo baš radi tega, ker je ekskluzivno naroden Slovenec in Slovan.
„Slovensko-nemška zveza", kje pa si in kje si bila? Odgovor je lahak in g. dr. Fran Papež bivši deželni odbornik za Kranjsko, ga bode potrdil : Slovenski klerikalci in nemškutarji ter pičli Nemci smo se leta 1894 zjedinili, da smo samo-slovenske napise v Ljubljani strmoglavili v deželnem odboru kranjskem. Ni treba nobene besede več.
Dan 23. majnika 1907 nam je pa zopet prinesel politično bratstvo slovenskih klerikalcev in ljubljanskih nemčurjev in tistih Nemčkov, ki živijo od slovenskih grošev. „ Slovenec" je trobil dannadan, kako si je treba vsakega volilca zapomniti in zapisati, ki ne bi volil tako, kakor želi gospoda na »Korarskem ringu". Dobro, to je bilo pred dežjem, sedaj po dežju pa bomo mi drugače sodili. Vsak Slovenec, naj je volil tako ali tako, — kaj nam mari — storil je, kakor je hotel; toda, da so si Nemčki in nemškutarčki dovolili tako neprevidno igro, nastopiti zoper napredno slovensko meščanstvo v Ljubljani, to si bomo pa zapomnili in iz tega izvajali tudi konsekvence, ker jim je bila tn igra docela
PODLISTEK.
t Jožef Stare
slovenski pisatelj.
Dne 13. t. m. je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj, Jožef Stare, c. kr. profesor v p. in bivši ravnatelj realne gimnazije v Belovaru na Hrvaškem.
Jožef Stare se je porodil v Ljubljani leta 1842. Oče bi bil rad videl, da bi njegov sin Jožef postal trgovec Zategadelj ga pošlje v šole na Reko. A bolj nego trgovina jo mladeniča veselila gimnazija, katero je dovršil z odličnim uspehom leta 18G2. Na Reki se je marljivi dijak naučil dodobra hrvaščine, laščine in tudi nekoliko francoščine. Med profesorji je na Stareta najbolj vplival znameniti slovenski pisatelj Janez Trdina, ki je tista leta učiteljeval na reški gimnaziji. Trdina je Stareta navdušil za svoj predmet — za zgodovino, kateri se je tudi posvetil Stare na vseučilišču v Pragi. Ko je dovršil svoje študije, je deloval kot gimnazijski učitelj v Usjeku, v Požegi, v Varaždinu, v Zagrebu, vodil nekaj let realno gimnazijo v Belovaru, pa se vrnil iz zdravstvenih ozirov v Zagreb. Pred par leti je stopil v pokoj in se naselil v svojem rojstnem mestu Ljubljani.
S Staretom izgubljamo Slovenci znamenitega zasluženega književnika. Deloval je premarljivo na zgodovinskem in pripovednem polju, z uspehom se je poskušal tudi kot prevajalec.
Za «družbo sv. Mohorja* je napisal obširno delo »Občna zgodovina za slovensko ljudstvo*, ki
je izhajata od leta 1874 do leta 1891.   Vse delo obsega 15 snopičev.  Staretova zgodovina se odlikuje po gladkem jeziku in spretnem pripovedovanju. Posebno lepo in navdušeno je opisal zgodovino Slovanov.  Stare je napisal k zadnjemu snopiču svoje občne zgodovme kratek zagovor, kjer razklada načela, po katerih se je ravnal pri spisovanju zgodovine in kjer izraža naposled željo: »Najbolj pa bi želel, da bi se mi izpolnila še jedna želja, ki sem jo imel, spisujoč občno zgodovino. Mislim namreč našo šolsko mladino.  Njo sem v duhu vedno imel pred očmi; v njej sem hotel obuditi veselje do zgodovine, katerega ji šolske knjige same brez vtščegr. učitelja ne morejo dati.  Če sem to dosegel, potem se bodo med mladimi Slovenci kmalu našli, ki se bodo posvetili zgodovinski znanosti ter z novimi močmi delali dalje na razvoj zgodovinske književnosti slovenske.*   Ta želja se je Staretu izpolnila v polni meri.  Se danes je njegova poljudno in iskreno pisana zgodovina slovenskim dijakom jako priljubljeno berilo in v marsikaterem slovenskem mladeniču je prav ta zgodovina vzbudila veselje in ljubezen do preža-nimive zgodovinske vednosti.   «Občna zgodovina* je Staretovo najznamenitejše književno delo; ž njo si je postavil v našem slovstvu neminljiv spomenik.
Stare se je odlikoval tudi kot spreten, nadarjen pripovedovalec. Za « Ljubljanski Zvon* je napisal tele povesti: <Vinko*, «Prvi sneg*, «Vanda», <Zadruga», «Koline» in «Lisjakova hči*. Staretovo povesti se vrše deloma na Slovenskem, deloma na Hrvaškem. Kakor Kersnik, opisuje tudi Stare v prvi vrsti mulomeitne razmere. Bralcu se
prikupi Stare z nenavadno lepim jezikom in z mičnim pripovedovanjem. — Za »Ljubljanski Zvon* je napisal Stare tudi lepo število prezanimivih »P i sem iz Zagreba*. V teh pismih razpravlja Stare kratko, a jedrnato o gledališču v Zagrebu, o »Matici Hrvaški,* o »Jugoslovanski akademiji* in poroča o zaslužnih hrvaških slovstvenikih in veljakih povodom njih smrti ali ob posebnih slavnostnih prilikah. Staretova »Pisma iz Zagreba* so v našem slovstvu neka posebnost. Do danes jim nimamo na stran postaviti nič podobnega.
Za »Slovensko Talijo* je Stare prevedel osem iger, namreč: »Blaznica v prvem nadstropju*, veseloigra, češki spisal F. F. Sambark; »Gospod Čapek*, ali »Kaj me nihče ne pozna?*, veseloigra, poljski spisal grof Aleks. Fredro; »Ljubljanski postopač*, češki spisal J. K. Tyl; »Naprej, mati*.— Požigalčeva hči*, resna igra, češki spisal J. K. Tyl; »Svara mestu mlade*, veseloigra, poljski spisal Korzenowski; »Telegram*, veseloigra, češki spisal Pfleger; »Ženin od gladi», veseloigra, češki spisal Jan Neruda. Med temi igrami sta se zlasti »Blaznica v prvem nadstropju* in »Telegram* pri nas neštetokrat predstavljali. Tako si je pridobil Stare tudi za razvoj naše dramatične književnosti (epe zasluge.
Lansko leto se je oglasil v « Slovenskem Narodu* in popisal v nekaterih podlistkih zanimive spomine iz življenja svojega učitelja Janeza Trdina na Ki ki ter mu tako postavil lep spomenik hvaležnosti.
Da ga ni prehitela smrt, bi nam bil Stare gotovo še napisal kaj lepega.  V prvi vrsti bi bil
nepotrebna. Zapomnili si bodemo to tako gotovo, kakor si je zapomnila cesarska vlada kupčije ekcelence Balohovega Jožeta v Aleksandriji. In bal ta Balohov Jože — bivii slovenski poet, sedaj renegat — je udaril na struno, ki naj brenka odsihmal nemilo po ušesih nemAkih in ncmčurskih trgovcev in obrtnikov. Svoji k tiojim — in wde>. na lačni klopi! Tako ja in tako mora biti. Po deiju je in viak gre lahko tvojo pot. Zavedni Slovenci te bomo pa vedeli ogibati tistih, ki to delali dne 23. majnika na tramoto bele Ljubljane.
Kaj pa ima Nemec v Ljubljani govoriti. Nič! Vesel naj boda, da te mu «život redi in pas»». — Odločen odpor j« najboljši odgovor na postopanje nemške stranke v Ljubljani, ki ta je tako daleč tpoiabila, da je zatajila celo tvoje fundamentalne principe, principe napredka, naprednega mišljenja. Njena zastava je bila dne 23. maja omadeževana, ker ta ttremba sploh nt več zvesta svojim načelom, podavši se v talotten boj za monštrancarja proti odkritemu naprednjaku. — flanbaf
Tudi pri nas bode prišel dan plačila in upamo zanesljivo, kakor vsa znamenja kažejo, da bomo plačevali mi, toda v isti valuti, kakor se je nam u p a I o. In vseh dni le tudi ni konec. Oko za oko, zob za zob — bodi naše geslo. Iskali ste sovraštvo, našli ste isto v tistem momentu, ko ste pozabili na svojo ljubezen. Kar nam, to vam. — Kdo bo srečnejši v boju, to se že tedaj vidi.
Jasni se, črni oblaki se razgrinjajo, vedro nebo se kaže, solnčice sije in zadovoljnost nas navdaja, kakor kmetovalca, ko sc napravi «vreme*. Splošna volilna pravica je predvčerajšnjem 2.'». maja 1907 izvabila mnogokatercinu solzo veselja, klevetnikom pa razne želodčne krče, ki naj jih zvijajo do samemu sebi izkopanega groba.
Vsak pa, ki je Čital brzojavke s Krasa in Štajerskega, vsak pa, ki je videl vihrati belo zastavo nad belo Ljubljano, vsak pa, ki je t ponosom zaslišal prvi strel raz ljubljanski grad, to znamenje moči in samozavesti slovenske metropole, vsak pa, ki je videl demonstrujoče množice ljubljanskega prebivalstva napram grdim nemčurjem in farizejskim klerikalcem, vsak je za-klical iz dna duše: Zmagala je svobodomiselna stranka, vsak je zaklical:
Zora puca, bit' će dana.
V Kranju, dnr '25. moji.
Nauoduena pogajanja. Tc dni pošlje avstrijska vlada svoje predloge v nagodbenih vprašanjih ogrski vladi in sicer v obliki formuliranih zakonskih načrtov. Ogrska vlada bode poslala istotako svoje protipredloge. S tem so nagodbena pogajanja postavljena na konkretnejšo podlago. — Avstrijska vlada namerava državnemu zboru takoj
on mož, ki bi nam bil lahko sestavil poljudno pisano zgodovino slovenskega ljudstva. Blag mu spomin in lahka zemljica domača!
Opat Saba.
Spisal H. S e r g j e j e v. Dalje. »A kako se je zopet to izvedelo?* je poprašal
Niko.
•Prokleto, Človek je včasih nepreviden. Ko so jo namreč ugrabili in pripeljali v ono votlino, kjer bivam jaz, ako nisem v samostanu, so jo seveda slekli in uganjali ž njo raznovrstne burke. Moj namen je bil, da jo odvedem jaz v samostan, a vražji ljudje so mi postali kar uporni in mi zagotovili, ako Ivke ne prepustim njim, mi odrečejo vsako pomoč in seveda kaj sem hotel druzega, kot ugoditi jim Željo. Ko so jo na smrt izmučili, so jo menda vrgli v potok, ki dere skozi votlino, a krilo so pustili v moji jami. Emanucl pa je zapazil takoj tisto že skoro trohnelo cunjo in jo vrag še prav natanko opazoval. No, gotovega še ni nič, da bi potem prišli na sled, ali mogoče je. Pa naj že bode tako ali tako, napadejo me, kar sem želel, in to je dovolj. >
•Da v nedeljo ponoči,* je pripomnil Niko. Po kratkem premisleku pa je nadaljeval Saba:
•A sedaj je zopet vrag, ker na dveh straneh ne moremo biti, premalo nas je, A Emanuela in Pepota bi tudi rad ujel, da mi no škodujeta.*
•Nič, nič ne skrbi! Gjure je vse dobro premislil, da se jo ree čuditi njegovi bistroumnosti,
po otvoritvi precizirati svoje stališče v nagodbenih rečih.
Manifest česko-slovanske socialne demokraciji. Češka socialna demokracija je izdala manifest na narod v kateremu javlja, da si je v svesti velike odgovornosti, ki jo zadeva z uidom volitev. »Sprejemamo to odgovornost tako za na-daljno usodo naroda, kakor tudi za usodo tlačenih plasti vseh narodov. Nale ravnanje vodi prepričanje, da je narod, gospodarsko krepak, politično svoboden in kulturno visoko stoječ, odločilni faktor in da njega moč rase s povzdigo kulturnega in gospodarskega nivoja najširših ljudskih plasti. Zatorej si bodemo prizadejali vse, da dobi naš narod povsod in tudi v večjezičnih pokrajinah redne
1 o 1 e, da sc naše šolstvo s potrebnimi novimi šolami, posebno šc z ustanavljanjem strokovnih in srednjih šol in z ustanovitvijo drugega češkega vseučilišča na Moravi izpopolni. Kot sinovi čcskoslovanskcga naroda bomo zastavili vse svoje moči, da doseže naša materinščina svojo pravico in da se pripozna ne le v parlamentu, temveč tudi kot notranji uradni jezik. Navdaja nas veselo prepričanje, da bomo v parlamentu, v katerega stopamo in ki bo, kakor upamo, ustavodajalen parlament, v zveri s socialno demokracijo drugih narodov storili uspešne korake, da sc preobrazi ta država v federacijo svobodnih narodov, in da sc končno našemu narodu pripozna popolna pravica, kakor tudi družini tlačenim narod m avstrijskim." Manifest poživlja lociatno-deinokraticne volilce, da vztrajajo v socialno-demokiatičkom taboru, pripravljeni za nadaljnc boje. ^Zagotavljamo vas, da bomo vselej in povsod, in če bode treba, z lastnim telesom branili pravico in svobodo."
Pogajanja med hrvatsko koalicijo iu ogrsko
Vlado glede službenega jezika na državnih železnicah so končala brez vspeha. ker je ogrska vlada označila hrvatske zahteve za ncvsprejcmljive.
Stranke v državnem zboru. Doslej je znanih vsega skup 408 izidov. 108 mandatov je še neod-danih ali pa je izid še neznan. Vzlic temu je že danes popolnoma gotovo, da bode soeialno-demo-kratična frakcija najmočnejša v dunajskim parlamentu. Sedaj razpolaga že z 82 mandati; nekaj mandatov prejme še v Galiciji. No sežemo previsoko, če cenimo socialno-demokratični klub na 86 poslancev; po tern številu bode tvoril šesllnko vseh poslancev in bo najvplivnejša parlamentarna skupina. Izmed Slovencev bo na Dunaju 4, oziroma 8 na liberalni program voljenih poslancev, dalje
2 slovenska narodnjaka (v Trstu in Istri in oziroma 15 slovenskih klerikalcev). Z juga pride v zbornico II Hrvatov in 2 Srba. Italijanskih poslancev (liberalcev in klerikalcev) je izvoljenih 14. Od nemških meščanskih strank je najmočnejša krščansko-socialna stranka, ki ima sedaj GG mandatov. Katoliško središče 31, nemška ljudska stranka 25, nemški liberalci '24, agrarci 18, vsenemci (Wol-fovci) 14, vsenemci 4, končno en radikalni Nemec in en svobodni socialist. Izmed Čeških meščanskih strank so najmočnejši agrarci s 33 mandati, Mlado-Čehi, ki jih imajo 22, klerikalci 11, Staročehi 5, državnopravna koncentracija 10 in dva napredna (realista). Doslej jo izvoljenih pet Rusinov, pet
Le poslušaj! Polovica tvojih naj pričaka pri tistem starem hrastu v bližini votline, da pride Gjure in potem počakajo vsi skupaj Emanuelovega prihoda in njegove čete. Tvoji naj se delajo, kakor da hočejo napasti tudi votlino radi tebe, češ, ker imaš notri mnogo bogastva. Emanuelu bo pač vseeno, ako se izdajo za roparje ali karsibodi, vesel in zadovoljen bode vsekakor, da moro napasti votlino z večjo močjo. Pri tem pa naj stopi eden izmed tvojih k Emanuelu in mu nasvetuje, da naj stopijo Emanuelovi k oni votlini pod hrastom, češ, da tudi ona vodi iz volčje jame in da jim no uideš. Seveda samo polovica in druga njegova polovica naj straži pri pravem uhodu. Emanuel pa naj na čelu tvojih, ki mu morajo povedati, da poznajo notranjščino jame, potem jih gotovo vzame seboj, gre dalje v votlino, in ko prekoračijo brv, naj padejo po njem in ga zvežejo ter ga spravijo v tisto votlino, kjer bivaš včasih ti. Druga polovica tvojih, katerim bodeš na čelu seveda ti, naj prepleza grajsko obzidje. Psov v gradu ne bo, ker jih vzemo seboj in lestva bode že pripravljena med tistimi skalinami na zahodni strani gradu. Brez vsakega napora lahko ugrabite Floro in Loti in se po ;te potem v volčjo jamo. Ali ni to zvita misel?*
Saba je nekaj časa molčal in premišljeval, potem pa se glasno zasrnejel.
•Že vidim, da nosiš ti in tvoj Gjure pamet v žepu. Poglej, to je nemogoče. Petku se tudi res posreči prvo, kar je m ogoče, da bode šel Emanuel z mojimi y votlino, da ga ondi zvežejo, a Pepo — pomisli I Ta je zvit in ne bodo ital celo noč pred
Romunov in en Poljak. — Po dotadanjem izidu
— U a liri ja je izvzeta — so antiklerikalni elementi v znatni većini.
Zgodovina troiveie. 20. maja je minulo pet-indvaj-kt let, odkar se je sklenila zveza med Av»lro-O/^ko, Nemčijo in Iblijo. Ob tej priliki podtja • Frkf.Ztg.» zgodovino trozveze. — Obs*g tro/.veze ni določno znan; posneti te ga da le iz objav raznih diplomatov in i', vsebine starejše avstrijsko-nemške zveze. Hodila se je Irotveta is potrebe Nemčije, da si ugotovi in utrdi pridobitve iz nem-ško-fcancoske vojne. I Vvotni Bi.smarkov načrt je obsegal tri cesarstva: Nemčijo, Rusijo in Avslro-Ogrsko, toda rusko-turska vojna in berlinski kongres sta ta načrt pokopala: Rusija, ki jo je Bis-mark spravil ob sadove zmage; se jo Nemčiji odrekla. Italijo je privedlo v trozve^.o poslabšanje razmerja do Francije; v Franciji je bila na krmilu klerikalna stranka, ki je oznanjala kar očitno vojno proti Italiji. — Prememba svetovno-političnega položaja je vzela trozvezi mnogo eksistenčne opra-vLvuesti. Med Francijo in Rusijo je došlo do defenzivno zveze, s čimer je bilo v Evropi ustvarjeno ravnovesje; tudi razmerje Francije in Italija ro je med tem zboljšalo. Trozveza korenini danes več v tradiciji, kot v potrebah mednarodnega političnega položaja.
Volilna statistika na Moravi. Na Moravskein so prejeli klerikalci 128.800 glasov, socialni demo-kralje 10O.H0O, agrarci 42.1KJ0. Mladočehi in naprednjak] 39.850 in Staročehi 10.270 glasov.
Vspehi kolonijalne konieronce britanske. Kolonijalna konferenca, ki jo poleg obilico vsakovrstnih zabavnih priredb imela nekaj resnih posvetovanj, ni rodila — kakor je bilo pričakovati
— velikih v spono v. Vzroka sta dva: liberalna vlada, ki si je pri poslednjih volitvah priborila veliko večino, ne kaže imperijalističnih teženj. Na drugI strani pa separatizem kolonij ni na-klonjen poskusom, ki vedejo koncem koncev v centralizem. — Najvažnejši uspeh pravkar zaključene konference je ustanovitev kolonijalnoga kronskega sveta: ministrski predsedniki se odslej ne bodo več shajali na poljubno vabilo angleškega kolonijalnoga urada, temveč tvorijo samostojno korporacijo sparlamentnim tajništvom v Londonu in rednimi štiriletnimi zbori.
— Daljo seje sklenilo izmenjavati častnike posameznih armad v svrho unifikacije britanske armade. — Na polju medsebojnih carinskih ugodnosti konferenca ni rodila nobenega praktičnega sadu; pač pa se jo iz debat videlo, da Chamberlainova ideja britanske carinske unije še ni pokopana in da bo estala še dalj časa v ospredju britanske politike. — Važno uredbe so se sklenile glede poštne, brzojavne in pa-robrodne zveze posameznih britanskih držav, ki odslej v medsebojnem prometu ne bodo več vezane na posredovanje tujih držav.
0 nameravanem atentatu na ruskega carja je znano: Zarotniki so hoteli umoriti ne To carja, ampak tudi malega careviča in edinega carjevega brata velikega vojvodo Mihajla, ki stanuje v Gačini. Vsi atentati so imeli biti izvršeni sočasno. Neki podčastnik telesne straže je naznanil predpostavljenim, da sc mu je ponudilo 10.000 rubljcv in potnico za inozemstvo. Reklo so mu jo, naj navidezno sprejme ponudbo in naj nadaljuje pogajanja z zarotniki. Doslej so prijeli do 80 oseb, med njimi
votlino, videč, da iz jame nihče ne pride, celo Emanuel. Gotovo udari v jamo s svojimi služabniki in moje lahko premaga, ker jih bode samo sedem, ker druzih sedem pojde z menoj. Lahko oprosti potem Emanuela in rešena sta zopet ter mi v večno nevarnosti. Sedaj naj so pa vrnem jaz z Loti in Floro v votlino in padem jim kar v naročje. Veš, da nas pomeljejo, kakor suhe peško in oslo-bodijo obe deklici. Prokleto, ta je slaba. Proti jami, kjer jo Pepo s psi, jaz niti sam ne smem, no pa še z zvezanimi deklicami in pomočniki. To nikakor ni mogoče. Človek mora biti pač previden, ker stvar ni tako lahka. Prvo se jim pač lahko posreči, da ujamejo Emanuela na tak način, a Pepo ga bode oprostil, to ti zagotavljam. Ne poznaš ga!»
• Kaj pa hočeš storiti?* jo skoro jezno prašal Niko.
•Drugače mora biti, nko hočem, da pridejo vsi trije meni v pesti in to pa sc mora zgoditi.*
• Drugače ne bo mogoče. Meni so zdi, da ne,» je pripomnil Niko.
•Prokleto, ako jih v nedeljo v noči ne dobim, naj se no imenujem več Saba, ampak puhloglavec. Torej sedaj me poslušaj in natanko tako sporoči Gjuretu. V nedeljo popoldne pošlji ti nekoga v grad, češ, da si zelo bolan in tako bode odš^l iz gradu in naj pride k meni v jamo. Tam mu pač jaz dalje naročim. Za slučaj pa, da bi mene v jami no bilo, mu povej ti. S polovico mojih, ki ga bo čakala v jami, naj čaka ponoči pri onem hrastu in naj na način, kakor si je sam izmislil, ujame Emanuela. Ali, naj nikar ne pozabi, ko pridejo čroz brv, odtegniti dušek, ki so položene črez pre-
I. prllol« „Gortnlcu" it. 21 Iz 1.1907-
nekega docenta z liceja Imperatorja Aleksandra. Baje je neki poslance levice zelo kompromitiran. V prostorih kluba socialističnih poslance? je bila celo noč hišna preiskava. Med osebami, ki so bile tam zbrane, je bilo okoli 50 iensk, izmed katerih nekatere niso hotele povedati imena. Deset oseb, med njimi tri odvetnike, so oddali v drzavno-policijski zapor. Konliscirane dokumente, 00 kilogr. težke, ao prepeljali s vozom na policijo. Poilance so po strogi preiakavi izpustih. Telefonirali ao takoj Stolipinu, ki je odgovoril, da ae ne more vmešavati v zadeve drž. pravdništva.
Zarota proti ruskemu carju. Poročilo o zaroti proti carju ae izprva niti verjelo ni, veljala ao za manever desnice, ki je hotela 2 njim izsiliti iz kadetov obsodbo političnih umorov. Ta načrt se ji temeljito izjalovil, kajti duma je ob odsotnosti socialnih demokratov, socialnih revolucijonalcev in trudovikov sprejela resolucijo, v kateri izraža veselje nad tem, da se je načrt zarotnikov izjalovil. Kadetje stoje glede političnih umorov na stališču, da isti takoj ponehajo, čim preneha reakcija s svojimi atentati. — Pač pa ao vesti o zaroti povzročile popolno ločitev skrajne levice od kadetov. Tnalo viki in socialni revolucijonarci so sledili socialnim demokratom v skrajno opozicijo. V socialni demokraciji obstojita glede taktike dve smeri: t zv. boljšoviki pod vodstvom Ljenina stoje na neparlamentarnom stališču. Parlament jim je agita-cijjka tribuna, iz katere s plamenečimi govori podžigajo revolucijo v deželi. Menjševiki pod vodstvom Plekanova ne stoje na tako intranaingentnem stališču. Oni ao povzročili, da ae je stranka udeležila volitev in poslala v dumo 04 poslancev. Sedanjo revolucijo smatrajo v prvi vrsti za politično in ao prepričanja, da mora stranka podpirati napredne meščanske stranke v boju za politično svobodo. Važna odločitev v taktičnih vprašanjih pade nedvomno na sedaj v Londonu zborujočem kongresu.
Dopisi, h s e3
□ □□□a
najhujše na tem, ker ne more nikogar več prisiliti, da ne bi volil po svojem prepričanju. Ne, g. župnik, brezverstvo ae ne širi po jeaeniški občini, pač pa ao pričeli ljudje rabiti avoje lastne možgane, ki jih imajo vendar zato, da ž njimi mislijo. Kadar pa človek misli, gotovo ne bo hodil slepo v boj za «vero>, če ae gre pravzaprav le za — denarno biiago. Sicer pa tudi mi umevamo bolečine katoliškega duhovnika, ki vidi, da ae ljudje ne dajo več breimisclno loviti na limanice, kakor ne-godni srakoperji.
— Socialni d e m o k i a j e so izgubili pri volilni komiaiji na Savi 86 glaaov, ker je bilo na rdečem listku tiskano ime kandidata priljeplieno na glasovnici. Komisar Kor din se je postavil na stališče, da so take glasovnice neveljavne. Boječi komisar je s tem klerikalcem silno ustregel l
— Tovarniško vodstvo se je precej vidno izpostavilo za izvolitev Pogačnika. Ravnatelj Trappen je prišel k volitvi z odprto glasovnico, kakor bi hotel s tem demonstrativno pokazati svoje simpatije za klerikalno stranko. Ne prihaja nam niti na misel, da bi se morda radi tega razburjali ali pa premišljevali, kako morejo izvestni ljudje spraviti tako politično stališče v soglasje a svojim prepričanjem in svojim značajem, eno pa vendarle lahko povemo, čez sedem let vse prav pride! Podpirali bomo vsakogar, ki bo skušal spraviti klerikalni duh izmed delavstva in potem pride dan, da se še srečamo a temi dičnimi gospodi !
— Grebeni ao vpadli našim navdušenim klerikalcem, ko so uvideli, da bodoči državni zbor vendar ne bo tako črn, kakor so z gotovostjo pričakovali. Na Kranjskem je ljudska neumnost sicer še jako razširjena bolezen, toda drugod so se že pošteno otresli klerikalnih prijavk. Zlasti delavstvo je pokazalo, da je bojevnik za svobodo in napredek 1
— Lepprizorsenudil Jaseničanom pretečeni teden na kolodvorskem peronu. Šest vrlih koroških duhovnikov je pelo tamkaj slovenske narodne pesmi. Kranjskogorski kaplan, ki se je nahajal nekje v bližini, je čutil potrebo jih opominjati, češ, da se kaj takega ne spodobi. Pa moral jo je odkuriti, kakor poparjen kužek. Koroški duhovniki so mu prav razločno povedali, da si ne pustijo v tem oziru od nikogar ugovarjati, najmanje pa od kranjskega farja, ki dela celemu svetu sramoto. Par pikrih je padlo tudi na dr. Šušteršiča, ki je tako čedno baranlal s Koroškimi Slovenci 1
— Škofov sprejem o priliki birmovanja na Jasenicah je bil nad vse hladen. Od 33 občinskih odbornikov jih je prišlo k sprejemu le 6, reci šest, in sicer: Anton Luckmann, Anton Pon-gratz, Jakob Vovk, Anton Cebulj, Ivan Krive in Janez Debeljak. Sploh ni bilo nikjer zapaziti kakega navdušenja ali pa zanimanja.
— ('lastno diplomo je izročila na binkoštno nedeljo deputacija jeseniškega <Sokola» br. B. Dreniku kot svojemu častnemu članu.
— Godba se je ustanovila na Jasenicah. Misel ni napačna toda stvar se je začela na tako neroden način, da zelo dvomimo, če se bo resno vzdržala.
— Poročil seje minule praznike g. Janko Pretnar z gospico Ivanko Ferjanovo z Jesenic, Čestitamo 1
Jeseniške novice.
— Po državnozborskih volitvah. Z velikanskim ponosom pripoveduje «SIovenec» o zmagoslavnem prodiranju klerikalne misli na Jesenicah. Z največjim naporom so si pridobili 493 glasov, napredna in socialno-demokratična stranka pa brez vsake agitacije 371 glasov. Kdor pozna razmere na Jesenicah, ve, da je bilo pred par leti še vse klerikalno in ni bilo v celi občini dobiti svobodomiselnega časopisa. Državnozborske volitve so jasno pokazale, da pri nas klerikalna stranka vidno propada. Kmetje prehajajo v napredni, delavstvo pa v socialno-demokratični tabor. To je dejstvo, ki ga ne more utajili niti najzagrizenejši klerikalec.
— Dokaz za našo trditev je bila nedeljska p r i d i g a jeseniškega župnika g. Zabukovca. Milo se je tožilo s prižnice, da «brezverstvo* na Jesenicah tako napreduje. V župnišču baje celo vedo, kako bo posamezniki volili. Nam se zdi sicer ta trditev smešna, a vendar se vidi, daje duhovščini
pad, kajti tako zabrani pot in zmeša sled Pepotu. Mene naj ne pričakujejo. Lahko pustijo Emanuela skritega in zvezanega seveda v moji votlini, katere Pepo gotovo ne najde, tudi ako naredi brv. Sicer pa itak ne bodo znali, vodi li votlina še dalje ali ne. Tudi lahko vsi odidejo po jarku zopet na prosto. Tako so varni, da jih nihče ne zasači, kajti za oni mali vhod pač nihče grajskih ne zna. Kar se tiče mene, bodem že sam uredil, da obe dovedem v samostan in odtod pridem po rovu po Emanuela. Tako se nam lahko vse posreči in jaz se potem pač več ne prikazem v bližino duplskega gradu. Torej sedaj veš vse in Amen besedi.*
•Dobro, prokleto dobro si jo premislil.*
•Sedaj pa bodem moral oditi, ker imam se neko pot. Torej ne pozabi ničesar naročiti, ker
plačilo ti bo veliko.* Oprtal si je puško in ostal. I jena je obljubovala, da bo vsakemu revnemu dala
Z Bleda. Naš nadučitelj g. Rus je dosegel čast, po kateri je že več let hrepenel, Izvoljen, je bil 18. t. m. enoglasno za blejskega župana. Dve tretjini je starih klerikalcev, eno tretjino pa izpreobrnjenih liberalcev v odboru. Vsi z župnikom na čelu so ga volili. Javnost torej lahko sodi, koliko je še pristnih liberalcev notri. Zdaj ne verne, ali je g. nadučilelj postal klerikalen alt pa g. župnik Oblak liberalen. Tudi ne vemo, kako bo mogel opravljati svojo novo službo, ko mu stara služba da dovolj opravila in prepričani smo da ne bo mogel napraviti v občini reda, ko ga še v šoli kot učitelj ni mogel med svojimi tovariši. Volitve v občinski odbor so pa nam naprednjakom odprle oči, da ao spoznali značajnost nekaterih breznačajnežev. To bo za prihodnjo volitev prav prišlo.
Il MaYČi6. 14. maja ao volili poslanca. Lahko rečemo: z nekako silo ao šli volit. Ponujali so jim cele vozove klaje in cele hlebe črnega kruha. Neka
ker on tako v vsako reč avoj nos vtakne in da ljudstvo ne bode napačnega mnenja. Pove naj nam tudi, zakaj je lena novega poštarja iz službe spodila dekloP
Ii Rateč. 14. mejnik je minul in ta dan je jaano dokazal, da ae je tudi v kranjski Sibiriji, v Ratečah, jelo daniti in da tudi tod zašije skoraj veliki dan, ko se naš kmet otrese klerikalnih predsodkov, otrese klerikalnega jarma in jame svobodno misliti io svobodno hoditi po svobodni poti. Sedanje državnozborske volitve ao jaano pokazale, da se tudi Ratečani več ne dajo komandirati od klerikalne goapode bodiai v Ljubljani ali pa v Kranjski gori. Proato hoče voliti naš kmet — in ne več na komando — proato ai izbrati avoje može, ki naj ga zastopajo v državnem zboru po načelu: kmeta zastopaj kmet Ali nekaterim to ni prav, da ae zaveda nai kmet, posebno na kaplanu Vinku Cebašku iz Kranjske gore. Nedeljo pred vo-litvijo nas je posetil ta mož in stlical pri »starem* županu shod ter ondi obdelava! našega km i na vse mogoče in nemogoče načine, katere si je iztuhtala njegova brihtna glava. Kar je kvasil kaplan na tem « shodu*, presega že vse meje. Po paroli dr. Šu-šteršiča je tudi kaplan privlekel za lase in na dan francoske razmere in nevarnost vere, ako volijo g. Čopa; pravil jim je nadalje, če volijo nasprotno, izvolijo si sovražnike vere — in tudi v Avstriji zapro cerkve kakor ao jih na Francoskem. (O gospodine kaplane, kaj ai oni vaega ne domišlju-jejo 1) Dalje je povedal, da bi tudi v Kranjski gori sklical shod, ali ondi ga več ne ubogajo, zato prihaja v Rateče. — In ta opazka brihtnega kaplana je vzbudila mnoge pomisleke: v Kranjski gori si kaplan ne upa sklicali shoda, ker ve. da mu kmetje ne pridejo na limanice, ali Ratečane smatra še bolj za zaostale ljudi. Tako so govorili ljudje, ki ao odhajali od shoda. — Svoj shod je zaključil kaplan z mogočnim prizivom, naj vsi volijo Pogačnika — in je odSel. In ko je kaplan sedel na svoj voz, je nekemu odgovoril na vprašanje, kje je bil: <Tu v Ratečah sem tem «čurijem» nekaj govoril o volitvah.* Tako misli kranjskogorski kaplan o Ratečanih. V obraz ae jim liže, ali za njihovimi hrbti jih pita a priimkom «čurije>. Shod ni bil bogve kako obiskan, dasi je kaplan razposlal svoje pristaše po hišah vabit kmete na shod. Sli so nekateri na shod — ali tudi ti izprevidijo, da ni vse zlato, kar jim nudijo klerikalni gospodje, in tudi ti se otresejo klerikalnega jarma. — Kaj čuden patrijarh je ta kranjskogorski kaplan 1 Ko ae je namreč na Gorenjskem vaeoprek govorilo, da bo klerikalna stranka kandidirala dr. Kreka na Gorenjskem, je bil kranjskogorski kaplan med prvimi, ki se je javno bahal: <Dr. Krek mora biti izvoljen.*
— In zdaj je drl čez drn in strn za Pogačnikom... Značaj pa taki Omenimo naj še eno cvetko ka-planovega shoda v Podkorenu, ki je jako značilna za naše duhovne pastirje. V Podkorenu 'je je namreč kaplan povspel do trditve, da delavec prav lahko živi svojo peteroglavo družino s — 60 kr. na dan. Bog zna, kako srce ima ta gospod do trpina delavca. Devet mili on o v je dala država duhovnom — in zato ae zdaj norčuje delavca trpina.
— In, milostni gospod škof, pripravite prav hitro kako prav mastno farico — za kranjakogorakega kaplana ali pa ga kar brez konkuraa povzdignite do dekani. Mož ae je toliko trudil zadnje dni za •aveto* stvar, da še tudi zadnjo noč pred volitvami baje spati ni mogel, ker je moral po hišah popisovati glasovnice. Reši ga, o gospodi
Gospodarski del.
□□□□□
Tedenski sejem t Kranju dne 21. maja 1 L
Prignalo se je — konj, 95 glav goveje živine, 2 telet, 263 domačih prašičev in ovac — Pšenica po K 9*—, proso po K 7—, rž po K 8*— oves po K 8*—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2*50 za 50 kg.
Podraženje moke. Vsled slabega prezimovanja, slabe pomladi, poplav in drugih nezgod, naznanja žitni trg dan za dnevom višje cene. Zategadelj je sklenila dne 5. t. m. zadruga ljubljanskih in oko-ličanskih mokarjov, dvigniti ceno najlepši moki it. O začasno na 34 vin. za 1 kg v mestu in na
33 vin. zunaj mesta. Ta po višek pa še nikakor ne
«Ne boj se, Saba, vse mu povem, kakor si I vprežno živino, kdo: bode šel volit. Ženske naj I odgovarja današnjim cenam pšenice in ni izklju-
ostanejo rajše doma, pa kuhajo, volitve pa naj za
govoril in «Amen», ako hočeš!*
•Tega ti ravno ni potreba, ker potem bi ae I P«»te *e pri miru Neki p. d. Zlekar ae je
■ .   . ,    .    ju- ,F   ™    .     zelo trudil, da je pridobil ljudi, podpisaval jim je
ves govor končal z besedo, ki pomenja velikansko   glasovn:ce in letal po sUrikrat iz ene bajte v drugo,
neumnost.* Vrgel je kuto črez glavo in izginil v noči.
Niko pa je še enkrat ponovil v mislih vse, kar mu je naročil Saba, da morda česa ne pozabi povedati sinu Gjuretu, ki ga gotovo obišče takoj jutri. Še enkrat se je potipal, ako ima še mošnjo denarja, potem pa izzul koničaste čerape in legel na slamo.
Zunaj pa je prilezla izza daljnih gora velika polna luna, posvetila v Nikovo kočo in razlila svojo bledo avitlobo po uboroi albanaški izbi.
Dalje prih
tako da ao že bajtarji ž njega delali norca, čet, da jim je po bajtah pobral vae bolhe.
ceno, da bo morala zadruga v kratkem cene zopet dvigniti, ako naj nimajo mokarji izgube.
Prestane kazen ni Tarok odpusta. Jako važna obrtno-sodna odločba ae je v zadnjem času izdala o vprašanju, če je delodajalec opravičen delavca, o katerem je naknadno izvedel, da je bil zaradi
Is Sorice. 2e dlje časa se oglaša neki dopisnik   tatvine kaznovan, takoj odpustiti. Čevljarski mojster
iz nale vasi, in odklada svoje budalosti v •Domoljubu*. V predzadnjem «Domoljubu* je naznanil
je izvedel, da je bil neki njegov pomočnik radi tatvine obsojen v šestmesečno ječo, katero kazen
atrmečemu svotu, da bomo razširili cerkev, pa ne I je tudi prestal. Mojster je nato pomočnika takoj
tako kakor v Sebreljah, namreč tako, da bi jo kar izrinili, ne pa dokler bode tako malo zanimanja za to, ae niti z Šebreljenci ne bodemo mogli ko sati. Nadalje piše, da bode s 1. junijem prvič za
odpustil brez odpovednega roka. Pomočnik je tožil mojstra pri obrtnem sodišču na odškodnino za 14 dnevni odpovedni rok. Toženec je zastopal stališče, da tožniku manjka s ozirom na preslano
trobil poštni rog, pa žalibog, da mu se ta želja ni kazen radi tatvine potrebno zaupanje, vsled česar
izpolnila. Zatrobil je že 14 dni poprej, in sicer I je bil v zmislu § 82. obrtnega reda opravičen, po-
tako močno, da se ljudje spogledujejo, kaj neki to I močnika takoj odpustiti. Obrtno sodiiče je pa ugo-
pomeni, Morebiti nam pojasni vso stvar g, fupruk, I dilo totbl ter obsodilo mojitrs na povračilo
14 dnevne plaće. V utemeljevanja tc j« povdarjalo, da je t zmislu $ 225 kaz. tak. iloćin Ttled prestane kazni izbriaan. Ker pomočnik pri toženem mojstru ni zakrivil nikakega kaznjtvega dejanja, mojster tudi ni bil opravičen po g 82 črka d, da bi ga brez odpovedi odpustil.
Sokolski vcstnik:
— V. vsesokolski izlet v Pragi, kise vrši v dneh 28., 29. in 30. rožnika ter 1. in 2 malega srpana je neposredno pred nami, vsled česar nas „Češka obec sokolska- pozivlje-, da pravočasno naznanimo, v kolikem Številu, da se udeležimo izleta, da nam pravočasno preskrbi stanovanja. Preskrbeti se je tudi z izletovim znakom a K 4*—, ki je obenem izletova legitimacija, s katero se ima pristop k vsem prireditvam, ki so v zvezi z izletom. Denar za izletov znak poslati sc mora le potom sokolskih društev, ker se na privatna naročila ne ozira, do 1. junija na .Češko obec sokolsko", vsled česar naj se pri vatniki nečlani zglase pri društvenem načelniku bratu Janku Sajovicu, kateri jim da tudi druga pojasnila glede izteta. Člani obvestijo se potom pole. Ker je po hotelih le še malo stanovanj na razpolago, je preskrbela Ć. O. S. skupna stanovanja, in sicer n) brezplačna na podlagi legitimacije za Sokole; b) skupna stanovanj a G kron za tri dni 28.. 29. in 30. rožnika za Sokole in nesokole; c) privatna stanovanja od 5 do 6 kron na dan. Kdor želi privatno stanovanje, naj približno naznani ceno, do koliko kron na dan sme veljati stanovanje. Odhod vlaka iz Ljubljane dne
27. rožnika med 6. do 7. uro zvečer, torej iz Kranja med 7. in 8. uro, prihod v Prago dne
28. rožnika med 4. in 5. uro popoldne. Vožnja III. razreda stane tja in nazaj samo K 22 — Tja se pelje z skupnim posebnim vlakom, nazaj pa se mora peljati po ravno isti progi s poljubnim vlakom izvzemši brzovlaka. Vožnja se lahko prekine na poljubni postaji in je legitimacijski listek, ki se dobi mesto voznega listka, veljaven 30 dni. Upamo na veliko število udeležnikov. Kdor pa sc misli udeležiti, sc mora zglasti pri bratu načelniku Janku Sajovicu najkasneje do 27. t. m. Odbor tel. društva Sokol v Kranju.
— Telovad. društvo Sokol vKranju priredi v nedeljo, dne 26. t. m., skupno z Sokolom iz Idrije in z odsekom idrijskega Sokola iz Žirov popoldanski izlet v Srednji vas k AnŽo-novcu v poljanski dolini. Sokol odhaja iz Kranja točno ob */, 12. uri, točno ob 12. uri pa na brekih iz Gaštcja. V Poljanah čakata ga Sokol iz Idrije in njega žirski odsek, odkoder odkorakajo skupno z gasilnimi društvi iz doline, katere sc tudi udeleže izlete v vas. Ob 4. uri javna telovadba: a) proste vaje, b) orodna telovadba, c) skupine. Po telovadbi ljudska veselica pri Anžonovcu. Vse nadaljno je natančno razvidno iz lepakov. Vse prijatelje društva opozarjamo na ta izlet v krasno poljansko dolino.
— Razvitja zastave bratskega društva v Žalcu dne 2. rožnika se udeleži naše društvo po deputaciji z zastavo. Kdor se želi pridružiti deputaciji v kroju, naj se zglasi pri bratu tajniku Josipu Cvaru. Odbor tel. društva Sokol v Kranju.
Izid državnozborsklh volitev.
II.
4. volilni okra) Kranj - Škof ja Loka.
Novak-Demšar.
Smlednik . .	217	214	1	—	2
Šančur . . .	301	292	8	—	1
Preddvor . .	. 252	243«	7	—	2
	77	59	15	1	1
Sv. Jošt   . .	76	57	19	—	—
Kranj      . .	242	49	176	8	1
Mavčiče   . .	. 150	147	3	—	—
Naklo   . . .	167	155	6	1	4
Predoslje . .	. 188	169	18	1	8
Stražiščo . .	. 249	216	32	—	1
Vogljo . . .	97	92	5	—	—
Cerklje . . .	386	360	13	—	13
	. 210	206	—	1	1
Stara Loka .	. 365	323	35	3	1
Skofja Loka . Železniki  . .	. . 179	156	12	2	7
	. . 147	98	—	20	9
	212	204	6	5	_
	146	145	—	—	1
	533	505	26	—	2
	239	237	—	_	2
Trata   . . .	, . 250	245	2	8	M.
	302	302	_	__	
	65	88	32	- -	_
4965 4306 417      43 58
Godovi prihodnjega tedna:
26. Sv. Trojica, Krasulja, Nosimir; 27. Filip, Daroslava , Vukašin ; 28. Magdalena, Jaromir; 29. Maksim, Dana, Krajslav; 30. praznik sv. reš-njega telesa, Milica; 31. Feliks, Bojalav; 1.junija: Juvencij, Bogoalav, Deva, Radovan.
m   - m,-.
Novičar. b s s
ivtfl Hribar.
Sicer nismo nikdar mislili, da bela Ljubljana pade tako globoko, da voli pristaša najhujših nasprotnikov meatnega napredka, ali vendar nas je vest o tako sijajni Hribarjevi zmagi nekoliko presenetila. Tedaj smo šele spoznali, kaka trdnjava svobode in napredka more biti naša bela Ljubljana, samo če ae nekoliko zdrami iz svojega političnega mrtvila.
Vae, kar miali v resnici alovenako, je šlo v boj za Hribarja. Saj je ravno Hribar oni, ki se je, odkar je atopil v javnost, najbolj in najbolj uspešno potegoval za vse narodne zadeve slovenske. Vsecučilišče slovensko v Ljubljani — kdo se je toliko zavzemal zanj kakor Ivan Hribar? Slovenske srednje šole — kdo je bolj vnemal in podlegal zanje kakor Ivan Hribar? Slovensko uredovanje v vseh pisarnah — kdo je vodil krepkeje in uspešneje ta boj kakor Ivan Hribar? Narodna avtonomija — kdo se poleguje toliko zanjo kakor Ivan Hribar?
Vse, kar čuti v resnici slovansko, je volilo Hribarja. Saj je Hribar oni mož, ki s svojim uplivom in svojimi zvezami pri najbolj uplivnih poslancih obmejnih Slovencev, naših jugoslovanskih bratov in slovanskih narodov na severu pribori našemu zatiranemu narodu one pravice, katere mu gredo po postavi, ako jih sploh more kdo priboriti.
Vsi, ki čutijo napredno, so oddali glasovnice za Hribarja. Sušteršičeva strahovlada je delovala naravnost uničujoče v našem narodu. Če se je kje količkaj pokazal duh svobode, planili so Su-šteršičevci po koncu; z grožnjami, ovadbami, obrekovanjem in celo s telesno silo so skušali uničiti vsakega, ki ni hotel verjeti, da ni Bog človeku dal zato prosto voljo, da sme delati po svojem prepričanju, kolikor mu dopušča vest in postava.
Vsi, katerim je mar gospodarski napredek našega naroda in njegove prestolnice — bele Ljubljane, so morali glasovati za Hribarja. Saj je Ivan Hribar ona sila, ki je po potresu porušeno Ljubljano spravila na noge, ki je iz «dolge vasi* napravil jedno najmodernejih evropskih mest, saj je Hribar tisti, ki je v deželnem zboru stavil naj-dalekoaežneje in najumestneje predloge narodnogospodarske vsebine, ki so se v blagor deželi do malega vsi sprejeli. Kdo je ustanovil ljubljansko mestno hranilnico in ljubljansko kreditno banko, ki s takim vspehom delujeta za narodno gospodarsko osamosvojo in kdo se bolj trudi, da našemu narodu ohrani naš krasni Bohinj, kakor Ivan Hribar?
Voljen je mož dela, mož napredka in svobode, na katerega so uprte oči vsega slovanskega juga, od katerega vsi pričakujejo najuspešnejega delovanja za narodno in gospodarsko osvobojenje Jugoslovanov.
Bog živi državnozborskega poslanca Ivana Hribarja I _
Slovenski napredajaki v državnem zborn.
Na Goriškem je zmagal Anton Štrekelj, na Štajerskem J e ž o v n i k in R o b 1 e k. II o š je padel za 200 glasov. — Slovenski kandidat Ellers-dorfer je podlegel nemškemu nacijonalcu Nagi lotu. — Najmočnejšo stranko v državnem zboru tvorijo socialni demokratje, katerih je že sedaj 84. Že danes je gotovo, da klerikalci vseh kategorij ne bodo šteli izmed 516 več kakor J60 poslancev.
Osebna TOSt. Sodni nadavetnik in mnogoletni naš državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič je stopil v pokoj in je bil ob tej priliki imenovan dvornim svetnikom.
Odlikovanje. Načelnik gasilnega društva na Bohinjski Bistrici, g. Josip Ravhekar, je dobil za 25 letno zaslužno delovanje častno svetinjo.
Poročil se je v Kamniku mag. pharm. g. Milan Močnik z gdč. Kdo Orožnovo, hčerko notarja Orožna istotam. Čestitamo l
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se vrše pismeni zrelostni izpiti v času od 22. do 27. t. m.
Umrl je v Primskovem pri Kranju vpokojeni duhovnik g. Josip Pire. Pokojnik je bil rojen v Velesovem leta 1877 in posvečen v mašnika 1902. Službo* al je kot kaplan Preddvorom, zadnja leta pa je bival kot valetudinarij na Primskovem.
Vojaško veteransko društvo v Kranja bo praznovalo d iu 29. junija blagoslovljenje svoje zastav?,.
KsrsiOOSS na pesseč! Koncert priredi pevski zbor «Narodna dtafnica* v Škofjt Loki pod geslom Koroška narodna pesem dne 26. majnika 1907 v aalonu gosp. Kunstelja v Radovljici. Vspored: 1. Dr. G. Ipavic: Pozdrav mešan zbor. 2. a) «Tička je zaprla bila,» b) Pojdem ? rute, tam čez je mraz,* c) Jaz in moj glalek se ra ta imava,*
d) «K oknu pridem, gor pokličem,* e) «Ura dvanajst je odbila,* t'> Luitno je to na deželi, moja hišca na ravnem stoji,* g) «Glej čet jezero, gor čez gmajnico*. Mešani zbori it Rožne doline. 3. a) • Vse te luštne Ijite moje so rajžale po Drave,* b) «Pa že aolnčice aije*. Moška tbora ii Rožne doline, e) «Celi dan že gori poka,* d) Obični raj.*
e) «Sem bil včeraj na semnje*. Moški zbori iz Ziljske doline. 4. a) «Ta vinska trtica to vince rodi,* b) «Jaz' mam pa konjča belega,* c) «Snov ptice pojo, apov rož'ce cveto,* d) «Sem mialil, sem žinjal, tem žalosten stat*. Mešani zbori iz Rožne doline, e) «Kukovca mi nosi list,* 0 'Sva z lubco na jarmak hodila,* g) «Jaz pa 'no šišico mam,* h) <Ribce po murjici plavajo*. Mešani zbori iz Zdjske doline. 5. A. Nedved: «Nazaj v planinski raj,* mešan zbor. Začetek točno ob pol 6. uri popoludne. Vstopnina znaša 60 vin. Ker je čisti dohodek namenjen «Gospodinski šoli* pri sv. Jaki bu v Rožni dolini, če preplatila hvaležno prejemajo. — Vse te mične in še doslej neznane pesmice je nabral in v priprostenm narodnem duhu harmoniziral g. Oskar Dev; po Koroškem so zvečine neznane, pojo j'h le še starčki. Nekatere spominjajo na one koroške pesmi, ki jih koroški nemci pojo, a vse besedilo kaže, da so izklile na slovenskih tleh. Zanimanje za ta koncert je aplošno, iz zavednega Roža ao se napovedali Korošci v narodni noši, tudi g. župnik Fran Ražun, osno-vatelj «Go?podinake šole pri sv. Jakobu*, je obljubil poset, ako ne bo po opravilih zadržan. Z zmago ovenčani prihite v velikem številu naši krvni bratje iz Koroške, zato podejstvujmo z obilo udeležbo veselje in navdušenje na dne 14. t. m. izvojevani zmagi. Korošcem na pomoč!
Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Kraaju se je vršil dne 13. t. m. v dvorani mestno hiše. Načelnik g. Ciril Pire otvori občni zbor, pozdravi navzoče ter poroča, da je imelo načelništvo v pretečenem letu štiri seje, razsodišče dve in nad-ziralni odsek eno. V letu 1906 je došlo 370 vlog proti 317 v 1. 1905. Povprečno število Članov je znašalo 686, od katerih so oboleli 303 v 399 slučajih ter so bili bolni skupaj 6326 dni; od teh je umrl 1 član. Nadalje poroča, da je c. kr. minister-stvo za notranje zadeve zvišalo prispevke na 38/4°/o» ker rezervni fond ne doseza postavne visokosti. Na to poroča blagajnik g. Rudolf Kokalj o računskem zaključku, iz katerega je posneti, da so znašali dohodki K 16.559 83 in izdatki K 12.79171, toraj prebitka K 3768 12. Rezervni fond je znašal koncem leta K 5377 53, denarni promet pa K 39 351 54. To poročilo se je sprejelo na znanje ter se je dalo odboru absolutorij. Namestu dveh odslopivših članov načelništva izvolila sta se gg. Fran Krenner in Martin Tome. V razsodišče so bili izvoljeni gg. Vinko Majdič, Lovro Rebolj, Ivan Pire, Anton Janša in Rudolf Jereb; v nadziralni odsek pa gg.: Iv. Pr. Lampret, Ivan Rakove, Jurij Depoli, Josip Koban in Josip Weis3cisen. Končno so se tudi dosedanja pravila času primerno spremenila.
Požar. V Bregu pri Kranju je pogorel pod, čebelnjak in streha hiše posestnika Mihaela Pore nh*. Škode je 6000 K, zavarovalnine pa 1800 K. Zažgala je sedemletna domača hči.
Samomor umobolnoga. Na odru neke lope v Bači so našli obešenega nekega Skerlja. Splošno se sodi, da se mu je zmešalo, ter da že poprej . ni bil duševno normalen.
Pazite na petrolejko l Zvečer dne 15. t. m. se je goreča petrolejska svetilka prevrnila na neko ženo na Savi. Obleka se ji le užgala in naenkrat je bila vsa v plamenu. V groznih mukah po vsem životu opečena je umrla še tisto noč. Opekel se je po rokah tudi njen mož, ki je hotel plamen na nji pogasiti.
Sreča v nesreči. Dne 14. maja bi se zgodila blizu Bleda kmalu velika nesreča. Nekega barona Haasa iz Gradca, ki je prevzel lov na peteline za 2000 kron, peljal jc po novi cesli iz Pokljuke neki gorjanski posestnik. Pri strmem ovinu se naenkrat konj vzpne, voz in potnika ?e zvrneta globoko čez strmino. Sreča je hotela, da sc nikomur ni ničesar zgodilo, ker sicer bi moralo biti vse drobno in mrtvo.
C. kr. erar in coste „Slovence" se pritožuje nad novo erarično cesto na Pokljuko pri Bledu na Gorenjskem. Speljana naj jc tako neprilično in tako ozko, da je le čuda, da se več nesreč ne prigodi. Po zimi, ko vozijo „stoke" na žage, so parkrat šle sani z živino vred čez nasip v globino in le visoki sneg je zabranil ve*je nesreče.
Nesreča. V Logu pri Železnikih se je pri sekanju drv hlapec Martin Berloncelj tako močno uitkal v levo nogo, da so ga morali prepeljati v državno bolnišnico.
Iz Rateč na Gorenjskem. Lep majnik smo imeli do pretekle sobote. Drevje je ozelenilo in jelo se jo razcvitati. Ali mahoma se je obrnilo — In v soboto in binkoštno nedeljo je snežilo. Tempi ratura je padla od 20° na 2°. Snega smo Imeli na binkoštno nedeljo 10 cm. Zdihuje kmet, ker
nima klaje — ali mnogi še govore: kmetu te dobro go ii.
Gid v poštnem voin. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so našli v poštnem vozu tovornega vlaka — dva velika gada. Poštni uslužbenec Rav* nitijr je prijel za nekaj mrzlega in videl nakrat, da ima gada v rokah. Otresel se ga je hitro, da je gad padel na tir in pobegnil. Drugega gada so nato poštni uslužbenci ubili. Odkod sta prišla ta nenavadna gosta v poštni vozf nihče ne ve. Mogoče, da sti ušla iz kake poštne pošiljatve, ki je bila napačno označena
XLIJf. redni občil zbor «Slov. litice* so vrši dne 29. t. m. ob testih popoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega Doma*.
lEvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da. vročina! Če me je kdo v preteklem vročem peletju vprašal:
Kaj bi storil, posebno pri delu na polju proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar a tem vsem svojim čitateljem priporočam: poizkusil je in se zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri čitatelj teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil tate, ako pokusi satu*
Vzemi, stm mu rekel, liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov «Franckovega> pridatka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za pet minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, že steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega «Franckovega» prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
« Franck* toraj ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo. a-1
Loterijska srečka dne 18. maja 1.1.
Trst   69  68   8   1 68
Da sa Kathroinerjeva Knoippova gladna kava prodaja v celih zrnih in skrbno spravljena v izvirnih zavojih, to zvišuje nje splošnoznane velike vrline in jamči vsaki kupo-valki za čistost blaga in za nemožnost, da hi se kava ponarejala s tujimi primeski, ali pa tudi, da bi jo kvaril pran, tuj duh i t. d Saj je ponos naših gospodinj, da redno kupujejo le to, kur je pristno in najboljše. Če torej pri Kathreinerjevi Kneippivi sladni kavi pazijo na izvirne zavoje z imenom Kathreiner in s sliko iupnika Kneippa kot varstveno znamko, si ne zagotavljajo samo tečno čistega blaga, ampak tudi nezmanjšani okus in priljubljeni, izpodbudni kavin vonj, ki odlikuje pristao Kathreinerjevo kavo po načinu nje proizvajanja, dandaaes za izvrstnega, priznanega po vsem svetu.
sprejme iako] v službo kot strežnico in varuhinjo
gospa Zora Lampret v Kranju.
Sladoled
najfinejši, več vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj. ■ ■
74 6-5
posteljno perje
kilogramov : novo razcepljeno K 12*—; belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 18*—; snežno belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 30-—,K36*—. Razpo^lja franko proti povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine.
Benedikt Sachsel
Lobes št. 371 pri Plznju, Češko.
Učenca
za kovaško obrt
88 8-s       sprejme takoj
finlon J*ovale
kovaški mojster v Radovljici.
Edina strugarska obrt v Kranju. SS3CS
Podpisani najuljudneje naznanja slav. občinstvu Kranja in okolice, da je pričel v zadnjem času
strugarsko obrt
v Kranju "4-4
Savsko predmestje št. 37
ter se priporoča v izvršitev vseh najrazličnejših v to stroko spa-dajočih del.
Z odličnim spoštovanjem
J. Vidmar, Kranj,
Savsko predmestje št. 37.
*1
Hiša
v Kranju, Kokrško predm. 12
se da v najem, eziroma tudi proda. — Pojasnila daje g. Katariaa Jelene v Kranju št. 10.       ■_• i
V stalno delo se sprejmeta takoj v    I a      l v i
Naslov pove upravništvo »Gorenjca*.
97
■4
' 9
v* m m * m m    m ali mk <*"ti> «1» :<iti>    »t«. i
Tcltfott it. 73.       Telefon H. 73.
Kavarna „Prton" v Ljubljani
s*
Na razpolago so tudi vsakovrstni tu- in inozemski časopisi, najboljši bi-ljardi, telefon, posebno gospodom kup-čevalcem in rodoljubom z dežele so *s   priporoča za blagohoten poaet.
priporoča vsaki dan s veži
sladoled in ledeno kavo.
i*
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Karol Polajnar
kayarn»r
Tdifn i\. 73.
89 10-2
Ttltfoi II. 73.
h-
m*
V •:: '■: ')f'%* V % *V T f T V 'V 'I' r
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega 68 52—8
galanterijskega, norimberškega, modnega, drobnega blaga in igrač.
Na drobno in debelo!
Največja tovarniška zaloga otročjih vozičkov, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov in palio aa hrlbolaioe
^flfl^fe^ Največja  izbera  modernih   kravat, arajo,
4r^^^^^ ovratnikov, manlet, pasov, rokavic in nogavic
™ Ccpiec
za dame in gospode. "
Slamniki
za dame in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter ae dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni.
Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi!
STAVBINSKE POTREBŠČINE
kakor PORTLAD- in ROMAN-CEMENT, TRAVERZE, železniške šine, trstje za obijanje stropov, pocinkano pločevino, žico, žičnike, - -ŠTEDILNIKE, cevi iz kamenščine, železne VODOVODNE CEVI, okove za vrata, okna i. t. d. priporoča po zelo nizkih cenah
====== trgovina =====
92-2
„MERKUR" PETER MAJDIČ, Kranj.
G. Tdnnies
tovarna za stroje, zdezo in kovinolivarna ▼ Izubijani
priporoča kot posebnost iavf t In ▼■• a troja za
obdelovanje lesa. F r a n c i s-t u r b i n e osobito za iagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
119-62
štedilnike, banje it kopeli, kakor tudi kipe, ftie in druge glinaste izdelke v nek barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka na-140-42        sproti hotela „Union"
Tiskarna L Pr. Lampret
vizitnice,
pri(x>f(» a
Ltd.
Svitim laika
priporoča za gojitev lan in za umivanje gl, ve svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležno vročine. Ne provzročuje »krčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloja vsakovrsrnib vpieiK siriZenm m ziii Samit lat
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
m+±±±±±±±±±±±±±±2*
Anton Soklič
sobni slikar ln pleskar v Kranju
naznanja uljudno alav. občinstvu, da prodaja odslej tudi 86 6 —8
suhe in oljnate
barve
Obenem se priporoča tudi za izvrševanje sobnega slikarstva in pleskarstva, katera dela se izvrše najhitreje, točno in po nizkib cenah.
* Z odličnim spoštovanjem
Anton Soklič
Kranj štev. 192.
Zlate jvitldlc: Berili. Pirh. V« lld.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIslilno sredstvo
■a
* v
i
******************
JOS. VEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slom&kove   vi H o o   it. 1.
Stiv&eio - ometeo li koistrokciisko Mlitoiltafri.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
■tolpne krile, itedilnike 1.1, d.
Specijaliteta: 74-40
valjični zastori (Rollbalken).
Jtdelovatelj
0. Seydl
Ljubljana, Spifđl.-S^itar. u/. 7
j
i
L1
i
S
rt)<astir)
doktorji pl. TrnktVzjfjii krmilno varstveno sredstvo se doliva pristno pri trgovcih le pod imen.im Maatin. I'.»\idni kmetovalec ju primera krmi v*aki doma'i Hvali. Najviše medalje na razstavah in titoči zahvalnih pisem prifejo o velikih inpehih, ki se dosežejo s mastinom.
Tovarniški zalofa:      23S—14 Lekarnar Trnkoci,, Ljubljana.
Pfaff
»vi Min Mi
so najboljši za družinsko rabo.
Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln
nazaj. —        Teko na krogljicah!
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni Irg 19.
131—4i'.
Kočevje
na gradu.
t.
O
rO O
9-
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko Je s parnikl jSevernoiiemškoga Llojrda'
iz Bremena v j\few-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Withelm n., Kronprinz Wilholm, Kaiser Wilhelm der Oroase. — Prekomoraka vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVOAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne <Pri starem Tislerju*.
Odhod iz LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* jasnila točno in brezplačno. Postrežba poAlenn, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Califurnija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in1 VVashington nudi na$e društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdeslon. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko bal tim ore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—2H
transportne vrče za mleko in druge k mlekar-niškini opravam spadajoče predmete
prodaja po najnižjih cenah
trgovina z železnlno In špecerijskim blagom
„Merkur" e
Peter Majdič
ToVarnlJHo založništvo postte-tnalniHoV iVdHe
Kopenhagen
94 10-2
322252
Proda se iz proste roke
enonadstropna, suu lase stoječa
hiša
s hlevom, dvoriščem In vrtom ; od Iste pelje zasebna pot v _  Kokro. =====
Ved se izve pri lastnici
Mariji Tome
župnijska ulica štev. 20 v Kranja.
Bivalni itfoji in kolesa
Tovarniška zaloga        226—30
Iv, Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 pripon.»ti*,e najliolj friznane
siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtf vanje zastonj.
jtiaVrici) Stnoiej s
urar
Samo
6 dni
JtaVre-J(ew-Yorl(
neka vrste, d.ilj" budilk«, ure na nihala, pratana in verižica, po najnižjih canah.
II
na Jesenicah štev. 19
priporoča svoj., veliko zalogo
pravih švicarskih
jj1 n ti ti t le    mm m Vozi^° zanealJi?0 najhitrejši brzoparniki
Zepillll Ur j francoske prekomorske družbe
Mina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in jtafte V Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
£d. Šmarda
oblast potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilno pri «Figovcu».      4 25—19
Popravila
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zm< Vn po moji hlizn 20letni »kupnji vsaka tudi najtežja popravilu izvršili natančno in po niikih cen.h. Popravljajo *v ludilke po HO vin. do l 4 » K. 2<>pne tire od K naprej. Zaradi kakovosti piiporoi'ain posebno precizij*ko uro
MTACT".
Kolesarsko potrebščine
NH. Ako ž lite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarijr niti izmeni niso. 17—!♦*»
HOTEL „ILIRIJA"
69-™ Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v liiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški peliukovec. -— Izbom? kuhinja. Postrežba točna. Cene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjali p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dno 15. januarja t. i. svojo
urarsko olbrt
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne nre po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji brez konkurence.
Istotako se popravljajo tudi šivalni stroji točno in ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
" -18 Otokar Jedlička.
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusk za lovcu in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim 'jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 204 52—33 Iluatrovarii  oenllcl asctistoiij.
krojaški mojster
v Radovljici št. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih in turistovskih oblek ter ogrinjala, katera so vedno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, rancoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem krofu, točno
in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih Oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjaško izpeljavo v kro-ajfiko obrt upadajočih del. 194.44
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se ml je posrečilo, iznajti n ijboljse sredstvo za rast brk, brada in las, proti izpadanju brk in laa in to je KAPILOR st. I. On deluje, da lasje in brka postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Slane franko na vsako pošto I lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—19
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje je najceneje.
o
a o
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
▼ katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
CA
C/3 CD
f SingerKo., akc. druž. za šivalne stroje g
Kranj, glavni trg 192. Jj-Zaloga olja, šivank in posameznih delov. P Nad 5000 filljalk  po vsem svetu.
5« 3f> 02-21
$8 82
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast laa in proti njih izpadanju KAPILOR stev. 2. Povzroča, da pootanejc lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na g avi. Naionla naj bi si ga vsjika družina. Imam premnogo zahvnlnie in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako podlo lonček 3 L 60 h, 2 lončka 5 K.
Naroča naj se samo od mene pod naslovom
10 20-19
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 87 v Slavoniji.
4419
■
■ovo I
najcenejša in najvačja domaća eksportna tvrdka.
Raipoiiljanje Iricankih v na yie kraja ivatal
A. J.
Ljubljana,
=t 30. oblikab=
laecl«3lftn«3
ii močne kovine fino ponikljane Luč ja krasna ir. polovioo oenejia kot patrolajaka Priporoča se go ati Ini Carjem, obrtnikom in sploh vsr -komur.   179 2*-K' Kdor si hoće pri hraniti oči, naj kuji:
Dobi se samo pri:
Ivanc-u
RoŠna ulioe. li. 8.
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine In grebrnine. kakor nakras-ki, verižice, ukani, prstani, obeski 1. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago zares fino in ceno, |e to, da ga raz pošiljam po cele« svetu in Imam od jemalce tudi urarje in zlatarje glav
It 50»   Nttii k Dih aieSt. St W5. Pravu srebrnu cilin
^mg*&, mm Rano |e lašelna|aove|šl veliki cenik, mSm*tSS'S^ni kateri te pošlje iaston| In poštnine -
ista 1 dvojnalim tršim are- pTOStO.
mitttminT" Moške ure' 2tretJini naravne velikosti-
486, ista z dobrim anker kolesjem gld. 595 in naprej
6-21
4 Ijnbljana (Kolizej) #\, tati g Marije Terezije cesta
Bogata zaloga po-blitva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike r vseh * velikostih.
u 26-2i zalagateij društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile, specijaliteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo U železa, otroška postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotelo, vile In za letovišča 52 gld.
Modrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-danske trave ali lime, prve vrate vedno v zalogi.
Za spalno sobo od
180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za aobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
MINBM DtJUHVMOM CONCOUM'
ZobotcMM atcljl
Oton $cydt
pri g. dr. E. Globočnikn v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 100-49 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Rezervna zaklada: E 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
tdL l  01 ~^aaa| a»W      ~ 12 lo ^"1
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«7a, na menice pa po G7o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Pošino-hranilnični račun št. 45,867.
151-43
.Gorenjca4
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec.
Škof ji Loki g. M.
2 i gon, trafika,gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Hoinan, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušid g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobotek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št.52, in trafika v Še-lunburgovih ul., št. 6.
l/.daja Konsorffl\i «G»ors*;iJca»,
Odgovorni urednik Lavoslav Miku i.
Laatnina in Usek Iv. Fr. LauiptuU v Kranju,
6451