NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI POROČILO 0 DELU V LETU 1991 Ljubljana, februar 1992 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI POROČILO O DELU V LETU 1991 Ljubljana, februar 1992 O? Iz poročila o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 1991 so razvidne njene specifične naloge in značilna koordinirana decentralizacija na naslednjih delovnih področjih: - pridobivanje, obdelava gradiv, - referalno in informacijsko delo ter posredovanje gradiv na podlagi vnosa podatkov v računalniško podprt vzajemni katalog in klasičnih virov informacij z intenzivno usmeritvijo v splošno dostopnost informacij in publikacij, - oblikovanje posebnih zbirk, ki imajo značaj specializiranih knjižnic za posamezne vrste gradiva in pomembno vlogo pri hranjenju in zaščiti nacionalno pomembnih gradiv, - razvojno strokovno delo za celotni knjižnični informacijski sistem v Sloveniji, ki se izraža v intenzivnem vertikalnem in horizontalnem povezovanju knjižnic v Sloveniji in v strokovni podpori temu povezovanju z izobraževalnimi programi še posebej na računalniškem in komunikacijskem področju. Potrebno pa je opozoriti, da se prostorska stiska slovenske narodne knjižnice že stopnjuje do točke, ko resno ovira delo strokovnih služb in njihovo reorganizacijo v smislu racionalnejše, računalniški tehnologiji bolj prilagojene razporeditve dela in boljše službe vedno bolj zahtevnim uporabnikom (povečanje članstva, visoko število posredovanih informacij, porast medbibliotečne izposoje ter hranjenja in zaščite naraščajočega fonda knjižničnih gradiv). Nakup tujih knjižničnih gradiv je upadal tudi v letu 1991 spričo prenizkih denarnih sredstev, kar predstavlja dodatno anomalijo ob že omenjenih zahtevnejših in številčnejših uporabnikih. Tudi obstoječa računalniška oprema premajhnih kapacitet je zavirala NUK pri opravljanju nalog, ki so vitalne za celoten slovenski knjižnični informacijski sistem (vzajemni katalog, slovenska narodna bibliografija, CIP, centralna katalogizacija slovenskega tiska, centralni katalog tujih periodičnih in monografskih publikacij). Na srečo bo na področju računalniških kapacitet obetavnejše leto 1992, saj je potrebna računalniška oprema s finančno pomočjo vseh treh ministrstev, ki financirajo NUK (za kulturo, izobraževanje in raziskovanje), prispela v drugi polovici decembra 1991! Z državno osamosvojitvijo Slovenije je NUK sprožila vse potrebne postopke, da za državo od leta 1992 dalje opravlja naloge državnega centra za ISDS in ISSN za slovenske publikacije. Tudi s tem bo NUK pripomogla k povezovanju slovenskega KIS z drugimi sistemi doma in v tujini, kar vse omogoča pretok dokumentov in informacij ter povezovanje znanja kot osnove za raziskovalno in izobraževalno delo ter družbeni in s tem nacionalni napredek. V Ljubljani, februar 1992 0 5 -05- 1992 NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Dotok knjižničnega gradiva Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Eva Kodrič- Dačič, bibliotekarka) IZBOR GRADIVA IN NAROČANJE Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je izbirala gradivo po vsebinskih kriterijih, ki jih določata Zakon o knjižničarstvu in statut naše knjižnice. Naša prva naloga je bila skrb za sloveniko, ki izhaja v zamejstvu in drugod po svetu. V ta namen smo sistematično pregledovali vse zamejske in izseljenske časnike in časopise ter avstrijsko, italijansko in madžarsko bibliografijo. Tujo strokovno literaturo s področja humanistike, družboslovja in še posebej bibliotekarstva smo izbirali iz britanske in nemške bibliografije, kataloga Repertoires livres Hebdo, iz katalogov pomembnejših založb, časopisov, list duplikatov in izmed desiderat. Skupaj s kolegi iz oddelka za informacije in izposojo smo pripravili predloge za nakup tuje referenčne literature in dodatnih izvodov učbenikov za izposojo. Koordinirali in izvajali smo nabavo gradiva za posebne zbirke. V letu 1991 smo naročili 619 tujih monografskih publikacij (178 N, 441 Z) in 489 naslovov tujih periodičnih publikacij (53 Z, 436 N), od tega eno na CD-ROMU. Naročili smo še LP-in CD-plošče, zvočne in video kasete, ter nekaj mikrofišev. Za zamene, arhive in druge potrebe hiše smo naročili 858 domačih monografskih publikacij. DOTOK GRADIVA Prevzem in oddaja Oddelek je v tem obdobju prevzel 367.324 kosov različnega tiskanega gradiva, od tega 320.378 kosov slovenskega obveznega izvoda. Po skupinah in izvoru je celotno prejeto gradivo obsegalo: 01 Sloven. 01 Jugosl. NZD Ref.za zamene SKUPAJ Knjige 71 .968 5.028 4 .405 920 82.321 Period.publ. 196.342 - 15.916 1 .001 213.259 Pl. in kasete 2.416 249 78 - 2.743 Muzikali je 1 .223 28 2.098 - 3.349 Atlasi in zemljevidi 956 19 194 - 1 .169 Video kasete 283 - - - 283 Ra zglednice 2.776 772 3.632 - 7. 180 DT,obrazci 41.585 3.351 780 - 45.716 Plakati in dr. gra f.gradivo 2.707 3 840 - 3-550 Ostalo 122 - 7.632 - 7.754 RSS - - - - - SKUPAJ 320.378 9.450 35.575 1 .921 367.324 Za NUK smo obdržali 78.198 kosov, drugim knjižnicam v Jugoslaviji in v tujini smo poslali 287.642 kosov, izločili smo 2.586 obrazcev. Prirastek za NUK: Prirastek po izvoru in skupinah: 01 Slov. 01 Jugosl. N Z D SKUPAJ Knjige 7.266 5.028 828 1 .421 2. 156 16.699 Period.tisk 19.236 - 9.460 5.314 1 . 142 35.152 Muzikali je 158 28 1.310 13 775 2.284 Pl. in kasete 494 249 52 - 26 821 Video kasete 92 - - - - 92 Atlasi in zemljevidi 108 19 186 - 8 321 Plakati in dr. graf.gradivo 1.511 3 278 1 1 159 1.962 Razglednice 436 772 3.629 1 2 4.840 DT + PKG 4.256 3.351 3 270 507 8.387 Ostalo 8 - 7.631 1 - 7.640 RSS - - - - - - SKUPAJ 33.565 9.450 23.377 7.031 4.775 78.198 EVIDENCA IN INVENTZARIZACIJA Slovenski obvezni izvod V inventarni katalog slovenskih obveznih izvodov - monografij je bilo vpisanih 7.266 knjig in 114 enot neknjižnega gradiva, od tega 1.188 kompletacij, in evidentiranih 711 drobnih tiskov. Evidentirali smo 19.236 periodičnih publikacij (t.j. 9.618 številk), od tega 126 novih naslovov. Jugoslovanski obvezni izvod V inventarne sezname obveznih izvodov iz republik je bilo vpisanih 5.028 knjig, od tega 702 kompletaciji. Evidentiranih je bilo 3-351 drobnih tiskov, 249 plošč in kaset, 28 muzi-kalij, 19 zemljevidov in atlasov, 772 razglednic in 3 kosi drugega grafičnega gradiva. Nakupi, zamene, darovi V inventarne kataloge nakupov, zamen in darov je bilo vpisanih 4.405 knjig in 10 enot neknjižnega gradiva in evidentiranih 11.493 kosov posebnega gradiva (v to je vključena pošiljka mik-rofišev Bibliotecae Palatinae). Referat za zameno V inventarno knjigo zamen je bilo vpisanih 920 monografskih publikacij (505 N, 6 Z in 409 D) in 1.001 serijska publikacija (913 N, 20 Z in 68 D), skupaj 1.921 knjižnih enot, ter evidenti- ranih 2.845 kosov periodik. Da bi ohranili pregled in nadzor nad gradivom, smo vodili in dopolnjevali sledeče evidence: - naročniške kartoteke (po abecednem redu naročil, po dobaviteljih) - inventarne knjige (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, nakup, zamena, dar, zamena: monografije, zamena: periodične publikacije) - kataloge serijskih publikacij in kontinuand (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, NZD) - kartoteke s.o. z reklamacijami - kartoteke periodičnih publikacij (slovenski obvezni izvod, nakupi, zamene in darovi, slovenske periodične publikacije za zameno) - kartoteko zamenjevalcev - kartoteko tiskarn - katalog zamen - signaturno beležko - protokol dopisov - računski protokol. Redno smo dopolnjevali tudi datoteko zamenjevalcev in tujih periodičnih publikacij (nakupov). DOLOČANJE SIGNATUR V redne vrste smo postavili 10.654 knjig in 365 letnikov revij, med kompletacije 2.427 knjig in v arhive 3.557 knjig. Skupaj je bilo postavljenih 16.815 knjig. RAZPOŠILJANJE GRADIVA Ekspedit je odposlal 287.642 kosov gradiva, in to 1.920 paketov z obveznimi izvodi (283.905 kosov) in 2.404 paketov z gradivom za zamene (33.737 kosov) in medbibliotečno izposojo. GIBANJE DOTOKA GRADIVA: PRIMERJAVA NAČRTOM ZA LETO 1990 Z LETOM 1989 IN DELOVNIM 1990 Delovni načrt 1991 Realizacija 1991 Dotok gradiva (brez periodike iz jug.obv.izv.) 372.448 450.000 367.324 Slovenski obv. izvod. 336.429 320.378 Odposlano gradivo 299-990 277.151 Prirast gradiva v NUK (brez per. iz jug.obv.izv.) 66.914 70.000 78.198 Št . postavljenih knjižnih enot 18.891 18.000 16.815 Knjige: slov. obvezni izvod 6.753 7.266 Knjige: jugosl. obvezni izvod 10.172 5.028 Knjige: nakup 1 .030 (TK 780) 1 .500 (TK 1 000) 828 (TK 419) Knjige: zamena 1 .358 1 .421 Knjige, poslane 981 1 .500 892 V letu 1991 je dotok gradiva v primerjavi z letom 1990 upadel za 1,37 %. Trend upadanja slovenskega obveznega izvoda se nadaljuje, nižji je za 5 %. Zaradi vojnih razmer je upadel dotok knjig iz jugoslovanskega obveznega izvoda, zmanjšal pa se je tudi nakup knjig, in sicer za več kot 18 %. Občuten je padec nakupa tujih knjig in sicer za dobrih 46 %. Pri vsem tem se poznajo visoka cena, negotov devizni položaj, zlasti pa neugodna menjava in visoka marža dobav i tel jev. FINANČNO POSLOVANJE Nakupi za NUK 419 tujih knjig .................................... 1.099.815,79 SLT 409 domačih knjig .................................... 256.396,30 SLT posebno gradivo (1.310 muzikalij, 5 plošč, 41 CD-plošč, 6 kaset, 4 atlasi, 182 zemljevidov, 39 albumov, 2 plakata, 80 jeklotiskov, 3.629 razglednic,41 portretov, 2 ilustraciji, 4 koledarji, 38 fotografij, 722 rokopisov 6.894 mikrofišev in mikrofilmov ...................... 1.656.296,00 SLT 437 abonmajev in 12 dodatnih računov za tuje revije ..................................... 1.786.122,40 SLT 14 abonmajev za domače revije ........................... 26.550.00 SLT 4.825.180.40 SLT Nakupi za zamene 505 domačih knjig ...................................... 300.681,30 SLT 913 letnikov domačih period, publikacij ................ 478.510,70 SLT 779.192,00 SLT Nakupi po računih TK ................................................. 1 .099.815,70 SLT DK ..................................................... 557.077,60 SLT TR ................................................. 1 .786. 122,40 SLT DR ..................................................... 505.060,70 SLT R .................................................. 1 .656.296,00 SLT 5.604.372.40 SLT V računski protokol je bilo vpisanih 551 računov v skupnem znesku SLT 5.604.372,40. ZAMENA Zamenjevalcem doma in v tujini smo poslali 892 knjig in 2.845 kosov periodičnih tiskov. Ponudili smo 38 naslovov posebnih ponudb, listo duplikatov št.10 s 303 in listo duplikatov št.9 s 168 naslovi ter dve listi slovenskih novitet z 201 naslovom. Zamena knjig s tujimi partnerji je potekala v načrtovanem obsegu. Zdi se, da je normativ 1.500 poslanih knjig realen glede na naše finančne zmožnosti. ADMINISTRACIJA Oddelek je prejel 644 in poslal 1.363 dopisov. Izvedenih je bilo 430 telefonskih reklamacij gradiva. V decembru smo poslali okoli 100 novoletnih čestitk. DAROVI - več pošiljk javnega tožilstva, - knjižnica Erne Muser, - knjižnica Ivana Rebca, - Pergamon Press, - razstava avstrijskih štajerskih založb v Cankarjevem domu, - zapuščina Mirka Poliča, - glasbeni opus Miloša Humeka. 2. Obdelava knjižnega gradiva Abecedni imenski katalog (v.d. vodja Alenka Kanič, višji biblio- tekar) Naloge abecednega imenskega kataloga Naloge abecednega imenskega kataloga so računalniška obdelava gradiva slovenskega in jugoslovanskega obveznega izvoda, nakupov, zamen in darov (knjige, AV gradivo) po mednarodnih in jugoslovanskih pravilih za katalogizacijo, vzdrževanje klasičnih katalogov, izdelava kataložnega opisa za slovenske knjige v tisku, centralna katalogizacija (CKST) slovenskega obveznega izvoda, spremljanje bibliotekarske literature, sodelovanje v izobraževalnih programih. CIP obdelava je obsegala 1.382 enot, izpisi: 50 x v Književnih listih (selektivno - tedensko) 3 x v reviji Knjiga (selektivno - mesečno) 3 x lastna publikacija KNJIGE V TISKU. SLOVENIKA CKST je obsegala 2.792 enot, vključujoč izbor gradiva in določanje setov CKST. KATALOGIZACIJA jugoslovanskega obveznega izvoda, zamen in darov Katalogizacija, prevzemanje in redakcija jug. obveznega izvoda, nakupov, darov in zamen nakupov, - oddano stvarnemu katalogu - oddano tehničnemu Skupaj obdelano v AIK VODENJE KATALOGOV - vlaganje Matični katalog Javni (čitalniški) katalog Katalog arhivov Skupaj vloženih V signaturno knjigo je bilo vnesenih 7.105 enot 71 enot 7.176 enot 9.968 enot 32.972 listkov 26.673 listkov 6.870 listkov 66.515 listkov 9.609 vpisov. REDAKCIJA in vsnos retrospektive ter vračanje listkov je obsegalo: 1.842 enot 5.456 listkov Vnos Vračanje listkov POPRAVKI V KATALOGU so bili vneseni za 847 enot v razmerju 40:60 (lažji:težji ). Za ISBD (NBM) in ISBD (CF) smo glede na razpoložljiva finančna sredstva povzeli spremembe in jih predstavili v reviji Knjižnica (program Ministrstva za kulturo). ISBD (M) prinaša največ sprememb, so glede na gradivo v knjižnicah najbolj pogoste, preurejamo v celoti, ker je zadnja izdaja pošla. Prevod je v delu, za dokončanje ostajata še 2 polgavji in pol spremna beseda in slovar. Stvarni katalog (vodja Tatjana Banic, bibliotekarski svetovalec) Temeljna naloga oddelka je klasifikacija, ki jo predstavljajo naslednji segmenti po prioriteti: - klasifikacija slovenskih monografskih publikacij 01 za: CIP (katalogizacijo v publikaciji) CKST (centralno katalogizacijo slovenskega tiska). S klasifikacijo slovenskih monografskih publikacij se oddelek vključuje v centralizirano obdelavo slovenike za listke CKST in za vzajemni katalog YUBIB z neposrednim vnosom podatkov v polja vsebinske obdelave (deskriptorji, gesla in UDK vrstilci). Klasifikacija monografskih publikacij iz provenienc N, Z, D obsega inozemiko, sloveniko iz zamejstva, učbenike in priročnike - nakup za NUK. Klasifikacija tujih monografskih publikacij vključuje neposreden vnos podatkov v polja vsebinske obdelave vzajemnega kataloga YUBIB, oziroma dopolnjevanje vsebinskih podatkov prevzetih zapisov in prilagajanje lokalni bazi. Klasifikacija jugoslovanskih monografskih publikacij vključuje identifikacijo zapisov posameznih nacionalnih centrov ter prevzemanje in dopolnjevanje zapisov za lokalno bazo. KOLIČINSKO OVREDNOTENJE Oddelek je prevzel v obdelavo 9.^25 enot (AIK št. 9-834), od tega redne vrste iz AIK 6.726 (AIK št. 7.105). Klasificiral in oddal je v nadaljno obdelavo 12.751 enot (AIK št. 13-215). Pri klasifikaciji je bilo izdelanih in neposredno vnešenih 10.515 gesel, 19-393 vrstilcev ter 28.025 deskriptorjev. Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska (CKST) je oddelek prednostno klasificiral 2.699 enot (AIK št. 2.766) ter jih oddal v nadaljnjo obdelavo AIK. Oddelek je z absolutno prioriteto je oddelek za katalogizacijo kataloški opis knjig v tisku (CIP). KOORDINACIJA VSEBINSKE OBDELAVE IN OBLIKOVANJE KONTROLIRANEGA SEZNAMA DESKRIPTORJEV V skladu z odgovornostjo NUK za vzajemnega kataloga in v okviru ske obdelave v NUK-u, katerega razvoj knjižničarsva, oblikuje deskriptorjev kot temelj bodoče koordinacijo obdelave na ravni projekta za poenotenje vsebin-vključuje program Enote za odddelek kontroliran seznam normativne datoteke. r jev: bazo: iva NUK zaradi vzdržuje celoten tvarnih katalo-dva urednika kot ije leposlovja, za izposojo in sodelovanju z jih klasifi- Oblikovanje in redakcija kontroliranega seznama deskripto opravljenih 1.812 popravkov. Določanje in redakcija deskriptorjev za retrospektivno določenih (narejenih) 9-933 deskriptorjev za 3.058 enot. Kljub prehodu na avtomatizirano obdelavo grad nezadostne tehnične opremljenosti zaenkrat še sistem javnih listkovnih katalogov. Urejanje s gov predmetnega in sistematskega - opravljata polovico delovne obveznosti (poleg klasifikac vnosa retrospektive in sodelovanja v oddelku informacije. Redakcijo katalogov opravljajo v uredniki vodja in klasifikatorji za področja, ki cirajo. VLAGANJE VI oženih je bilo za predmetni katalog 5.473 listkov za sistematski katalog 21 .266 listkov za interni katalog CKST 4.623 listkov Skupaj 31.362 listkov Redakcija katalogov glede na nove spremenjene vrstilce je obsegala 25.000 listkov. Permanentno poteka dopolnjevanje registra razporejevalk sistematskega kataloga. Enota za narodno bibliografijo (vodja Lidija Wagner, bibliote- kar specialist) Delovna enota tekoče obdeluje slovensko produkcijo knjižničnih gradiv (monografije in serijske publikacije), izdaja slovensko narodno bibliografijo in posreduje informacije. Izdali smo: - SB s popisi knjig za leto 1991 št. 1, 2, 3, (v tisku), 4 (v tisku), - SB s popisi knjig - register za leto 1990, - SB s popisi knjig za leti 1980 - 1981 ( v tisku). Tekoča bibliografija s popisi knjig je rezultat računalniško podprtega vzajemnega kataloga. V letu 1991 smo opravili celoten vnos podatkov za bibliografijo knjig za leti 1980 in 1981 z redakcijo in korekturami. Bibliografija je pripravljena za natis. Obsega 5.574 bibliografskih zapisov v bazi, izdelana sta imensko kazalo in pregled po strokah. V teku je tudi redakcija gradiva za SB s popisi knjig za leto 1982. Okoli 600 bibliografskih enot je bilo pregledanih in vnešenih v bazo. V reviji KNJIGA smo redno objavljali mesečno bibliografijo knjig. Bibliografijo pripravlja Matjaž Hočevar. Tudi ti podatki so rezultat računalniško podprtega vzajemnega kataloga, oziroma po novem COBIB (Kooperativna-vzajemna-bibliografsko kataložna baza). Količina opravljenega dela v letu 1991 I. SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA - izdajanje publikacij v letu 1991 že opisano v drugem oddstavku poročila. II. OBDELAVA SLOVENIKE (knjige, serijske publikacije, članki) A. Knjige Pretežni del knjižnega gradiva je že obdelan v okviru CKST. Dopolnimo le manjkajoče podatke, ki so potrebni za bibliografijo. Ostalo knjižno gradivo sami katalogiziramo in klasificiramo ter dodamo deskriptorje (AIK, UDK in gesla). Drobni tisk, oziroma posebno knjižnično gradivo, pregledamo in izberemo za celovito obdelavo. Vodimo tudi osnovni AIK katalog in katalog knjižnih zbirk. Za vse obdelane knjige opravimo še redakcijo tako na lokalnem kot tudi na vzajemnem nivoju. CK dopolnitev AIK+UDK gesla + deksr. skupaj obdelanih naslovov 2. 334 704 3-038 B. Serijske publikacije Vsak letnik serijske publikacije (posamezni naslov) obdelamo bibliografsko in vsebinsko. Spremljamo in beležimo vse spremembe v zvezi s serijsko publikacijo. Vodimo AIK katalog ter evidenco vseh številk posameznega naslova v določenem letu. AIK+UDK oddaja posameznih oddaja skupaj kosov D-fond oddaja 607 6.009 312 6. 321 C. Članki Iz serijskih publikacij in zbornikov izpisujemo članke, ki jih tudi vsebinsko obdelamo (UDK + deskriptorji). Večinoma članke vključujemo v COBIB (odivsno od letnice). Vodimo AIK in UDK katalog ter katalog kratic in psevdonimov avtorjev. AIK UDK dodatni opisi vzajemni katalog 16.318 19.562 270 4 .284 V vse kataloge v enoti je bilo vloženih 48.223 listkov. V letu 1991 smo posredovali 1.239 informacij. Delovna enota periodični tisk (vodja Jelka Gazvoda, bibliote- kar specialist) V letu 1991 je enota izpolnjevala svoje naloge v okviru programa NUKj obdelovala, hranila in dajala je v uporabo periodični tisk s slovenskega in jugoslovanskega območja ter iz tujine. V letu 1991 je enota prejela 67.764 kosov gradiva: Prejeto gradivo v številu kosov: Oddelek neposredno Bibliogr Odd.za dop. Skupaj jugosl. Slov. I. 3.156 13.608 1 .190 3.776 21 .730 II. 4.625 8.198 1 .500 4.051 18.374 III. 1.540 4 .928 2.012 3.683 12.163 IV. 2.763 7.072 1 .307 4.355 15.497 Skupaj 12.084 33.806 6.009 15.865 67.764 Prejeto gradivo po številu naslovov obsega: slovenska periodika: 1 .266 (z arh.) slov. zamejska periodika: 62 Skupaj za obdelavo in hranjenje 1 .328 Tuja periodika: Hrvatska BiH Srbija (s pokr.). Črna Gora Makedoni ja 774 298 1 .871 53 169 Skupaj 3.165 Izločeno gradivo obsega 1.219 Skupaj za obdelavo in hranjenje 1.946 Druge države 1 .061 Skupaj za obdelavo in hranjenje obsega 4.335 naslovov Retrospektivno mikrofilmanje: V letu 1991 smo posneli 84 filmov v originalu in 215 v kopijah, od katerih so nekatere namenjene tudi za prodajo drugim knjižnicam. Zbirka mikrofilmov NUK zdaj obsega 531 mikrofilmskih zvitkov, na njih pa je posnetih 31 naslovov časnikov. Pregled v letu 1991 posnetih naslovov navaja Obdelava periodičnega tiska je obsegala: Evidenca 52.779 kosov Inventarizacija 4.672 enot Katalogiz. in klasifik. 2.296 enot Arhiv 865 kosov Vezava 338 kosov, Reklamaci je 1.383 Knjižno sklad. 1 .787 enot Časop. sklad. 352 enot Tehnični oddelek 396 enot DM 773 enot Katalož listki 2.242 kosov - za oddelek 1 .287 kosov Signature 21 .149 Delo z uporabniki je potekalo v naslednjem o' Inf ormacije 5.148 Izposoja 29.167 kosov Uporabniki 7.210 - študenti 3.444 - drugi 3.766 381 kosov Oddelek za tehnično obdelavo knjig (vodja Meta Zadel, višji knjižničarski referent) - razmnožuje na osnovi matičnih listkov katalogne listke za potrebe NUK, - opremlja monografske in serijske publikacije in kasete z etiketami in signaturami in jih oddaja v skladišče in posamezne oddelke, - pripravlja in izdeluje osnove za matrice (na osnovi računalniških izpisov) , - razmnožuje in pošilja listke naročnikom CKST. Za NUK je bilo natipkanih 5.061 malih matric - pregledanih pa 5.460* natipkanih dodatnih in dopolnilnih vpisov, vodilk, kazalk, gesel, UDK vrstilcev je bilo 15.949, razmnoženih listkov na minigrafu 20.996, signiranih in z etiketami opremljenih 16.056 kosov knjig in 92 kosov kaset^ ponovno signiranih in z etiketo opremljenih kosov knjig je bilo 570. Za potrebe vseh katalogov NUK je bilo: klasično natisnjenih 21.852 listkov računalniško (redne vrste, pospešene, retrospektiva, serijske publikacije - časopisni oddelek in CM - kartografski oddelek) 72.267 listkov računalniško natisnjenih listkov slovenike 25.190 listkov Skupaj 119.309 listkov Signiranih in z etiketo opremljenih kosov gradiva: 16.056 kosov gradiva 82 kosov kaset 3.120 kosov arhivov 570 kosov (nadomestnih, nanovo opremljenih) Skupaj 19.828 kosov V knjigo setov CKST je bilo vpisanih 2.763 naslovov slovenike. Število naročnikov je 357 (232 osnovnih šol, 42 srednjih šol, 81 splošnih knjižnic, knjigarn in drugih naročnikov, 2 nacio-nalki). Število naročenih setov je 528, in sicer: K = 15 B = 79 A = 153 Š = 226 U = 55 Skupaj je bilo natisnjenih 976.870 listkov, prodanih pa 9^9.692 1istkov. Za CKST so bila opravljena še naslednja dela: - Nabiranje in izbiranje listkov, kontrola pošiljanja in vlaganje v arhiv - Kuvertiranje - Vpis števila listkov CKST v kartoteko naročnikov in vodenje kartoteke - Tipkanje tekočih številk setov na listke - Montaža listkov CKST na matrico in razvrščanje - Priprava listkov CKST (preverjanje, usklajevanje, koordinacija, vpis, pregled) - Izračun in izdelava računov za CKST - Stiki z naročniki, svetovanje, informacije o setih, izboru, reklamacije. 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Mihael Glavan, bibliotekar) Usmeritev delovanja oddelka je obsegala: Vsebinsko in organizacijsko sodelovanje z državno upravo in institucijami na področju kulturne dediščine: - Izdelava gradiv in sodelovanje na sejah Komisije za razmejitev pisne kulturne dediščine in pripravo zakonodaje na tem področju. Komisija deluje pri Ministrstvu za kulturo. - Prva faza popisov arhivov slovenskih izseljenskih društev, ki jih hranimo v Rokopisni zbirki. Naloga poteka v koordinaciji s SAZU. - Priprava razstave in izdelava ter objava obsežnega kataloga: Slovenski tisk v zdomstvu. Aktivno strokovno izpopolnjevanje na bibliotekarskem področju, na področju drugih strok pa zlasti: slavistika, novejša zgodovina, klasični jeziki in filozofija, ki so v tesni zvezi z delom v zbirki. Strokovno delo na področju varovanja in restavriranja knjižničnega gradiva. Redno strokovno delo v zbirki: 1 . Rokopisni fond Nabava novega rokopisnega gradiva: Število novih enot: 45 Število kosov: cca 30.000 Vsebina: pomembnejše so zlasti enote: Ivan Rebec (zapuščina), Ludvik Mrzel (del zapuščine), Fran Žgur (ostalina), ljudske pesmarice. Inventarna obdelava: Število enot: 47 Število kosov: 32.000 Inventarno smo uredili vse nove pridobitve in 2 iz zaostankov prejšnjih let. Dokončna katalogizacija rokopisnega gradiva: Obseg: 4 enote, 22.000 kosov Vsebina: V tem letu smo katalogizirali 4 izredno obsežne enote: Toma Zupana, Srečka Kosovela,Lili Novy in Anno Praček - Krasno. Gradivo je tehnično opremljeno, postavljeno, podatki so vneseni na računalniške diske in bodo v prihodnjem letu pripravljeni za objavo v naslednjem zvezku Kataloga rokopisov NUK. Delo z obiskovalci: Obisk v čitalnici: posamezniki: 1.788 v skupinah: 185 ( 14 skupin) skupaj: 1.973 Izposojeni rokopisi: 1.163 Izposojeni tiski: 3-346 Izposoja skupaj: 4.509 Število strokovnih informacij: 1.136 Preslikovanje gradiva iz Rokopisne zbirke: število uporabnikov: 134 število enot gradiva: 523 kseroksne kopije: 6.602 mikrofilmski posnetki: 4.282 Slovenija izven Republike Slovenije: Dotok gradiva: knjige: 22 periodika 330 Število uporabnikov: 127 Kseroksne kopije: 3.021 Izposoja: 870 Obdelava in drugo delo z gradivom - Slovenika izven Republike Slovenije: Tekoča bibliografija člankov: 2.590 lističev. Izdelava kaložnih listkov za javni katalog: 785 listkov. Drugo delo s fondom: Pregled in izpis izseljenskega gradiva za projekt SAZU. Informativno in svetovalno delo o tem gradivu. Pisni stiki s Slovenci v svetu, nabiranje podatkov za nadaljevanje Bajčeve bibliografije izseljenskih tiskov. Sopriprava razstave in kataloga Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945. Udeležba na seriji predavanj na Svetovnem slovenskem kongresu. Priprava manjkajoče periodike za zbirko M.Pertota v Trstu. Kompletacija fonda s pomočjo knjižnice D. Černeta iz Trsta in druga nabava od izseljencev. Začetek priprave bibliografije begunskih tiskov. Priprava za bibliografijo slovenskih knjig in člankov, ki so izšli v Avstraliji. Fond redkih tiskov je dopolnjen z dvema novima pridobitvama, priročna knjižnica pa s 25 novimi enotami" mikrofilmska zbirka pa z vatikansko Palatino na mikrofiših, ki obseba 6.874 kartic. Restavriranje gradiva iz Rokopisne zbirke: V letu 1991 je bilo celovito ali delno restavriranih 8 kodeksov oziroma redkih tiskov in o tem izdelana dokumentacija. Glasbena zbirka (vodja dr. Borut Loparnik, bibliotekar) Obseg opravljenega dela in pritoka novega gradiva zajemajo okvirno naslednji podatki: (Op.: Statistika vsebuje tudi po- datke za cas od 20. do 31.12. 1990, ki jih ni moglo zajeti poročilo o delu v letu 1990). PREJETO GRADIVO 0 N Z D SKUPAJ muzikalije - tiski 197 464 1 1 448 1 . 120 rokopisi 324 672 996 sporedi 36 88 124 libreti 1 2 - 3 AV gradivo - LP 262 2 3 3 270 - CD 62 31 - 93 kasete 589 7 1 - 597 mgf.trak. - 22 22 V kasete 19 - 1 20 Skupaj: 1.129 865 17 1 .234 3.245 OBDELANO GRADIVO 0 N Z D SKUPAJ a) inventarizirano: muzikalije -tiski 178 203 10 1 .286 1 .677 -rokopisi 42 432 474 AV gradivo - LP 177 2 3 5 127 - CD 62 41 - 103 - kasete 420 7 - 427 - V kasete 19 “ - 1 20 Skupaj: 796 295 13 1 .724 2.830 b) katalogizirano: enot ekscp. novih skladb list. vpisi popr. AIK - muzikalije 2.059 1 .584 4.122 551 1 .625 - LP plošče 4 2 - - - CD plošče 161 286 391 - - - kasete 890 697 1.215 - 1 - bibl.člankov 3.120 - - Skupaj 3-114 2 .567 8.850 551 1.626 ASK - muzikalije 1.643 1 .321 2.413 3.046 2.872 - CD 124 155 179 111 _ - kasete 794 679 791 372 - Skupaj 2.561 2 .155 3.383 3.529 2.872 Številčni obseg glasbenega gradiva po inventarni knjigi in signaturah zvočnih posnetkov ob koncu leta 1991: =2.117) stanje 1990 76 .810 muzikalije 2.117 LP 127 CD 103 kasete 423 V kasete 19 Skupaj 1991 79.599 Obisk, izposoja, zahtevnejše informacije: skupaj: 1.121 obisk - študenti - ostali 567 554 izposoja - čitalnica 6.080 - na dom 302 - (poslušalci) 95 informacije - ustno 112 - telef. 69 - pisno 1 razmnožev. - kseroks 1.342 - fotograf 63 skupaj: 6.382 (vrnjeno: 342) skupaj: 182 skupaj: 1.405 Zbirka je v letu 1991 pridobila z darovi in nakupi: - glasbeni opus Miloša Humka (Kočevje) - preostalo glasbeno zapuščino Josipa Ipavca (Šentjur pri Celju) - glasbeno zapuščino Marija Kogoja (prevzem od Zgodovinskega arhiva Ljubljana) - celotno zapuščino Vasilija Mirka - glasbeno zapušino Boža Weissa (Ljubljana) - več posamičnih rokopisov slovenskih sklateljev (Gerbič, Marolt, Lipovšek itd.) - več redkejših tiskov starejše jugoslavike - doslej nezbrane sporede slovenskih glasbenih prireditev (predvsem: Primorska do 1914, Maribor 1929-41, Argentina) - kseroksne kopije rokopisov slovenskih skladateljev v Argentini (največ Cirila Krena) - preostalo glasbeno zapuščino Mirka Poliča. S časniškimi izrezki in osebnimi stiki smo redno dopolnjevali dokumentacijo o glasbenem delu Slovencev. Pričeli smo izdelovati bibliografski katalog Marija Kogoja in člankov o glasbi v starejši slovenski periodiki. Do novembra smo tudi nadaljevali revizijo AIK in ASK ter v obdobju april-avgust začeli pregled in urejanje slovenskega fonda (izločanje nadštevil-nih izvodov, dopolnjevanje manjkajoče inventarizacije in katalogizacije itd.). Zaradi nezadostne kadrovske zasedenosti in vse hujših zadreg, ki jih ta prinaša, smo v zadnjem trimesečju 1991 oba načrta prekinili. Priprava listkov za centralno katalogizacijo je potekala redno. Prav tako smo redno pregledovali tekoče bibliografije, založniške kataloge in revialne recenzije ter oddajali naročila za sloveniko iz tujine. Kontrolirali smo tudi redni dotok naročenih serijskih publikacij (prevsem zbrana dela tujih skladateljev) in skrbeli za (skromno) dopolnjevnje priročne knjižnice. V seriji Pogovorov v glasbeni zbirki smo priredili tri dobro obiskana srečanja. Za razstave ob Prešernovem dnevu (SIK Bežigrad), mednarodnem simpoziju o Gallusu (SAZU) ter za razstavo Uroša Vagaje (Arhitekturni muzej) smo izposodili 19 enot gradiva* Moderni galeriji smo v preslikavo izposodili 11 akvarelov in perorisb Marija Kogoja. S pomočjo fotografskega laboratorija RSNZ in dr. Jožeta Mlinariča smo pričeli raziskavo o provenienci prvega natisa Gallusove zbirke "Opus musicum", ki jo hrani NUK. Na prošnjo iniciativnega odbora za proslavo 300-letnice Tartinijevega rojstva v letu 1992 smo priravili seznam gradiva, ki ga ima NUK in bi prišlo v poštev za načrtovano razstavo v Piranu. Na pobudo dr. Julijana Strajnarja smo se načelno pridružili sodelovanju med Institutom za slovensko narodopisje pri SAZU in dunajskim Phonogrammarchivom pri OAW (članom IASA)y* vzpostavi tev tesnejših stikov in možno načrtovanje dela pri zasnovi slovenskega zvočnega arhiva je (za zdaj) prekinila vojna. - Na posvet o katalogiziranju je prišel 1 delavec SIK. Pri delu zbirke sta honorarno sodelovala za krajši čas višji knjičničar ter diplomirani muzikolog. Zaradi prekinitev in omejenega delovnega časa njuna pomoč žal ni zadoščala za redno nadaljevanje začetih nalog in terja nujno razširitev kadrovske zasedbe zbirke. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Vobovnik- Avsenak, bibliotekarska svetovalka) Kartografska in slikovna zbirka je v letu 1991 izpolnjevala predvidene naloge v okviru programa NUK. Pridobivala je novo gradivo in dopolnjevala svoje raznovrstne fonde: geografske, zgodovinske in etnografske atlase, splošne in tematske zemljevide ter načrte naselijj nadalje grafike, umetniške reprodukcije, ekslibrise, grbe, ilustrirane koledarje, pokrajinske slike, razglednice, voščilnice, slovenske plakate in portrete pomembnih osebnosti. Pridobljeno gradivo je strokovno obdelovala od inventarizacije, katalogizacije, klasifikacije, do tehničnega opremljanja in hranjenja. Nadalje je opravljala informativno, svetovalno, strokovno in študijsko delo. Zbirka je prejela v obdelavo in hranjenje 7.748 enot gradiva. Iz nabavnega oddelka je dobila 2.026 obveznih slovenskih listkov, 79^ obveznih jugoslovanskih tiskov, 4.273 nukupov, 189 darov in 11 zamen, iz oddelka za drobni tisk 3 primerke in iz tehničnega oddelka 11 priročnikov. Poleg gradiva, ki ga je zbirka prejela preko nabavnega oddelka kot nakup, je pridobila v dar še 430 enot. V okviru rednega strokovnega dela je bilo obdelanih iz novega dotoka in iz stare zaloge gradiva 6.127 kosov (25 atlasov, 130 zemljevidov, 3-967 razglednic, 352 grafik, 40 portretov, 1.613 slovenskih plakatov in sicer 688 ilustriranih ter 925 črkovnih). Za CKST je bilo računalniško obdelanih 30 kosov kartografskega gradiva, večina tudi za vzajemni katalog. Redno se pripravljajo listki kartografskega gradiva še za Slovensko bibliografijo. Izdelanih in v raznovrstne kataloge v zbirki je bilo vloženih 2.983 listkov. V inventarno knjigo je bilo vpisanih 1.952 enot ali 4.371 kosov, v seznam slovenskih ilustriranih lepakov za leto 1991 146 enot oziroma 260 kosov, za prejšnja leta pa 428 kosov. Prirast fonda zbirke se je po inventarni knjigi in statistiki slovenskih lepakov v letu 1991 povečal za 5.984 kosov (5.021 postavitvenih izvodov, 961 arhivskih in 2 duplikata). Stanje fonda kartografske in slikovne zbirke je bilo ob koncu leta 1991 naslednje: 160.373 postavitvenih izvodov, 41.923 arhivskih primerkov in 4. 957 duplikatov, skupaj 207.253 enot. Najpomembnejši pokazatelj dela z uporabniki je število izposojenega gradiva. Izposojenih je bilo 16.919 kosov (15.449 za prezenčno izposojo in 1.470 kot fotokopije, fotografije ali za raastave). Zbirko je obiskalo 446 uporabnikov. Posredovanih je bilo 368 informacij, večinoma tematskih, 93 po telefonu in 5 obširnejših pisnih, skupaj 466 informacij. Vojne in povojne razmere v Sloveniji so neugodno vplivale na obisk in tudi na druge dejavnosti zbirke. Največ gradiva je bilo prelgedanega, preslikanega ali izposojenega v študijske in raziskovalne namene (diplomska naloga Prostorski razvoj Tabora-Maribor, študija Zgodovinski razvoj Rogaške Slatine, seminarska naloga Hinko Smrekar, magistrska naloga Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljanska promenada), za ilustracije raznih publikacij (Vojaška organizacija na Slovenskem Enciklopedija Slovenije, literarna mapa, album slovenskih literatov, brošura slovenske vlade za švedski perlament), za pripravo TV oddaj (Državno nadzorstvo, 100 let Glasbene matice, Tednik-Slovenska diplomacija, Klub Klobuk), za dopolnjevanje arhiva pivovarne Union in priparvo razstave Gostinski objekti na Slovenskem, za osnutke slovenskega denarja, za opremo spominske sobe J. Vandota v Kranjski Gori in za Mestni muzej na temo industrijski plakat. Slikovno in kartografsko gradivo je bilo izposojeno tudi za razne razstave naše knjižnice (Fran Miklošič, Slovenska enciklopedija idr.) in drugih ustanov (retrospektivna razstava Uroša Vagaje, razstava Euro-panorama v Lyonu, J.P. Gallus). Po zamisli M.Avsenak je bila v avli NUK z zbirkinega gradiva in monografij pripravljena manjša razstava Za Dubrovnik. V Jakopičevi galeriji je bila za Arhitekturni muzej pripravljena razstava Kraji ob Tržaškem zalivu in krajši spremni članek Razglednice Tržaškega zaliva. Gradiva precej časa zaradi vojnih in povojnih razmer v Sloveniji nismo izposojali izven knjižnice. Arhitekturni muzej, ki si je izposodil plakate za razstavo o U. Vagaji že pred časom, je že odprto razstavo zaradi varnostnih razlogov zaprl in zaprosil za podaljšani rok izposoje za ponovno razstavitev gradiva v septembru in oktobru. Vedno več je prošenj za preslikavo gradiv izven kjižnice (želje uporabnikov so: izdelava barvnih fotografij, boljša kvaliteta fotografij, barvni kse-roks in kseroks večjega formata) in s tem so povezana dogovarjanja, dovoljenja in spremljanja gradiva. Z delovanjem in dragocenostmi zbirke je bilo seznanjenih več obiskovalcev in skupin (študenti ALU itd.). Sodelavci zbirke posvečamo posebno skrb pridobivanju starejšega in redkejšega gradiva in aktivno sodelujemo pri usmerjanju nabavne politike za strokovno literaturo in novejše gradivo s svojega področja. Skrbimo za pregled nad sloveniko, ki je knjižnica med obveznimi izvodi po redni poti ni prejela in opozarjamo na neprispele publikacije. Spremljali smo novosti na področju kartografske in slikovne produkcije ter pregledovali določene strokovne revije, bibliografije, časopise, kataloge in obiskali razne tovrstne predstavitve, antikvariate ali prodajne galerije. Pripravili smo sezname prdlogov za nakup in reklamacije gradiva ter ga posredovali nabavnemu oddelku v realizacijo. Za dopolnjevanje starejšega fonda smo se dogovorili s posameznimi lastniki in antikvarnicami ter pridobili v nakup večje število starejših razglednic, nadaljni del kartografske ostaline dr. V.Bohinca, nekaj originalnih del slovenskih likovnih umetnikov, poleg tega pa sod pridobili v dar še 430 enot posebnega gradiv. Posebno prizadevanje je bilo namenjeno obnovi in varovanju gradiva oziroma postopkom, s katerimi bi gradivo zaščitili in podaljšali njegovo uporabno dobo. Da bi zagotovili ustrezne mikroklimatske pogoje v skladiščih, smo dali v program posebnih akcij za leto 1992 toplotno izolacijo podstrešja (poletne temperature okrog 30 C)in začeli sanirati vlago v kletnem skladišču, kamor je bil preseljen in na novo urejen ves fond slovenskih ilustriranih plakatov. Dogovarjali smo se za nujno nadaljnjo nabavo ustrezne opreme za shranjevanje raznovrstnega gradiva, za izdelavo zaščitnih map. V restavratorsko delavnico NUK smo oddali in dobili iz popravila 30 starejših zemljevi-dov-raritet iz 18. in 19. stoletja in 1 zgodovinski atlas, skupaj 31 naslovov kartografskega gradiva (seznam je priložen poročilu o opraviienem programu posebnih dejavnosti v letu 1991 ) . V skladu z letošnjim načrtom o urejanju zbirke razglednic (slovenskih, jugoslovanskih in tujih krajev) smo se sodelavci posvetili predvsem: - dopolnjevanju fonda (pridobivnje razglednic^ v primeru nakupa takojšnje razreševnje in razvrščanje z ugotavljanjem prejšnjih in sedanjih imen krajev, držav itd.)' - preverjanju razglednic* - obdelavi gradiva (pri starejših razglednicah razreševanje imen naselij, gora ipd. in njihove lege v tedanjih oziroma sedanjih ozemeljsko spremenjenih državnih tvorbah, razvrščanje po državah ali geografskih regijah itd.)^ - preurejanju zbirke inozemskih razglednic^ - ureditvi arhivskih izvodov. Zbirko slovenskih ilustriranih plakatov, ki smo jo preseljevali in urejali prejšnja leta, smo začeli dopolnjevati z manjkajočimi izvodi za zadnji dve desetletji. Pripravili smo tudi odvečne politične in kulturne plakate za zamene. Poleg že zgoraj omenjenega dela smo pripravili podatke o NUK-ovi slikovni zbirki za Rochseter Institute of Technology iz New Yorka, ki je poslal vprašalnik, s katerim želi zbrati informacije za imenik o zbirkah in arhivih raznovrstnega slikovnega arhiva (za National Graphic Designe Archive). Z našim gradivom in predstavitvijo naše zbirke razglednic smo sodelovali v TV oddaji Klub Klobuk, pripravili smo seznam raritet zemljevidov s prikazi slovenskih dežel od 16. stoletja dalje, ki jih NUK nima in bi jih želel s pomočjo namenskih sredstev Ministrstva za kulturo in sponzorji dobiti in opravili inštru-ktažo o specialnem gradivu za III. stopnjo informacijske zna-nosti-bibliotekarstvo v Zagrebu (Mlekuš H.). Glavni problemi zbirke so poleg premajhnega števila strokovnih sodelavcev še pomanjkanje opreme (tehnične in za shranjvanje gradiva), pomanjkanje ustreznih prostorov za skladišča - (dovolj velikih, zavarovanih v vseh ozirih in klimatsko urejenih) in čitalnice za uporabnike. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek, višji bibliotekar) V letu 1991 so bila v oddelku opravljena naslednja dela: Prevzem gradiva: 10.99^ kosov. Obdelava gradiva: 3^- 398 kosov ( v številki je všteto tudi gradivo iz prejšnjih let). Oddaja obdelanega gradiva v skladišča: 3 ^- 398 kosov (glavno skladišče 6.3^9 kosov, depo Mekinje in skladišče v Križevniški ulici 28.0^9 kosov). Prejem gradiva Slovenski tiski(nabavni + bibliografija) Republike, AP Inozemske publikacije Kartografska in slikovna zbirka Periodični oddelek 4.051 kosov 3-342 kosov 457 kosov / kosov 3.144 kosov Skupaj 10.994 kosov Obdelava gradiva Po pravilih za obdelavo knjižničnega gradiva v zbirki posebnega gradiva je bilo obdelano naslednje število tiskov: Vrsta gradiva Kosov PKG 1 Antologije, lektire, učbeniki za OŠ 2.202 PKG 2 Roto literatura 3. 144 PKG 3 Društveni spisi 5.204 PKG 4 Visokošolski spisi 294 PKG 5 Šolski spisi 92 PKG 7 Katalogi razstav (razen umet.) in sejmov 256 PKG 8 Javni promet, vozni redi 219 PKG 9 Poštni, telefonski in telegrafski tiski 74 PKG 13 Separati 12.972 PKG 15 Patentni spisi 759 PKG 18 Otroška literatura, slikanice 47 PKG 39 Industrija in obrt 2.507 PKG 43 Kraji, pokrajine, države,mesta (opis) Turizem in gostinstvo (prospekti krajev, hotelov) 14 PKG 73 5.181 PKG 75 Vozniški izpiti 53 PKG 76 Založništvo 1 .380 Skupaj 34.398 Iz prejetega gradiva so bili izločeni tiski, ki ne pridejo v poštev za obdelavo v zbirki posebnega gradiva (razni formularji, ceniki, interni telefonski imeniki, voščilnice in podobno manjvredno gradivo), prejeti iz jugoslovanskih republik in AP razen iz Slovenije). Ti tiski so bili vskladiščeni deloma v depoju Mekinje deloma pa v depoju v Križevniški ulici brez obdelave po pravilih za obdelavo tiskov v zbirki posebnega gradiva. Oddaja gradiva 1 . Glavno skladišče Vrsta gradiva Kosov PKG 3 Društveni spisi 5.204 PKG 4 Visokošolski spisi 294 PKG 5 Šolski spisi 92 PKG 15 Patentni spisi 759 Skupaj 6.349 2. D epo Mekinje, skladišče v Križevniški ulici Vrst a gradiva Kosov PKG 1 Antologija, lektire, učbeniki za OŠ 2.202 PKG 2 Roto literatura 3.144 PKG 7 Katalogi razstav (razen umet.) in sejmov 256 PKG 8 Javni promet, vozni redi 219 PKG 9 Poštni, telefonski in telegrafski tiski 74 PKG 13 Separati 12.972 PKG 18 Otroška literatura, slikanice 47 PKG 39 Industrija in obrt (izdelki: opis, navodila) 2.507 PKG 43 Kraji, pokrajine, mesta, države (opis) 14 PKG 73 Turizem in gostinstvo (prospekti krajev in hotelov) 5.181 PKG 75 Vozniški izpiti 53 PKG 76 Založništvo 1 .380 Skup 'a j 28.049 3. Skupaj oddano Glavno skladišče 728 Depo Mekinje 15.677 Skupaj 16.405 Skupaj oddano Glavno skladišče 6.349 kosov Depo Mekinje, skladišče Križanke 28.049 kosov Skupaj 34.398 kosov Ostala dela so obsegala: Tehnično opremo prejetega gradiva (žigosanje, etiketiranje), Vnos katalogiziranih osnovnošolskih učbenikov v signaturno knjigo (2.202 kosa) Vlaganje teh listkov v kataloge Vpis roto literature v ustrezne kartoteke (3.144 kosov) Vpis društvenih spisov v ustrezne kartoteke (5.204 kosov) Vpis visokošolskih spisov v ustrezne kartoteke (29*0 Vpis šolskih spisov v ustrezne kartoteke (92 kosov) 10. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Referalna dejavnost Knjižnica je republiški referalni center. Zaradi svoje specifične organiziranosti ima opravljanje referalne dejavnosti porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije), pa tudi za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno obdelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog knjižnic RS. Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalci z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic RS, oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska ter vseh drugih oddelkov oz. zbirk posebnega gradiva. Oddelek za delo z uporabniki (vodja Vilenka Jakac Bizjak, višji blibliotekar), Delo oddelka je potekalo v okviru, ki je bil postavljeni z načrtom za leto 1991. Informacijska služba je vpisala 7.131 uporabnikov, od tega 6.253 študentov. Obisk 1990 1991 izposoja 80. 118 69.490 velika čitalnica 64.208 61.411 informacije in medbibl. 14.050 12.500 vodstva in uvajanja 2.470 2.435 razstave 2.350 6.300 Skupaj 163.196 152.136 Izposoja gradiva 1990 1991 izposoja 50.512 42.079 velika čitalnica 45.900 44.567 interna uporaba 37.250 30.207 medbibliotečna izposoja 6.713 5.922 vrnjene knjige 59.127 56.036 Skupaj (izposojeno) 140.375 178.811 Inf ormacije pisne (retrospektivne+SDI) 2.505 6.569 osebne 133.500 130.000 ob katalogih 23.000 23.000 telef onske 13.500 10.000 negativ.odg.-izp. 27.227 30.000 negativ.odg.-VČ skupaj (informacije) 172.505 199.569 Odposlanih je bilo 42 dopisov in 2.069 opominov zamudnikom. NUK je iz drugih knjižnic naročil (pasiva) 1990 1991 - slovenskih 76 129 - jugoslovanskih 73 90 - tujih 1 .061 1 .036 Skupaj 1.210 1 .245 Od tega smo prejeli: 638 originalov v 657 zvezkih 247reprodukcij v 3-539 kopijah 885 pozitivnih in 85 negativnih odgovorov in 260 večkrat naročenih odgovorov. Knjižnice so v NUK naročile (aktiva): 1989 1991 - iz slovenske 3.830 4.037 - iz jugoslovanske 584 445 - iz tuje 183 195 Skupaj 4.597 4.677 Ustregli smo lahko: - s 1.467 originali v 1.540 zvezkih - s 1.019 reprodukcijami v 8.599 zvezkih - z 902 informacijami o nahajališčih Ustregli smo 3.388 naročilom 404 negativnih odgovorov 885 prezenčno izposojenih. Pregled izposojenega gradiva po strokah: 1991 1990 splošno 9.303 12.480 filozofija in verstvo 9.685 11.232 družboslovje 18.732 21.467 prirodoslovje 12.000 12.090 tehnika 9.738 10.332 medicina 6.076 7.145 umetnost 15.239 12.283 leposlovje 13.272 13.482 lit.veda in jezik 10.338 12.162 Zgod.,zemljep..biografije 10.338 12. 162 Skladišče je prejelo v postavitev: 1990 1991 novo vloženo gradivo 21.028 24.164 za izposojo pripravljeno gradivo 43.490 45.071 vrnjene knjige 41.244 43.909 prejete založnice 46.087 49.861 skupaj (brez zadložnic) 105.762 1 13- 144 Skladiščniki so pregledali še 1.945 zadolžnic, preselili v Mekinje 2.750 publikacij, v skladišče na Vič pa 4.500 publikacij. Preseljeno gradivo obsega signature od I 1 30001 do II 130709. Centralni katalog knjižnic v Sloveniji (vodja mag. Jože Kokole, bibliotekarski svetovalec) Vzajemni katalog predstavlja računalniško podprto in s tem tehnološko učinkovitejšo ter funkcionalno in vsebinsko obogateno preobrazbo tradicionalnega centralnega kataloga s preseganjem njegovih omejitev, ki izhajajo iz kartičnega urejanja informacij, zato sta programa obeh zvrsti razvidov gradiv in bibliografskih informacij prikazana drug ob drugem. Vzajemni katalog kot modernizirana izvedba centralnega kataloga Tako kot za centralni katalog je NUK tudi vsebinski in sistem-sko-strokovni nosilec združevanja podatkov iz knjižnic v Sloveniji za vzajemni katalog. V vzajemnem katalogu združujejo knjižnice podatke po načelu vzajemne katalogizacije z vnašanjem novih ali prevzemanjem že obstoječih zapisov za monografske in serijske publikacije. Vzajemni katalog se oblikuje na računalniku gostitelja, tj. Inštituta informacijskih znanosti Univerze v Mariboru, v osnovi po kratki verziji UNIMARC formata, ki omogoča vnašanje med knjižnicami dogovorjenega skrajšanega bibliografskega vpisa. Monografije (knjige) v vzajemnem katalogu (VK) Leta 1991 je NUK vnesel v VK oziroma v njem združeval tele podatke za monografije: a) tekoče prejete lastne pridobitve b) podatke za inozemske knjige v knjižnicah Slovenije c) retrospektivne podatke za fond v NUK v okviru računalniško podprte izposoje in za priročnike v centru za razvoj bibliotekarstva. a) Novo pridobljene monografije v NUK in CIP Proces računalniškega zajemanja novo pridobljenih monografij preko VK obsega tele vnose: - akcesijsko-inventarizacijske zapise: večina od tehg se v procesu nadaljnje obde zato se številčni podatki o njih prikazani obdelavah, - CIP zapise: tj. vnose za katalogizacijo v publikaciji, bilo oblikovanih 1.382 zapisov za slovensk osnovi vzorčnih izvodov, ki so jih poslali izdajatelji, ko so bile le-te še v tisk se po dostavi obveznega primerka v n ustrezno dopolnili, publikacije Knjige v t v Književnih listih in selektivni izpisi v informirajo najširšo javnost v RS o slovenski knjižni produkciji, lave dopolnjuje, pri končnih v letu 1991 je e monografije na založniki oziroma u, ti zapisi so adaljnji obdelavi isku, objava CIP-ov reviji Knjiga - novo pridobljene jugoslovanske in inozemske monografske publikacije: 9.968 zapisov, - slovenske monografije za namene slovenske nacionalne bibliograf ije: 3.038 zapisov. V celoti je bil opravljen za vse naštete publikacije in katalo-gizacijske procese vnos 14.060 enkratno štetih zapisov, tj. bibliografskih enot. b) Podatki za nove inozemske knjige v knjižnicah Slovenije Podatki za inozemske monografije, ki jih je na novo pridobil NUK, so se vsi vključili v vzajemni katalog. Nekatere druge knjižnice ki imajo opremo, ki dopušča neposredno nalaganje zapisov v VK, so za nove inozemske knjige to opravile same. Knjižnice, ki niso mogle neposredno vnašati podatkov v VK, so te pošiljale še nadalje na listkih centralnemu katalogu v NUK, s katerih je ta del teh opisov vnesel v VK. V CK je iz knjižnic RS prispelo 14.834 listkov. Ko bo urejeno vprašanje preformatizacije v VK tudi iz računalniških katalogov knjižnic, ki uporabljajo strojno in programsko opremo, ki ni skladna z opremo gostitelja VK, se bo seveda tudi ustrezno zmanjšalo število vlaganj v kartični centralni katalog. c) Specializirani bazi monografij za izposojo in priročnikov bibliotekarskega razvojnega centra Ti zbirki podatkov se oblikujeta z vnosi preko VK, skupno so bili vanju 1991 vnešeni 704 novih zapisi. Serijske publikacije v VK Leta 1991 je NUK vnesla v VK kot prvi vnos oziroma v njem združila podatke za tele serijske publikacije: a) za tekočo prejeto sloveniko in del slovenske retrospektive b) za nove naslove tuje periodike v okviru centralnega kataloga je bila opravljena konverzija a) serijske publikacije v okviru slovenske nacionalne bibliografije b) vnosi oziroma prenosi podatkov za tuje serijske publikacije v okviru centralnega kataloga Specializirana baza tujih periodičnih publikacij je konvertirana in je integrirana v VK. Polpublikacije v VK Pol publikacije, kot so doktorske disertacije, magistrska dela, strokovni elaborati ali ekspertize ipd., ki jih monografsko zaključene pridobi NUK, so se vključevale kot ostale monografije v VK. Raziskovalne naloge V letu 1991 se je dograjevanje podatkovne zbirke raziskovalnih nalogah nadaljevalo z 580 zapisi za 800 tematskih sklopov. Enota za razvoj knjižničarstva (vodja dr. Mirko Popovič, bibliotekar) Uvod Delovanje Enote za razvoj knjižničarstva pri NUK temelji na realizaciji naslednjih, med seboj tesno prepletenih sklopov: - raziskovalno delo - izobraževalno delo - razvojno oziroma aplikacijsko in svetovalno delo - ocenjevalno delo. Pregled opravljenega dela v letu 1991 je prikazan v nadaljevanju. V letu 1991 je bilo v Enoti za razvoj knjižničarstva redno zaposlenih 8 delavcev, ki opravljajo naslednje funkcije: - dr. Mirko Popovič - vodja enote in koordinator raziskovalnega programa, - Tomaž Kobe - namestnik vodje in svetovalec za avtomatizacijo KIS in NUK - Stansilav Bahor - svetovalec za avtomatizacijo KIS in NUK - Dare Balažič - dokumentalist - informator za strokovno in raziskovalno delo v bibliotekarstvu - Melita Ambrožič - metodolog in svetovalka za izobraževanje - Ana Martelanc - svetovalka za visokošolske knjižnice in tajnica Strokovnega sveta za knjižničarstvo RS - Jožica Kravcar - tajnica. Z Enoto za razvoj knjižničarstva je sodelovala tudi Ančka Korže-Strajnar, ki se je vključevala v različne projekte in delno pokrivala svetovalno delo na področju gradnje in opremljanja knjižnic. Kot je razvidno iz gornje predstavitve, sta v Enoti za razvoj knjižničarstva zaenkrat kadrovsko nepokriti dve področji, tj. svetovalno delo za šolske knjižnice in svetovalno delo za specialne knjižnice. Ena temeljnih nalog v prihodnjem obdobju bo zagotovitev matičnosti v slovenskem prostoru tudi za šolske in specialne knjižnice. Brez te rešitve si težko predstavljamo celovito delo Enote za razvoj knjižničarstva in sploh razvoj slovenskega knjižničarstva. Raziskovalno delo je koordiniral Bibliotekarski raziskovalni center NUK, ki ga vsebinsko opredeljujeta dve osnovni področji: - INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo - raziskovalni program INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo Kadri 1. Redno zaposleni: 1 bibliotekar-dokumentalist in informtor 2. Zunanji sodelavci: - Strokovna področja: Bibliotekarstvo, informatika, dokumentalistika. Uporabniki INDOK center/knjižnica predstavlja infrastrukturo raziskoval-no-razvojnega dela na področju bibliotekarstva, dokumentalis-tike in informatike. Ali z drugimi besedami, njegova dejavnost je ključnega pomena pri vseh projektih izgradnje SZTI in KIS. Uporabniki INDOK centra so tako sodelavci Bibliotekarskega raziskovalnega centra (tako notranji kot zunanji) kot tudi drugi uporabniki (podiplomski študenti, študenti bibliotekar-stva-FF in družboslovne informatike. INDOK center je potencialno zanimiv tudi za vse visokošolske programe, ki uvajajo informatizacijo strok. V letu 1991 je INDOK center za bibliotekarstvo obiskalo 332 indivudialnih uporabnikov (lani 251, povečanje za 32 %), organizirali pa smo tudi 13 skupinskih vodstev s prezentacijo iskanja podatkov po različnih podatkovnih zbirkah za vodje slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic (4 x), za udeležence tečaja za pripravo na strokovne izpite (3 x), in za študentske skupine s katedre za bibliotekarstvo FF (6 x). Javnost dela in dostopnost Pri uporabi uslug in storitev INDOK centra/knjižnice za uporabnike ni omejitev (načelo splošne dostopnosti informacij in gradiva). Knjižnica je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ocena koordinacije INDOK center strokovno obdeluje monografske publikacije, raziskovalne naloge, diplomska dela in članke s področja bibliote-karstva in dokumentalistike. Obdelava podatkov poteka s pomočjo modula za vzajemni katalog (YUBIB). Dostop do vzajemnega kataloga omogoča koordinacijo pri nakupu literature, mediblio-tečno izposojo pa izvaja matična institucija. Baza podatkov lahko nastopi v prihodosti kot samostojna baza v okviru SZTI, lahko pa postane tudi del baze SOCSIC. Ko bo zaključen projekt imenovanja osrednjih kjižnic za določena srokovna področja in t.i. koordinacijskih krogov, bo vsekakor natančno določeno, kdo bo koordinator za naše strokovno področje, kdo vse bo polnil bazo, precizno pa bodo definirani lokalni in vzajemni nivoji baze. Podatki o podatkovnih zbirkah Lastne podatkovne zbirke INDOK center gradi podatkovne zbirke, ki vsebujejo naslednje vrste dokumentov: - monografije, ki jih prejema strokovna knjižnica - raziskovalne naloge in disertacije - diplomska dela s področja bibliotekarstva, informatike in dokumentalistike - članke iz strokovne slovenske periodike. Prioritetna naloga v naslednjem letu bo začetek obdelave t.i. sive literature. Ker se baza podatkov gradi preko modula za vzajemni katalog, je njena struktura usklajena s standardom UNIMARC. Indeksiranje poteka s pomočjo lastnega seznama deskriptorjev (le-ta se nenehno dopolnjuje) v slovenskem jeziku. Obdelani članki vsebujejo tudi povzetke v slovenščini. INDOK center je začel v YUBIB vnašati svoje podatke v začetku leta 1990. Vnos in obdelava podatkov potekata dokaj ažurno - v YUBIB-u ima INDOK center trenutno 1.113 svojih zapisov (lani 489, povečanje za 144 %), od tega 77 člankov.Ker se zaradi usklajensti z načinom obdelave gradiv v NUK-u zapisi dopolnjujejo po posameznih fazah obdelave, navajamo tudi številke za vsako fazo posebej, in sicer za leto 1991: - preverjenih: 632 enot knjižnega gradiva, - inventariziranih: 495 enot knjižnega gradiva, - katalogiziranih: 605 enot knjižnega gradiva, - klasificiranih: 356 enot knjižnega gradiva. Iz prejšnjih let ima INDOK še 1.600 zapisov, ki so nastali s pomočjo programskega paketa STEVE na mikroračunalniku ATARI. Te zapise bo potrebno v okviru retrospektivnega vnosa podatkov tudi priključiti tekoči bazi. Ker so ti zapisi sestavni del podatkovne zbirke YUBIB pri IZUM-u, so odprti in dosegljivi za uporabo preko elektronskih komunikacij. Ti zapisi pa so vključeni tudi v lokalno podatkovno zbirko NUK (lokalni VAX) in tako dosegljivi vsem uporabnikom, ki so vključeni v omrežje. Ob teh podatkovnih zbirkah pa ločeno nastaja in se ažurira baza biografij in bibliografij notranjih in zunanjih sodelavcev Bibliotekarskega raziskovalnega centra NUK (tem enotam je dodan tudi anotiran opis). Tuje podatkovne zbirke INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo ima preko matične institucije (NUK) dostop do javnega omrežja za prenos podatkov JUPAK. S tem ima INDOK center dostop do sistema ATLASS v okviru IZUM-a oziroma do ostalih računalnikov v omrežju. Ker ima NUK tudi on-line dostop do DIALOG-a, ima potencialno na razpolago številne tuje podatkovne zbirke. Zaradi racionalizacije dela je INDOK lani nabavil tujo bazo LISA (Library and Information Science Abstracts) na CD-ROMu. Ta podatkovna zbirka je ob lastnih bazah temeljni vir informiranja uporabnikov (SDI in retrospektivne poizvedbe). Samo v letošnjem letu smo realizirali 211 retrospektivnih poizvedb iz omenjene baze. Knjižnica Fondi literature Celotni fond strokovne knjižnice obsega preko 30.000 enot. Zaradi prostorskih zagat je velika večina fonda shranjenega v glavnem skladišču NUK. Kljub temu pa obsega priročna knjižnica preko 3-000 najnovejših monografskih enot. Ta fond dopolnjuje zbirka tekoče bibliotekarske periodike (148 naslovov), referenčnih publikacij in" sivega gradiva". V letošnjem letu se je fond monografij povečal za 81 enot, fond periodike pa za 10 novih naslovov. Sistemaižna nabavna politika z oblikovanjem desiderat za monografije in periodiko bo v prihodnjem letu tudi ena izmed prioritetnih nalog. Nabava tuje literature ni bila posebej sofinancirana, kajti MZT namenja finančna sredstva za nakup NUK-u kot celoti. Urejenost knjižnice Vse gradivo iz priročne knjižnice se nahaja v prostem pristopu. Knjižnica ima tudi manjši čitalniški prostor s 4 sedeži. Izposoja V letu 1991 je INDOK center/knjižnico obiskalo okoli 332 uporabnikov. Le-ti so si izposodili 540 enot knjižnega gradiva (lani 201, povečanje za 169 %) in 835 kosov periodičnega gradiva (lani 498, povečanje za 68 %), podatki pa veljajo tako za izposojo na dom kot za čitalnično in medbibliotečno izposojo. Opravili smo 312 retrospektivnih poizvedb, pri čemer številka upošteva klasične načine iskanja informacij (bibliografije, katalogi) in on-line poizvedbe ter CD-ROM. 211 poizvedb je bilo oprvljenih v LISA-i, 101 zahtevnejša informacija pa je bila dana na klasičen način ali z on-line poizvedbo. Periodične publikacije INDOK centra/knjižnice za bibliotekar-st vo Signalne informacije iz bibliotekarske periodike. (YU ISSN 0354-0995, naklada 125 izvodov). Na dokaj učinkovito izrabo elotnega fonda (še posebej periodike) odločilno vpliva izdajanje Signalnih informacij bibliotekarske stroke. Ta publikacija (mesečnik) prinaša sezname kazal najpomembnejših svetovnih revij. V letu 1991 je bilo izdanih 12 številk, ki jih INDOK center distribuira preko 100 naročnikom. V prihodnjem letu bi v določenih časovnih intervalih želeli informacijam iz periodike priložiti tudi izpise knjižnih novosti iz fonda INKOK centra in iz vzajemne baze, seveda s področja bibliotekarstva in informatike. Knjižničarske novice. (YU ISSN 0353-9237, naklada 500 izvodov) Knjižničarske novice so že v prvem letu svojega obstoja s svojo ažurno informacijo in rednim mesečnim izhajanjem že zdavnaj presegle okvir predhodnih in precej občasnih Obvestil RMS in tako postale nepogrešljiv medij ter vir tekočega informiranja v slovenskem bibliotekarskem prostoru. Hkrati predstavljajo pomembno izboljšanje komunikacij med NUK kot nosilko sistema in ostalimi knjižnicami. Za novo publikacijo smo se odločili, da bi bolje, pogosteje in učinkoviteje obveščali slovensko bibliotekarsko javnost o rezultatih, dosežkih, problemih, različnih dogajanjih, skratka o vsem, kar je potencialno zanimivega za knjižnično informacijsko stroko v Sloveniji. V letu 1991 je bilo izdanih 12 številk. Raziskovalni program Bibliotekarski terminološki slovar V letu 1991 se je nadaljevalo delo na izdelavi bibliotekarskega terminološkega slovarja. Bibliotekarsko terminološko sekcijo še naprej sestavljajo naslednji člani: dr. Branko Berčič predsednik sekcije, Stane Suhadolnik - jezikovni svetovalec, Ivan Kanič (Centralna ekonomska knjižnica), Tomaž Kobe (NUK), Zvonka Leder-Mancini (ZRC SAZU), Jože Munda (ZRC SAZU), dr. Mirko Popovič (NUK), mag. Bernard Rajh (UKM), Maks Veselko. Delo te sekcije je potekalo predvsem na naslednjih področjih: 1. Redne strokovne seje: 17 sej ob skoraj redno popolni udeležbi. 2. Nadaljevanje ekscerpiranja iz slovenske strokovne bibliotekarske literature: doslej je zaključena prva faza ekscerpiranja, tj. obdelane so najpomembnejše bibliotekarske monografije in strokovni članki, objavljeni v preteklem obdobju. 3. Obravnava slovenskih terminov, izbranih po angleški terminološki predlogi: 510 dodatnih gesel. S tem je to delo zaključeno in trenutno je v teku prva računalniška redakcija (za črke A - N je že izdelan prevod slovarja, ki je dopolnjen s pripombami terminološke komisije). 4. V teku je tudi postopek ogeslitve iz osmih temeljnih publikacij^ primerjava teh gesel z gesli iz večjezičnega slovarja bo omogočila izdelavo bibliotekarskega terminološkega slovarja. 5. Tekoča terminološka problematika: obravnava nekaterih strokovnih poimenovanj: a) medioteka - mediateka, b) splošna dostopnost publikacij, c) izrazi iz UNIMARCa, d) "book age" - odrabljenost knjig, e) pregled terminologije v predlogu osnutka novega zakona o obveznem izvodu. Celotno dokumentacijo o opravljenem delu v letu 1991 je komisija posredovala Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije v začetku decembra. Izhodišča za koordinacijo nabave tujih serijskih publikacija Zaradi zmanjšanega deleža deviznih sredstev za nakup tujih serijskih publikacij je Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije zadolžilo Bibliotekarski raziskovalni center za vodenje projekta izdelave izhodišč za koordinacijo nabave tuje periodike. Poleg priprave metodoloških osnov je bilo za izvajanje koordinacije potrebno izdelati tudi kvalitetno podatkovno zbirko. Rezultati raziskovalnega projekta so omogočili transparentnost porabe sredstev za tuje serijske publikacije (hkrati je tekel tudi projekt koordinacije nabave podatkovnih zbirk na CD-ROMih), izboljšali kvaliteto podatkovne zbirke (osnovnim bibliografskih podatkom sta dodana tudi cena in faktor vpliva posamezne revije) ter hkrati nakazali smernice nadaljnjega dela. Vloga šolske knjižnice pri razvoju bralne spretnosti V začetku leta 1990 se je Slovenija, ki jo zasopa Pedagoški inštitut v Ljubljani, vključila v mednarodno raziskavo IEA (International Association for the Evaluation Achievement) o bralni pismenosti v osnovni šoli. V februarju je bila izvedena testna raziskava na vzorcu 600 devetletnih otrok. V aprilu 1991 pa je bila po mednarodnem urniku izvedena glavna raziskava v 145 slovenskih šolah (devetletni in štirinajstletni otroci ) . Cilj raziskave: - določitev veljavnih mednarodnih meril za ugotavljanje osnovne bralne pismenosti v posameznih državah, - določitev odstotka devetletnih in štirinajstletnih učencev, ki dosežejo osnovne, srednje in višje stopnje bralne pismenosti, - ugotoviti pogostnost branja, - odkriti, od katerih šolsko-pedagoških in socialnih faktorjev je odvisna bralna pismenost in kako jo izboljšati. Ker so v prašalnik uvrščena tudi vprašanja o uporabi knjižnice in njenega gradiva, je ta raziskava pomembna tudi za slovensko knjižničarstvo. Pri raziskavi sodeluje Silva Novljan, svetovalka za SIK-e pri Enoti za razvoj knjižničarstva. V teku leta je potekala obdelava segmenta o vlogi šolske knjižnice pri razvo- ju bralnih spretnosti (nosilec Silva Novljan), ki je obsegala naslednje dejavnosti: - udeležba na delovnih sestankih, preverjanje vprašalnikov in izdelava načrta anketiranja za projekt Bralna pismenost, - sodelovanje pri panelnem ocenjevanju nivojev bralne pismenosti , - priprava hipotez za raziskavo Vpliv knjižnice na branje. Kot del teoretičnega in razvojnega dela, ki je pomemben za knjižnično informacijski sistem in za NUK, je potrebno opozoriti na dve specialitični nalogi, J.Gazvoda: Mikrofilmska začita knjižničnega gradiva v Sloveni j i^ projekt mikrofilmanja časnikov v NUK in KIS in L.Wagner: Članek* primerjalna analiza z bibliografskega vidika. Implementacija sodobnih metod za iskanje podatkov v slovenskih bibliografskih podatkovnih zbirkah Mag. Mirko Popovič je 19.6.1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Implementation of a Slovene Language-Based Free-Text Retrieval System" na Univerzi v Sheffieldu, Velika Britanija. Doktorska disertacija prinaša velike novosti v slovenski knjižnični informacijski prostor, še posebej na področju iskanja informacij v bibliografskih podatkovnih zbirkah. Ob popularizaciji tega področja (doslej je M.Popovič objavil že nekaj člankov v domačih in tujih strokovnih revijah) pa se kaže možnost uvajanja sodobnejšega načina iskanja informacij tako v okviru bibliotekarskega visokošolskega študija kot tudi pri implementaciji nekaterih naših programskih rešitev (OPAC itd). Izobraževalno delo V letu 1991 so sodelavci Enote za razvoj knjižničarsva sodelovali pri organiziranju oziroma izvajanju številnih oblik strokovnega izobraževanja. Izobraževalni program Tečaji za pripravo na strokovne izpite 1. Organizacija spomladanskega in jesenskega tečaja za pripravo na strokovne izpite ( 15.4. - 26.4.1991, 36 kandidtov' 7.10 - 18.10.1991, 31 kandidatov) 1 2. Organizacija tečajev in inštrukcij za uporabo računalnikov v knjižnicah (skupinsko izobraževanje - v sodelovnju z IZUMom, individualne inštruktaže): a) nadaljevalni tečaj vzjemne katalogizacije (z IZUMom -Maribor b) inštrukcije za SAZU (serijske publikacije) c) inštrukcije za Knjižnico oddelka kemija in kemijska tehnologija (monografije, serijske publikacije) d) sodelovanje pri organizaciji začetnih tečajev vzajemne katalogizacije (z IZUMom - Maribor. Strokovni izpiti za pridobivanje kvalifikacij V letu 1991 je izpite opravilo 81 kandidatov? ob tem sta 2 kandidata opravila uspešen zagovor specialističnih nalog. Seminarji 1. Seminar "Vodenje SIK" (19.6. - 21.6.1991 v izvedbi Ekonomske fakultetej 41 udeležencev). 2. Sodelovanje pri oblikovanju programa izobraževnja za šolske knjižnice (Zavod Republike Slovenije za šolstvo in sekcija ZBDS za šolske knjižnice). Predavanja Sodelavci Enote za razvoj knjižničarstva so opravili vrsto predavanj za posemezne knjižnice, ZBDS in področna strokovna društva, za udeležence tečajev za pridobivanje kvlifikacij in za študente bibliotekarstva na FF. Seznam najpomembnejših predavanj: - Silva Novljan: - Vloga knjižnice pri pridobivanju znanja, spretnosti in navad (v okviru seminarjev za šolske knjižnice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - 15 predavanj) - Status in vloga SIK (v okviru seminarja za vodenje SIK) - Bralna spretnost (za člane DB Gorenjske) - Pomen knjižnice pri razvoju bralnih spretnosti (za pedagoški kader Š Mirna Peč) - Poljudnoznanstvena literatura v šolski knjižnici za udeležnce seminarja v Gorici in Trstu^ - dr. Mirko Popovič: - Sodobni trendi v iskanju informacij (za DB Primorske) - Smernice razvoja SIK (v okviru seminarja za vodenje SIK) - Osnove informacijske in dokumentacijske dejavnosti (v okviru tečaja za pripravo na strokovne izpite) - Sodobna organiziranost bibliotekarstva in Informatika (predmeta v okviru visokošolskega študija bibliotekarstva na FF); - Stanislav Bahor: - Tečaji za delo v sistemu vzajemne katlogizacije (v IZUM-u in v nekaterih knjižnicah)^ - Tomaž Kobe: - 56. konferenca IFLA (pedavanje za DB Ljubljane). Projekt avtomatizacije NUK in KIS Ob reorganizaciji delovnih postopkov v NUK, ki so povezani z računalniko obdelavo, zagotavljanju operativnosti računalniškega sistema v NUK ter svetovalnem delu v zvezi z avtomatizacijo, so imeli v okviru modernizacije KIS prioriteto naslendji projekti: 1. Razvijanje koncepta vzajemnega kataloga: - vključevanje splošnoizobraževalnih kjižnic I. in II. skupine (opremljanje, izobraževanje, inštruktaže, izdelava strokovnih kriterijev)f - vključitev visokošolskih in specialnih knjižnic v sistem vzajemne katalogizacije in koordinatorjev specializiranih podatkovnih zbirk (posnetek stanja in priprava predloga za medsebojno povezovanje knjižnic - koncept osrednjih knjižnic) delovna skupina: Melita Ambrožič, Stanislav Bahor, Igor Baš))* - definiranje koordinacijskih in redakcijskih funkcij v sistemu vzajemne katalogizacije (koordinator: Stanislav Bahor, redaktor: Zlata Dimeč). 2. Vodenje projekta koordinacije nabave tujih serijskih publikacij in CD-ROMov (konverzija lokalne baze publikacij in njena vključitev v vzajemni katalogjl rezultat je vzajemni katalog tujih serijskih publikacij, ki vsebije tudi podatke o ceni in faktorju vpliva posameznih tujih strokovnih revij) . 3. Izdelava osnovnih izhodišč za postopek računalniškega opremljanja SIK-ov III. - V- skupine (posnetek stanja, finančni razrez, priprava elementov javnega razpisa za strojno in programsko opremo). 4. Izdelava predloga računalniške obdelave domoznanskih zbirk. Svetovalno delo na področju SIK-ov Ob rednih svetovalnih dejavnostih (strokovna organizacija, gradnja in oprema, kadri, status, nabavna politika) - pismenih in telefonskih informacijah, osebnih nasvetih in obiskih v knjižnicah - so imele v prvi polovici letošnjega leta prednost naslednje naloge: 1. Posodobitev vprašalnikov o delovanju SIK-ov/ oblikovanje vprašalnikov o matični domoznanski dejavnosti SIK-ov. 2. Poenotenje satističnega zbiranja podatkov. 3. Domoznanska dejavnost. 4. Sistemizacija in vrednotenje knjižničarskega dela. 5. Samostojnost knjižnic. 6. Delovni sestanki z vodji SIK-ov (glej poročilo Razvojna problematika in smernice za družbenim potrebam ustrezen razvoj SIK). 7. Ostala problemska področja: povečanje sredstev za nakup knjig, zakonodaja (položaj videotek), demografsko nerazvita področja, kolektivna pogodba, itd. 8. Rezultat sistematičnega zbiranja podatkov o delovanju SIK-ov je tudi poročilo SIK v letu 1990, ki izredno natančno (tudi s pomočjo računalniških tabel) prikazuje temeljne problemske sklope delovanja SIK-ov pri nas. Svetovalno delo na področju visokošolskih knjižnic Ob spremljanju dejavnosti visokošolskih knjižnic in rednega svetovalnega dela - status visokošolskih knjižnic, računalniško opremljanje, nabavna politika - je bil prioritetni poudarek na naslednjih nalogah: 1. Delovna področju oblikovanja razpisa za imenovanje osrednjih visokošolskih knjižnic. 2. Priprava gradiva o vključevanju visokošolskih in specialnih knjižnic v sistem vzajemne katalogizacije. 3. Sodelovanje pri izdelavi Vodnika po univerznih knjižnicah. 4. Zbiranje statističnih podatkov o delovanju visokošolskih knjižnic. Ostale dejavnosti Sodelavci Enote za razvoj knjižničarstva so bili aktivno vključeni v številna druga strokovna področja. V tem okviru je še posebej potrebno poudariti naslednje: 1. Modernizacija obdelave podatkov o delovanju knjižnic (delo v smeri poenotzenja zbiranja podatkov ter računalniška obdelavar podatki o delovanju SIK-ov v letu 1990 so že računalniško obdelani s pomočjo programskega paketa dBASE IV). 2. Problematika uvoza tuje literature in oblikovanje koordinacijskih krogov. 3. Koordinacija nabave tujih serijskih publikacij in podatkovnih zbirk na CD-ROMih. 4. Zbiranje statističnih podatkov o delovanju specialnih in šolskih knjižnic. 5. Sodelovnje pri pripravi nove zakonodaje (zakon o obveznem izvodu, zakon o knjižničarstvu). 6. Izdelava predloga funkcij NUK-a v procesih osamosvajanja Slovenije (obvezni izvod, nacionalna bibliografija Slovenije (obvezni izvod, nacionalna bibliografija, slovenski ISBN in ISDS center). 7. Sodelovanje pri izdelavi programskih izhodišč za izgradnjo NUK II. 8. Izdelava programa dela in finančnega načrta Enote za razvoj knjižničarstva za leto 1992. Strokovni svet za knjižničarstvo Strokovni svet za knjižničarstvo Republike Slovenije deluje kot medresorni organ Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Na osnovi 39. člena Zakona o kjižničarstvu ga je ustanovil in imenoval Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. V Strokovnem svetu delujejo naslednji člani: Stane Čehovin predsednik, Nada Češnovar, Silvo Fatur, Breda Filo, Ančka Korže-Strajnar, Tomo Martelanc, Božidar Premrl, Melita Ambrožič, mag. Itok Tvrdy, mag. Bernard Rajh, Martina Šircelj. V letu 1991 je imel Strokovni svet za knjižničarstvo 3 seje. Posebno pozornost je namenil naslednji problematiki: 1. Gradnja univerzitetne knjižnice. 2. Imenovanje osrednjih knjižnic za določena strokovna področja. 3. Koordinacija nabave tujega gradiva. 4. Program dela in finančni načrt Enote za razvoj knjižničarstva . 5. Funkcije NUK v procesu osamosvajanja Slovenije. 6. Razprava o doseženem razvoju SIK v Sloveniji. V posamezne sklope dejavnosti Enote za razvoj knjižničarstva (svetovalno delo, inštruktaže, izobraževanje itd.) so bili, poleg strokovnih delavcev enote vključeni številni drugi strokovni delavci iz drugih oddelkov in enot NUK, še posebej v okviru sistema vzajemne katalogizacije COBISS. 3. Razstave, publikacije, NUK je v letu 1991 pripravil - Brižinski spomeniki v okvi - Slovenski tisk v zdomstvu - Kultura v ilegali - Ekologi ja:multimedijska ra kulturo) - Manes Sperber (Avstrijski - Znameniti evropski pisni s konzulat). naslednje razstave: ru Tedna nemške kulture po letu 1945 zstava (Britanski svet za generalni konzulat) pomeniki (Avstrijski generalni Razstave si je ogledalo 6.300 obiskovlcev, od tega: Brižinski spomeniki: 3.500. NUK je s svojim gradivom sodeloval še na naslednjih razstavah: - Nikodem Frischlin, Tubingen - 50-letnica OF (lepaki), KIC Križanke, Ljubljana - Predstavitev Slovenije v Lyonu - Kultura v ilegali, Opčine - Šolska spričevala, Slovenski šolski muzej, Ljubljana - Trta in vina na Slovenskem, Ptuj - Jakob Gallus, CD Ljubljana - glej tudi: Kartografska in slikovna zbirka. Publikacije NUK v letu 1991: - Bansa, Helmut. Restavriranje in arheologija knjig / Helmut Bansa ~ prevedel Tomaž Kobe. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1991 - Knjižničarske novice. - Ljubljana : NUK Letn. 1, (1991), št. 1-11/12 / ureja Dare Balažič - Novljan, Silva. Splošnoizobraževlne knjižnice v letu 1990 : (posnetek po vprašalniku) / Silva Novljan . - Ljubljana : NUK 1991 - razstava faksimilov v objavah Akademische Druck- und Verlagsanstalt Graz (1991 * Ljubljana. Znameniti evropski pisni spomenki / Razstava faksimilov v objavah Akademische Druck- und Verlagsanstalt Graz * besedilo kataloga Akademische Druck- und Verlagsanstalt Graz j prevod Milojka Lalič, Mihael Glavan.- Ljubljana : NUK, 1991 - Signalne informacije iz bibliotekarske periodike. -Ljubljana : NUK, 1991, št. 1-12, /ureja Dare Balažič - Slovenska bibliografija : knjige. - Ljubljana : NUK 1991 : register za leto 1990 1991, št. 1-4 (3 in 4 še v tisku) / uredila Lidija Wagner s sodelovnjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Sete Knop, Alenke Mayer-Laznik, Boruta Osojnika in Tjaše Pavletič-Lacko - Švent Rozina. Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945 : od begunskih taborišč preko naselitvenih središč po svetu v matično domovino / besedila Rozina Švent in Mihael Glavan. - Ljubljana : NUK, 1991. 4. Mednarodni stiki Knjižnica vzdržuje stike s tujimi knjižnicami prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta prilogi I in VI. Knjižnico so med letom obiskali številni tuji gostje; strokovni stiki so se nadaljevali z nekaterimi motnjami spričo junijskih dogodkov v Sloveniji. Dinamično je bilo sodelovanje z Britanskim svetom (razstava), z avstrijskim generalnim konzulatom (2 razstavi), s Kulturnim informacijskim centrom - Goethe Institut Zvezne republike Nemčije (restavratorstvo knjižničnih gradiv). Knjižnica je članica IFLA-e, FID-a. Strokovni delavci so se udeležili naslednjih strokovnih srečanj, seminarjev, konferenc ipd.: kongresa IFLA-e - T. Martelanc in T.Kobe* posvetovanja ELAG - T.Kobe in mag. Jože Kokole* posvetovanja Liber, Bremen - S.Bahor/ konference Liber, Padova S.Bahor* Alpe-Jadran - posvetovanja univerzitetnih knjižnic, Maribor, Celovec - B.Košorok. Raziskovalna naloga ZRTFF s področja muzikologije - dr. B.Loparnik* bienale sodobne glasbe, Zagreb - dr. B.Loparnik* glasbena Tribuna Opatija dr. B.Loparnik/ komisija IFLA-e za organzacijo in vodenje biblitekarskih drušev, Odense, Kopenhagen - M.Šircelj/ konferenca o knjižnični informacijski vedi, Tampere - M.Šircelj' ABDOSD, Koln - T.Kobe. / 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje delavcev NUK Vrsta delavcev NUK je bila stalno ali občasno vključeva v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih ali izrednih poglobitvenih tečajih in seminarjih, ki jih za strokovne knjižničarje pripravlja NUK, v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji pri NUK in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani različnih delovnih teles. Posamezni delavci so sodelovali pri reviji Knjižnica, v Poslovni skupnosti SZTI, delavci knjižnice so člani predsedstva in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Slovenije, Strokovnega sveta za knjižničarstvo RS, Društva dokumetalistov in informatorjev Slovenije, Komisije za organizacijo bibliotekarskih društev, IFLA, Komisije za nacionalne knjižnice IFLA, Komisije za izobraževanje IFLA. Številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih del, kot uredniki različnih publikacij in aktivni udeleženci in izvajalci strok. izobraževalnih programov (posebej za VK-UNIMARC-COBIB). Strokovnega posvetovanja ZDBS na Rogli so se udeležili strokovni delavci oddelkov (aktivno-pasivno): abecedni in imenski katalog, stvarni katalog, enota periodični tisk, izposoja- - informacije, enota za razvoj knjižničarstva, enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. Na izobraževalnih seminarjih so sodelovali: L.Wagner, Z.Dimeč, S.Bahor, T.Kobe, T.Banič, J.Kokole, M.Šircelj, B.Osojnik, M. Hočevar, S.Novljan, J.Gazvoda. Izpopolnjevalnih seminarjev za VK-ATLASS-IZUM so se udeležili B.Košorok, A.Zadnikar, V.Jakac. A.Martelanc je bila tajnica Strokovnega sveta za knjižničarstvo, D.Balažič urednik Knjižničarskih novic in Signalnih informacij, J.Gazvoda je bila urednica strokovne revije Knjižnica. 6. Gospodarsko tehnične službe (vodja Aleš Sketelj) Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih naročnikov izdelala 250.000 preslikav formata A4 in 24.000 preslikav formata A3. Ekonom je nabavljal material, urejal vzdrževanje in popravila opreme in nakupoval novo opremo. Kurir-šofer je opravljal prevoze pošte, gradiva v depoje in od tam za izposojo, prevoze matariala, občasno pa tudi prevoze oseb za potrebe knjižnice. Vratarji in garderoberji so zagotavljali nemoteno delovanje garderobe in vratarske službe ter varovanje stavbe skupaj s hišnico. Pri delu so jim pomagali tudi drugi delavci oddelka. Čistilke so z rednim čiščenjem prostorov skrbele za njihovo urejenost. Oddelek je sodeloval pri dopolnjevanju računalniške opreme, postavitvah razstav, prenovi električne napeljave in svetilk v veliki čitalnici, urejanju restavratorskega centra in pri različnih večjih vzdrževalnih delih. PRILOGA I. POMEMBNE PRIDOBITVE ZA NUK V LETU 1991 BIBLIOTECA Palatina. - Muenchen, 1982. - Mikrofiši Lfr. 5,6 HABSBURŠKE dežele/Henry Chatelian. - Francoska karta, 1684 ORIGINALNI zemljevid Ilirije/Muenster Zapuščine: - Marija Kogoja - Josipa Ipavca - Vasilija Mirka SEZNAM KNJIŽNIC IN USTANOV, S KATERIMI JE SODELOVALA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LETU 1991 NA PODROČJU ZAMENE IN PRISOTNOSTI SLOVENSKE KNJIGE NA TUJEM ALBANIJA 1. Bibliotheque nationale, Tirana 2. Biblioteka Sheteror, Tirana ARGENTINA 1. Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires AVSTRALIJA 1. National Library of Australia, Canberra 2. Slovensko društvo Sydney, Sydney 3. Brandywine Press & Archive, Beecroft 4. Jože Žohar, Werrington AVSTRIJA 1. Institut fuer Geschichte, Graz 2. Institut fuer Slavische Philologie und Alterumskunde, Wien 3. Institut fuer Slawistik, Graz 4. Institut fuer Slawistik, Salzburg 5. Oesterreichische Nationalbibliothek, Wien 6. Slovenska študijska knjižnica, Celovec 7. Heinz Dieter Pohl, Celovec 8. Steiermaerkische Landesbibliothek am Joanneum, Graz 9.Universitaetsbibliothek Graz, Graz 10.Universitaetsbibliothek Wien, Wien BELGIJA 1. Bibliotheque des Bollandistes, Bruxelles 2. Bibliotheque Generale, Liege 3. Bibliotheque Royale Albert 1er, Bruxelles 1. B'lgarska akademija na naukite, Sofija 2. Bibliotheque de 1'Universite, Sofija 3. Narodna biblioteka Kiril i Metodij, Sofija 4. Borov Todor, Sofija Češkoslovaška 1. Češkoslovenska akademie ved, Praha 2. Češkoslovensko-sovetsky institut ČSAV, Brno 3. Edični komise filozoficke fakulty, Praha 4. Matica slovenska, Martin 5. Pamatnik narodniho piisemnictvi, Praha 6. Slovanska knihovna, Praha 7. Narodni knihovna, Praha 8. Statni vedecka knihovna , Praha 9. Študijne a informačne stredisko spoločenskovednych pracovisk, Bratislava 1 0.Univerzitna knižnica, Bratislava 11.Ustredni knihovna, Olomouc 12.Ustredni knihovna VYSŠI školy pedagogicke, Brno 13•Universitni knihovna, Brno DANSKA 1. Institut danois des echanges internationaux des publications scientifiques et litteraires, Koebenhavn 2. Statsbiblioteket, Aarhus FINSKA 1. Helsinki University Library, Helsinki FRANCIJA 1. Bibliotheque de documentation internationale contem-poraine, Nanterre 2. Bibliotheque de l'Unesco, Pariš 3. Bibliotheque nationale, Pariš Bibliotheque universitaire de Lyon, Lyon 5. Centre de documentation sur l'URSS et les pays slaves, Pariš 6. Conseil de l'Europe, Strasbourg GRČIJA 1. Institute for Balkan studies, Thessaloniki 2. National library, Athene 1. National Library, Calcutta ITALIJA 1. Biblioteca nazionale, Rim 2. Bologna Center, John Hopkin's University, Bologna 3. Biblioteca civica Trieste, Trieste h. Biblioteca del Senato della Repubblica, Roma 5. Biblioteca nazionale centrale, Firenze 6. Biblioteca statale isontina, Gorizia 7. Biblioteca universitaria Alessandrina, Roma 8. Slovenska ljudska knjižnica Damin Fiegel, Gorica 9- Narodna in študijska knjižnica, Trst 10.Knjižnica Dušana Černeta, Trst 11.Universita degli studi di Trieste, Trieste 12.Marija Kacin, Opčine-Trst JAPONSKA 1.Institute for protein research, Osaka 2.Igor Leiler, Kyoto JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA 1. The State Library, Pretoria KANADA 1. Pontificial Institute of Medieval Studies, Toronto 2. Valentin Z. Jelinčič, Toronto 3. Tom M.S. Priestly, Edmonton 4. David Stermole, Scarborough 5. University of Toronto Library, Toronto 6. Slovenska šola Marije Pomagaj, Toronto 7. Rudolf Čuješ, Antigonish 8. Bibliotheque nationale de Quebec, Montreale KITAJSKA 1. National Library of Beijing, Beijing KUBA 1. Biblioteca nacional Jose Marti, La Habana LUKSEMBURG 1. Bibliotheque Nationale, Luxembourg MADŽARSKA 1. Egyeterai koenyvtar, Budapest 2. Egyetemi koenyvtar Kossuth Lajos, Debrecen 3. Magyar Tudomanyos akademia koenyvtara, Budapest 4. Orszagos szechenyi library, Budapest 5. Orszagos muszaki koenyvtar, Budapest NEMČIJA 1. Bayerische Staatsbibliothek, Muenchen 2. Deutsche Bibliothek, Frankfurt a.M. 3. Deutsche Buecherei, Leipzig 4. Deutsche Forschungsgemeinschaft, Bonn 5. Deutsche Staatsbibliothek, Berlin 6. Institut fuer Auslandsbeziehungen, Stuttgart 7. Institut fuer Wissenschaftliche Zusammenarbeit, Tuebingen 8. Kar1-Marx-Haus, Trier 9. Kubon & Sagner, Muenchen 10.Niedersaechische Staats- und Universitaetsbibliothek, Goettingen 11.Seminar fuer Slavische Philologie, Goettingen 12.Staatsbibliothek preussischer Kulturbesitz, Berlin 13.Stadtbibliothek Nuerenberg, Nuerenberg 14.Suedost-Institut, Muenchen 15.Universitaets- und Landesbibliothek, Haale/Saale 16.Universitaetsbibliothek der Karl-Marx-Universitaet, Leipzig 17.Universitaetsbibliothek Rostock, Rostock 18.Universitaetsbibliothek Humboldt-Universitaet zu Berlin, Berlin 19.Slavisches Seminar, Muenchen 20 . Slavisches Seminar, Kiel 21.Universitaetsbibliothek Erlangen-Nuerenberg, Erlangen 22.Universitaetsbibliothek der Freien Universitaet, Berlin 23•Universitaetsbibliothek der Universitaet des Saarlandes, Saarbruecken 24.Universitaetsbibliothek, Giessen 25.Universitaetsbibliothek Heidelberg, Heidelberg 26.Universitaetsbibliothek, Regensburg 27.Naturmuseum u. Forschungsinstitut Senckenberg, Frankfurt am Main 28.Wissenschaftliche Versandbuchhandlung, Langelsheim 29.Stadtbibliothek Nuerenberg, Nuerenberg NIZOZEMSKA 1. Koninklijke Bibliothek, Gravenhage 2. Bibliotheek der Rijksuniversiteit, Leiden NORVEŠKA 1. Universitetsbiblioteket, Trondheim 2. Universitetsbiblioteket, Oslo NOVA ZELANDIJA 1. Victoria University, Wellington POLJSKA 1. Biblioteka glowna, Poznan 2. Biblioteka Jagiellonska, Krakow 3. Biblioteka narodovva, Warszawa 4. Biblioteka uniwersytecka, Lodz 5. Biblioteka uniwersytecka katolickiego uniwersytetu lubelskiego, Lublin 6. Biblioteka uniwersytecka w Warszawie, Warszawa 7. Biblioteka uniwersytecka w Wroclawiu, Wroclaw 8. Biblioteka uniwersyteteu Marii-Curie Sklodowskiej, Lublin 9. Institut filologii rosyjskiej i slowianskiej, Poznan 10.0srodek rozpowszechniania wydawnictw, Warszawa 11.Glowna biblioteka lekarska, Warszawa 12.Katarina Šalamun-Biedrzycka, Krakow ROMUNIJA 1. Biblioteca na ti onala 2. Biblioteca ce nt rala 3. Biblioteca fa cu ltati Bucuresti 4. Biblioteca ac ad emiei Bucuresti SHRI LANKA 1. Museum Library, Colombo SOVJETSKA ZVEZA 1. Naučnaja biblioteka vil'njusskogo gos. universiteta im.V.Kapsukasa, Vilnjus 2. Central'naja naučnaja biblioteka, Alma Ata 3. Vsesojuznaj gosudarstvennaja biblioteka inostrannoj literatury, Moskva 4. Naučnaja biblioteka im. Gorkogo, Moskva 5. Biblioteka akademii nauk SSSR, Leningrad 6. Bibliotela l'vivskogo geologicnogo tovarištva, L/viv 7. Central'naja naučnaja biblioteka akademii nauk USSR, Kiev 8. Gosudarstvennaja biblioteka SSSR im.V.I.Lenina, Moskva 9. Gosudarstvennaja publičnaja biblioteka im. M.E. Saltykova-Ščedrina, Leningrad 10.Gosudarstvennaja publičnaja naučno-tehničeskaja biblioteka SSSR, Moskva 11.Institut slavjanovedenija i balkanistiki an SSSR, Moskva 12.Naučnaja biblioteka im. Gorkogo, Leningrad 13-Institut naučnoj informacii po obščestvennym naukam, Moskva ŠVEDSKA 1. Kungliga biblioteket, Stockholm 2. Universitetsbiblioteket, Lund 3. Universitetsbiblioteket, Uppsala 4. Goeteborg universitetsbiblioteket, Goeteborg ŠVICA 1. Bibliotheque des Nations Unies, Geneve 2. Bibliotheque publique et universitaire, Geneve 3. Schweizerische Landesbibliothek, Bern 4. Universitetsbibliothek, Basel 5. ETH-Bibliothek, Zuerich 6. Universite de Lausanne, Lausanne TURČIJA 1. Milli kutuphane, Ankara VATIKAN 1. Biblioteca apostolica vaticana, Vaticano 2. Pontificia universita urbaniana, Vaticano 1. Bodleian Library, Oxford 2. School of Slavonic and East European Studies, London 3. The British Library, London 4. Library of the University of Nottingham, Nottingham 5. University of Bradford, Bradford ZDA 1. Arizona State University Library, Tempe 2. The New York Public Library, New York 3. The Ohio State University Libraries, Columbus 4. The University of Michigan, Ann Arbor 5. University of Kansas Libraries, Lawrence 6. University of Kentucky Library, Lexington 7. University of Washington Libraries, Seattle 8. University Research Library, Los Angeles 9. Woods Hole Oceanographic Institution, Woods Hole 10.Yale University Library, New Haven 11.Memorial Library, Madison 12.Alderman Library, Charlottesville 13.National Library of Medicine, Bethesda 14.Plut-Pregelj Leopoldina, Washington 15.Columbia University Libraries, New York 16.Slavica Publishers, Columbus 17.Rado Lenček, New York 18.General Library, Berkeley 19.Harvard College Library, Cambridge 20.Hillman Library, Pittsburgh 21.Library of Congress, Washington 22.Stanford University Libraries, Stanford 23.Studia Slovenica, New York 24.Indiana University, Bloomington 25.Jože Brožek, Betlehem 26.American Association for the Advancement of Science, Washington 27.Earl K.Long Library, New Orleans STANJE FONDA NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo Stanje fonda Dotok 1991 Stanje 1991 knjige periodika 927.667 244.219 16.699 5.554 944.366 249.773 Skupaj 1.171.886 22.253 1.194.139 rokopisi zemljevidi,atlasi grafike lepaki port. in razglednice 3.252 45 155 352 1.613 4.007 3.297 Skupaj 198.922 6.172 205.094 muzikali je plošče, kasete 2.151 677 Skupaj 77.778 2.828 80.606 drobni tisk raziskovalne naloge 34.398 800 465.743 35.198 500.941 Skupaj 1.867.331 66 .451 1 .933.792 Skupno število zapisov v COBISS (konec decembra 1991) 115.000 PRILOGA IV PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Kartografska zbirka Bibliotekarski razvojni center 152.136 7.210 2. 100 1.121 446 332 Skupaj 163.345 Izposoja Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Kartografska zbirka Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Bibliotekarski razvojni center 178.811 29.167 16.919 5.379 6.362 1 .375 Skupaj 238.013 Informacije Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Kartografska zbirka Bibliografski razvojni center Slovenska bibliografija Centralni katalog 199.569 5.148 1 .136 182 368 312 1.239 2. 100 Skupaj 210.054 STATISTIKA KNJIŽNEGA PRIRASTKA V LETU 1991 1. Po izvoru Število zvezkov % 0 11.003 82, N 693 5, Z 832 6, D 664 5, Ostalo 94 0, Skupaj 13.286 100, Po jezikih Enot % angleški 933 7,0 nemški 626 4,7 f rancoski 359 2,7 italijanski 195 1,5 romunski 72 0,5 španski 24 latinski 17 ruski 189 1,4 ukrajinski 17 poljski 95 0,7 češki 53 slovaški 52 srbohrvaški 6.476 48,7 slovenski 3.139 23,6 makedonski 500 bolgarski 49 albanski 219 1,6 turški 34 madžarski 104 0,8 ostali 117 0,9 Skupaj 13-286 Po strokah (vključno 0 725 1/2 985 3 2.034 5 988 6 2.222 796/799 134 7 951 80+82.0 1.161 82 2.923 9 1 .081 13.204 b.k. 82 Skupaj 13.286 Seštevek glavnih skupin: Število zvezkov: a) Humanistične vede v celoti 6.937 52,6 - od tega družbene vede in pravo 2.034 b) Prirodne in uporabne vede 3-344 25,3 - od tega: prirodne vede 988 uporabne vede 2.356 c) Leposlovje 2.344 22,1 Skupaj 13-204 100,0 b.k. 82 13.286 PRILOGA VI. PREGLED OBDELAVE PRIRASTKA PERIODIČNEGA TISKA ZA 1991 Stroke št. enot odstotek 0 547 23,10 1/2 140 5,91 3 633 26,73 5 115 4,86 6 257 10,85 61 202 8,53 7 177 7,47 8 140 5,91 80 71 3,00 9 86 3,64 Skupaj 2.368 100,00 Pregled časnikov, osnetih na mikrofilm v 1991 1. Slovenski narod, Mb., Lj. (1869-1880) 11 zvitkov 2. Slovenec, Lj. (1873-1918) 54 zvitkov 3- Primorski list, Trst (1893-1913 4 zvitki 4. Goriški list, Gorica (1914-1915) 1 zvitek 5. Delo, Ljubljana (19900/XI-1991/VI) 8 zvitkov 6. Večer, Maribor (1990) 6 zvitkov Skupaj 84 zvitkov Fond mikrofilmskih časnikov NUK v 1991 447 zvitkov (posneto 1988-1990) 84 zvitkov (posneto 1991) 531 zvitkov ali cca 361.000 posnetkov Pregled inventariziranega gradiva v letu 1991 (Podatki inventuro - za oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva) 1. Slovenski obvezni izvod Postavitveni izvod I. 415 enot II. 384 enot III. 189 enot IV. 361 enot Skupaj 1.349 enot Arhivski izvod 321 enot 240 enot 141 enot 702 enot za 2. Jugoslovanski obvezni izvod I. 673 enot II. 589 enot III. 670 enot IV. 745 enot Skupaj 2.677 enot 3. Tuja periodika Nakup Zemana Dar I. 116 69 20 II. 56 49 9 III. 75 79 3 IV. 15 100 45 Skupaj 262 297 77 SKUPAJ INVENTARIZIRANO V 1991: 5.364 enot. Pregled periodičnega tiska glede na države in število naslovov (1991 ) časniki revije bilteni izloč. skupaj Slovenija 182 1 .084 1.266 (z arh. Zamejska slovenika 15 47 62 Države Jugoslavije BiH 65 56 30 147 298 Črna Gora 8 19 26 53 Hrvatska 146 343 97 188 774 Mkaedonija 26 72 11 60 169 Srbija 152 531 163 469 1.315 - Vojvodina 80 83 25 295 483 - Kosovo 6 29 4 34 73 SKUPAJ 680 2.264 330 1.219 4.493 Ostale države Albanija 10 10 Avstralija 2 2 Avstrija 1 1 49 60 Belgija 9 9 Bolgari ja 19 19 Češ. in slov.fed. 39 39 Danska 6 6 Estoni ja 1 1 Finska 3 3 Francija 4 61 65 Grčija 1 1 Indija 1 1 Italija 13 62 75 Izrael 3 3 Japonska 6 6 Južna Afrika 5 5 Kanada 9 9 Kitajska 6 6 Koreja 12 12 Kuba 1 1 Madžarska 2 34 36 ZRN 10 123 133 Nizozemska 21 21 Poljska 45 45 Romunija 13 13 SSR 8 92 100 Španija 3 3 Švedska 7 7 Švica 3 26 29 Turči ja 2 2 Velika Britanija 8 136 144 ZDA 3 147 150 UNESCO et. sl. 45 45 SKUPAJ 63 988 1 .061 SEZNAM KNJIŽNIC, S KATERIMI JE SODELOVALA NUK NA PODROČJU MEDKNJIŽNIČNE IZPOSOJE IN IZMENJAVE INFORMACIJ (TUJINA) NIEDERSCHSISCHE LANDESBIBLIOTHEK Waterioostr. 8 D-3000 Hannover BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITT UND LANDESBIBLIOTHEK SACHSEN-ANHALT August Bebel Str.13 Halle(Saale) DDR UNIVERSITTSBIBLIOTHEK Beethovenstrasse 6 7010 Leipzig DDR SCHSISCHE LANDESBIBLIOTHEK Marienalle 12 8060 Dresden DDR BIBLIOTHQUE INTERUNIVERSITAIRE LAUSANNE Plače de la Riponne 6 Case postale 595 CH-1000 Lusanne 17 SUISSE UNIVERSITTSBIBLIOTHEK BASEL Schnbeinstrasse 18-20 CH-4056 Basel SUISSE QUEENS UNIVERSITY OF BELFAST Leninnox Vale Belfast NORTHERN IRELAND STATNI VEDECKA KNIHOVNA BRNO Meziknihovni vypujčni služba Leninova 5/7 601 87 Brno ČSSR UNIVERSITETSBIBLIOTEKET COPENHAGEN 49 Norre Ali Copenhagen DENMARK AMSTERDAM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK van Amsterdam Singel 421-425 1012 WP Amsterdam NEDERL ND KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK Prins Willem-Alexanderhof 5 Hague NEDERLAND TECHNISCHE UNIVERSITT MNCHEN Arcisstr. 21 8000 Mnchen 2 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK SAARBRCKEN St. Johanner Stadtwald 6600 Saarbrcken 11 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STADTBIBLIOTHEK LUDWIGSBURG Wilhelmstr. 3 7140 Ludwigsburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STADTBIBLIOTHEK ULM Weinhof 12 7900 ULM BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND TECHNISCHE HOCHSCHULE AACHEN Templergraben 61 51 Aachen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK BIELEFELD Universittsstr. 25 PF 8620 4800 Bielefeld 1 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTS-BIBLIOTHEK FREIBURG Schliessfach 1629 78 Freiburg i.Br. BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND NIEDERSCHSISCHE STAATS- UND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK Nieders.Zentralkatalog Prinzenstrasse 1 Postschliessfach 318 34 Gttingen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND FREIE UNIVERSITT BERLIN Garystrasse 39 1000 Berlin 33 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ Postfach 1407 D- 1 000 Berlin 30 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT Potsdamer Strasse 37 Postfach 1247 1000 Berlin 30 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STAATS- UND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK KLN Universittsstr. 33 Kln 41 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK, HAUPTBIBLIOTHEK Fernleihe Schuhstrasse 1a Postfach 3509 D-8520 ERLANGEN BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK MNCHEN Geschwister-Scholl-Platz 1 8 Mnchen 22 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND BIBL. der TECHNISCHEN HOCHSCHULE Arcisstr. 1 8000 Mnchen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK HEIDELBERG Plck 107-109 D-6900 Heidelberg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STADTBIBLIOTHEK KOBLENZ PF 2064 5400 Koblenz BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND HESSISCHE LANDES- UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK Fernleihe D-6100 Darmstadt BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK TBINGEN Wilhelmstrasse 32 Postfach 2620 D-7400 Tbingen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK Lammstrasse 16 Postfach 14 51 7500 Karlsruhe BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK KIEL Olshausenstrasse 29 Kiel BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK EICHSTTT Am Hofgarten 1 D-8078 Eichsttt BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK DORTMUND Hansa Platz 4600 Dortmund BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK BOCHUM Universittsstr. 150 Postfach 2148 4630 Bochum-Querenburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK TRIER Postfach 3825 5500 TRIER BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITTSBIBLIOTHEK GIESSEN Internationaler Leihverkehr Bismarckstr. 37 D 6300 Giessen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND BOSTON SPA BLDSC Requests P.O. BOX 100 Wetherby, West Yorkshire LS23 7HE UNITED KINGDOM UNIVERSITTSBIBLIOTHEK INNSBRUCK Innrain 50 A-6010 Innsbruck STERREICH SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Bahnhofstr. 38/2 PF 9014 A 9020 Klagenfurt STERREICH RIJKSUNIBERSITEIT Centrale bibliotheek Interbibliothecaire Bruikleendienst Rozier 9 B-9000 Gent BELGIQUE BIBLIOTHEQUE NATIONALE-CENTRE DE PRET Rfrence postale 1101 78011 Versailles Cedex FRANCE BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE Domaine de la Source Orlans Cedex FRANCE BIBLIOTHEQUE INTERUNIVERSITAIRE DE LYON 18 Ouai Claude Bernard 69239 Lyon Cedex 02 FRANCE BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE FONTENAY AUX ROSES 31 av Lombart 92260 Fontenay aux Roses FRANCE BIBLIOTHEQUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE Section Sciences humaines-Pret Interbibliotheques 6, plače de la Rpublique B.P. 1029 F 67070 Strasbourg Cedex FRANCE BIBLIOTECA CIVICA TRIESTE Piazza Hortis 4 34123 Trieste ITALIA BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA Ufficio Prestito Piazzale Aldo Moro 00185 Roma ITALIA BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Piazza dei Cavalleggeri IA 50100 Firenze ITALIA BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA piazza Carlo Alberto, 3 10123 Torino ITALIA BIBLIOTECA COMUNALE Dl MILANO Corso di porta Vittoria, 6 (Palazzo Sormani) I 20122-Milano ITALIA BIBLIOTECA NAZIONALE BRAIDENSE Via Brera, 28 20121 Milano ITALIA BIBLIOTECA CIVICA VERONA Via Cappello 43 Verona ITALIA BIBLIOTECA UNIVERSITARIA Dl NAPOLI Via Giovanni Paladino 39 Napoli ITALIA BIBLIOTECA CIVICA CESARE BATTISTI Via Museo 42/11 39100 Bolzano TALIA GTEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEK CENTRALBIBLIOTEKET Fjrrlan Box 5096 S-402 22 Gteborg SWEDEN UNIVERSITETSBIBLIOTEKT Laneexpeditionen Box 1010 221 03 Lund 1 SWEDEN UPPSALA UNIVERSITETSBIBLIOTEK Box 510 Uppsala SWEDEN LIBRARY OF CONGRESS Loan Division Washington D.C. 20540 UNITED STATES OF AMERICA BERKELEY UNIVERSITY LIBRARY University of California libraries 94720 California UNITED STATES OF AMERICA BIBLIOTHEQUE NATIONALE DU CANADA Section du pret 395 Wellington Ottawa, Canada K1A 0N4 CANADA NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA ACT 2600, Canberra AUSTRALIA UNIVERSITTSBIBLIOTHEK BONN Adenaueralle PF 2460 5300 BONN DDR AKADEMIA E SHKENCAVE Tirana ALBANIJA UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK KLAGENFURT Fernleihe Universittsstrasse 67 A-9010 Klagenfurt STERREICH STEIERMAERKISCHE LANDESBIBLIOTHEK Kalchberggasse 2 Postfach 86 8011 Graz STERREICH UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK GRAZ Universitaetsplatz 3 A-8010 Graz STERREICH UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK SALZBURG Internationale Leihverkehr Hofstallgasse 2-4 A-5010 Salzburg STERREICH OESTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK Fernleihe Josefsplatz 1 A-1015 Wien STERREICH UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK WIEN Dr. Karl-Lueger Ring 1 A-1010 Wien STERREICH BIBLIOTHEQUE DES SCIENCES EXACTES Plače des Sciences 3 1348 Louvain-La Neuve BELGIQE CENTRALNA NAUČNOTEHNIČESNA BIBLIOTEKA Bul.Nassar 56 a POB 559 1040 Sofia BOLGARIJA BIBLIOTHEQUE de'UNIVERSITE Bul.Russki 15 1040 Sofia BOLGARIJA ČESKOSLOVENSKA AKADEMIJA VED (CSAV) Service de prets-international Narodni Trida 3 11522 Praha 1 ČSSR STATNI KNIHOVNA CSR Klementinum 190 Praha ČSSR DANMARKS TEKNISKE BIBLIOTEK-DTB Int.Loans Department Anker Engelunds Vej 1 DK-2800 Lyngby DENMARK HELSINKI UNIVERSITY LIBRARY Interlending P.O.B0X 312 00171 Helsinki FINLAND UNIVERSITE de METZ - CENTRE DES SCIENCES de ENVIRONMENT Rue des Recollets 1 57000 Metz FRANCE UNIVERSITE de SAINT ETIENNE 2 me Trefilerie 42000 St.Etienne FRANCE HASKOLABOKASAFN UNIVERSITY LIBRARY 101 Rejkjavik ISLANDIJA Mag. MIYUKI YASUMATSU Den-En- Caofu 2-52-8 145 Ohta-Ku-Tokyo JAPAN UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl MILANO Via Festa del Perdono 7 C.A.P. 20122 ITALIA BIBILIOTECA UNIVERSITARIA Via S. Biagio 7 35121 Padova ITALIA BIBLIOTECA CIVICA Piazza A.Hortis 4 34123 Trieste ITALIA KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA Ul. Donizetti 3 Trst ITALIA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - BIBLIOTECA NAZIONALE SLOVENA E DEGLI STUDI Sv.Frančiška 20/1-Via S.Francesco 34133 Trst - Trieste ITALIA UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl TRIESTE - BIBLIOTECA GENERALE Piazzale Europa 1 34100 Trieste ITALIA BIBLIOTECA COMUNALE JOPPI Piazza Marconi 8 33100 Udine ITALIA BIBLIOTECA NAZIONALE MARŽIANA San Marco 7 30124 Venezia ITALIA NATIONAL SZECAENYI LIBRARY International Loans H-1827 Budapest HUNGARY AKADEMIE d.WISSENSCHAFTEN der DDR, HAUPTBIBLIOTHEK Unter den Linden 8 1080 Berlin DDR DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK Unter den Linden 8 Postfach 1312 1086 Berlin DDR UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK Fernleihe Universitaetsstabe 22 8900 Augsburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERISTAET BAMBERG, LEHRSTUHL ENGLISCHE LITERATURWISSENSCHAFT Postfach 15^9 8600 Bamberg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STAATS-UND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK HAMBURG Von-Melle-Park 3 2000 Hamburg 13 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND KEKULE - BIBLIOTHEK BAYER AG 5090 Leverkusen 1, Bayerwerk BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK Wilhelm-Ropke-Strasse 4 3550 Marburg/Lahn BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK Ludwigstrasse 16 Postfach 3^0150 8000 Mnchen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND KUBON & SAGNER - BUCHEXPORT Postfach 3^0108 8000 Mnchen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK PASSAU Postfach 2540 8390 Passau BZNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK Universitaetstr. 31 Postfach 409 8400 Regensburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND STAATLICHE BIBLIOTHEK Gesandtenstrasse 13 8400 Regensburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK STUTTGART Holz Gartenstrasse 16 Postfach 506 7000 Stuttgart BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAET-OSNABRCK Postfach 4469 4500 Osnabrck BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK am HUMBLAND 8700 Wrzburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND THE TECHNICAL UNIVERSITY LIBRARY OF N0RWAY Interlibr.Loan Department 703*4 Trondheim NORVEGE BIBLIOTEKA UNIVERSYTEEKA ul. Ratajezaka 38/40 61 — 816 Poznan POLAND NATIONAL UNIVERSITY OF SINGAPORE LIBRARY Kent Ridge 0511 SINGAPUR THE LENIN STATE LIBRARY OF THE USSR Loan Department 101000 Moscow ZSSR THE STATE LIBRARY OF LATVIAN SSR Loan Department Kr. Barona Street 14 226437 Riga ZSSR HOEGSKOLAN I LULEA Lulea University 95187 Lulea SWEDEN UMEA UNIVERSITET VAERDBIBLIOTEKET REGIONSJUKHUSET 90185 Umea SWEDEN UNIVERSSITAET BERN - SLAVISCHES SEMINAR Waldheimstrasse 4 3012 Bern SUISSE INFORMATION ON DEMAND 8000 Westpark Drive McLean 22102 Virginia UNITED STATES OF AMERICA THE INFORMATION STORE, Inc. 140 Second Street, Fifth Floor San Francisco, CA 94105-3715 UNITED STATES OF AMERICA INFORMACIJA O PRIPRAVAH ZA GRADNJO UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI 1. Zamisli o gradnji nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice so že starejšega datuma. Segajo celo tja v leto 1963, ko so bili izdelani prvi arhitektonski osnutki za novo stavbo. Konkretnejše obrise je ideja dobivala konec 70-tih let, ko so v srednjeročnih načrtih že predvideli vire financiranja za načrtovanje nove stavbe, vendar pa je inflacija v naslednjih letih pogoltnila vsa predvidena sredstva. Zato so se prve aktivnosti v zvezi z gradnjo tako imenovane NUK II začele šele leta 1986. V tem letu sta bila izdelana okvirni program dejavnosti NUK II in podrobna programska zasnova, z vsemi strokovnimi in upravnimi službami v občini in mestu Ljubljana ter republiki, ki so ključne za izvedbo projekta, pa so bili vzostavljeni kontakti. 2. Za pripravo osnutka programskih osnov sta bili določeni M. Šircelj in A.Korže-Strajnar. Izdelane programske osnove za NUK II je sprejel knjižnični svet na seji 29.10.1987. Programske osnove gradnje NUK II so bile obljavljene novembra 1987 v posebni publikaciji. Strokovni svet za knjižničarstvo je omenjene programske osnove obravnaval in sprejel na seji 20.10.1988. 3. Občina Ljubijana-Center je 1988 s sodelovanjem DAL imenovala komisijo za projektni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev ureditvenega območja v kareju Aškerčeva, Emonska, Rimska in Kardeljeva in določila ocenjevalne kriterije in fond nagrad za razpis javnega natečaja za idejni projekt. Javni natečaj za gradnjo NUK II je bil objavljen maja 1989, izid pa 19.9.1989. Žirija je izbrala kot prvo nagrajeni projekt dela ing. Marka Mušiča. Občina Center je leta 1988 sprejela dopolnila k prostorskim sestavinam družbenega plana, kjer je posebej opredelila lokacijo za NUK II pod nazivom CO 1/36 in sprejela zazidalni načrt. (Ur.l. SRS št. 27/88). Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen v Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja v Križankah. 4. V letu 1990 so bila na nezazidanem delu lokacijskega prostora opravljena arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Mestni muzej Ljubljane pod vodstvom dr. Ljudmile Plesničarjeve. Rezultati izkopavanj so bili prezentirani v Kulturno-informacijskem centru v Križankah. 5. 6.5. 1991 je mesto Ljubljana presekalo razpravo o možnih lokacijah za novo stavbo Univerzitetne knjižnice (Vič, Center) in določilo, da pride v poštev kot lokacija za novo Univerzitetno knjižnico prostor med Aškerčevo, Rimsko, Emonsko in Gradiščem, tako imenovana Angora. 6. 26. julija 1990 je Izvršni svet republike Slovenije na 14. seji sprejel sklep o skupni naložbi v NUK II in CTK, o zagotovitvi sredstev za izdelavo dokumentacije za skupno gradnjo NUK II in CTK, o izdelavi vsebinskega in organizacijskega projekta Moderne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Nosilec priprav potrebne dokumentacije ter idejnega projekta moderne univerzitetne knjižnice je Ministrstvo za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. V letu 1990 je izbrani projekt ing.arh. M.Mušiča in njegovih sodelavcev vseboval v 3 variantah od A-C dogovorjene programske zasnove NUK II in možne rešitve glede vključevanja obstoječih stavb, prometnih priključkov ter parkirnih mest. Varianta D istega projekta pa že vsebuje integralno rešitev z vključitevijo programa CTK v smislu skupne knjižnične funkcionalne organiziranosti in gradnje,z njenimi specialnimi in INDOK dejavnostmi za gradbeništvo, patente in standarde . V letu 1991 je Ministrstvo za znanost in tehnologijo odprlo vprašanje državnega zavoda za patente in standarde in možnost prostorske vključitve le-tega v novo stavbo. V projektnih variantah E in G je ta možnost že realizirana. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je k sodelovanju pritegnilo Zavod za raziskovanje materiala in konstrukcij ter IMP, ki sta že izdelali vrsto študij o požarni varnosti, klimatskih napravah in ventilaciji, instalacijah, transportu gradiva po objektu, parkiriščih itd. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je decembra 1991 imenovalo projektni svet za gradnjo Univerzitetne knjižnice. Januarja 1991 je Ministrstvo za znanost in tehnologijo imenovalo kot vodjo priprav za gradnjo Univerzitetne knjižnice, ing.arh. Staneta Mikuža. 7. Strokovni svet za knjižničarstvo RS je na pobudo Ministrstva za znanost in tehnologijo imenoval posebno skupino, ki jo vodi mag. Bernard Rajh, ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru, z nalogo, da dopolni projektne osnove za novo gradnjo v skladu z novimi funkcijami, ki jih naj ima ta stavba po sklepu vlade RS. PROGRAMSKE OSNOVE OSREDNJE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI - PREJ ZASNOVE ZA NUK II. Uvod Prva prizadevanja za gradnjo nove NUK so se začela leta 1986, ko so prostorska stiska za gradiva, ki jih je pridobivala NUK, neustreznost tehnološke opremljenosti in slaba dostopnost do gradiv postale ozko grlo na vseh področjih njene dejavnosti, še posebej kot univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani, ki jo knjižnica v tej funkciji opravlja od leta 1919 dalje, ko je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Vse njeno gradivo je namenjeno potrebam univerzitetnih učiteljev, študentov in raziskovalcev na vseh področjih znanosti in kulture. Zaradi potreb teh uporabnikov sta v univerzitetni knjižnici osrednjega profila še posebej pomembni splošna dostopnost do gradiv in informacij (ki ju v stari premajhni stavbi ni mogoče realizirati). Stavba na Turjaški 1 je bila načrtovana za cca 237.000 enot gradiva, v letu 1986 - začetnem letu prizadevanj za novo stavbo - pa je imela NUK že 1.708.340 enot. Pet let kasneje, leta 1991 je knjižnično gradivo naraslo že na 1.950.000 enot. Količina knjižničnih gradiv, ki jih ima NUK danes, je za 8x presegla kapacitete sedanje Plečnikove stavbe, nevzdržna razpršenost gradiv po raznih zasilnih depojih pa onemogoča kakršnokoli varovanje in racionalno poslovanje s temi gradivi. OSNOVNA USMERITEV NOVE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Sodobna tehnologija tako pri pretoku informacij o gradivih, kot pri dostopnosti gradiv in dokumentov ter zaščiti odpira vedno večje možnosti. Današnje usmeritve, ki jih je potrebno pri gradnjah vseh knjižnic in tudi pri gradnji univerzitetne knjižnice upoštevati, so: pridobivanje, obdelava in zaščita gradiv, večja dostopnost gradiv in informacij o gradivih. V ospredju sodobne knjižničnoinformacijske dejavnosti je izobraževalna funkcija knjižnic, z njo pa je povezana odprtost knjižnic proti potencialnemu uporabniku, dostopnost in posredovanje informacij ter gradiv. Vse te naloge in novi smotri knjižnične dejavnosti, ki veljajo tudi za univerzitetne in nacionalne knjižnice, so pripeljali do drugačnega oblikovanja knjižničnih prostorov, ker je izhajajoč iz teh nalog tudi postavitev in predstavitev gradiv drugačna. _ 70 I V Sodobna orientacija kn jižničnoinforraaci jske dejavnosti ir, knjižnic k uporabniku je prinesla pri postavitvi gradiv in oblikovanju knjižničnih prostorov načelo fleksibilnosti in odprtosti , tlorisi knjižničnih prostorov so se v celoti spremenili . V sodobni knjižnici vse bolj izginjajo skladiščni prostori. Skladiščni prostori tam, kjer sploh so potrebni, se s svojo opremo in razporeditvijo gradiv ponujajo posebej zahtevnim uporabnikom - tudi zato, da je knjižničar čim manj obremenjen z iskanjem zahtevanih gradiv in vse bolj informator, svetovalec in mentor, na voljo uporabniku. Vse bolj izginjajo velike dvorane - čitalnice, s strogimi vrstami asketskih sedežev, na njihovo mesto stopajo udobne manjše čitalnice s specialno opremo, pač glede na specializirano gradivo, ponekod pa celo le te - še posebej v specialnih in univerzitetnih knjižnicah, kjer je poudarek na raziskovalnem delu - zamenjujejo individualni delovni prostori ali območja s knjižno polico, telefonom in z računalniško opremo, ki uporabnika povezuje s podatkovno zbirko ter seveda s knjižničarjem, ki je uporabniku s svojim znanjem v celoti na voljo. PROGRAMSKA ZASNOVA NOVE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Namembnost in vsebino dejavnosti NUK določata okvirno in podrobno že dosedanji Zakon o knjižničarstvu in statut NUK. Tu so razvidne tri vsebinske usmeritve: narodna knjižnica, univerzitetna knjižnica in matična knjižnica - nosilka knjižnično - informacijskega sistema RS, kar pomeni, da je to več-funkcionalna dejavnost in da gre za kombinacijo različnih vsebinskih usmeritev in za kombinacijo večnamembnosti. Vse to nakazuje specifično organizacijo dela, za katero je značilna koordinirana decentralizacija na naslednjih področ jih: - pridobivanje, obdelava, hramba in zaščita knjižničnih gradiv - informacijska, referalna in izposojevalna dejavnost - oblikovanje posebnih zbirk glede na specifične vrste gradiv - razvojna, inštruktorska in izobraževalna dejavnost na področju knjižničnoinformacijske stroke. Vse to zahteva specifika uporabni noma gre za različne smeri izobra dela v smeri razvijanja nacionaln Zato je UKL dolžna razvijati pove obdelavo, arhiviranje in zaščito in poglabljanje ter razvijanje vs univerzitetne knjižnice. kov in nji hovih potre b, v eč i- ževa lnega in razisk oval nega ega ustvar jalnega pot ene i ala . zave in koordinacijo nab ave, naci onalno pomembnih gr ad i v eh n jenih funkcij zla st i kot Z navedenim je v neposredni povezavi ekstenzivno in intenzivno naraščanje informacijske dejavnosti, ki zahteva poudarek na: - univerzalni bibliografski kontroli, upoštevajoč mednarodne standarde, - na narodni bibliografiji, - na oblikovanju računalniško podprtega vzajemnega kataloga ter podatkovnih zbirk za različne vrste gradiv. Porast informacijske dejavnosti zahteva tudi intenzivnejše vključevanje v mednarodne povezave pri pretoku informacij in publikacij (knjižničnih gradiv) in razvijanje vseh funkcij knjižnice kot nosilke in oblikovalke knjižničnoinformacijske-ga sistema z mrežo aktivnih horizontalnih in vertikalnih povezav . Tako kot je zasnovala svojo programsko usmeritev NUK s težiščem na svoji univerzitetni funkciji, je že v preteklem obdobju oblikovala svojo funkcijo v novi stavbi tudi CTK, kot univerzitetna knjižnica, ki prav tako kot NUK ne more zaradi skrajne utesnjenosti razviti svoje osnovne funkcije univerzitetne knjižnice. Ta sočasnost načrtovanja gradnje dveh novih stavb za dve knjižnici pa se je afirmirala v sklepu IS RS dne 26. julija 1990 kot skupen projekt glede na njun pomen univerzitetnih knjižnic. Omenjena integracija pomeni nedvomno raciona lokaciji in z eno infrastrukturo. Zelo vel zlasti uporabniki teh knjižnic in je taka podporo vsemu knjižničnemu informacijskemu s ževalnemu programu Univerze v Ljubljani. V procesu usklajevanja programskih zasnov obeh knjižnic je nastalo več projektnih variant nove stavbe na dogovorjeni lokaciji na kareju Rimska, Emonska, Aškerčeva c. ter Gradišča. Zadnji projekt G vsebinsko realizira načela knjižničarskoin-formacijske stroke in dejavnosti obeh knjižnic oz. Univerzitetne knjižnice v Ljubljani in nanjo navezane programe. Za osnovno knjižnično dejavnost je namenjenih 23,033 m2 netto površin ali 60 % vseh površin s tezo, - da so poudarki na informacijski dejavnosti in službah za strokovna področja, ki jih pokrivata obe knjižnici* - da je uporbnikom omogočen prosti pristop, dostop do vseh knjižničnih gradiv po stopnjah aktualnosti in posameznih strokovnih področjih ter potrebah in interesih. Uporabniki so univerzitetni učitelji, raziskovalci in drugi znanstveniki in strokovnjaki ter študentje* lno gradnjo na eni iko pa pridobijo skupna gradnja v istemu ter izobra- - da so zagotovljena za omenjene uporabnike tehnološko sodobno opremljena delovna območja za skupinsko in individualno delo oziroma študijj - da so zagotovljene funkcionalnost in racionalnost komunikacij za knjižnična gradiva in knjižničarskoinformacijske strokovne sodelavce ter preglednost poti za uporabnike' - da so depoji posmeznih vrst gradiv ustrezno zaščiteni po v stroki veljavnih kriterijih in standarih za nacionalno pomembna gradiva^ - da projektirani objekt upošteva vse tehnološke standarde za gradnjo knjižničnih stavb, ki so preizkušeni, in so se v zadnjem desetletju uveljavili v svetu pri gradnji tovrstnih objektov. Programsko idejna zasnova opredeljuje vse bibliotečne programe - dejavnosti, njihovo organiziranost v osnovnih programskih sklopih, medsebojne odnose in povezave ter jih ustrezno razvršča, oblikuje - povezuje v posameznih nivojih programskih projektnih študij, ki so bile izdelane v zadnjih dveh letih. Organizacija posameznih programskih sklopov je v celoti orientirana k potrebam uporabnikov, tako kot to izražajo že načelna izhodišča. Središče je informacijsko jedro (pritličje) s klasičnimi (katalogi, priročniki) in računalniško podprtimi informacijskimi viri, z informacijskimi točkami za posamezna strokovna področja ter za pretok informacij in gradiv (izposojevalna služba, med- bibliotečna izposoja - tuja in domača). Iz tega jedra se dejavnost za uporabnike razprši v vse etaže, kjer so gradiva v okviru posameznih strokovnih področij in po vrstah gradiv dostopna uporabnikom v prostem pristopu. Vsa strokovna področja spremljajo v etažah specializirane informacijske točke in delovna območja za skupinski in individualni študij, posebej slednja so opremljena z ustrezno računalniško in mikrofilmsko tehniko za dostop do podatkovnih zbirk oz. za sprejemanje gradiv v AV in elektronskih zapisih. Najaktualnejše vrste gradiv (časniki in revije) so v najprej dostopnih območjih (pritličje, mezanin pritličja) v prostem pristopu, postavljene po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (mednarodno sprejeti postavitveni sistemi). Monografske publikacije s spremljajočimi AV gradivi pa sledijo v naslednjih etažah, v prostem pristopu in v polodprtih območjih prostega pristopa, tudi postavitev teh gradiv spremljajo specializirane informacijske točke ter že omenjena opremljena skupinska in individualna delovna območja. Strokovna obdelava vseh gradiv je koncetrirana v zadnji etaži, tako da so poti osebja, uporabnikov in neobdelanih gradiv ločene. Prva podnivojska etaža je namenjena dotoku, selekciji in tria-ži (sprejetih) gradiv ter spremljajočim tehničnim službam (mikro-filmski, knjigoveški, ipd.) Naslednji del podnivojskih etaž zasedajo depoji za knjižnična gradiva nacionalnega pomena, ki ga je potrebno v izvirni fizični obliki varovati in ohranjati prihodnjim generacijam. Spremljajoči programi (razvojni center za knjižničarstvo z izobraževalnim programom oddelka za knjižničarstvo Filozofske fakultete, dva INDOK centra in državna urada za patente in stan- darde RS, računalniški center univerze) so urejeni v veznem traktu ob Aškerčevi, nad in pod nivojem, z ločenim vzporednim vhodnim območjem. Martina Šircelj - bibliotekarska svetovalka Ančka Korže-Strajnar - bibliotekarska svetovalka Ljubljana, 19.2.1992 NflRODNfi IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA II 470 4841991 920081474