St. 22. V (ionci, v soboto dne 17. marca HH)6. JLietnik VIII. Izhaja vsnk toriik iiiHobotoob 11. ini predpoldne za mesto ter oL S. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dneva praznik izide dan proj ob (5. zveöer. Staue po pošti prcjciuan ali v Gorici na dom pošiljan cololetno 8 K, polletno 4 K in četrLletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. uORICA (Zjatranje izdanje.) Uredništvo in uprayniätvo Be nahajata v «N a r o d n i liskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1-i vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušio. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäiö). Voülna reforma in naši Italijani. V debato o prvem čitanju volilne preosnove so posegli, kakor smo zadnjič poročali, tudi italijanaki poslanci iz Pri- morja in med njimi tndi italijanaki za- stopnik goriäkoga veleposestva, dr. Ver- zegnassi. V atojih govorih bo 8e ti goapodje pritoževali o — krivicab, ka- tere se jim bodo godile, ako bode vspre- jeta volilna re forma tako, kakor jo pred- laga vlada v svojem načrtu. Po zadnjem Ijudskem štetja prebira t naši kronovini kakih 80.000 Italijanov in 141.000 Slo- vencev. Po nadrta, katerega je vlada predložila glede volilne preo8nov© po- slanaki zbornici, ao volilni okraji tako razdeljeni, da bi dobili valed tega Slo- venci 3 mandate, Italijani pa dv«. Po- lemtakem bi priäel na vaakih 40.000 Ita- lijanov jeden mandat, a na vaakih 47.000 Slovencev tudi po jeden mandat. Iz tega je torej razvidno, da ao bili tndi pri ti priliki, kakor aploh pri vaeh dragih, Ita- lijani favorizirani in da bije hudo res- nici v obraz oni, ki trdi, da ae godi valed nove volilne reforme Italijanom krivica. In vendar se dobe tudi taki ljudje, ki to trd6, in med njimi se nahaja tudi dr. Verzegnassi, kakor je to razvidno iz nje- govega govora, katerega je imel v po- slanski zbornici in katerega poanetek smo tudi mi priobčili v avoji zadnji šterilki. la na kaj se je naslanjal dr. Ver- zegna8ai ? Ko je namreö vlada predložila državnemu zboru novo volilno reformo, pridržala si je v avoji izjavi neka vratca, ki bo pa popolnoma v protislovju s prin- cipom sploäne in enake volilne pravice, da bi laglje s strankami barantala ter favorizirala one, ki so ji bolj pri srcu ter jim na ta način pripomogla do veö- jega ätevila mandatov, kar je tudi v res- nici storila, ako se pomiali, da dobe Nemci po sedanjem vladnem načrtu 48% vseh mandatov v poslanaki zbornici, če- ravno znaäa njih prebivalstvo komaj jedno tretjino vgega prebivalatva naše državne polovice. Vlada je namreč, ko je predložila državnemu zboru volilno preoanovo, pov- darjala, da se bo pri določitvi mandatov v posameznih deželah, ozirala tudi na viäjo izobrazbo dotičnega prebivalatva, na davčno moč iatega in pa na važni položaj takega prebivalstva z ozirom na državne koristi. In ravno to izjavo vlade je hotel dr. Verzegnaesi uporabiti, da bi podkrepil avoje pritožbe o krivicab, katere dela vladni načrt Italijanom na Goriäkem. Ali oni, ki pozna natanko razmere na Go- riäkem, ve, da ao dr. Verzegnaaaijeve je- remijade v tern pogledu popolnoma ne- osnovane, kajti trditev, da se nahaja italijanako prebivalatvo na Goriäkem na viäji stopinji izobrazbe, nego slovenBko, je naravnost ameäna. Kdor ae hoče o tern prepričati, naj prepotuje vso goriäko deželo in tu ae bo prepričal, da je Ijud- atvo na Furlanakem v vaakem pogledu mnogo bolj zabito, nego je naäe sloven- sko ljudatvo in da je glede izobrazbe za naäim Ijudstvom mnogo zaoatalo, in tega ne taje niti pametni Italijani bami, ako se o tem privatno razgovarjaS ž njimi. Poleg tega ae o resničnosti naäe trditve prepriča vsakdo iz uradnih statističnih podatkov o analfabetih v naäi deželi. V teh podatkih je najti, da je na Goriäkem na sploäno odstotek prebivalstva, ki ne zna čitati in pißati, najvišji na Fur- Ianskem. Kaj pa davčna moč? Italijani, in med njimi tudi dr. Verzegnasai, 86 bahajo pri vsaki priliki, da plaöujejo oni veö izravnih davkov nego Slovene!. Tudi ta njih trdi lev ni le popolnoma äepava, ampak tndi naravnost neresniöna. Itali- jani prištevajo k svojim izravnim davkom tudi vae one svote, ki jih na izravnem darku plačujejo v Furlaniji nahajajoča se razna tovarniäka podjetja, ki so po večini akcijska in kojih akcije se naha- jajo večinoma v vse kaj drugih rokah nego pa t italijanskib. Ravno tako je mnogo posestnikov italijanskih podani- kov, ki inaajo v Furlaniji svoja posestva in ki morajo od njih plačevati davek, ki pa nimajo v Avstriji nobene volilne pra- vice. Ravno tako priätevajo Italijani ogromno svoto, katero prispeva južna železnica k izravnim davkom na Gori- äkem, k svojim davkom. Kaj naj pa re- čemo glede raznih izravnih davkov, ki jih plačuje goriäko mestno prebivalatvo od svojih poaestev, od svojih his in od svojih obrtnij ? Ali se nahajajo vsa ta posestvat vse te hiäe in vse te obrti le T italijanskih rokah? Ali so ne nahaja ysaj polovica vsega tega v slovenskih in nemSkih rokah? In nazadnje, kje bi bile v Gorici tudi italijanske obrti, od katerih ae plačuje izravni davek, ako bi jih ne podpirali Slovenci z dežele? Kaj pa naj reöemo o ogromnem neizravnem davku, katerega plačuje slo- vensko ljudstvo na Goriäkem in ki za mnogo in mnogo presega Onega, katerega plačuje italijansko ljudstvo? Tega davka 86 celo dr. Verzegnassi v svojem govoru ni npal dotakniti. In krvni davek, največji in najkru- tejši davek ? Se-li da ta davek, katerega doprinaša slovenaki del dežele državi na ollar, primerjati z onim italijanskega Ijndstva? Da o tem ne more biti niti govora, o tem je popolnoma prepričan tudi dr. Verzegnassi in je zaradi tega v svojem govoru o njem tudi molčal ka- kor tat v podstrešju. Iz vsega tega je torej razvidno, da so bile vse dr. Verzegnassijeve jeremi- jade le goli politični humbug in da vlada se ne more nikakor nanjo ozirati, naj se postavi pa na to ali ono staliače, namreč na stališče neomejene splošne in enake volilne pravice, ali pa tudi na staliiče omejene sploäne in enake volilne pra- vice, pri kateri se je treba ozirati na viäjo izobrazbo kakega ljudstva in pa na njega davčno rooč. Dr. Verzegnassi bi pametneje ston'J, ako bi odkritosrčno in naravnost povedal, da je nasprotnik sploäne in enake volilne pravice, kakor je to svoječasno že storil v goriäkem de- želnem zboru, nego pa da se je tako li- cemersko priznaval za prijatelja iste. Da sploäna in enaka volilna pra- vica ne more dati na Goriäkem in tudi v Istri Italijanom več poslancev nego Slovanom, o tem so prepričani tudi Ita- lijani sami, ki imajo le količkaj razsod- nosti in so to tudi Že v svojih glasilih javno priznali. Evo dokaz* za to naäo trditev. Tukajänji list „II Gorriere Friu- lano", katerega ne bo pač nihče sumni- öil, da je Slovanom ali pa ae posebno Slovencem naklonjen, je priobcil namreö že dne 16. decembra 1. I., ko je najbolj cvela agitacija za sploäno in enako vo- lilno pravico in ae je o ti slednji v de- želnih zastopih kakor tudi na shodih raz- nih političnih strank in druätev razprav- Ijalo, iz pereBa nekegaX. Y. ta-le ölanek: Politiöni preglecL Državni zbor. V torkovi seji se je predsednik grof Vetter najprej apominjal grozne kata8trofe v Courrierisu ter predlagal, da se naprosi miniaterskega predsednika, naj bi potom ministerstva vnanjih stvtri iz- razil francoski vladi najglobokeje so- žalje poslanske zbornice. Nato je zbornica nadaljevala debato 0 predlogi volilne reform©. Poal. Lemiach 8e je izjavil za plu- ralno volilno pravico. Glede volilne dolž- nosti je treba stati na stališču : „Nikake volilne dolžnosti brez zavarovalnega pa- ragrafa I Razdelitev volilnih okrožij od- govarja dejanskim razmeram". Očitanja Slovencev proti Nemcem radi razdelitve volilnih okrožij na Koroškem bo neopra- vičena. Dejansko je razdelitev volilnih okožij izpala proti Nemcem. (1!) Z ozi- rom na odnoäaje proti Slovencem je dejal govornik : Mi nočemo vzeti Sloven- cem njihove narodnosti. Mi hočemo, da hodi slovenska mladina v nemäke äole, in se vzgaja z nemäkimi davki in nemško kulturo, da se laglje preživlja. To hoöejo Slovenci sami. Vpraäanje volilne reforme je treba razpravljati s skupno nemäkega stališča. Alpske dežele bodo tudi v tem vpraäanju stale v nemäkih vrstah. Poal. Benati (Italijan) je izjavil, da je vlada v Istri z razdelitvi volilnih okrozij, ki dajajo prednost Slovencem, Btorila Italijanom največo krivico. Tako postopanje ni opraviöeno ni po darsini sili ni po kulturnih razmerah. Govornik je, navedii statistične podatke, priäel do zaključka, da bi moral» dobiti Istra äest mandatov. Vlada ni jemala v ozir itali- janskega posestnega stanja. Krivica, stor- jena Italijanom, je take tendencijoznosti, da se morajo Italijani dvigniti proti temu nezasliäanemu novemu nasilju. Mi zau- pamo, da bo zbornica vpoätevala naäe zakonite aspiracije ter da ugodi naäim zahtevam, sicer bomo mi glasovali proti predlogi, ki ima edini namen, da zatre v naäi deželi italijanstvo, česar pa nikdar ne dopustimo. (Živahna pohvala pri Ita- lijanih.) Posl. Pergelt je naglaäal, da bodo po novi volilni re for mi Slovani izpodri- nili Nemce, ki so bili doslej najmodneja večina, in ki so vsled tega zamogli ači- titi svoje pravice. Slovani v svoji celo- skupnoBti bodo v bodoče odločevali v vseh narodnih stvareh. Nemci ne zahte- LISTKK Dolina in hrib. povest. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Otrok, otrok, kaj govoriä, kaj bledeg ? Mama, ne biedern, govorim jasno: *™n bi bil mož za me, čutim, da bi bila res srečna pri njemu, čutim sedaj, ko Bern ga izgubila, zaigrala po vaši in tudi avoj, knvdi; „jega zame ni T6Ö _ toraj nobenega. ' In zakrila si je obraz z rokami in jokala kakor otrok..... Mnogo se je govorilo o tem po jjrgu, Četudi je malokdo ravno vedel. TrSka gospoda, ki vedno komaj čaka kaj tacega, je bila vsa zav.eta zato in viak Je 2nal eel roman na izust. Tndi med treznimi možaki je bil in pa tarn pOgoror o tem, a le malo, kajti ti bo ,meii 8edaj drug0 deIo. ob_ činske volitve so se bližale, in tuj element «e je trudil, da bi spravil k dvema tujim« stareämoma äe tretjega v oböinaki svet. Pri „zeleni žabici", kjer se je toöil injni TipavBki sok, je bilo zbranih nekega večera kakih pet možakov. Petrič, mož ki je imel kopita za vse ženske nožice in moške noge celega trga, je bil tudi zraven. Nataknil si je velike očali in večkrat povdarjal, da je treba v Podgorjn začeti drugtče, ker sicer pridejo počasi tujcem v pest. — Sedaj, dejal je, moramo gledati, da ne pride tretji tujec v občinski svet, kajti če enkrat začne to iti gor, potem gremo mi dol. Napeti je treba vse žile, da se reäimo tega zla, ki nam preti. — Tako je, dejali so vsi, agitacije bo treba; naä kanditat je gospod Miha, Graldi mora propasti. — Bravo, vidim, da smo vsi ene mißü. Pametni bodimo; zakaj bi tujci gospodarili na naäi zemlji. Ne in ne, pa naj vse gre na kup, a zmaga mora biti naäa. — Naia zmaga, naäa. Dovolj «ra- motno je že za čisto slovenski trg, da nam gospoduje pešoicn tujcev. Sami si gospodarimo; zakaj bi bili mi singe, tujec pa nal gospodar. Tako so ae navduäevali možaki in prepričani so bili, da jim ne more spod- leteti, če primejo stvar reano v roke. XV. Po Božiču je že bilo. Olga je se- dela doma in pletla čipke. Zraven nje je bila Ernesta, katera jo je zadnji čas večkrat obiskala. Obe deklici sta čutili nekako sorodno vez med sabo, in Olga je rada videla, če je prišla Ernesta k nji v teh zimskih dneh; zvečer navadno ni imela časa. Zunaj je bil jasen dan, burja je pihala a hribov, in potok je bil tu pa tarn zamrznjen. Solnce ni imelo nikake moči, in Olga je večkrat puitila delo in äla popravljat v peč. — Kaži sem, dejal a je potem Ernesta, koliko si že naredila. Olga je pokazala čipke za blazine, katere je Ernesta pregledala do zadnje nitke. — — Pa imaä 8e ktj ? — Seveda, kje pa naj vztmem? — Pa si pridn«. No, te bo že po- hvalil, ko ti bo spet pisiil. Ti, ti kaj doiti piäi? — Vsake tri dni. — Presneto je priden. Janku pile tudi vedno dolga pisma. Dane* menda je Janko zopet poilal Franu celo pridigo o volitvah. VeS, menejezi, da äe nikonec. — Potrpi, saj vidiš, da je Janko ves v ognju in öe bi on ne bil, bi älo naäi stranki slabo. Gospod Graldi menda ima velik vpliv na ljudi. — To že, a upati je, da ne bodo dosegli oni nič. Naäi se bodo gotovo zelo potrudili in kdor ima le kaj na- rodnega čuta, bo volil naäe može. Prvi razred menda gre najalabäe, pa se bo že dobilo volilcev, ki bodo storili svojo dolžnost. — Saj imamo precej mož na naäi strani in eden zadostuje črez polovico. Bog si vedi kaj bo volil gospod Deitz. — He vem, on menda ne voli, saj veä da je navezan sem in tja in kot ravnatelj tovarne nima tako proste roke. — Če bi äe on volil, dejala je zopet Olga, bi älo. Mislim, da bo H. toliko pa- meten, da äe njega pridobi. — Bomo videli. Vtihnili sta za hip, a kmalu je za- čela Ernesta zopet razgovore. — Kedaj pa bo poroka, ti ? — Za pust, gotovo. — Presneto ti gre vse od rok. — Kaj ti ni prav ? vpraäala je Olga. (Dalje dride.) vajo nadvladja, ne žele zatiranja nobene drage narodnoati, toda Nomci ae ne paste odriniti iz svojega dosedanjega položaja. Od rešitve vprašanja, kako da ae v no- vem parlamenta uravna razinerje ail na- sproti Slovanom, bo odvisno, kako stali- šče da zavzamejo Nomci naaproti pred- lbgi. Želeti bi bilo, da pride do naaprot- nega Bporazamljenja na Čežkem in toje tudi možno, ako to Čehi resno žele. Posl. Menger je tadi obžaloval, da premakne razmerje ail na škodo Nem- cem, a se nadeja, da postane istim po previdnosti Čehov možno glasovati za predlogo. Poalanec Glabinaki je zastopal znano stališče poljskega klnba. Poalanec Sträucher je zahteval, naj ae Židom za- varaje priraerno parlamentarno zastop- stvo. V aredo je, kot prvi govornik po- aegel v debato o volilni reformi rain, predaednik baron Gautsch. Baron Gautach je obäirno odgororjal posl. Grabmeyerjn, ki je dejal, da vlada a srojo volilno re- formo poapešujo demagogijo. Govornik je rekol: Proti demagogiji je najvBpešnejše Bredetvo naraščujoča ljudaka izobrazba, naraščajoče blagoatanje in politično iz- šolanje množic. Dejalo se mi je, da sem vzviäeni patron socijalne demokracije, v isti sapi se mi je pa ocitalo, da vendar-le niaem predložil popolnoma enake volilne pra- vice, ker nimajo volilne pmvice ženske, aktivni vojaki itd. V tern je rendar protialovje. Če se že proti meni navajajo razni izreki klasikov, tedaj tadi jaz lahko navedem citat: Protialovje je enako ne- razuljivo za modrega in za norca. Da ne bo treba popravkov, izjavljam, da dotičnega poslanca priStevam med mod re. G. Grabmeyer je dejal, da je za splošno volilno pravico, ali le za primerno za- okroženo. Kako si pa to predstavlja, tega pa ni povedal. Ce se je govorilo o tern, naj se volilna reforma izvede skopno z revizijo astare, tedaj je pač bolje, da se predloži volilna reforma in se ne poizkaäa s stvarmi, pri katerih bi se äe več tvegalo. VUda predlaga to, kar ama- tra za dobro državi. Zveze a socijalnimi demokrati vlada nima. Gautsch je rekel Vsenemcem, ki so se mu smejali : Sme- jite se ali ne, poštenejše bi bilo, da ono, kar trdite tadi dokažete. Gautach pravi, da se ne boji, da bi državni zbor äe nižje padel po novi volilni reformi in da tadi ne bo nevarnosti za trozvezo, ker nobena narodnoat ne bo imela ve- čine. Na Pergeltova izvajanja odgovarja, da vlada nikakor ni namenoma name- ravala kako narodnost okoristiti, priprav- Jjena je pa pritrditi kakemu novemu kompromiso med strankami. Sploh se vedno bolj bliža potreba sprave med Čehi in Nemci in ni do tega ve<5 daleč. Če se ta sprava posreči, bo to veliko delo za vso Avstrijo in vse drago stopi v ozadje. Gaatsch zaključi, da stoji na stališčn enake pravice za vse. Gautsch zaključuje: Oborožen sem za vse viharje. Kdor glasaje za volilno reformo, gla- saje za prerojenje našega parlaraentar- nega življenja. Posl. Ryha, Schrafll, Beurle in Daszynski so govorili za predlogo. Poal. Beurle je izraz.il nado, da se razdelitev voliJnega okrožja spremeni tako, da bo primerno položaja Nemcev. Posl. Daszynski je dejal, da niso socijalni demokratje v nikaki zvezi z vlado; isti ne podpirajo vlade, marveč pravično stvar, ki jo ista zaatopa. Govornik je naglašal, da so socijalni demokratje nacijonaliati v pravem po- menu besede, ker zastopajo že nad de- aetletje narodno in saverenno neodvisnost vsacega naroda, in so se tadi pred 10 leti potezali za neodvisnost narodnosti. Govornik je oslro napadal poljski klub. Posl. Klofaö je kritiziral predlogo, ki ne odgovarja zahtevam, ki ae jih za- hteva od zares splošne in enake volilne pravice. Govornik je proti enoletnema nastanjenju, ki je provokacija delavatva, iz.la.sti čeakega, ter je polemiziral proti dr. Adlerja. Govornik je zagovarjal vo- lilno pravico žensk. Finančni minister "je predložil za- konski načrt glede poviäanja pokojnin vdov in sirot st®a stila. V četrtek je zbornica nadaljevala prvo čitanje predloge o volilni reformi. Posl. KramaV je izjavil, da bo ljudski parlament dovoljeval državne potrebSčine in da ne bo nikdar podpiral druge razan politike mira. Pravična volilna reforma je temeljni pogoj za astavno politično življenje. Čehi so za pravično pomirjenje. Živeti hočejo v mira z dragimi narodi, nikdar pa ne paste, da bi se ž njimi postopalo krivično, da bi se jih smatralo kakor manj vreden narod. Nobena aila ne more več zadržavati volilne reform©. Pravice ni možno premagati in ißta po- rn en ja pri Cehih obrambo in zaapanje. Posl. Abrahamowicz je izrazil svoje obžalovanje nad v sredo nezasliäa- ; nimi izjavami miniaterskega predaednika j nasproti Poljakom, ki so ae vedno po- tegovali za državne potrebe, ne iz do- bičkarijo, ampak iz ljubezni do cesarja in v intere9u Avstrije. Posl. Lecher je predlogo o volilni rpformi najtopleje priporočal. Poal. Gerenyi je govoril proti pred- logi ter se je odloöno izjavil za poalovnik. Poal. Irčevič je pozdravil predlogo. Z dalmatinskega Btališča se govornik ne | more pritožiti, pač pa mora z oböe slo- vanskoga ataližča prigovarjati proti temu, da se daje prednost kalturni in davčni moči. Govornik je protestiral proti ita- lijanskjm zahtevam v Primorja in proti pomnožitvi italijanakih mandatov v tej kronovini, ne prigovarja pa tej po- množitvi, ako ae pornnožo tuJi slovan^ki mandati. Govornik je zagovarjal zakono- dajo in apravno decentralizacijo državno- zborskih poslov ler reformo poslovnika. Mej doälirai spisi je interpelacija poslanca Kaftana in tovariSev do vodi- telja želozniškega miniaterstva gledo ležav v konatrakciji gtlorij v Karavankah. Ia- terpelantje pravijo, da se je zbornica že lani bavila s prekoračenji kreditov, ki so dospeli že do 100 milijonov kron, na gradnji druge žolezniško zreze s Tratom. Sodaj prinaäajo listi zopet vesti, da so navstale nove težave na konstrukciji re- čenih galerij. Valod tega se je bati zopat prekoračenja zadnjič dovoljenih kreditov. Interpelantje vpražajejo, da-li bo rečene vesti resnične in zthtevajo, naj voditelj železniškega miniaterstv* dade čim prej izcrpno poročilo o dovräenih delih na gradnji drage železniške zveze a Tratom in Čaaa, kdaj je pričakovati otvoritve, iz- laati črt Gelovec B»3ljak-J'3senic3-GDrici- Trat. — V včerajšnji sejl poslansko zbornice ae je nadaljevala razprava o volilni re- formi. Ob eplošni pozornosti je — prvič v parlamenta — govoril grof Trautt- mannsdorf silno ostro in osebno pri- jemal Gaatacha, češ, da bo odgovoren za vse, kar se zgodi, ako obvelja volilnn reforma in ako ne obvelja. Z» njim je govoril dr. Stransky. Go orili ao še dragi govorniki. Pri- hodnja aeja bo v torek. Državnozborske počitnlce. Kakor poročajo listi, bodo trajale letofinje velikonočne državnozborske po- čitnice od 5. pa do 25. aprila. Državno-pravni In narodno-socljalni čoškl poslanci so se zdražili v skapni klab pod imenom „Državno-pravni klab, zveza neodvisnih čeških poalancev". Klabu sta priatopila tadi Pacak in Udrzal. Pomnoženje števila državnozborskih mandatov. Razni nemški liati, in med njimi tadi „N. W. Tagblatt", pisejo, da narae- rava vlada število državnozborakth man- datov pomnožiti za 18. Ti novi mandati bi bili po večini razdeljeni med Nemce in Poljake. Pa tudi Italijani bi dobili jeden mandat, češki radikalci pa dva. DoQodki na Ogrskem. V četrtek so po O^rakem prazno- vali obletnico padlih dne 15. marca 1848. Obdržavali bo se razni shodi. Prepevale bo se narodne peami in tadi šolski mla- dini so je pojhšije/al pomen te obletnice. Poaebno so ta dan slavili v Badimpeäti, kjer so vihrale z raznih privatnih his in drugih poslopij zastave. V gledališčih so bile zvečer slavnoatae predstave. Vae to se je vröilo pa mirno. Kakor javljajo iz Badimpešte, je klab zaßtopaikov nemadjarske narodnoati aklenil, da naj na bodočib državno- zborökih volitvah nobena izmed narod- noali ne pomaga ni madjarski vladi, ni koaliciji, kr^or tuii sploh nobeni mad- jarski stranki. Nemadjarske stranke ho- čejo marveč sporazamno in složno dalati med seboj, in vaaka narodnoat nastopi na volitvah aamoatojno ter postavi avoje kandidate v vseh nemadjarskih okrajih. Naaproti poročilom večega dela ča- aopisov, ki govore o pred3toječem skli- canja nove državno zbornice, kakor o že sklenjeni stvari in vedo ozuačiti celo dan novih volitev, je kr. ogrski korea- i ponienčni biro zvedel a komDetentne strani nastopno: Z ozirom na. agitacije, ki se sistematično in brezwstno iiadal- jajejo po deželi, ki bi provzročile živahne nemire celo v normalnih čaaih, a bi ob sedanjih razmerah izzvale naravnoat vi- harno gibanje, ki bi čim dalje bolj na- raščalo, ter z ozirom na okolnoat, da bi takt zapletaji bili za vzpostavljenje javnih odnoäajev osodepolni, ne more vlada, Bvesta si svoje odgovernosti, atoriti tega, kar jej pripiaujejo listi. Vlada bi zamogla predložiti kroni razpis volitev Ie v takem sluöaja in v takem času, ako bi videla T temeljitem boljšanju rezmer politično jamstvo, da bi sklicanje državnega zbora ne pomenjalo popol^n prevrat javnega reda ia državnega ugleda. Valod tega ] odpadejo tudi vso tozädevne kombinacije, ki jih časopiai očividno stavljajo v zvezo z deJ8tvom, da je ministerski pred^ednik konferiral o razmerah v deželi z višimi žapani, kar se je pa zgodilo izkljaöno v namen, da bi se obvestil o javnem raz- položenja. Vlada je razpuatila odbor koaliranih strank. To je najnovejša vast z O^rskega, ki kaže, da hoče vlada res odloöno in povsod nastopati proti opoziciji. Fran Košut bolan. Ograki liati poročajo, da se je zdrav- Btveno stanje Frana Košuta zopet jako shujšalo Trgovlnskl odnošajl s Črno goro. Ker naša država nima s Črno goro nobenega pogodbenega razmerja, se je pred par dnevi knežji vladi predlagalo, naj se aporazume z našo državo na te- melju medsebojne prednosti izvoznim predmetom, vsled Cesar bi mogla Črna gora uživali z nami vse dobroto novega pogodbenega tarifa, posebno znižanih carin za živino, meso, peratnino, jajca itd., naaprotno pa bi so tudi naäe izvozno blago zacarinilo po črnogorakih mini- malnih tarifih. Črnogoraka vlada je baje 8 tem predlogom zadovoljna, ki bo veljal za sedaj na dva meaeca. Osemindvajsetletnica osvobojenja Bolgarske. Dae 4. marca t. 1. je preteklo 28 let, odkar je bila Bolgarska oavobojona tarškega jarma. Ta dan se vsako leto praznaje na Bolgarskem na sloveaen način. Tudi letos se je obletnica oavo- bojenja praznovala, vendar se je pa glavna slavnost preložila na mesec avgust, ko se v Sofiji odkrije apomenik carja-08voboditelja Alekaandru II. Ker se spomenik odkrije zajedno z otvoriUijo II. jagoslovanske ametniäke razstave in narodnega gledališča in prihite ob tej priliki v S}fijo goatje z vseh jagoalo- vanskih dežel«, bo letošnja proslava osvobojenja Bolgarske izpod taräkega jarma impozantnejša, kakor kdaj preje. Vojne prlprave v Bolgarljl. Valed bližajočega upora, ki izbrahne 8koro gotovo v Macedoniji to apomlad, krepi bolgaraka vlada svojo armado z novimi modernimi napravami. Te dni bo pozvani v Sofijo vsi poveljniki divizij, da seatavijo nove bojne naredbe za konjenico, za peäpolke in brzostrelne topove, oziraje ae na izknSnje v raako- japonßki vojski. Italijanskl kralj — obsojen na smrt. Milanski policiji ae je posrečilo zaalediti anarhistiäko zarolo, ki je na- perjena proti življenja kralja Viktorja Emanuela. Neki jetnik je v Turinu na smrtni posteiji priznal, da anarhisti na- meravajo svetovno razstavo v Milanu porabiti v to, da izvräe ob tej priliki napad na italijanskega kralja. BoJ na turiko-srb8kl meji. — 40 Turkov ubitib. Dne 12. t. m. je 200 turSkih askerov (tarški policijski vojaki) pri vaai Dre- navca pri Prilepa napadlo arbsko četo vojvoda Ilije. Srbov je bilo ubitih Seat, težko ranjeni so trije Srbi, ätirje Srbi so pobegnili. Ubit je vojvoda Ilija. Mala četa bo je janaško borila. Na bojiäöa je mrtvih obležalo 40 Tarkov. Domače in razne novice. Knezo-nadškof mousigr. dr. Fran- čišek Sedcj je bil te dni v Ljabljani, kjer je obiskal Ijubljanskega kn.-äkofa Jegliča in drage svoje znance. Na praznik Marijiiiega oznanenja ga bode v Gorici v Skof* posvetil kot kÄnsekrator njegov oaebni prijatelj ekacelenca dr. Lovrenc Majer, škof in c. kr. pridvorni Župnik danajski, v pričo Ijabljbnskeg* in tržnš- kega škofa. Imciiovauje v fiaančiii stroki. — G*rin8ki oficijali Jakob Kocijančič, Viktor Borghe8, Josip Černo, Anton Costre in EHgij C^vagna so imenovani višimi ca- rinskimi oficijali v IX činovnem razredu. Preplačila za „Solski Dom,, za dr. Ozvaldovo knjigo „NaBi kulturai delavci v zrcalu PreScrnovih poezij" so poalali našema upravništva: dr. Radolf Gruntar, odTetuik v Tolmin« 80 vin., Matija Ivančič, vikar v Gerovem 80 vin. Voditelj želcziii&kegt miuistcr- stva v Gorici. — V pondeljek se pri- pelje v Gorico voditelj železniškega ministerstva dr. Wrba. Ž njim se pripeljejo tndi tržaSki namestnik knez Hohenlohe, jeden sekcijaki naöelnik iz železniškega miniaterstva in ravnatelj državnih že- leznic iz Trata. Od tod se odpelje dr. Wrba, v spremstva omenjenih gospodov, katerim ae pridruži tudi voditelj tuk. okr. glavaratva dvorni svetnik grof Attema, 8 posebnim vlakom do Graho- vega, kjer se bo prepričal o napredo- vanju del v predoru pri Bukovem. Zvečer istega dne se povrnejo omenjeni gospodje zopet v Gorico, odkoder ae odpelje dr. I Wrba s Bvojim aekcijakim načelnikom na Danaj. Ovire pri gradnji alpskih že- leziilc. — Razni liati piäejo, da se bo moral bukovski predor do polovice na novo graditi. Še večje t9žave dela tehni- kom predor skozi Karavanke, ker je pritisk zemeljake teže tolik, da že po p"r mesecih pokajo oboki, terjihmorajo na- domestiti z novimi. Ker bodo take ovire v karavari8kem predora trajale äo par let, se govori, da bo treba na Jesenicah nstanoviti posebao železniško gradbeno vodatvo. Sicer so pa to le časnikarska ugibanja, ki so v popolnem nasprotja z govorico, da nameravajo novo železnico otvoriti že s 1. julijem t. 1. NatanjčnejŠa pojasnila bo pa gotovo dal voditelj že- lezniškega ministeratva, ko bo prihodnjiČ jedenkrat odgovarjal na Kaffanovo in- terpelacijo v li zadevi in s tem odgo- vorom je najbrže v zvezi njegovo poto- vanje v Gorico in od tod k bukovskemn predoru, o katerem potovanju govorimo na drugem mestu današnje dtevilke našega lista. (ioriška zvvza gospod.trskih za- drug in drnštev v Gurici naznanja članom „Centraine posojilnice" v Gorici in pridraženih zadrag po deželi, da je modragalica že doäla, tako, da jo morejo že vzfiti oni, kateri so ae že naročili na njo. Žveplo dojde v kratkem. Goriška trgovska in obrtna zbornica nam naznanja, da ae dovoljujejo od 1. janavarja do preklica, najkaaneje pa do 31. decembra 1906 liatarinskim in refakcijskim potom razna znižanja voznin za prevoz gnojil in aarovin za fabrika- cijo kemičnih gnojil. Tozadovna pojasnMa daja omenjena zbornica. DruStvo Industrljcev. — Goriški oddelek dru^tva avatrijakih induatrijcev imelo bo svoj prihodnji shod v Sožani, in aicer dne 1. aprila t. I. Zaprte öole. — Ker se je pojavilo zadnji čas med otroci več ilučajev äkrlatice, je dala šolaka oblaat zapreti dekliäko solo pri ss. uršalinkah. Istota'uO sta morala biti zaprta otroška vrtca, na- hajajoča se na Kornju in v Eilingovem prehoda. Posebno pa ne stnejo obiako- vati äol dečki in deklice, staaajoči na grada in pod gradom. Izredul občni zbor učiteljskega društva za tolmlnskt okraj. — Uöi- teljako draätvo za tolmiaski okraj vabi avoje člane k izrednemu občnemu zbora, ki bode jutri, dne 18. t. ra. s to-le okrož- nico : „P. n. Vsakema izmed Vas je gotovo znan äkandalozni dopis v „Soči", kateri je naravnost v aramoto našemu atana, poBebno pa še tolminakemu učiteljstvu. Stanovska dolžnost in Cast zahte- vata od nas, da z vso odločnostjo pro- teatujemo. Radi tega se v amiala § 30. draštv. pravil sklicaje izredni oböni zbor dne 18. marca t. 1. ob Vj2 ari pop. v Tol- mina s aledečim dnevnim redom : 1) Protest proti dopisu v „Soči" št. 18; 2) Razprava o nerazdeljenem po- uku • 3) Kako stališče naj zavzarae uči- telj zu naj äole. Obönega zbora se moramo vdeležiti kolikor mogoče v obilnem številu, ker oni dopis je tako škandalozen, da zamore ta madež oprati le solidarna izjava celo- kupnega učiteljatva. Zategadelj naj se uöiteljatvo ne strafii nedolgih poti niti denarne Žrtve. Ako pa bi se kedo izmed kolegov in koleginj rea ne mogel vdeležiti obč. zbora, v tem slačaju naj izvoli doposlati do 17. t. m. Iastnoročno podpiaano re- solucijo: üciteljstvo toi. pol. okraja zbrano dne 18 marca 1906 pri izrednem obö. zbora v Tolminu slovesno in z vso odloč- nostjo protestuje proti izvajanjem v do- pisu: „Iz učiteljskih krogov na Tolmin- skem;i priobčenem dne 3. marca 1906 št. 19 časopisa „Soča", ker iata ne od- govarjajo ne v podrobnem ne v celoti resnici, ker so ta izvajanja za celokupno tolminsko uöiteljstvo skrajno razžaljivn, ker uöiteljstvo ni podpisalo zaupnice na g. c: kr. okr. šol. nadzornika in odprtegn piBma na g. Andreja Vrtovca valed pri- tiaka in iz atraha, di bi se ga ne pre- ganjalo, mareeč rado in prostovoljno. Oiločno zavračamo sumniöenja in trdttve o ne8amo8tojnoati, o neaamozavesti ia o korapciji tolminskega učiteljstva; le obžalujemo, da ae je našel med nami eden, kateri je toliko korampiran in drzen, da nas je mogel nezaalaženo izpostaviti na sramotni oder v zasmeh in pomilovanje javnoati. S tem protestom upamo, da smo izbrisali madež, kateri nam je hotol na večno zadati oni korumpirani dopisnik". Na praznik sir. Jožetii bode letos izjemoma alovesna av. maša ob 9. ari dopoldne v kapeli tukajšnjega osrednjega aemeniäca. Proizvajal se bode koral v smialu papeževeokrožnice „Mota propriou tako pred oltarjem, kakor tudi na korot. Ljabitelji korala in vsi drugi S9 ul,u1no ˇabijo. Vabllo na Ietni oböni zbor „Sloy. bralnega in podpornega draštva" ki bo v nedeljo, dne 25. mdrca 1906 ob 2. ari popoldne v draštveaih prostorih z na- alednjim daevnim reJom : t. Lotno po- ročilo odborovo ; 2 Ričaa za leto 1905; 3. Proračan za leto 1906 ; 4. Mo- rebitni predlogi; 5. Volitev predsedaika, 10 odbornikov, 3 namentaikor, 3 pregle- dovalcev račuaov in '5 razsodnikov. — Opombe: Ako hoöe k*tori draUvonik Btaviti pri ob-'nem zbora kak predlog, naj ga naznani pradsedniku di 22. nurci! Predsednik in odborniki morajo stano- vati v Gorici (§ 31.) — K občnemu zbora sme priti, glasovati in voliti vsak ad, ki je izpolnil 18. leto; voljen srae pa biti le polnoletnik. Vjiilno pravico mora vsak draštvenik izkazati z drašt- veno knjižico (34.) V G^rici. 4. mirca 1906 Odbor. Kolesarsko društvo „G >riciV naznanja, da je na rednem občnem zbora, kateri se je vrSil 10. t. m., izvoliio sledeči nori odbor: Radois Drafjvka, predsednik; Albin J^retič, podpredaeiaik; dr. Jane, tajnik; Drag. GilČvort, nam. tajnika; Josip Kerševani, blagijaik; E ija "Cak, nam. blagajnika; Anton Pjzdič, rednik; Ig. Saanig, podrednik; dp. Lw- pušček in J. Kopač, pregl. račuao?. — Cistnira članom je bil izvoljea dr. Brecjlj, zdravnik v Gorici. - „Hranilnica in posojilnica" v Stanjelu na Krasu bode imeU raitii oböni zbor v uradni sobi v ŠUnjeia dne 27 t. m. ob 1. ari popoldne. Daevni red : 1. pregled in potrjenje račuaa za leto 1905; 2. prečitanj© preglednega za- pisnika in poročila; 3. izvolitav naöel- stva in nadzorstva; 4. slačajnoUi. K obilni udelefcbi vabi N a č e 1 s t v o. Podvzcten fant je 31-Ietni Josip Bevčič iz Kozane. V torek je prišel namreč v krčmo Pavlinovo na Oilavlje in je tam našel nekega goriškega iz?o3- Oeka, katerega je poprosil, da bi ee arml ž njim peljati t Gorico. T> ma je iz- yosöek dovolil. Ko so pa prigli v G>rico in so se podali v kavarno „Fortana", nabajajočo se na trga S/. Antona, in je med tern časom pastil izvošček koaja in voz pred kavarno, se je Bavöic kmila odpravil iz kavarne. Izvošček pa, ka- terömu sie je zdol Bavöiö sumljiv, je šel koj za njim in g» je tadi v resaici z*- sačil, ravno ko se je hotel B3vöiÖ oJ- peljati z vozom Pozneje pa so v ravno isti kavarni aretirali redarji B jvčiča, kar je bil iz Gorice izgnan in tadi za to ker se je redarjem zoperstavljal. M06110 ran j en na polju. — V takajšnjo bolnišnico bi te dm pripoljali 17-letnega kmeökega fdota Petra Pod- gornika iz Čepovana. Peter Podgornik je namreč v aoboto s svojim tovariSem Antonom Šaligojem delal na polja. Nastal je hkrata med njima prepir, ki je koaÖal s tem, da je Šaligoj udaril po glari Pod- gornika z lopato ter ga močno rdDÜ. Novačenje. — V torek so bili na nabora mladeniöi iz Mirna, z Voger- akega, iz St. Ferjana in iz Kojtkega. 01 166, ki so se predatarili naborni komisiji, jih je bilo potrjenih v stalno službo 42, 12 pa v naknadno rezerro. VaredDseje rräil nibir nnlaleaičev iz občin St. Andrež, Ločnik, Biljo, PrTa- čina, Dornberg, Ceporan in Tribaäa. — Predstarilo ae je 163 mladeničer. Potr- jenih je bilo 23 v Htalno rojaäko slažbo, 16 pa T naknadno rezervo. V četrtek je bil zadnji dan nabora v Gorici. Ta dan se je predstavilo na- borni komisiji 26 Goričanov in 10 tajcer. Od Goričanov jih je bilo potrjenih 5, od tajcev pa 3. Smrtonosni padec. — V četrtek je padel v Trata Anton Voak tako ne- srečno na ulici na tla, da si je pri padca razbil örepinjo in da je ostal na meatu rnrtev. RnoJ*1?"*} j° 721etai 8»uhi Antou Brecelj lz z.paž pri Vipari. Padel je v potok, lmenovan „pri Brecljih". Samomor. -- V torek zjutraj okolo «. are so naöli v hiöi at. 31, nah«jajoči se v ulici Stračice, obešenega 28-letuega Mihota Kumar, doma iz Kojskega. Kumar ae je baril z nakapovanjem in s prodajo lovorjefega perja in je stanoval w hiSi svoje tete, Rozalije Bančič. Bil je jtko miroijuben človek ter jf? žtvol rfidno. Po smrti njegove mature pi je postal jako zamišljen in otožen in ae ni pr*T niö rad drnžil z dragimi ljul'ni. NijbrŽs se je torej reveža v glari zmeS«!'). Toča. — V torek popolulne je razsajal po na$i Farlaaiji hal v h\r z dežjem in toöo. Okili Oglej* je padlo toliko toöe, d» je bilo väo bolo po tleh, kakor da bi bil zapadel sneg. Izpred sodišča. — Na ätiriteden- ski zapor so bili od takajšnjeg» okrož- nega kot kazenskega sodišča obnj^ni An- drej Ferjanoič, Anton Florijančič, J\kop Liajak in M»tej Mjßnik. vsi ii K)ntaic3 pri Grahovem, ker so 11. jaiija ra. 1. pretepli Martina Š3rlija. Pole? t'ig* so bili obsojeni FerjančiČ, Flori|fHi^il ii L;sjat. da morajo plaöati Martinu Sir'.iju 200iK. Razpls u^taaove. — Rizpi«Mns je sicer od I. jaaararia 1906 n-iproj a^t-i- nora grof* Viljema pi. Reich^nbich- Lessow tz z\ mornarične inrülide, letnih 100 kron. Pravico do te uitaniro imijo najprej orii in^alidi, ki sd se aleležili dne 9. maja 1864 bitke pri H)lg)!aidu, ali pa njih vdore in sirote. A to p* teh ni, imijo prtvicj do te astanora vsi oni inralidi, t. j. zi delo nesposobni ljalje, ki 83 se adeležili kake pjünj4? po-njr- ake bitke, kakor tadi njih rdjye in sirote. Vsi oni, ki menijj, da imajo do te aBtanove kako pravico, vložijo naj s/oje prošaje, opremljone s potrebnimi ppila- garni, do 9. apri^a t. 1. pri c. in kr. po- morskein dopolnit^ene n okrožnem za- poredništra v Tr3tu. Djka&ati m>rd]o namroö pposilci, da se nahajijo r sUbarn gmotnem sttnja ter di S3 potrabni pol- pora. V ta narmn m)rajo tor-jj priložiti prošnji tadi ubožai list, kateregi |inri \i\\ njih pristojno ob5in*ko pradstojn.št/ >. VojaSki živinozdravniki. — V prihodnjem šolskem letu 1936/7 bo r*spre- jetih na viSjo držarno žirinoz Iravni^ko šolo na Danaja dvajset gojence^, na ono v Balimpe3ti pa deset. Ti gij^nci aa bodo m^rali zaveaati, di bo Id opr.i/ljali živinoziravaiško slažbo v armiii vsaj aedern let. Zito pa bolo ätulirili Ufci gojenci popolnomi n% ri5aa f3Jn;3>?i erarja in ne bo jim trabi skrbeti z\ časa ätadij ne z\ oblelc), aa zi hnm in tadi ne za k*ke drage pritjtojbine, kakor tadi za oao ne, ki se morajo dragaöe splačati za dosego živia j^; Irar- niäkega diploma. Ulestue volitvc v Tr**tu. — Kakor t IV. volilnern razreda so v Trstu iredontovci zmag*li tadi v III. rolilnem razrelu, v katerem se je vrSili volitev voeraj in pred/č3rctj3njem. V IV. volilnem razredu niso imeli naaprotnih kanltd^tow, paö pa v III., kjer so socijalni domokratje in pa takozvana Ijadska stranka posta- vili 8roje kandidate. Vseh volilcev je volilo v tern razreda 3180. Kindidatje polit. draStraPatria, lorej iredentorci, so dobili 1531, kandidatje ljadäke stranke 1003 in kandidatje eocijalmh demokrator 396 glamor. Glasovnic, ki so nosile dra?a razna iraena, je bilo oddanih 230, praznih pa 20. Vojaška posadka v Pa^iau. — Kakor se govori, dobi Pazin v Istri v najkrajšem öasa stalno vojaško poaadko. Ušel je iz ječe okrožnega sodiščd v Celja nevaren tat, 36 Ietni Jožef Sprohar iz Oitrožnjgt Bria pri Poatojni. Strela po zimi. — Dne 12 t. m. ob pol 10. ari zveČer je trežčilo v blev Jjžefi Klemenčioa, ralgo Matijovc v To- polah nad Selcami. Ubilo ma je pet glav goveje žirine. Avstrijski vojaki dobe move tc- plce. — Novre čepice boio imele zidaj po tilnika robec, da brani rrooino, pri- pravo za zračenje glave in boJo tehtale po 138 g. Romuaski kraljevskl par v Opatiji. — Kakor javljajo iz Opatije, pride romunska kraljevaka dfojic* tjakaj dne 17. t. m. Mllan§ka razstava. — VoJitelj trg. miniaterstra je imenoval z i glavnoga komisarja avstrijskega odd9lka nmdna- rodne razstnro v Milana (>d aprila do novembra let i 1906) reforonta za raz- stave, 8ekönegi sv^tnegd dr. Alßk^andra Poppoficu in za namostnika arstrijska podanika Roberta Preasa, prediedniki avstro ogrskega pomožnega druUra v Milanu in Karola Djerfling3rja, voditelja, podraŽn?C3 borndopfske tovarne za ko- vinsko blago v Milana. B'ago, razstavljeno T Milanu, se bo zopet uvažalo nazaj v Avatrijo brez carine do konca febr. 1. 1907. V pečl je zgorclt v občini Vjftlič pri Spielfelda na Štajerskem kmetica Golob. Pekla je ravno krab. Deklo je poslala na polje. Ko se je dekla vrnila, ni mogla odpreti vrat S pomočjo hlapca jih je s silo odprla ter našla v peöi le- žati gospodinjo, že vso sežgano. Najbrž se jej je zmešalo. Grozovita ne§refa v Courrieresu. — Rjäilna akcija v rudniku se je bila Že vstavila, ker so dorniči inženerji iz- javili, da je vsled nevarnih plinov in amrada od konjskih in človeških trapel vsaka nadaljna oparacija nemogoöa ter ae jo bati novih eksplozij. hvlekli so bili le. 90 trapel. Tedaj pa je priäla baje vslad posredovanja c^sarja Viljema ek- spedicija nemških roševalcev iz Vest- frtUke. Nemcem Be je posrečilo prodreti 800 metrov dalje kot dom*činom ter sd spravili 120 trapel na dan. Francjjko prebivatatvo prireja Nemcem splošne ovacije. Pretekel pa bo najmanj ea mesöC, preden bo mogoöe vsa trapla spravtti iz jam. — Kata^trofa j^ luli m^l 8orodniki ponesrečonih ZdhtevaU vt)č Žrtev. Maogo oseb je namreč zblazielo, tftko neka žena, ki je izgabila vseh selem sinov, rudar G in, ki je izgabil tri brate, pet s/akov, ätiri vnake in zeta ; nadalje je zblaznela neka žena, katere mož in pet sinov so o^tali v goreči jami. Senat je do^olil za osirotele 500.000 kron. Vseh ObirotoLh olrok je nad 6000. Iz vdeh držav prihajajo podpore. D^sedaj so Ž3 fpanco8ki vladi kondolirali skoraj vü vladarji. — Veliko senzacijo je zbadila izjava radniäkegi nadzornikn Morina, ki je povedal, du je že pred tremi tedni piaal radniškemu predstojništva, da preti v rudnika nesreča, ker je zrak neznosljiv. Do danes pa so odgovora ni dobil. Ta vest je provzroöila tako razburjenje, da je pri pogreba prvih žrtev moralo po- sredovati za mir 4000 vojakov. Žrtve vraž. — 21 -letna Elvira Seppi iz Verone je bila prepričana, dx jo je 8tara ačiteljica Rosilda Gastis za- coprala. Vsled tega in da bi se osvo- bodila coprnice, povabila jo je minuli teden k sebi. Poatregla jo je z vinom, in ko je hotela učiteljica izpiti čašo vina , je Seppi naglo pograbila paško, ki se je nahaiala v sobi in jo iz nje parkrat nstrclila na nöitoljicD, kaforo je smrtno- nevarno ranila. Potem pa jo vsa pre- straäona äe sania izpila stekleni^icD žve- plene kisline, tako, da so morali pre- nesti uöiteljico in njo r bolni^nico, kjer se nahajati v smrtni nevarnodti. Goriška zveza gospodarskih zadrug in druStev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom „Gintralne po3ojilnice" ˇ Gorici in dragih priiraženih zadrag po G>riškem: M)dro galici 98/99% po K 6450 q; žveplo I. vrste 85/95 fiaopo K 18*— q — V zalogi ima : Saperfosfat I4|1670po K. 530 q; Supers)sfat 12/14% po K 5— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q; Radesia sol po K 7.30 q ; Kahinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Gena za modro galico velja sumo za blago, koiikor ga imamo na razpolago; valel ts)ga naj so požurijo oni, ki mislijo äe naroöiti. Anton Ivanov Pecenko Gorica priporoüa svojo veliko zalogO pristnili belih in črnih vin iz lastnih in drugih ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarnc«, in domačega žganja I. vrste v stoklfinicah, kojoga pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na doholo po 50 kg naproj Vino dostavlja na dorn iir razpošilja po Zeleznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprcj. Cene zmerne. Postrežba poš te^a in točna. m m m m m m Kdor ljubi kakau in dokolado, temu bodi priporočen : | s Ivana Hoffa Kandol -K^ao ki ima najmanj tolšče v aebi, jo torej najlaže p*e- baTun, ne provzroča uikoli jstiprtosti in je ob najbolj- iem okusu i/.rodno poceni. Pristen Rart>o r. imenom Ivan Boss in s levjo varstveno enamko / Zavojipo V4kg9Ovinarjov V » » >/• » 60 » W Dobiva se povsod. W Št. 404. Oklic zmanjscvalne dražbe. Podpisano županstvo zvršujoč starašinslveni sklep z dne# Bl. ja- nuvarja t. 1. šL 165 javi, da odda dne 27. jnarca t. 1. ob 2. do 3. ure pop. v občinskem uradu v Koj- skem, po zniževalni dražbi izdelo- vanje in popravo občinskega miro- dvora in mrtvašnice v Ve'drijanu in v Gradnem. Tozadevni načrt, stroškovnik in dražbeni pogoji leže na ogled vna- vedenem občinskem uradu vsaki dan od 9. do 12. are dop. Vsklicna cena znaša za Onega ¦ v Gradneme3665 K 27 vin., onegä iz Vedrijana pa 1352 K 84 vin. Vsak ponudnik mora pred draž- bo položiti 5% vsklicne cene var- ščine. Županstvo Kojsko, dne 13. marca 1906. Obljubek, župan. Mladenič J^ lepega vedenja. vešč slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo pisarja v kaki trgovini ali v kakem drugem uradu. — Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo našega lisla. J. Komel, Jtrcmar, (prej na Fr.-J. tekališču, sedaj) liaKornuh. St. 13, se priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi za obilen o- bisk. Toči naravna do- mača vina. Kuhinja do bra. Postrežba ločna. Cene zmerne. Nova hiša na prodaj. 8 krčmo, ilvorjičem iu z vrtoni, ki se «la porabiti za vaako obrt, oddaljeua eno uro od plnvske j)o- Ktaje, na skladovni cesti, ki pelje v Plave, Mar. <-t'Ijii, (iorico in Krmin, i ra/sledom. Pozalitevi se pošlje raz^lednice. Franc Melink u Vrhovljah St. 30. Porednež!!! Ali si nisi ge zapomnil, da ne kadim drug-eg-a smodcicupg-a papirja in ovitkov kakor le „Ottoman?!" « so ravno*ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke. preproge,za- vese, odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd Cene nizke instalne. Uzorcinazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" slovffnshi optihar u Gorici ulica Vettupini 3, priporoča č. duhovšcini in si. občinstvu mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdpavniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema uaročila inpoprave in >^^ pošilja na dorn. f*^ Rojaki! Kupujte „Nar. kolek". UIKT. TOFFOLI uBliha zalopa oljhi- nega olja iz naju- godnejih hrajeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno 36 kr. lit. „ fin«*je 40 „ ,, „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ „ corfii 56 „ ,, ,, bari fiO „ „ ,. lneoa 70 „ „ „ nizza 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. I Fostrežba najpošteneja. ,CeutFaIua posojiliiica' registrovana ^adruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesečna odpločila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menicQ po 5 V,,, na vhnjižbo po S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna nier za hranilne vloge je nespremenjena. ¦ I [pistofolctti lekarnar^v Gorici na Travniku, trshino štohfi- > žeuojetrnoolje SredstUo ppotl prsni bolezni in felesni slabost! Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bele K 2*— Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je soscbno priporoö- ljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in ncžne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodece m S tern oljcm ozdravijo v kralkem času in z gotovostjo vse kostne bole/.ni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, pro išče Be veduo v niojetn kerničnetn laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svüj im <3č. odjeuialccm glcde čistote n stalno sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa | nujboXjsi pripomoček pri zdravljeiiju s ^^M ' trskiuim oljem Steklenica stane I K 60 vin. C. KR. PRIV. Assicurazioni OeneralivTrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št, 15.438, zavarovalna svota K 114J37.14M5- Erlani zastop za GoriGo ii oiolico t Gorici TekaliSSe Josipa Verdi št. 35.1. nad. Telef. štev. 15. Račun poštne hran. št. 63323. Polic Zavarovalna štev. svota Januar .... 1146 8,671.754-60 Februvar . . . 1315 9,015.228-15 Marc .... 1375 11,674.749-07 April .... 1234 8,636.643-42 Maj.....1425 9,279.011-14 Juni.....1260 11,446.332-06 Juli.....1362 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686*78 September . . . 1165 7,858.960-15 Oktober ... 1126 8,930.590-— November . . . 1272 9,822.417-29 December . . . 1571 12,048.897'46 Skupno 15438 114,737.141-15 v letu 1905 Gorica, Tekališče Josipa Verdi št. 35. I. nad. Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Ib. Schindler B,S pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadjo in grozdje, stiskalnice za sadje in gro/.dje, skropilnice, poljska orodja. stiskalnice za scno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo,slatnoreznice, stroj zarezanje rope, mline za golanje, kotle za kuhanje klajc, sesalke za vodivjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. llavno tako vse pripvave za kletarstvo: niedene pipe, sesalke za vino, gamijeve in konopljene cevi, guinijeve ploče, stroj z;i točenje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, nauüzne tehtnice, decimaine tehtnice; železno pohištvo, zi'lezne blagajne, šivalne stroje vseh seslav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- nicarje, kovaöe kleparje, sedlarje, plcskarje itd. Arse z večbituim jamstvom, po uajusodnejih plačilnih pogojih, kakor tudi na obroke. Ceniki % vefc kot 500 slikami brezplafcno. Prekupci in ay;en*je we vsak «as sprejmejo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Ivan Schindler Dunai IH.L Erdbernaasse 12. Jako izdatno sredstvo proti it • • 1 •! / J_ •! #\ riTTino\* inum in "Ti/Tonm wc\ nri i /YiiV"il7i\ JVllldllZlllU 111 llHdllll Jl) Ulllll (Jllljllil/ je liker 60DINA, katerega napravljata v Tratu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutle" pri St. Jakopu, in Josip Godina, lokarna „Air Igea" T ulici IFornek» ^!. 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte ae ne pošilja manj kakor 4 stekleniöice, in sicer proti poštnerau povzetju, ali p», ako se> dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so t tem zneskn zapopadeni vsi pošilJRtfeni Btroäki. DobiTa se t rseh lekurnth.