Zgodotirsft zapisi dloveka. Jaka je bil vojak, njihove zgodbe pa so v zgodovinopisju vse prevedkrat potisnjene v ozadje. Preved so poudarjeni velike vojskovodje, mali dlovek pa je pozabljen. Ukvarjali sva se z zgodbo dveh mladih, nid krivih posameznikov, z eno samo usodo - rodila sta se v dasu pred drugo svetovno vojno, njuno Zivljenje je vojna usodno zaznamovala in Jakdevo Zivljenje najverjetneje tudi kond,ala. Osnova najinega raziskovanja so bila pisma (skupno 357 pisem), ki jih je Jakec pisal Nadici od leta 1941 do leta 1945 iz nemike vojske. Pisma sva najprej uredili po kronoloikem zaporedju. Tista, ki so bila v nemSkem jeziku, sva s pomodjo uditeljice prevedli. Prebiranje pisem je bilo sprva naporno, nato pa sva bili presenedeni, kaj vse se je dogajalo vojaku na fronti, o demer v Soli ne govorimo. Opis glavnih dveh oseb Preden preideva v analizo pisem, bova predstavili osebe, o katerih pi5e ali spra5uje Jakec v pismih. To.je nuino potrebno za laije razumevanje dogajanja v pisrnih. Slika l: Nada Rakuia, velika noi. (Hrani; druiina Kot,aiii) Nada RakuSa (poroiena Kovaiii): Nada je bila hdi Ferdinanda (1904-1987) in Marije RakuSa (roj. Selmajer, 1905-1948). Rodila se je 14. aprlla 1924. 1948 se je porodila z Zlatkom Kovadidem, s katerim sta imela tri sinove: Matjaia, Andreja (Jelkin ode) in Zorana. Po poklicu je bila uditeljica. Umrla je 5. 9. 1995. Jaka Kegl, roj. 19. 7 . 1922: Jaka je bil mlad, prljazen, zvest fant, ki so ga Nemci leta 1941 mobilizirali v nemSko vojsko. Bil .je slovenske narodnosti, doma v Rabeldji vasi pri Ptuju. Imel je sestro (na sliki desno, katere ime je neznano), s katero se je dobro razumel. Bilje odliden udenec, kar dokazuje njegovo spridevalo iz ptujske realke tz leta 1941. Govoril je tekode nemiko in rusko, v vojski je bil zato tolmad. Zelo rad je igral klavira in se ukvarjal s Sportom, poleti kolesaril pozimi smudal. Pisma Pisma sva prebrali in iz pisem izpisali tisto, kar se nama je zdelo najbolj zanimivo in pomembno. Zapisali sva vse datume pisem, ki jih je pisal Jaka Nadici. Vsebine pisem, v katerih opisuje, da jo pogreSa in ji ne govori o dogajanju med vojno ampak obuja spomine na trenutke, ki sta jih preZivela skupaj, nisva prepisovali, ampak le zabeleilli datum. Zavedava se, da mogode ni najboli znanstveno pravilno, trdiva pa, da najini izpisi prikazujejo njun odnos skozi njune odi v dasu druge svetovne vojne. To pa je rdeda nit najine raziskovalne naloge. Leto 1941 Pisma Datum ni zapisan - Gornja Radgona: V pismu govori o tem, da mu je dolgdas, v nedeljo je bil pri botri, zveder pa je priSel v Radgono Rajko. Dobil ie po5iljko izGraza, kitaro. Spraiuje, kako je kaj mama, in de je Ze bolje z njenim zdravjem. Spra5uje, kam gre v nedeljo, de gre k mami, na ptuj ali v purklo. pravi, da med tednom ne upa iz mesta. Zdaj i,aka, da mu poiljejo knjige, da bo lahko Studiral. 6. 8. 1941 - Gornja Radgona: PiSe Nadici in Ivici: "Z Maksom sediva pri mizi, brez dela, drugi se pa potikajo zunaj na deZju (Sportne igre). Saj bi tudi midva Sla, vendar sva priSla v sluZbo brez jaken. Studiraval Ni nid dela zaio je vsem dolgdas. Ostanejo mi le 5e sanje. Ljuba Nadica! Vem, da je za veliko srede, potrebnih veliko irtev. Zato se jih ved ne ustra5im, pa naj so 5e tako velike, samo da yem za koga so. Dobro vem, koliko srede sem imel, ko sem na5el to rdedo roZo, o kateri sem sanjal Ze toliko dasa. RoZo, ob katerem vonju pozabi5 na vse skbi in kjer razlodno vidiS pred seboj lepo in sredno bododnost. Naj mi ves svet poskula strgati iz rok to cvetko, nihde je ne bo imel, dokler ne bi bilo potrebno zaliti njene korenine z lastno krvjo."' 20. Ll. - Gornja Radgona: Fi5e, da je prejinjo nod na postaji dakal do 1l:30 in da je v Radgono pri5el Sele okrog 12.ure. SpraSuje, ali so Ze dobili novega predstojnika in ali spi pri Tropperjevih. To ga namred zdaj zelo zanima, ker je od tega odvisnih mnogo, zanj pomembnih stvari. V Grazu je za mamo kupil steklenico vina in prosi Nadico, naj ji jo odnese. Pozdravlja in spraSuje, kdaj se bosta zopet videla. 23. 11. Gornja Radgona: Jakec se Nadici 'Pismo iz 16.5.1943, Birent-e1s, -59- Qodoztirsft zayisi zahvaljuje za pismo, ki ga je zelo razveselilo. Spra5uje se. de je res vreden tolikSne ljubezni. Potrudil se bo, da bo in da si bosta ustvarila skupen dom. Ve, da so to zaenkrat le 5e sanje, vendar se bo potrudil te sanje dim pr:i uresniditi. 1. 72. - Gornia Radgona: Predvderaj5njim so (ni navedel imen) imeli v njihovi pisarni >poglavje za sebe<. Nadome5dal je namred predstojnika, ki je bil ta dan v Grazu na prometnem uradu. Z veseljem pi5e Nadici, da mu je pred tem prometnik Potsch zaupal, da je Nadica v5ed tudi njegovi Zeni, zapiSe; "gospa je izrazlla o tebi, da do sedaj (e ni videla nobenega tako pridnega dekleta." 10. 12. - Gornja Radgona: Govori, da pripravljajo drsali5de, drsal bo s prijatelji in upa, da se bo tudi Nadica drsala v T..judskem vrtu. Pisma iz 16., 18., in 29. 12. iz Gornje Radgone govorijo o tem, da jo pogre5a, ne opisujejo pa nobenega dogajanja ali pripetljajev iz vsakdanjega iivljenja. Analiza pisem iz leta 1941 Soded po pismih, je bil Jakec v ZelezniSki sluZbi v Gornji Radgoni, (er je imel poleg sluZbe das 5e Studirati. Sreduje veiiko prijateljev, saj je blizu doma, od koder dobiva veliko novic. Ker ima veliko prostega dasa, tudi pogosto piSe pisma. Datuma prvega pisnu ni zapisal. S pisanjem je zadel v drugi polovici leta. Obidajno pi5e, kdaj pride domov in kaj se dogaja okoli njega. V devetih pismih iz leta l94l ne pi5e nidesar o dogajanju v vojni, arnpak o dogajanju v sluZbi. Nada je slranila prve fotografije, nekatere so bile posnete tudi pred njunim dasom. Jaka je rad kolesaril. kar dokazu.je tudi fotografija, ki je bila posneta na "rajLi" po Dalmaciji - pred drugo svetovno vojno. Leto 1942 Pisma Datuma ni zapisal - Radkersburg, 1. 1. 1942 - Gornja Radgona, 4. I. - Gornja Radgona: "Dobil sem prepoved, da bi pri5el k tebi in da bi ti pisal." 18.3. - Gornja Radgona, 25.3.- Gornja Radgona, 31.3. - Gornja Radgona, 28.4.- Gornja Radgona, 6. 5. - Radkersburg, 13. 5. - Radkerstrurg: "Ljuba Nadica! Kdaj bo pri5el das ko bi lahko pozdravil tudi tvojega odeta! Midva tekmujeva veliko tekmo za tvojo ljubezen!" 20.5. - Radkersburgr2S.5. - Radkersburg: >>Draga rnoja! Vsaki tretji teden enkrat - to je stra5no redko - sva lahko skupaj sredna! Kmalu bo minilo eno leto, ko sva se. spoznala." 7. 6. - Radkersburg, 19.6. - Radkersburg, 24. 6. - Radkersbug: "Imava prvo obletnico." 27 . 6. - Gornja Radgona: Omeni svoje prejinj e zveze. 2.7. - Gornja Radgona: Dogovorita se za sredanje 9.7.- Gornja Radgona, 13.7.- Gornja Radgona, 19.7. - Gornja Radgona, 1. 8. - kraj ni zapisan, 8. 8. - kraj ni zapisan, 24,8, - kraj ni zapisan, 14. 10. - kraj ni zapisan: "Moja ljuba Nadical Vderaj sem dobil pismo iz Dunaja v katerem je pisalo, da sem iz Zelezni5ke sluZbe odpu5den. Dobil sem vpoklic v vojsko. Dolgo verjetno ne bo trajalo, ker imam Ze v roki vojaiko prepustnico/izkaznico. Verjetno bo trajalo en mesec. Ne vem, kdaj ti bom lahko ponovno pisal ..." 24. 10. - kraj ni zapisan: "Ljuba moja Nadica! Ze tretji dan sem v voja5nici. Lepo pot smo imeli, s prijatelji smo peli in se iz domovine podali v neznano. Naia pot je 5la preko Sentilja, Maribora v Klager-rfuft (Celovec)-tu smo videli Vrbsko jezero(Worthersee) - Villach Geljak), (ez Sirno Koro5ko in Tirolsko, Svicarsko mejo, Bodensko jezero (Bodensee), 5e tri ure z vlakom in bili smo na cilju. Cela voZnja je trajala 2 dneva in dve in pol nodi. Ni nam bilo dolgodasno, ampak smo Ze dutili domotoZje. To si lahko misli5, tako bo, dokler se ponovno ne bova videla. Dobili smo Ze uniformo, zdaj smo pravi vojaki. Podasi se vZivljamo, teZko je, de pustiS daled vstran ijubljeno osebo. Rad te imam. Sklenil sem, da sem nadel Zeno, ki jo ljubim in ki jo bom skuial osrediti. Vem, da me tudi ti ljubi5, glede tega si ved ne delam skrbi. Midva sva danes bolj kot kdajkoli prej prepridana. da naju iaka sredno Zivljenje. Vderaj sem ti pisai nekaj kartic, da boi vedela, kje tvoj Jakec sluZi kot vojak. Upam, da ti bodo vied, sicer si vse te stvari v mestu 5e nisem ogledal. Nismo 5e imeli izhoda, ker smo Sele danes prvid oblekli uniforme, ker 5e nismo dobili izkaznic in, ker 5e nismo vadili izkazovanja dasti. Vendar 5e bomo, najpozneje v 3-4 tednih bomo priSli v Francijo in se dalje izobraieval| Pri nas je vse v redu. Hitro se znajdemo. Velikokrat je v Zivijenju vojaka tudi iepo, takrat ko pojemo, velikokrat je tudi zanimivo, ker vsakdo mrsli na svojo domovino in ljubezen, ki jo je moral za kratek das zapustiti. V rnoji sobi so trlje iz Spodnje Stajerske. Danes smo Ze dobri prijatelji. Dolgdas mi ni, ko bi Ie od tebe vedkrar dobil pismo. Pojdi prosim ob priloinosti k mojim srar5em. Zelo bosta vesela, saj veS da sva oba, jaz in sesrra zdoma, zato jima je zelo hudo in ju skrbi. ie bo5 Sla na obisk bo 51a s tabo da tudi moja duia. Ne pozabi pisati. Zelo je i.e pozno. Moram se pripraviti za spanje in Se opraviti nekarere sLvari. Prisrdne pozdrave in veliko poljubdkov ti poiilja tvoj -60- Zgodor.tinsft zapisi Jakec. " NASLOV: Vo.jak Jakob Kegl, J.E.B. 75 Hindenburg Kaserne, Onaueschingen/B aden 30. 10.: "Oprosti mi moja ljuba Zena, da ti vieraj nisem pisal. Ravno ko sem zadel pisati, sem dobil povelje obiskati lovariSa v lazaretu, ki ne ve niti besede nemSko." 31. 10., 1.11.: "Pi5ei mi, da si kLrpila zemljevid, da bi lahko sprernljala moje potovanje, vendar nisi naila DONATIESCHINGEN. Seveda ljuba moja, saj je samo malo vedje mesto od Ptuja -verjetno tako mesto ni na zernljevidu. Vendar sedaj boi morala z prstom iskati dalje, kajti kmalu se bomo preselili. Jurli glr-rno v smer Francija - Atlantskt ocean." 21.11.: "Draga Nadical Kondno sem priiel k tcrr-ru, da ti napiSem nekaj vrstic. VoZnja iz Donaueschingena v Francijo je trajala skoriij dva dneva in eno nod. 2. novembra zjutraj smo oditi iz Donaueschingena. Ponavadi smo zvedcr zelo utrujeni. Postal sem pt'avi vojak. Vse je drugade. Sem sin odeta, ki .je ved dni zdrial brez hrane. Vem. da je sedaj povsod tako, vendar ne Zelim, da drugi trpijo lakoto. Do seda.j 5e nismo imeli izhoda in mislim, da ga tudi ne bo tako kmalu." 5.11.: Pismo stariem: "DragiI Kondno sem priSel do tega, da tudi vam piSer-n. Oprostite mi, vaSega naslova do sedaj nisem vedel. Naslov mi je dala Nadrca. Grc mi tako, kot se pad vojaku godi. Disciplina, r.rdenje in vse ostalo kar spada zraven. Na veliko sem Zc navajen, zarudi stroge discipline v kole-qiju, saj sern Ze od 12. leta dalje samostojen. To mi koristi seda.i. ko sem tako daled od domadega kraja. Izbral sern si svojo drLrZico, to ie Nadica. Ljubim jo in ljubil jo bonr do smfti. Njej sem preplrstil svojo du5o. Tudi Nadica me ljubi, o tem me je prepridala v dasu odkar se poznava. In jaz sem sreden, da imam to pridno, dostojno dekle, ki rne je pripravljena spremljati skozi Zivllenje. Za to sredo se zahvaljujem vama stalSa. Vedno vama borr-r hvaleZen. Ko bo enkrat konec z sluZenjem vojaidinc bom dalje Studiral. da bom lahko uresnidil svojc cilje. Njeno Zivljenje ne srre poznati teZkih ur. Doma ilc daka dekle, ki jo z vso du5o ljubim in s katero si Zelinr ustvariti skupno Zivljenje. Njena ljubezen me bo pripeljala ntzaj v domovino. Kje se nahajam. ne smem nikomur povedati, oz. pisati, vendar mi gre dobro. Vse bo minilo, vsaki dan mislimo na vse. ki so nam dragi, to nas tolaZi. Ostanite rni vsi zdravi. Jtz sem zdrav, kot vedno, nimam dasa biti bolan. Od daled vam poliljam prisrdne pozdrave, vad Jaka" 6. 11.: "Kaj vse sem vderaj in danes doZivel, zelo veiiko, vendar ti tega ne morem povedati. Povedati ti morarl, da se dame tLrkaj zelo Sminkajo in Semijo ter se dudno obladijo.' 9. 11.: "Vedno morarn biti na straZi ali se krj novege nauditi. " 10. 11.: "Danes imam sobno redarstvo." 11. 11., 15. 11.: "Ne piSi ved vojak ampak samo ime in Stevilka vojne po5te." 16. 11., 18. 11., 19. 11.: ''Danes je ravno en mesec ocl takrat, ko sem bil zadnjid doma." 20.71.: "Danes je en mesec odkar sva se poslovila." 23.1L.: "Tukaj je zelo mrzlo. Ze en teden imamo sneg." 25. Ll., 27. 7L., 29. 11., l. 12.,9. 12., g. 12., 16. 72., 25. 12.,31. t2. Sliko 2: JokcL Kegl t, t,ctjttiki rtni.forni. (Fototeka) Analiza pisem izleta 7912 Na zadetku leta je dobil prepoved potovanja in pisanja, kar je trajalo do srede rlarca. V pismih, ki jih piSe marca prvid govori o tem. da Nadin ode ne odobrava njune zveze in da se mu zdi, da tekmujeta za Nadino ljubezen. Maja je dobii v sluZbi dovoljenje za izirod vsak tretji teden. 2r1. .iunija sta imela prvo obletnico njune zveze. Takrat je Jakec prvid pisal Nadici pismo v nemikem jeziku, zato gx nisva prepisovali, ampak skenirali. V njem izreka svojo ljubezen do Nadice, ki mu pomeni vse na svetu. Julija sta se dogovorila za sredanje v Radgoni. Jakaje vedel, da lahko v kratkem pridaku3e vpoklic v vojsko. To se je zgodilo 14. oktobra. icz cleset dni je pisal, da je Ze od 2l. oktobra v vojainici. Podrobno jc opisal por, po kateri so se vozili dva dni ir-r dve nodi, ko so naposled prispeli v Donaueschingen in nove vojake opremili z uniformami. Kmalu so jih poslali v Francijo. Vojaki so bili na pori zelo utn"rjeni. V pismih ni zaslediti podatka, v katero vojainico v Franciji so jih poslali. Da je vojna cenzura dclovala. .je razvidno iz piseu-r. saj marsidesa ni smel zapisati. Konec [leseca novembra je zapadel sneg. -61 - Qodoomsft zapst Jaka opisuje mraz v pismih kot novo nadlogo vojakov poleg zmerne lakote. V pismih ob koncu leta ne poroda o predvidenih premikih aii o Zivljenju v voja5nici in na fronti, ampak je mod dutiti Ze praznidno razpoloZenje. Jaka opisuje, kako se Ze vsi veselijo bliZajodega se boZida ter prosi Nadico. naj obiSde njegove star5e, ki bodo zelo veseli njenega obiska.. Leto 1943 Pisma 31. 1. 1943 - Donaueschingen, 5. 2., 8. 2.: "Sele danes sem dobil kartico i221. l, pismo iz21.l in dve kartici iz 3. 2. Danes zjutraj bomo pri5li iz Donaueschingena v Konstanzo ob Bodenskem jezeru. Tu bomo samo nekaj dni, ko nas bodo ponovno pr:en-restili. " 17.2.: "Jutri, vsaj mislim, bom dobil novo vojaiko 5tevilko. Kot bo Ie mogode, ti jo born sporodil, draga nioj Nadica, da mi boi lahko pisala." 21. 2. - Lotz: "Lotz, zadnje vedje mesto pred Var5avo. 19. 2. ob osmih zjun'aj smo se odpeljali iz KONSTANZA. Nato smo se peliali preko Donaueschingena, Strassburga, Halle Breslan. Iz Litzmanstadta ti nisem utegnil pisati, ker smo takoj odpotovali." 7. 3. Vzhod: "Pred 3 dnevi smo priSli z pohoda (maria), nekaj dasa smo preZiveli v poljski kasarni. Nekaj dni pa smo sedaj v pravi vojalnici. In danes so nam rekli naj se pripravimo na odhod na fronto. Nastanjeni srro v nekem kraju juZno od kraja od Ilmensee. Ponovno mi lahko pi5e5, ker sem dobil novo voja5ko Stevilko ( 1276 1 -B). " 14. 3. Felde: "Danes sem prvid preZivel dan v bunkerju pred sovraZnikom. Tega ti z besedami ne morem opisati. Upam, da si Ze dobila moje pismo z letalskirni po5tnimi znamkami. PiSi mi./ .../ " 19. 3. tselde: "/ .../Veselih pesmi tu nid ne sli5im v tej Sirni ruski stepi. Ponovno ti poiiljarn 3 letalske poltne znamke. ... PiSi mi pogre5am tvoje besede. ..." 30. 3. - Felde : "LeZirn v poljski vojni bolnici zaradi modnejie vrodine. V i4 dneh bom pri5el v domado vojno bolnico, naro pa k tebi. L..1 Ljubt Nadica, za tvoj skor:ajinji rojstni dan, ti Zelim vse najboljSe." 16. 4, - Sudauen: "/ .../Ves das odkar smo od5li iz Konstanza ne dobim ved tvoje po5te. Postopoma bom zdrav - sedaj imam vnete in otedene ustnice. Otekei rni je vrat in kar je smeino klatke lase imam * izpadli so mi. Sedaj smo 3 dni v rezervni poljski vojni bolnici. Cez nekaj dni me bodo verjetno transportirali nazaj v Nemdijo." 30. 3. - Bdrenfels: "Pred 3 dnevi sem bil odpu5den iz bolrrice. ... Z vlakom smo se tozlli2 nodi in 2 dneva(ez Grodno, Lochow, Variavo, Lodz, Glogau, Bischofswerde in Dresden, da smo prilli v zdravililde Bilrenfels. LeLi na 600 metrih nadmorske vi5ine med skalami in gozdovi (Erzgebirge). Nahaja se severno od nekdanje zahodne meje od Bohmna." 1. 5. - Bdrenfels: "Ze vet, kot pol leta se nisva videla. iez nekaj tednov se bom vrnil. Ustnice so se mi zacelile. " 5. 5. - Bfrrenfels: "Ze en teden smo v Nemdiji. Se stalno ti piSem kot iz Rusije, kjer ni bilo nidesar." 6. 5. - Biirenfels: "Zahvaljujem se ti za tvojo karto iz 4. maja. Po5ta prihaja vsaki drugi dan. Sedaj sem na poditku nekaj tednov, ki se bodo vlekti. L..1 Tolaiim se, da smo ponovno bliZe domovini, bliZe tebi draga moja Nadica." 8. 5. - Bdrenfels: "Kmalu bo minilo 7 mesecev odkar se rrisvl videla." 9. 5. - Bdrenfels: "Danes sem Sel na sprehod s tovariSem, v 3 km oddaljeno vas. I ...lBi 51a k mojim star5em po rnoje modre kopalke in mi jiir pollji. Je Ze priSla kakSna poSta iz Francije? Spralujem, ker si mi pisala, da nisidobila vse moje poSte." 10. 5. - Bzirenfels: "Pi5e5, da bi rada, da ti piSem na sluZbeni nasiov. Vpraianje - od kod/koga si dobila to francosko razglednico na Ptuju. Prosim ne reci mi, da si Sla v Francijo gledat, kje vse sem bil, ali?" 14. 5. Bfirenfels: "Bil sem pri zgbozdratnlku, ki mi je zraven zoba izpulil tudi nekaj mesa. Moj dopust je Ie zmeraj nedoloden. Ob viziti mi je danes dopoldne zdravnik zaukazal, da smem opravljati samo lahka dela. Je Justi dobila kako sporodilo od Francija? Najverjetneje je kje ujet. Pred 2 dnevoma sem dobil sporodilo od prijatelja, da je ranjen in da je en drugi tovariS padel. Ja takoje Zivljenje vojaka." 15. 5. Bdrcnfels: "Dopoldne opravljam laZja dela, popoldne imam prosto. 3x na teden imamo izhod - nedelja, sreda, petek. Ob torkih in petkih grem k zobozdravniku. trmamo tudi namizni tenis, tudi klavir. Z mano je tovariS iz iste dete kot jaz, ki tudi okreva. Eden pa je iz Cvena pri Ljutorneru, vsi ostali so od drugod. Z vsemi se dobro razumem. Veliko jih je bilo s Ptuja poklicanih nazaj v vojsko." 16. 5.: "Moje zdrav.je, ki sem ga pustil v ruskih stepah, se podasi vrada. Okrog 3 tedne 5e bom pri tebi. Po5lji mi moj zvezek z rrotami za klavir, ki ga imam doma. Polljei lahko kot dasopis." 22. 5.2 "Vderaj sem moral v Dresden k zdravniku. Moje zdravje 5e zmeraj ni dobro - predvsem srce in Zivci so 5ibki. Predvidevam, da bi me morali odpustiti -62- Zgofoainsft zapin 26. tega meseca." 23. 5.: "Danes je nedelja. Danes zjutraj sem imel spet vrodino in pritisk. Vsako nod se spra5ujem, kako dolgo bo 5e trajalo do najinega plihodnjega snidenja." 26. 5.: "Danes narn je bilo povedano, da bomo nekateri 4. 6. v petek lahko od5li. Na to ne dam veliko. Vderaj sem dobil knjigo iz Berlina, ki sem jo Ze 5. tega meseca narodil. Z mojim zdravjem je ponovno vse vredu." 27. 5.2 "Mi smo danes celo popoldne preZiveli na Sportnem igri5du. Ce bi nas videl glavni zdravnik, ne bi ved bili v bolniSkem staZu. Radunam. da bom dobil 20 - 25 dni dopusta." 29. 5.: Spraiuje po zdravjLr Nadidine mame, o kateri je dobil novice, da je zbolela. 30. 5.; '20. junija bo B mesecev, odkar sva se poljubila v slovo. " 31. 5.: "Danes bi moral priti glavni zdravnik. Ki doloii de bom odpuiden ali ne." 1. 6.: "Nedavno so mi kolegi povedali, da se je vame zaljLrbila sestra, vendar sem ji dal jasno vedeti, da >>nema Sans<. Danes ponovno ni bile vizite. O MilanLr nid ne vem. Enkrat mi je pisal, da gre domov." 2. 6.: "Odkar sem tu, imam novice s fronte, da je veiina mojih prijateljev padla." 3.6.: "Danes je bilna viziti zdravnik. Zdi se, da se bo najina Zelja uresnidila. Popoldne sem bil v varieteju, zdrj pa grem v kinr:. Pi5e5 mi, da si Milana videla doma. Potem je sigurno na dopustu. Mimi mi je danes pisala. V 3 oz. 4 dneh pride domov. Kmalu bodo trije meseci, odkar sem zbolel." 4. 6.: "Nid ne bo to nedeljo oz. ponedeijek z dopustom (poditkom). lmeli smo vizito in narn niso ni6 obljubili. NaslednJi teden bomo 5li v Dr:esden v teater." 5. 6.: "Ves dan smo izvajali razlidne telesne vaje in sem utrujen. vendar sem v fonni. Zdaj je jasno, do 17. junija ie povsem izkljudeno, da bi nas odpustili iz bolniSnidnega oddelka, ker so vsa potovanja, ki niso nujna prepovedana." 6. 6.: "Dopoldne sem preZivel na soncu! popoldne pa v kinu. Ob sedmih sem bil Ze v posteiji. V torek se moramo izscliti iz te ambr:lante in se ptemestiti v drugo poljsko bolniSnico. Kako je doma na Ptu.ju?' 7. 6.: "Danes je bila ponovno vizita. Preko 50 bolnikov so izpustili. Mene so seveda pustili tukaj. V detrtek bo naSa ambulanta razpuSdena in bomo 51i v Kipsdorf. Moral bom 5e 2-3 tedne tu podakati. / .../ Hvala bogu, da gre mami na bolje. ie je moja sestla Ze doma, popazi nar.rjo, da ne bo spet v kaj zabredla." 10. 6. - Kipsdorf: "Danes so nas premestili v Kipsdorf. Vsepovsod pi5e: L:tri,ganje in petje prepovedano. Sicer vojak Iahko podne marsikaj, samo ujeti ga ne smejo. Moj tovari5 Jo5ko iz Cvena pri Ljutomeru je vderaj odSel domov. Njegova mati je teZko zbolela, zato je lahko od5el prej. Danes smo imeli ponovne preiskave. Neki glavni zdravnik Mayer nas je pregledal. Po njegovem bi moral narediti 5e EKG - temeljito preiskavo srca, kar so mi delali Ze v Dresdenu." 12.6. - Kipsdorf: "Danes smo imeli izhod v Kipsdorf." L4. 6. - Kipsdorf: "Vieraj in danes sem bil v kinu. Milan bi rad nekaj dasa preZivel z mano?" L7. 6. - Kipsdorf: "PoSiljam ti fotografijo. Moral sem se slikati. Jutri bo jlh \2 izpuidenih. Nato pa sper sledi zdravniSki pregled." 27. 6.: "Ravno sern priSel iz kina. Spet imam vrodino." 7. 8., 3. 9.: "Prihodnje dni bo odiel od na5e kampanije velik transport okrog 200 moZ na fronto. Mene so dodelili k sanitejcem, pa zato 5e ostanem en das tu. ker 5e moram obiskovati kurs (tedaj) v mestu Mulhasen." 9. 9.2 "Slovo od Mulhansna je pri5lo zelo hitro. PredvderajSnji:n je pri Befehlsansgabe (povelju) Spis vpraial, kdo se znavoziti z smndmi. Trr izmed teh, ki srno dvignili roke je izbral, iz kompanije. Vderaj zjutraj smo hodili k zobozdravniku na pregled nato smo oddali svojo staro obleko in vse ostale stvari in prejeii nove. Kratek pozdrav svojim tovariSern in Ze nas ni videlo oko v stari kasan-ri. Prijavili smo se na bataljonu sosednje kasarne, kjer je bil sestavljen transport 56moi in odhod na postajo. 10 minut dez 10 smo se odpeljali iz Mulhansna, kam ne vem. Peljali slro se preko Strassbr.rga, Kaslsruhe, Slottgert, Salzburg. Ob 24.30 smo priSli v Atnang Pnelhein, kjer bomo prenodili. Ob kakih Sestih gremo da)je. Pravkar smo pojedli vede{o od Rdedega kriZa. Radoveden sem Ze, kam nas bodo peljali. Pravijo, da nam ne bo Ltrl, da pridemo na ta kraj." 11.9.: "Tako sedaj pa smo tu, sem dejal pred dnevi, ko smo dospeli v Riedu v novo kasarno. Prvo uro smo prideti z splejemanjem zimske obleke. Torej vsega kar rabiS, da postanei zimski moZ. Nisem popolnoma zdrav.Imam neko koZno bolezen, se mi zdi. Ampak pri zdravniku 5e nisem bil. Po cepljenju prori tifuslr sem dobil par majhnih izpu5dajev po obrazu, zdaj me Ze ves obraz boli, da se niti briti ne morem. IzpuSdaji pa so postali veliki. Iztisnil mijih bo danes mislim da f rtzet'." 16. 9.: "Tukaj ostanem 5e okrog 14 dni. Po tem ne vem kam bomo 51i in kaj se bo z nami zgodilo. 30. 9.: "Sedaj nada kompanija ni ved -63- Zgodoainsftzapin v naSi sobi nas je namesto 6 moi, sedaj 21. Te dni so venomer prihajali iz Dunaja ali te okolice. Nekaj jih je zopet med njimi, ki ne znajo smudati. Ne vem, de.jih bodo kakor prve zopet poslali domov. Draga Nada trenutno 5e ne vem, kako dolgo bomo ostali tu, pr"edvidevano je do 10 ali 15 oktobra morda 5e dlje." 3. L0.: "Sinodi sem bil do pol devetih na mestnem trgu, nato pa smo 51i v telovadnico, (er smo se znoya lahko lepo razkomotili. In tam smo ostali do detrl na dvanajst. Med potjo domov se je v temi tako lepo videlo bliskanje bomb. Ko smo pri5li v kasamo smo seveda morali takoj zgrabiti za gasmaske in delade in ven iz kasarne, do dvanajstih je trajala ta lepa godba. Je pad tako, najprej so nam igrali na mestnem trgu potem pa so se nas 5e Zelezni ptidi usmilili. L..1 Mogode bomo podasi priSli na Balkan, so nam rekli ali pa v Alpe." 4,10.: "Pravijo, da ostanemo pribliZno do 10. ali 15. oktobra v Riedu. Danes smo 51i z yozom po smudi. Jutri jih bomo upam prejeli. Potem pa mislim, da bomo 5li v kratkem v Alpe." 6. 10., 11. 10.: "Danes smo zjutraj oddali svoje Skornje in dolge hlade v zameno pa smo dobili planinske devlje in smudarske hlad,e. Sedaj nas mislijo naloZiti na vlak, mogode v Zivalske vagone tega ne vgm." 14. 10.: "Draga podasi se poslavljamo od Rieda. Kdaj todno odidemo ne ve Ziva du5a pri nas. 5t oda, da moramo od tocl, saj sem tu preZivel lepe dneve. Medtem, ko sem pisal pisemce, sta po menc priSla dva tovari5a, in sem moral z njima v mesto. Bilo nas je skupaj okrog 30 Slovencev. Naredili smo si plijetne urice. Ve5, da smo Ze vsi pripravljeni na zadnjo bitko pred odhodom domov." 15. 10.: "Jutri ljubica moja namred gremo. Danes zjutraj pri jutranjem apelu so nam predrtali povelje za marS. Jutri zjutraj od th pa do 5h zveder bo nakladanje celega transpofta. Ob 7h zapustimo naie barake. Najprej namled pride na vrsto na5a kompanija, nato pa ostale. Ob 3/t na 6 zveter pa bomo odrinili odtod proti Rusiji. Hodejo nas oboroZiti od nog do glave in prav tako so nam obljubili da nas bodo preskrbeli. Sedaj je das, ko nam bodo zopet rekli, sedaj je 6as, ko se moramo boriti za svoje Zivljenje." 16. 10.: "Torej danes smo Ze ves dan na nogah. Ponodi ob enih smo morali vstati in iti iz kasarne, danes zlttral pa smo tudi Ze ob petih vstali. Ob pol sedrnih smo Sli na postajo z vsem kar mamo za seboj v Rusijo in ob sedmih se je pridelo nakladanje. Vozove smo si lepo okrasili s cvedem in zelenjem, da nam ne bo 5e bolj pusto. Opoldne smo priSli okra5eni z cvetjem v kasarncj nazaj k obedu. " 17. 10.: "Vderaj popoldne ob dveh je pri5el vodja, kakor sem ti Ze polodal, ta nam je drZal nagovor in apeliral pri tem naSo hrabrost, zvestobo in naie zmoZnosti deS, da smo bili zbrani iz vseh vrst nemike vojske za naloge, ki nas dakajo. Nato smo korakali v dolgih kolonah proti kolodvoru - ko nam je zaielel (e mnogo srede in skorajlnji povratek v ljubo domovino k svojim dragim. Spremljala nas je voja5ka godba iz Welsa. Vsepovsod je bilo polno ljudi, vsepovsod je bilo polno jokajodih, solznih odi. Gotovo so mislili na svoje, ki so morda nekod tako korakali veseli, pa se morda niso ved vrnili. Ob 5estih srlo se poslovili od Rieda. Zbudrl sem se ob petih v St. Poltnu pred Dunajern. Sedaj se vozirno zopet novim doZivljajem naproti. " 18. 10.: "Danes se Ze ves dan vozimo. V Rahbornu smo se zbudili, tu smo tudi precej dolgo stali. Nek tovariS je zagiedal oljenko (lud) v kretnici. Hotel jo je seveda organizirati, pa so ga na Zalost ersenpanerji pri ten-r delu opazili in jo je moral nesti nazaj. To 1e bil cirkus, kako so ielezniiar.ii kridali >>sabotaZe, sabotaZe!<. Tekom dneva smo si Ze preskrbeli dve oljenki, tri cilindre in 3/q litra petroleja. Okrog tretje ure popoldne smo pri5li na Poljsko pri Gnasehinu. Ravno se vozimo skozi ienstohovo, ki ti bo morda znana iz zgoclovine. Eno postajo precl ienstohovo so pri5li mali poljski fantje in od njih sem kupil za 20 cigaret prav lepo ketnico za okrog vratu. Sedaj me bodo vse te ketnice, vsi ti medaljondki prav gotovo obvarovali pled vsako kroglo. Izgieda, da ne bo ved dolgo trajalo, ko bodo zaZviZgale krogle. iudno, ljudje nas nid preved prijazno ne gledajo, de pa tu pa tam kaklen zamahne, pa mal-ra drugade kakor po navadi, de5 da naj gremo nazaj. Da, ko bi mi imeli odlodati - glavno, da mam svojo ljubico, doma ki daka name." 19. 10. - transport: "Nedalee vstran od ienstohove sem se spravil spat - zbudil sem se v Var5avi. Spal sem zelo dobro, desar sinodi ne bi verjel. Pridakoval sem namred kako neprijetno bujenje. No k sred,i je 5e ob pol desetih vse zdravo in vagoni brez kakih lukenj, ki v nadrtu ne bi bile predpisane oz. predvidene. V Var5avi smo precej dolgo stali. Od sedmih do detrt na deseto. Tu smo prejeli toplo hrano, ki pa ni bila posebno topla. Pu5kice so Ze nabasane tudi ostale stvari so pripravljene - za borbo - s1i5i se, da gremo proti Minsku o katerem pa Ze pravijo, da je v neki nevarnosti. No bomo videli - so rekli slepi. Vozimo se zopet po tej nepregledni ravnini poljske zemlje. Tu pa tam vidiS kak5no vasico, zelo redko so posljene hiSice, drugade pa sama polja, nepregledni pa5niki in tu pa tam za majhno spremembo par majhnitr gozdidkov. Pravkar smo predkali eno zadasno mejo med Nem5ko in Rusko drZavo na poljskih tleh. Vedlo dalje drvi na5 kafemlin. Med tovari5ije mnogo takih, -64- Zgododnsft zayisi ki 5e niso doZiveli ognja na fronti." 20. 10. - transport: "Vd,eraj sem ti pisal iz poljske. Sinodi okrog 20 ure zveder smo dospeli v Brest Litovski. Cel popoldan nismo dobili nikjer kave; vode pa zaradi nevarnosti pred zastrupljanjem ne smemo piti, zato srno bili straSno Zejni. V Brest Litovsku, tik na rusko-poljski meji smo obstali. Tu se je sliial hura proti Rdedemu kriZu. NaSa Zeja je bila potesena. Nod je minila brez posebnih dogodkov. Zopetje napodil nov dan 20. oktober. ... Danes ie celi dan stojimo v Brest-Litovsku. Sli5i se, da so nam spustili Zeleznico y zrak. Tudi nai prvi cilj so zasedli. Sedaj dakamo nova povelja. Tu vidi5 vse mogode uniforme. Tako pisano kot na sejmu. Nemci, Italijani, Ukrajinci, Rusi. iudila se bo5, da celo ruske uniforme vidimo prosto tekati okoli, tudi meni seje zdelo dudno, pa danes ne ved, ko vidim na kakem >babilonskem stolpu<< smo. Ob 13.30 smo se poslovili iz Bresta in sedaj se vozimo zopet dalje. V vlaku se tako trese pa ne morem malo lepie pisati, saj ved kako je to nerodno - pad mogode si lahko predstavljaS, kako pribliZno izgleda ta voZnja, kot pri toboganu;ona dez drm in srrm. Sedaj je ob 16h. Med tem dasom sem imel straZo pri vratih na vagonu. Je 5e precej zgodaj, pa je tu Ze postalo temno. Torej b11o Sli kmalu spar. Mogode rudi ti, tam daled doma 2?.10.:'Tako minevajo dnevi, vedno dalje nas nosi ta drni poiastni vlak. Vendar kakor vse izgleda tako daled kakor sem Ze to leto bil, ne bomo priSli. Ko smo namred prispeli v Paranovide to je okrog 100 km pred Minskom, smo izvedeli, da so prideli Minsk izpraznjevati in da je mesto Paranovide polno voja5tva, ki se je umaknilo iz Minska. Seda.j dakamo Ze celo nod in ves popoldan na postaji Stoiboy, par km dalje od Paranovid,e na nadalnje povelje. Tukaj je Ze precej mrzlo, vendar izgleda, da zima 5e ne bo tako kmalu nastopila; ljudje so 5e namred v tem ozirn precej brezbriini. ie sem jih vpraSal kako, da 5e niso izkopali krompirja, pravijo, da sneg 5e ne pride tako kmalu. Vendar, ko je pri nas tako vreme ko tu, kmalu tudi sneZi. Je pad povsod drugade. Tudi v dolZini dneva se pozna, da smo precei na vzhodu; se Ze ob 6h pridne daniti ob 16h je i.e zopet tema. Zanimivo vendar neprijetno. Takrat moramo zopet cele kompanije okrog vlaka in v okolico na straZo. iim namred nastane tema vlak ustavi, ker ni varna voZnja po teh iaredrh tleh v temni voZnji. Posledice take predrznosti nam kaZejo polomljene lokomotive in ielezniiki vozoyi z okrog leZei,o vsebino-te slike se nam nudijo ie ves das voinje posebno od Vardave naprej. Kljub temu, da je vsepovsod polno vojadkih naselbin - nid ne pomaga, te pustolov5dine se ponavljajo iz dneva v dan. Vsekakor odkrito povedano nisem nid ved radoveden za te dogodke. Samo Se domov je moje geslo. Mogode ne bo potrebno ved poSiljati naslova, saj venomer vozijo mimo nas transporti smer domovina L..1 ." 24.10.: "Druga nedelja na transpofiu. Med tem dasom smo bili ie dosti dlje kot danes. Kakor. sem predvderajinjim pisal, smo dakali cel dan v selu Stolpce, kjer smo na5li toliko transportnih vlakov namenjenih v Nemdijo, Ogrsko, Italijo itd. Kakor sem pridakoval, proti vederu smo tudi mi pobrisali nazaj v Brest Litovsk. Sinodi smo pri5li v pavelovide, to je selo oddaljeno 85 km proti vzhodu. Tukaj smo zadasno v borbi proti detuskom. Sinodi je Ze po5teno pokalo. Bil sem od l9h do Z4h na straZi. ie poiteno poka, mi vsaj dolgodasno ni. Drugade pa sem ves das na tebe mislil ... Zdrav sem vedno, hvala bogu. Samo izgleda, da bom dobil zopet jedmendek na levem odesu. No to pa 5e ni tako hudo. Sedaj sem ravno dobil od enega tovariSa iz Kranjske, eno francosko karto, ki tijo prilagam." 26. 10,: "Truden sem Ze od neprespanih nodi, ko moraS stalno biti zunaj na ieleznjci na straZi, truden, da se mi odi same nasilo zapirajo. V vozu je Ze tema, pri ludi pa ni dobro pisati, ker imamo samo svedke, ki pa stalno trepedejo, da te zadnejo boleti odi. Zato sem vzel odejo in povrlnik in iel leZat ven na prosto ...Kaj sem zopet v tem dasu doZivel? Vderaj predpoldne sem bil v bliZnji vasi z dvema tovari5ema, popolno oboroZeni vsi trije, da si priskrbimo kaj za pod zob. Dal sem rnajhen ko5dek mila, pa sem dobil za to 4 jajdke. Osem jajdk pa sem dobil zasronj od ene gospe, ki se ji je tako dudno zdelo, da pridem z rekodo ruSdino naprej. Bil sem namred povsod za tolmada, pa sem zato pri ljudeh ved dobil kot ostala dva. Danes sem si ves dan praZil jajdka. Torej mi Se vedno dakamo na istem mestu. Smo v tel-r par dnevih dobili par neprijetnih obiskov. Vendar se je razen enega teZko in enega lahko ranjenega vse dobro izteklo. No upajmo, da bo tega kmalu konec. Glavo pokonci, kajne? Tako nerodno, da 5e nimamo FPNO. da bi lahko dobil poljubdke in 5e kaj od moje sladke Nade. " 28. 10., 30. 10., 1. 11.: "Ze prvi november - sem se zadudil, ko sem danes zjutraj pogledal v svoj majdken dnevnik in zadrtal vanj novi dan. Doma, tik za na5im bornim bivaliSdem, zaLigajo danes male ludke in vse je tako strogo praznidno. V srcih in dudah .je vse drugadni ogenj ob misli na minljivost vsega. Tudi mene preveva ena velika misel, ki me je vodila Ze od nekdaj - da bo namred tudi nam kmalu zasijalo sonce svobode - kakor nalaid je posijalo danes tudi na sicer tako zapuid,eno mrzlo rusko krajno foplo sondece.,, 2.ll.: "Zamisliva se ljuba v na5e cigansko Zivljenje - sluZbo imamo skoraj celo nod - no sedaj so nam ure nodne straZe nekoliko skrajSali. Vendar k spanju zelo teZko pride5. Posledice so Ze zelo vidne - ie nismo na fronti pa je skoraj ena tretjina kornpanije v bolnici Zgododruftzayisi oziroma med angeldki - zgodilo se je, da sta dva legla na Zeleznici, gotovo sta zagledala partizane, kerje bilo tisto nod precej vrode, od krogel. Ko je toda krogel ponehala sta zaspala in dez par trenutkov jih je na5la patrulja z odrezanimi nogami disto razmesarjena - enemll je celo manjkala glava. Lepe stvari so se dogodile v tem kratkem dasu. To je samo en primer Zalostnih dogodkov. Sicer pa hodijo fantje dan za dnem v lazaret, bolni in ranjenci in kaj je temu krivo? Najved, neprespane ure in hrana, voda. Vedina fantov namred 5e ni navajena na vse teZave, ki jih borba prinese, poleg tega je vedina fantov iz mest, ti so imeli namred prej bolj priliko za smudanje, ko fantje iz deZele, ki so Ze po naravi bolj utrjeni. No podasi se bodo Ze privadili. Sedaj pa poglej kaj delamo celi dan. Qutrdi ko pridemo iz shZbe, naslonim glavo za par trenutkov k spanju, pa se Ze kdo zadere >Portionen fassen!< >Kartoffel fassen!< itd. gre ves dan. Potem si grem kul-rat krompirja, ker sicer ne bi imel splodno nid toplega za Lelodec. Tu pa tam dobim kje kako koko5 ali gos ali sicer kak ko5dek mesa iz sosednie vasi za priboljiek. Vse to kuham v jedilni posodi na ognju, kakor smo nekdaj opazovali cigane. Vendar mi zelo diSi, de drugega ni pad, mora biti tako dobro. / .../ Danes ali jutri si 5e moram oprati perilo - zopet prijeten posel. BoZe moj, desa se mora dlovek vse lotiti. Sicer je pa dobro, izkuSnje naredijo dloveka zrelega za Zivljenje. To nedeljo bomo baje 51i dalje - kam, to ne ve nihde. Eden pravi proti severu, drugi proti jugu, vzhodu itd . Vsi pa bi najrajSi 51i domov." 5. 1-1. - Pawtowicze: "Pravkar je bil na5 zdravnik iz bataljona pri na5i kompaniji. Hotel je znati, kdo v naSi kompaniji je bolan. Nekaj jih gre zopet v bolnico, nam je pa sporodil, da pridemo v nedeljo, nekje sevemo od Mruka k nali brigadi. Rad sem Ze, da pridemo kondno enkrat iz tega Zalostnega gnezda, sicer bi na5a cela kompanija izginila iz povrSja zemlje, preden bi videli splol-r kakega nasprotniSkega vojaka namled v uniformi. Tukaj irnarno namred ves das delaz ljudmi, ki jih ni nikjer videti, ti skrbijo namred za disto druga opravila. Da ne pozabim, ve5 onemu Dunajdanu, o katerem sem ti Ze pisal dajem moje cigarete, dal sem mu Ze preko 100 Sport in eno Skatlo s 100 Sport 5e je pripravljen zanj. Za to dobim lepotno kremo in parfum. In sicer sem mu jaz dal tvoj naslov, ki ga bo on poslal domov in njegovi starii ti bodo poslali te stvari. Upam, da me ne bo nabliskal. Seveda mi mora5 takoj sporoditi, dim dobiS te stvari in moj naslov. Saj ve5, da ne bi rad, da bi me kdo vlekel za nos. Sicer se na tovariSe zanesem, vendar mora biti dlovek vedno v gotovi meri previden. Previdnost je boZja modrost. One stvari, ki sern ti jih poslal iz Rieda, tiste kreme za koZo sem dobil od njega za cigarete." 7.71.: "Zopetje tu nedelja. Ves teden smo pridakovali odhod, vendar smo 5e danes pri istem delu, sinodi so nas prepeljali za eno postajo dalje proti r.zhodu. Tukaj se imamo nekoliko bolje. so vsaj poStene postelje, deprav morama spati dr,'a l,eni. Vkjub temu si lal-rko polteno pripraviS svoje gnezdo. Tudi toplo hrano dobimo vsak dan, kakor je predvideno, in je tudi nekaj vredno. Edino kar me mudi, je 5e vedno na5 naslov. Izgleda namred, da tudi tukaj ne ostanemo dolgo. Tako pad, gre naiemu smudarskemu bataljonu Z. B. Y., (za posebne naloge), enkrat nas vtaknejo sem, pa zopet tja - kjer nas sludajno bolj rabijo. To nod me je na straZi obiskal sneg, pornisli kaka dast - mraz je pritisnil s svojim bratom vetrom, da je cela pokrajina jedala pod njegovo brezobzirno rnodjo. Vendar glej, danes zjutraj je posijaio sondece, z svojimi toplimi Zarki, je poboZalo razbolelo stepo in sneg je v vedini zopet izginll." 12.17.: "V zadnjih par dnevih sem bival namred na 4 krajih, in sedaj sem zopet na vlaku. Z onega >sti.itzpunkt-a<< o katerem sern ti pisal Ze zadnjid, so me dali z glupo najprej na bliZnjo postajo, ki je bila v nevarnosti, odtod smo priSli v bliZnji novo zgrajen bunker nato pa zopet nazaj v Shutzpunkt v Piadanka od koder so nas poslali vse Slovence v bojni opremi v Pavetovide, kjer smo bili prej preden smo priSli v Piadanko. In sedaj smo znova na transportu, od vderaj zjutraj. Imamo 5e za dva dni prehrane, kar bo kakor vse izgleda premalo, kajti mi stojimo znova od sinodi na postaji Bereza-Kartuska. Danes zjutraj, ko smo vstali je priSel Zelezni(ar zaznamovat vagone. Kakor tu piSe, pridemo v Shlovbim preko Baranovide in Minska. Baje dve postaji naprej od Minska, 60 km od Minska je fronta. Na naSem transportu smo sedaj skoraj sami Slovenci, samo pat: Nemcev je med nami. Sicer se nam zaenkrat dobro godi. Par slabih dni je hvala bogu za nami in mi smo 5e Zivi in zdravi. I)anes je pri5e1 en fant iz bolnice nazaj k nam. Tako sedaj pa dalje v rusko drZavo. Upajva, da bom kmalu vozil v nasprotni smeri - k moji mali Zenkici. Kmalu bo en mesec kar smo iz Rieda." 16. 11. - Baranoviie: "Pred par dnevije bil en mesec, odkar smo od5li iz Rieda." 2L.ll.z "Vderaj smo pri5li v Minsk. Ze en dan stoiimo na postaji v Minsku. Nocoj je bil v mestu poZar. Bog vedi od kod zaneten - Vendar straZa je bila na vseh koncih in krajih poostrena. Zakaj neki - par sto metrov od na5ega vlaka, takoj poleg kolodvara leii letaliSde. Venomer se sliSi ropotanje avionov. Danes sern mislil iti v mesto, pa ne smed nikamor, ne da bi se odjavil pa tudi takrat nas ne puste vstran. Danes ponodi sta namred dva fanta izginila z nalega transporta. Radoveden sem, kako dolgo se bomo 5e potepali preden pridemo do Slovina. Ze en mesec in pet dni smo na transportu * dim dalje tem bolje" Samo ko ne bi bilo u5i na svetu. Smo namred ves das na isti -66- Zgodoainsft zapisi slami. Oziroma v prahu in smetju. Danes sem se zopet napudral in naribal z praSkom proti u5em - tako prijetno di5im, da prav gotovo nobeden razen mojih sopotnikov pri meni ne bi mogel zdrZati." 21. ll., 11. 12.: "Tudi boZidna drevesca se pripravljajo. Vsega tega se tako malo veselim. Izgled,a namred, da nam bodo za BoZid pele namesto cerkvenih zvonov, Stalinove orgle. In namesto miru, bomo imeli pekel na zemlji. Najraje bi bil, da bi me ta Ze peljali proti domu. Saj se to prav hitro lahko zgodi. To je morda edino kar lahko dloveku v Rusiji resi Zivljenje. Dnjeper nam grozi da nam bo zaprl pot de se pravodasno ne bomo pomaknili preko njega." 24 - 27.12.: "Se par bornih uric - ve5, kaj je potrkalo tr-rdi pri nas na preprosta voja5ka vrata v daljni Rusiji? BoZidek je tudi k nam za5el. Omamil nam je du5e, posluiajte tovari5i - iz na5e l.jube domovine sliiimo zvonove. Njih glasovi so nas s svojo milino zazibali v sladki sen otroikih let, ko nam je danainji dan veljal kot.najlepii hrepenenja poln, hrepenenja po nedem velikem, otroSki duii nerazumljivega. Danes je moja duSa prenapolnjena z onimi skrivnostnimi obdutki. Vse bobnanje, ivliganje in ropotanje okrog sebe pozabiS, kakor da bi za trenutek vsa resnidnost izginila se mi je zazdelo. Zopet moramo na mari. Dana5nji veder hodemo prav posebej praznovati. Kondno smo na cilju. Nekoliko izmudeni od napornega marla po visokem snegu, vendar danes dlovek vse veliko laZje prenese. Zadnjlh par kilometrov so nas naloZili na voz. Konjidki zdaj pa le hihot da bomo pravodasno na cilju. Tema je ko v rogu. Pred nami stoji preprosta ruska kodica, v tem trenutku se mi zdi kot palada, lepda od vsakdanjih krasnih velemestnih palad,. Kako da mi je dana5nji dan tako zme5al pojem dimenzij? Ni dudno ko pride dlovek iz bojnih poljan, polnih sr-cu neprijetnih pogosto tako teZko umljivih grozot, se mu zazdi ysaka majhna sprememba tako sladko prijetna, velidastna. In kaj je sedaj? Na uho so mi udarili prijetni zvoki godbe. Kakor, da so se mi odprla vrata." Analiza pisem iz leta 1943 V zadetku leta 1943 je bil Jaka sper na poti. V pismih ni pisal, da se je vrnil iz Francije oziroma kako dolgo je bil tam. Konec januarja 1943 je sper pisal iz voja5nice v Donaueschingenu. 8. februarja je spet bil na poti, tokrat so potovali v Konstanzo ob Bodenskem jezeru, kjer so ostali le nekaj dni. Konec meseca februarja je Ze bil na poti na Poljsko. prvo pismo s fronte je datirano s 7. 3. 1943. 14. marec je bil prvi dan, ki ga je preZivel v bunkerju pred sovraZnikom. O Zivljenju na fronti ne piSe veliko. Pravi le: "Veselih pesmi tu nid ne sli5im v tej Simi ruski stepi.,'5 Kouec marca je bil v bolni5nici zaradi visoke vrodine, zato je leZal v poljski bolniSnici. Imel je orekel vrat, lasje io mu izpadli - zato so ga transportirali nazaj v Nemdijo - poslan je bil v zdraviliSde Blirenfels. Zclraviliide leZi sredi gora, na 600 m nadmorske vidine med skalami in gozdovi. V maju je modno upal na dopust, da bi lahko obiskal Nadico, a ga nikakor niso odpustili iz zdraviliSda. A ni imel te srede, veliko so mu nagajali vrodina, visok pritisk in teZave s srcem. Konec maja so ga poslali na dodatne preglede v Dresden, ugotovili so, da ima slabo srce in iibke Zivce. Junija so jih preselili v Kipfsdorf, kjer je bil zelo razodaran nad napisom "Zviiganje in petje prepovedano.,, Septembra se je Jaka pridruZil smr-rdarski enoti, kar je pomenilo novo selitev, tokrat v Ried. Niso jim hoteli povedali, kam so namenjeni. Tukaj so dobili zimsko opremo, planinske devlje in smudarske hlade. Ried so zapustili 17. 10. Zanimivo je, da so si vojaki okrasili ,orore, na poti na glavno ZelezniSko posrajo jih je spremtjala godba na pil.rala, ljudje, ki so srali ob cesri, pa jim niso mahali v slovo, ampak so nemo zrli predse, marsikateri s solzami v odeh. 17. oktobra se je Jaka odpravil na novo "kalvarijo" na vzhod. presenetilo ga je, da jih ljudje na Poljskem niso sprejeli z odprtimi rokami, ljudje jih niso nid kaj prijazno gledali. Iz Var5ave so se odpravili proti Minsku. Na poti so tryeli Zejo, ker vode zaradi nevarnosti pred zastrupljanjem niso smeli piti. Njihov transport do Minska ni pri5el, zaradi nevarnosti so se ustavili v Brest-Litovskem. Vojaki so v dasu, ko so dakali na nadaljevanje transporta, hodili k poljskim in ruskim kmetom po hrano. Jaka je pomagal prijateljem s prevajanjem, ker je tekod,e govoril rusko, zato je vedkrat od kmetov dobil ved hrane kot njegovi soborci. Med dakanjem sojih vedkat napadli partizani, kar Jaka imenuje "neprijetni obisk". Zanimivo je to, da so vojaki, medtem ko so dakali, trgovali med seboj, nekemu Dunajdanu je Jaka prodal cigarete za lepotno kremo in parfum. Vse to je posial Nadi preko starlev tega Dunajdana. 2l.novembra so prispeli v Minsk. Na poti je dobil nove prijateljice - udi. pudranje in ribanje s pra5kom proti uSem ni nid pomagalo. Ves das so bili na isti slami in u5i so bile normalna posledica. Leto 1944 Pisma 5.1. Lazaret B: "V nodi od l. na 2. januarja me.je zadela ob pol dveh ruska krogla. Dobil sem jo v glavo pod desnirn u5esom je prodrla v Zivo in obtidala v deljustnem sklepu. ZaenlVerbandszimmer<. Moral sem nesti slike z rentgena naiemu zdravniku, ki je takoj zopet ukrenil par potrebnih korakov. Tako serr na primer dobil zopet taklen platneni trak, kakor po operaciji v rano od zunanje in notranje strani ust. Cudno se mi zdi, da imam desno lice napihnjeno kakor balon. Ko sem mu namred dejal od kocl sem,.je rekel - "yi *i pa gotovo ne boste dolgo ostali zvesti, ker vsak Siajerec hode v Wien ali Liiz." Zaenkrat Ie mu nisem dal pravega odgovora. Sedaj vem, kaj je Maksu. Pred dnevi sem prejel pismo od, Zeraka z Brega, ki mi je tudi pisal, da je bil skupaj z njim. Hodi baje po palici, ker ima revmo." 13. 2. Ilreslau: "Vse je tako tiho v naii sobi. Kjer sicer dela 12 do 15 oseb, je zadasno pet deloma zaposlenih ali pa uZivajodih nedeljskega miru. Takoj po obedu, ko je vedina naSih fantov od5la v mesto, sem legel v posteljo k poditku. Sporoditi ti moram, da mi je bilo vderaj zopet nekoliko slabie. Zopet dan z nekoliko krize z vrodino. Danes je zopet bolje. Vei ogromne kolidine gnoja, ki se naberejo v rani povzrodajo vedno znoya najrazlidnejle teZave. Vsak dan, ko mi zdravnik ali pa sestra zamenja oni platneni trak v rani, pride ta gnoj na dan in potem je zopet za par ur boljie. Danes bo mislim priSel Janez v Breslau. On je namred eden mojih prvih prijateljev iz otroikih let." -68- Zgo[oairuft zapin 16. 2. Breslau: "Vderaj5nji dan je zopet pomenil za mene dan veselja. Popoldne je Sel eden mojih tovari5ev v lazaret I., da mi prinese poito, za katero sem Ze vedel, da me mora dakati. In res, zveder me je presenetil z obema pismoma in karticami. Poleg tega sem dobil obisk, na katerega sem Ze tudi dva dni dakal. Namred, na Janeza. ZeTo me je razveselilo, da me lahko pride vsak dan obiskat. Poleg tvoje sem namred prejel po5to 5e od Ivice, Milana in RakuSove Sonje. Milan je zopet preme5den iz ruskega ujetniSkega tabora v angleSki tabor." 17. 2. Breslau, 18. 2. Breslau, 2l,2,Breslau - pismo za starle in sestro: "Vrod,ina mi je padla skoraj za eno celo stopinjo. Prej sem imel navadno 38 C, zdaj pa imam todno 36,9 C. V opero in kino bi 5e rad Sel. " 21. 2. Breslau: "Prijateljev imam en cel kup." 22. 2. Breslau: "Vsekakor danes sem Ze dobil dovoljenje, da zapustim sobo. Danes popoldne je bil Janezzopet pri meni. Predpoldne sem sludaino dobil v roke nek dasopis, meni se zdi da je bi1 Breslau Tageszeitung. Tukaj sem na5el dlanek, ki me je zelo neprijetno presenetil, namred o smrti neke Zene katero sem pred par leti 5e tako oboZeval namred - Sonje Kenny. Ponesredila se je pri nekem snemanju. Stara je bila 34 Let. L..1 Sedaj bom poskusil narediti tukaj maturo, de bo 51o. Namred zdravnik mi je to predlagal, zato bom Sel v tukajKnjo gimnazijo k direktorju vpra5at, torej se informirat o tej stvari. Upam, da me bodo sprejeli." 23. 2. Breslau: "Ves popoldan sem prebil v mestu. Sicer vedino dasa pri predstavi baleta v Kaiserkrone. Sel sem 5e k "brzofotografu", kjer sem se dal slikati. Za 50 pfeningov sem dobil v 8 min 4 slike. Viktor mi je pisal s Ptuja. Meni gre drugade dist dobro. Rane se ne gnojijo ved." 24. 2. Breslau, 28. 2. Breslau: "Posebno vderajSnji dan sem z Janezom po5teno izkoristil. Hodila sva v muzej slikarske in kiparske umetnosti. Vpra5ala si me, kako dolgo gre po5ta do sem. Tudi tri do pet dni. I ...1 Spridevalo bom rabil za 5olo. Prosim te, da mi ga po5lje5." 2. 3. Breslau: "Pi5eS mi, da si mi poslala moje spridevalo. Hvala ti. Pouk je namred vedno zveder od 18. oz. 19. ure do 22:30 h. Spet sem sam. Janez je namred prestavljen, baje v Fresburg B0 km od tukaj. VpraSala si kaj je Janezu. Dobil je strel pravzaprav (pliter od granate v usta in mu je zdrobilo del spodnje celjusti poleg brade. Sedaj je Ze precej dober. " 5. 3. Breslau: "Kaj je Zvonku 5e nisem zvedel. Hodim lahko vedno bolj, zopet se vradajo modi. Samo, da je kriza mimo." 6. 3. Breslau: "Hvala za denar, ki si mi ga poslala. Ravno sem namred mislil, kako se bom opravidil v 5oli, kjer 5e moram za Solnino 5 mark dopladati, pa nimam ved ko dve marki. Zveder bom Sel zopet v 5o1o. Pouk je namred vedno od 18 h oz. 19 h do ZZ:30 h. En mesec bom 5e obiskoval te(,aj za sedmo potem ostali das pa za osmo." 9. 3. Breslau: "Danes smo zopet imeli vidji obisk zdravnika. Mislim, da ne bo ved dolgo trajalo pa bom dobil Sive na ustnice. Od Milana sedaj nisem par dni dobil nobenega glasu. Kiko mi je pisal 14.2., pa sem pismo dobil Sele vderaj, ker me.je dakalo v lazareru 1. na staremprostoru. To je pad 5e vedno stari Kiko." 13. 2. Breslau: "Pi5ei mi, da je stara mama zelo bolna." 15. 2. Breslau: "Tvojo drugo po5iljko denarja sem vderaj prejel. Moram ti sporoditi, da Ze par dni nimam ved velike obveze dez celo glavo. Sedaj po5iljam tudi zabojdek. Sem radoveden kako dolgo bo hodil. pri razpakiranju bodi previdna, da sreklenidk, ki so zavite v papir ne zlomiS." 19. 3. Breslau: "Prejel sem pismo s 14. 3. V na5i ioli so sedaj poditnice do 3. aprita. Smola, kaj? Ravno sem pridel Studirati." 20.3. Breslaq24.3. Breslau: "Atek ima rojstni dan J. +. 24. 3. Breslau: "Moram ti sporoditi, da za Veliko nod 5e ne morem domov. Torej ste zopet vsi zdravi, hvala bogu." 26. 3. Breslau: "3. julija bo Ze tri leta odkar sem pridel spoznavati tvojo blago du5o. Danes je nedelja, zveder grem zopet v Hauptlazaret. Tam je namled par slovenskih fantov. Skoraj vsi so iz okolice Kamnika in Celja." 28. 3. Breslau: "Pravkar sem pri5el od telovadbe. Danes ima mamica rojstni dan, kaj? Skoda, da nisem v teh dneh doma. Tudi moj zakladdek bo imel kmalu svoj dvajseti rojstni dan, kajne?" 30. 3. Breslau: "Tvoj rojstni dan se zopet prilliZuje. Torej je Ze pol leta minilo, ko si bila pri meni. Moje zdravje se sijajno izboljiuje. Sedaj je bilo par: dni slabSe, vendar je zopet vse v sij ajnem redu. " 1. 4. Breslau: "Vderaj sem ti pisal eno kartico. iisto pomladansko. Od Kikota sem dobil pismo. Ta mesec pride mogode sem k meni. Saj nima daled od Dunaja, mogode okrog Stiristo kilometrov. " 4. 4. Breslau: "Danes je tvoj rojstni dan." 7. 4. Breslau: "sporoditi ti moram, da sem pustil eno vederno 5o1o." 9. 4. Breslau: "Velika sobota zyed,er. Danes -69- Zgodoairsft zapisi praznujemo rojstni dan enega na5ih kolegov. / .../ Ste Iepo obhajali atekov rojstni dan? Imeli smo alarm. Ravnokar sem priSel zopet iz zakloniida.', 11. 4. Breslau: "Dva dni nisem prilel do toliko prostega dasa, da bi ti pisal." 12. 4. Breslau, 15. 4. Breslau: ,'Vderaj je bil tvoj rojstni dan." 16. 4. Breslau: "iez dvajset minut bo deset in takrat se bo zopet reklo v posteljo in sanjati. Zopet je nekoliko slabSe z mojo rano. Se zopet modneje gnoji. ie gnojenje ne bo nehalo, bom moral pod noZ." 19. 4. Breslau: "Danes sem prejel od Ivice eno karto. Povabila naju.je k sebi, ko pridem domov. Je Ze pol leta odkar sva bila zadnjikrat par minut sredna. pred par minutami sem pri5el od kopaliida. Imamo okrog 30 m dolg in 10 m Sirok bazen s toplo vodo." 20.4. Breslau: "Jutri grem gledat boksanle." 26. 4. Breslau: "Vderaj sem torej napisal in oddal pro5njo, da me prestavijo v Graz, kamor je od5el tudi en tovari5 iz Celja, ki je bil prej v na5em lazaretu. Ivica rni je pisala, da prides v nedeljo k njej. ' 28. 4. Breslau (2 pismi), 1. 5. Breslau: "Tede osmi mesec, odkar sva se zadnjikrat videla. Rada bi vedela, kje je oni moj prijatelj iz Rieda, misli5 gotovo onega Dunajdana, o katerem sem ti pisal. Vendar na Zalost nid ne vem. Pri bojih v ozadju fronre si je nekaj poSkodoval. Torej ste prejeli moj zavojiek. No hvala bogu za filme sem se najbolj bal." 2. 5. Breslau: "Danes imarno zopet straZo, sijajna sluZba, kajne? Kmalu bo konec tega teh par dni Se tukaj v Breslavi, potem pa gremo v bliZino doma in k I'ebi moj ljubi zakladdek. Milan mi je zopet pisal in te lepo pozdravl.ja." 4. 5. Breslau: "Moje krogle, ki sem ti jo poslal si se ustraiila praviS. Dobro, da je Ze zunaj sedaj mi ne bo ved delala zgage po glavi. Le dobro jo shrani. Samo, da bi bil kmalu prestavljen v Graz! Rana se Ie sicer gnoji, tudi skeli nekoliko, no to ie gre. Janez je v moji bliZini, sicer okrog B0 km stran in ne vem kaj je z njim." 6. 5. Breslau, 8.5. Breslau: "Sedaj hodirn vsak dan v glavni lazaret k raztezoyanju deljusti in obsevanju. Poleg tega imamo posebej vsi, ki tako slabo moremo odpirati usta 5e petje, ved da bi na ta nadin vsaj bili pomorani odpreti Lnable. Danes sem usta oclprl ie za 2,3 cm pri raztezovanj u. " 10. 5. Breslau: "Rana se mi ne gnoji ved toliko. Zdravnik je zapisoval, da naj bi nekaj ljucli bilo prestavljenih v 2l km oddaljen lazaret Trebnitz med katerimi sem bil tudi jaz. Ker pa sem vloZil proinjo za v Graz pa 5e ostanem teh par dni ali kako dolgo pad ie bo. _to trajalo tukaj v Breslavi. Ne vem to8ro taui pridem. Vderaj sem poslal en zavojdek domov." 12. 5. Breslau: "Draga moja Nada slabo izgledam, zelo suh sem postal, imam 60 kg. Danes mi je zdravnik zopet ugotovil ko5dek zlomljene kosti v rani, ki rni je Ze tako dolgo poleg drugih povzrodala gnojenje. Danes imam zopet Sport, nato pa grem v mesto." 14. 5. Breslau: "Danes sem zopet enkrat moral ostati doma in moram duvati naio velidastno stavbo./ .../ Gotovo si se Ze sondila, morda kje na Vrdavi pri maihni Justiki." 18. 5. Breslau: "V torek bom prestavljen v Graz. Pravi5, da je tokrat moj zavojdek Ze pri5el do doma. Pa res hitro. Jutri popoldne imamo zopet prost izhod." 20. 5. Breslau: "Hvala za pisemce od 16. maja. Torej v sredo, ne v torek kakor sem ti predvderajSnjim dejai bom prestavljen v Graz. Danes je Ze sobota " Zanimalo te bo goiovo, kako je z mojo rano. Danes je bilo zopet sila gnoja." 22. 5. Breslau: "Se dva dni v Breslavi, potem pa smer domovina. I ...1 Danes sem zvedel kam potujem. Vozim se do postaje preding - Wieseldorf preko 9ry3o.Prestavljen pa sem v lazaret Deutschlandsberg Teillaz" Grad Hornegg - preding, " 25. 5. Hornegg: "Kondno sem dospel clo novega lazaret"a. Dolga pot je bila preko Glaza, Brna, Lundenburga, Dunaja in Graza. Kraj, v katerem se nahajam, je 30 km oddaljen od Graza. Zgleda, da bo v tukajSnjem lazaretu boljSe. Odlodil sem se, da se bom clal na vsak nadin dim prej operirati, de teh koidkov zlornljene kosti drugade ni mogode odstraniti.,, 26. 5. Hornegg: "Rana se mi je nehala gnojiti. pol-eg tega se je, kakor zgleda, tudi strti del kosti zopet oprijel svoje matice. Malo sem vsled tega postal debelejSi. Mislirn, da operacija ne bo potrebna. Rana je 5e odprta. Celo dva Itatijana sta tuka.j.', 28. 5. Hornegg: "Popoldne sem bil zunaj s tovarilem iz Maribora, o katerem sem ti Ze pisal. Jutri irnamo zopet prost izhod." 30. 5. Hornegg: "Pridi, ko bo5 imela priliko. Za prenodiSde se ti ni treba bati, to bom vse preskrbel. Danes sem zopet ves dan prebil pred gradom." 1. 6. Hornegg, 2. 6. Hornegg, 3. 6. Hornegg: "Prihodnjo nedeljo dobim obisk. Mimika me je kliciia po telefonu in rekla, da me pride obiskat. Ivica mi je pisala in tudi pride na obisk." 4. 6. Hornegg: "Kako si me razveselila z ljubim pisemcem in karrico od f . in 2. junija. Ti pride5 Ze ro -70 - Zgodaoinsfi zapisi soboto k meni. V soboto pa nedeljo bom pa prosil za dopust, da ne bi imel kake neprijetnosti s strani sluZbe. Sedaj 5e bom napisal par vrstic Zvonku." 5. 6. Hornegg: "Je le tudi ponedeljek podasi mimo. Stanovanje imava. Danes sem pisal Zvonku, sem pa radoveden kaj je s temi dedki, ki so hodili z menoj v 5olo. " 6. 6. Hornegg: "V skrbeh si, kaj bo z obiskom. Ne delaj si sivih ias. Mimika mi je pisala, da to soboto ne more priti in zato me bo priSla obiskat naslednjo soboto. " 7. 6. Hornegg, 12.6. Hornegg: "Pred dvemi dnevi sva bila tako sredna skupaj." 14. 6. Hornegg: "Danes je izhod v Graz, vendar jaz nisem Sei kakor vidi5." 76. 6. Homegg: Pravkar sem prejel tvoje ljubo pisemce od srede. Vpra5ala si me, kako je s fantom, ki je bil z Ivico. Ne.vem draga kako je in de se je modno zaljubil, obidajno si fantje tega ne pripovedujemo. Sinodi ji je pisal." 18. 6. Hornegg: "Ob dveh je Mimika zopet od5la odtod. Tvoje pisemce od 16. 6. sem tudi prejel danes. Mislim, da bom kmalu vsaj za dopust toliko zdrav. Stni ko5dek kosti, o katerem sem ti pisal, je ie ntnaj. Poslal ti ga bom, da si ga lahko ogleda5. Shrani ga poleg one krogle, da bom imel spomin na mojo prestreljeno deljust. Zvonko 5e nid ni pisal. " 20. 6. Hornegg: "Rana si je tudi Ze oddahnila, ko ni ved onega koSdka kosti notri." 22, 6. Hornegg: "Tudi meni je Ivica pisala, da pride zadetkom prihodnjega meseca domov, tebe tolaZit." 24. 6. Hornegg: "Zdravnik mi je rekel, da se Ze naslednji teden lahko peljem domov, seveda de ne bo kaka zapreke. Do tvojega godu, 3. julija v detrtek, bi rad priSel." 26. 6. Hornegg: "Prihodnjo nedelio bi Ze rad bil pri tebi. V ponedeljek bo god mojega srdeka, tebe." 28. 6. Hornegg: "Hvala ti za ljubi kartici od26. in 2'/ junija, Danes gremo ob pol dveh v Graz. Sedai bom pa jaztebe vpraial, de greS z menoj." 29. 6. Fiornegg: "Sedaj pravijo, da je Ptuj zaprt in zaradi tega ne morem nikamor. Pravkar sem odposlal Mimiki telegram. Za tvoj god gotovo ne bom mogel biti pri tebi." 1. 7. Hornegg (kartica za god), 7. 7. Ilornegg: "Kmalu bo zopet en mesec, odkar je bilo moie srdece pri meni." 9. 7. Hornegg: "Danes zopet nisem imel ved toliko gnoja." 10. 7. Hornegg: "Pojutri5njem gremo zopet v Graz. Nada moja, sedaj moram zopet na delo." 13. 7. Hornegg,14,7. Hornegg: "Pravkar sem priSel z dela nazaj." 16. 7. Hornegg: "Nedeljski popoldan sem sijajno preZivel. Imeli smo od 9. do 11. ure Sport in sicer zaradi neke vrste izbirne tekme prihodnjo nedeljo. Takrat pridejo iz vseh bliZnjih lazaretov moitva. " 18. 7. Hornegg: "Danes sem poslal Ivici eno sliko, saj ve5 ono kjer smo mi tri.je. Prav kmalu bo5 dobila one slike, (er sem tebe slikal nazaj'! Takrat mi jih nemudoma po51ji." 20. 7. Hornegg: "Po rekmah bom spet govoril z zdravnikom zar adi dopu sta. " 22,7. Hornegg: "Tudi Ivica naju hode presenetiti z obiskom." 23.7. Hornegg: "Tekme so zakl.judene. Rezultati so bili kar dobri glede na pogoje, ki so jih nam zastavili. Jutri zjutraj bom zopet govoril z zdravnikom. Rana se 5e vedno gnoji." 23. 8. Hornegg: "Sinodi sem dospel v lazaret. Kmalu sem se zopet vZivel v te razmere. Danes so mi Ze dali sluZbo G v D (Geporter vom Dreust)." 24. 8. Hornegg: "Prisrdna hvala za pisemce od 23. 8. Z rano je 5e vedno enako. Onega Maribordana ni ved tukaj. Je ie zdrav in je na dopustu. Samo dva dni sem komaj od tebe." 26. 8. Hornegg: "Cel popoldan sem poSteno delal. Dodeljen sem k delu na cesti. PraviS, da.je desto alarm doma. Tudi tukaj je bil Ze dvakrat." 28. 8. Horneggz "Zopet imam neke vrste platneni trak v rani. Ravnokar je bil konec alarma." 27. 8. Hornegg: "Popoldne sem se kopal. " 30.8. Hornegg: "Si Ze odposlala filme? Danes smo zopet po5teno delali. Malo sem res izmuden. Poleg tega pa sem si 5e nohet vderaj zvil in je lepo modro pobarvan. " 1. 9. Hornegg,3. 9. Hornegg: "Nedeljski predpoldan. Ura je namred deset. Danes moram biti ves dan doma. Imam posebno sluZbo. Neke vrste pripravnost." 4.9. HorneEE,6.9. Hornegg: "Vderaj smo imeli kino tukaj v gradu. Bil je napovedan potujodi kino." 7. 9. Homegg: "Zdaj mi zdravnik ni nid ved napolnil rane s trakom." 8. 9. Horncgg: "Danes imam nodno sluZbo. Z nolo rano ni nid lrudega. Grem vsak dan k zdravniku. Oteklina je Ze skoraj disto minila. Milan 5e mi ni pisal. Od Zvonka pa Ze dalj dasa nobenega duha ne sluha." -71 - Zgodooinsft zayisi 9. 9. Hornegg: "Pi5e5, da pride Ivica domov na dopust. " 10. 9. Hornegg, 11. 9. Hornegg ,12.9. Hornegg 13. 9. Hornegg: "Ravnokar sem pridel z vrta." 15. 9. Hornegg: "Tvoje ljubo pisemce od 13. sem danes prejel." 17. 9. Hornegg: "Lep nedeljski popoldan je danes. Z mojo rano je precej po starem ie da sedaj Ze nekaj dasa ne dutim nobenih boledin." L9. 9. Hornegg: "Ravnokar sem ti napisal eno kartico. " 20.9. Hornegg,22.9. Horncgg: "Osem je ura in Ze sedim v postelji. Rana se 5e vedno podasi gnoji, bo Ze bolje. Nevarno pa nid ni." 25. 9. Hornegg: "Uboga, imai boledine zaradi zoba? Kaj vse bi storil, da te ne bi ved bcielo." 26. 9. Hornegg: "Ob vederni godbi z radia ti piSem. Z rano je po starem. Si se Ze sprijaznila z novim zobekom? Bo Ze 5lo, kajne?" 28. 9. Hornegg, 30. 9. Hornegg: "Koliko srede, da sem bil Ze doma na dopustu. Zdaj ga ved ne bi dobil. Nekoliko sem zopet bolj oteden v zadrlem dasu." l. I l.: "Kukor si prebl'all sem bil dalres numenjen v Dentehlanasaug, kar pa mi, kakor ostalim. ni uspelo. Vlaka namred v sled bombardiranja okrog Graza in v mestlr Samru kakor sem iz zanesljivil-r virov sliial od nikoder ni bilo in tako smo lahko 5li po par urnem iakanju na kolodvoru nazaj iskat svojih sledi. par nalih fantov je danes Le zjutra.i odilo v Graz. Ti gotovo niso imeli kaj od tega spr:ehoda, saj smo celi mi v gradu okrog poidneva depeli dvakrat in to pribliZno poldrugo uro. Kako so moje rnisli z goredimi Zeljami ob tej priliki pri rebi draga." 3. 11.: " ...Sinod,i smo imeli alarm. ko sem ti hotel pisati, tako sem ti mogel pisati samo kratko. V kletije pad bolj nerodno pisati, de si ne morei niti poiteno sesti irr dulrovi so tam tudi bolj ruzdraieni in nemirr-ri. Ta teden imam Ze ves das razen v sredo pt-ipravno sluZbo. No vsaj ni treba nid delati razen cla nesem pri alarmu teZje ranjence v zakloniide. Ta enota je 5e danes razpolovljena. Nobeno Zivo bitje ne more Ziveti tako razmesarjeno, kai dele dlovek, ki se zaveda svojega poslanstva." 4. l7.z 'V naglici ti morarn napisati par vrstic in ti sporoditi da pojdem nenadoma v nek lazaret z onim drugirn Ptujdanom. Lazaret sc nahaja v Seefelclu na Tirolskem. Natandnej5i naslov ti bom jasno, da takoj ob prihodu sporodil. Morda je bolje tako, saj srno blizu Graza in ni redeno, da lepega dne ne bodo ptidki odloZili odpada rudi rukaj." 5. 11. - Seef'eld: "Na cilj re pori, pad zapovedane, sva dospela Ze sinodi okrog devete ure. Bila je Ze precej tema in midva sva v popolnoma nepoznanem kraju. Vendar sva kmalu vrdela, da to ni prevelik problern. V prvem hotelu ob postaji sva Ze dobila natandne usmeritve kako priti do lazareta, tako sva de po enem vpraianju med podo kondno priSla v pravo hi5o. prvi vtis, ljubljena, ti moram povedati je bil kolosalen. Danes zjutrajje bilo prvo moje delo odpreti okno. Moj pogled je hotel k bliZnjim gorskim vrhom lesketajodim se od sondnih Zarkov." 7.11.: "Z tovariSem sva 5la v va5ko cerkev, nato pa 5e v papirnico. Torej popoldne grem k zdravniku. Kaj mi bo neki rekel? Rana se 5e vedno gnoji, je torej v starem stanju. Tukaj v gorah ni nobenega alarma ved, samo tu pa tam se sli5i bombardiranje in vlak iz Insbrucka. " 8. 11.: ''Kakor sem ti pisal na kartici imarno okrog 35 cm snega. seveda juZnega." 9. 11.: "Ob pol sedmih vstanemo, ob seclmih je zaltrk, ob pol desetihjejuZina, ob 12 obed, nato popoidansko spanje do treh, in takoj spet juZina, in ob pol sedmih vederja. Ob l0 h moramo biri lepo vsi v posieljah. Vderaj sem bil pri zdravniku na rentgenLr. Napravili so mi zopet rentgensko sliko deijustnice. Teh imam sedaj Ze celi kup. Rana je po starem. Seda.j pride na dan vedno precej gnoja pomeianega z krvjo." 10.11., 12.1I.,13. 11.: "Nedelja je zopetzanami in z njo en teden mojega bivanja v Seefeldu. pravzaprav disto lepi dnevi. Jaz sem 5el popolcian v vas v eno gostilno na pivo. kjer sem bil skupaj z Italijani. Fruncozi. Spenci. Hrvati, ...- moj bog, saj se dlovek Ze ne spozna ved kj" je. Verrdar drug drugega razumemo." 14. 11.: "Cel dopoldan sem bil zaposlen z lupljenjem krompirja za kuhinjo." 15. 11., 16. 11., 17.11.,18. 11.: "Danes sern bil v kinu. " 19. 11.: "Nada danes po tretji uri grcva s tovariiem zopet mrilo vi5e od Seefelda. V Sportu najdem toliko utelitve za svoje rane." 20. 11., 21. Ll.: "Ze vdera.j je vladala nad gorskirn svetom neverjetna sopara. Bil sern pri smudanju. Vso nebo nad menoj je postalo Lared,e kakor ob velikem ognju. To je bilo okrog petih popolcine. Komaj sem pri5el v bolnico, tako me je vse to izmudilo. Vsa narava je dutila, da pride nekaj nenavaclnega. In res danes zjutraj ko sem se zbudil iz sna, mi je sestra. ki je stala ob postelji ponovno ponujala termometer." 23. Ll.: "Malo sem 5e truden od sinodi. To ti je bil veder, jesti in piti, godbe in zabave je bilo dovolj. Tako smo prebili cel veder do ene ure v nod in pri5li dokaj skrokani nazaj v lazaret." 24.11.: "O napadu v detrtek smo mi tukaj komaj kaj zvedeli - tukaj je bilo vamo kot obidajno. Za Zvonka in Milana pa sploh ne vem nid, Ze ves das ne." 25.ll.: "Ob sedmih zye(er sem predal sluZbo enemu sanitejcu, da imam prosto do polnodi. Po polnodi pa moram 5e do sedme ure presedeti ob telefonu." 26. ll.: 'Privoidil sem si lep nedeljski sprehod, po dudoviti naravi. Po kosilu sem 5el obiskat druZino starke, ki sem ji v petek pomagal, bila je namred dist onemogla sredi ceste." 28. 11.: "Zdravnik me ie precej dolgo ni pregledal in tudi zadnjid s tistim kracanjem po rami ni bilo nid. Je namred zbolel in nas Ze cel teden ni obiskal.' 29. 11.,30. 11., l. 12., 2. 12., 3. 12.: "Spra5uje5 rne koliko nas je v lazaretu. Mislim, da pribliZno okrog petdeset. Poznanca imam tukaj samo onega od St. Barbare v Halozah, drugade ste 5e sedaj priSla dva Slovenca sem, in sicer en eeh od okolice Ptuja in en drug iz Celja. 5e en Stajerc iz Judenburga je tukaj, drugi so izbllline, torej s Tirolskega in nekaj jih je iz Stare Nemdile. Zjutra.j.je pri5el zdravnik 5e z enim v sobe in ob tej priliki dejal, da je bilo pri meni prezgodaj zateto z rovanjem po rani in kosteh." 4. 12., 6. 12., 7. 12., 9. 12. 10. 12.: "Ko je alarm ne hodi prosim v mestno skupno klet, pojdi rajSi v klet na Vidavo vendar dalje vstran od kasarne " 11.12.,12. t2. Analiza pisem iz leta 1944 V nodi iz l. na 2. januarje Jakca zadela ruska krogla. Dobil jo je v glavo, pod desnim uiesom, kjer mu je obtidala v deljustnem sklepu. Eksplozija mu je naredila rano na desnem licu, kar je vidno tudi na fotografiji, ki jo je poslal Nadici. Ranjen je na.jprej leZal v lazaretu v Borsivu. 10. januarja pa Ze pi5e, da je na vlaku proti notranjosti. Iz VarSave so ga poslali nazaj v Nemdijo. kamor je prispel 18. januarja. Nastanili so ga v lazaretu v Breslanu. Nima upanja nu odpustitev, ker je izgubil zelo veliko krvi. 1. februarja je dobil visoko vrodino, ki ga je spremljala, dokler mu niso odstranili plastidnega traku iz rane. Takrat se je pokazalo, da se je rana zagnojila. Vrodina in zagnojena rana sta ga spremljali ves februar. Konec februa{a je zatel razmi5ljati, da bi nadaljeval s Solanjem na gimnaziji v mestu Breslau. Obiskal ga je Janez, plvi prijatelj iz otroitva, ki je bil prav tako ranjen. V aprilu je napisal in oddal proSnjo za premestitev y lazaret v Grazu. Kroglo, ki ga je ranila, Zgodoairuft zapisi so mu operativno odstranili, Nadici jo je poslal v spomin. Rana se je manj gnojila, a gnoj je ie vedno iztekal. Konec maja so ga premestili v grad Hornegg - Preding, ki ie 30 km oddaljen od Graza. Nadica mu je obljubila, da ga bo obiskala. V ra namen je uredil zadasno stanovanje, v katerem ju nihde ne bo motil in kjer bo ona lahko prespala. 8. junija sta bila po dolgem dasu spet skupaj. Zdravniki so mu neprestano obljubljali, da bo lahko 5el domov, a se je njegovo zdravstveno stanje vedno poslablalo. da ga niso mogli odpustiti. Dolgdas so vojaki preganjali s iportnimi aktivnostmi. Na internih tekmovanjih so sestavljali ekipe za tekmovanja med lazareti (vojaikirni poljskirni bolnicami). Novembra so irneli ved alarmov za zralne napade, a nobena bomba ni padla na lazaret. V zadetku novembra je bil premeiden v iazaret na Tirolsko - Seefeld, kjer so bili ranjenci razlidnih narodnosti. Rana se mu je 5e vedno gnojila. Tu v gorah ni bilo nobenih zradnih alarmov. Le tu in tam se .ie sli5alo, kako so zavezniki bombardirali Innsbruck. Konec novembra pi5e, da je irnel ponovno visokcr vrodino. Iz Seefelda je poslal veliko razglednic. Leto 1945 Pisma 1. 3.: "ietrtek je Ze. Ah Nada, kaj si mislila, ko rako dolgo ni nobenega glasu od mene? Tukaj je veliko dela. Zjutraj nisem prisel niti tako dale3, da bi si razpakiral moje stvari. Rana je v starem stanju. Bivanje tukaj sploh nr slabo, samo da ne bi bilo toliko alarmov. Mestece je malo z okrog 800 prebivalcev. Samo eno poslopje tukaj sern videl poruieno. Nai novi lazaret stoji kakih 500 m izven mesta tik pocl gozdom, ki se vzpenja po jugovzhodnem pasu pianin. Nekoliko greni Zivljenje tukaj tudi pogled na begunce iz Slezije, iz CeSke in Bog ve od kod so 5e tukaj. Zal ti 5e ne morem poslati pravega naslova." 3. 3.: 'Zjutraj ko sem se zbudil, sem Ze zvedel, da nisva ved samo dva pacienta. Iz Insbrucka je pr:i5lo sinodi okog 25 naiih srarih, s katerimi smo bili Ze v Seef'eidu skupaj. Vsaj ni ved tako dolgodasno. Torej Nada 5e teh par dni, ki naju 5e lodijo morava biti hrabra." 6. 3.: "Veliko dela imam v tem poslopju, deprav rras jc zdaj okrog 30 in jutri ali pojutriSnjem jih pride Se pribliZno toliko. Preden bi bila bolnica pooolnoma gotova bo - torej mora biti konec vojne." 8. 3.: "Vse je tako tiho. Samo osem nas sedi pri mizi, ki piSemo. Zopet nas je 20 ved. PriSli so fantje na novo iz Seefelda. Precej dela ie bilo zopet te dni. Ogledal sem si del mesta in sem videl, da je zaradi bombardiranja veliko hi5 porulenih." -73- Zgodotituft zayin 12. 3.2 "V petek smo se peljali v Laundeck po postelj nino za lazaret." 14. 3.: "To zadnje pisemce, ki si mi ga pisala 11. 3. je danes Ze tukaj v Schwazu. Kmalu bom za vedno pri tebi. Popoldne grem malo s tovariSem proti planinam, da imava mir pred alarmi." 16. 3.: "Rana je venomer v starem stanju. Tukaj v Schwazu mi disto ugaja. Dvakrat na teden sem v kinu." 21. 3.: "V nedeljo sem bil zunaj na soncu in nisem pri5el do pisanja in v ponedeljek me je zdravnik poslal 5e z enim tovariSem v Seefeld odkoder sva pripeljala po bolniSkem vlaku ostale ranjence iz starega, sem v novi lazaret. Zato ti nisem pisal tako dolgo. Rana je 5e vedno po starem." 21. 3.: "Par slik ti poiiljam, serr se dal slikati tukaj v Schwazu. Kakor vidiS sem 5e vedno enostransko debel. Obvezo je slikar retuliral, kar boi na sliki opazila. Zdrav pa sem 5e vedno." 26. 3., 4. 4.: "Tvoj rojstni dan srdece moje, je pred vrati. Vse najbolj5e." 6. 1.,9.;1.: "Beguncev je tukaj 5e veliko priSlo iz vzhodne fronte." 14. 4.: "Sobotni veder. Draga, tvoj rojstni dan je Ze skoraj za nama. Dve tvoji ljubi pisemci od 2. in 3. sem danes prejel." 27. 4.2 "Ne vern, de te bo to pisemce moglo dosedi. Kakor se mi namred dozdeva, bo zyeza z domovino pretrgana. Nihde od naSih fantov iz Slovenije ved ne dobi po5te razen jaz sem 5ejo pred dnevi prejel." Analiza pisem iz leta 1945 Prve tri mesece ni bilo nobenega glasu od Jakca. Pravi, da.ie imel tako veliko dela, da ni Lrtegnil pisati. Te tri mesece je bilo zelo veliko alarmov, deprav je bila samo ena hi(a poru5ena. Veliko govori o tem, da morata potrpeti le 5e nekaj mesecev, da bosta skupaj. Govori o beguncih iz Slezije in z vzhodne fronte. Pogled nanje ga pretrese. V zadnjem pismu se dudi, kako to, da je on edini, ki 5e dobiva pisma iz domovine, noben dlug jih ved ne. S tem se pisma kondaio. Od Jakca ni nobenega glasu ved. Iskanje Jakca Po koncu druge svetovne vojne je Nada skuiala najti Jakca s pornodjo mednarodnega Rdedega kriZa. Edini rezuitat tega iskanja je dopis notranjega ministrstva Republike Avstrije, iz 22. julija 1952, v karerem piSejo, da o njegovi usodi ni nobenega zapisa. Nada je po smrti svojega moia Zlatka, leta 1989, ie enkrat posku5ala najti Jakca, a tLrdi tokrat neuspelno. To je razvidno iz pisma, ki ga je prejela od Justike iz Graza. Justika ji je Jakca pomagala iskati v DtisseldorfLr. Predvidevala je, da Jakec tarn Ie zmera.i Livi, a Zal to ni bilo res. Sklepne misli Za Iakcem se je izgubila vsaka uradna sled. Ostal pa je neprecenljiv pisni vir za mladega raziskovalca ali pa profesionalca. Nada je skupaj s pismi ohranila tudi fotografije in razglednice, ki sva jih s pridom uporabili. Ta druZinski arhiv sva uredili in tako bo na voljo vsem sorodnikom in tudi tistim. ki bodo nekod priSli v na5o druZino. Jaka v pismih ne pi5e, kako se.ie boril, kakino oboroZitev je imel. Piie o svojih obdutkih, razmiSlja o njuni zvezi in se do zadnjega veseli skupnega Zivljenja po vojni. Pisni viri Pisma Jaka Kegla Nadi Rakuia. Povzetek V raziskovctlni nalogi svo anolizirali pisrua, ki jih je babici Nadici pisal njen fant Jakec nrcd clrugo svetovno vojno s fronte. UporcLbili. sva metodo cmalize yirov - pisem i.n slikovnegn gracliva ter izdelali rodovnik clrui.inr: Kovaiii. Naclicct in Jakec stct postala.font in dekle jwtija 1940. Jokcct so leta l94l vpoklicali v nemiko vojsko. Ko je ocliel na fronto, je z.aiel pisati svoji ljubi domav. Iz. pisent je nngoie razbroti dogajcule na fronti, ttsaktlanjik preprostega vojaka in kosneje, ko je bil runjer4 v vojaiki poljski bolnici - lazaretu. Ranjen je bil nu ruski fronti, krogla ga.je zadela v ieljust. Vojno serlaj cloiitljo v razliinih lazaretih, kjer se ie naposled v loz,aretrt Schwaz za njint, leta 1945, izgubikt vsaka ,ylecl. Nculica ga je iskala s pomoijo Rdeiega kriLa, a ga iol niso naili. Potem se je poroiila z Zlotkont Kovaiiiem. Ko .je 1989. untrl, je ponovno poskuiala nojti Jakca. Leta l99j je clobila zailtje pisnto otl ttotranjega ninistrstva Republike Avstrije, da se je zo. JcLkcent izgubilo vsaka sled. Z njeno snrtjo leto 1995 se je konictlo iskanje Jakco, pomeni pa tucli konec velike ljubelni, ki je v Nocliiinem srcu iivela yse clo njene sntrti.