21    
 Zelena hojka
gfresoči svit lune tihobno               Ne čuje se slavčevo petje
Čez temno ravan se razliva,             In niti pastirske svireli,
In zvezdic neštetih čarobno             Izginilo z drevja je cvetje,
Nebesno planjavo pokriva.               Že potok pokriva led beli.
In mrzli sneg v belo odejo               Le v gozdu zelena še hojka
Odel je gore in doline ;                    Ponosno navzgor se dviguje,
Cvetlice prekrasne ne zrejo              Kot mlada junaška devojka,
V bliščeče nebo iz zemljine.             Ki grešne se slane varuje.
Ljudmila M