Jlaš t&dmi kulturno -polifično glasilo FOTO- BELJAK - VILLACH KAMERE FILMI RAZVIJANJE '&! • a-lfei: s ve tovnih m dgrn ačih do go okov 5. leto/številka 34 V Celovcu, dne 20. avgusta 1953 iMiiŠsSfe Cena 1 šiling Zaposlitev mladine Letos je zapustilo na Koroškem 9.212 otrok šole, ker so dokončali šolsko obveznost, dopolnili so torej 14. leto starosti. Prihodnje leto bo to število preseglo številko 10.000. Okrog 10.000 otrok vstopa s tem v življenje in se odloča za svoj bodoči poklic. To pomeni odločitev naj preje za 10.000 otrok, pomeni odločitev za 10.000 staršev, pomeni pa tudi odločitev za ves narod. Ni namreč vseeno, kako se ti otroci odločijo, ni vseeno ali dobijo primerno zaposlitev ali pa ostanejo že v prvi dekliški oziroma fantovski dobi brez zaposlitve. Gotovo bo našlo veliko 'število otrok zaposlitev doma, zlasti na kmetih. Vendar pa mora tudi veliko število kmečkih otrok oditi od doma, saj doma ne morejo ostati vsi, tam ne najdejo vsi niti zaposlitve za prehodni čas, še manj pa morejo upati, da bodo mogli ostati celo življenje v kmečkem poklicu in da si bodo tam mogli nekoč ustanoviti tudi novo družino. Naš narod pa že davno ni več samo kmečki narod, saj je komaj še okrog 25 odstotkov vsega prebivalstva na Koroškem zaposlenega v kmetijstvu, kjer je včasih večina naše mladine našla zaposlitev. Zato pa je tudi danes razumljiva zaskrbljenost tiso-čev in tisočev staršev, kako bodo našli svojim 14-Letnim otrokom primeren poklic in zaposlitev in kako bodo našli svojim otrokom vajeniško mesto v obrti, industriji in trgovini. Saj bo v letošnjem poletju oziroma jeseni ostalo na Koroškem 1823 dečkov m 1772 deklet brez vajeniškega mesta, ker so vsa prosta mesta v obrti, industriji in trgovini, pa tudi v strokovnih šolah, v gospodinjstvu in tudi v kmetijstvu že oddana. Pri deželni vladi je bil sicer ustanovljen poseben odbor, ki naj bi našel zaposlitev šoli odrasli mladini, toda o uspehu tega odbora nimamo nobenega poročila. Medtem pa dečki in dekleta čakajo doma, ker jim niti ta odbor niti starši ne morejo preskrbeti učnega mesta. Prvo in glavno vprašanje ter skrb vseh merodajnih bi morala biti torej v tem, kako najti vsej' mladini primerno vajeniško mesto. Nič manj važno pa ne sme biti drugo vprašanje, to pa je skrb za vzgojo one mladine, ki dobi zaposlitev, ki začne svojo učno in vajeniško dobo v novem poklicu. Danes obvlada kruti in brezsrčni materializem mišljenje in dejanje velikega dela 'prebivalstva. Ta materializem se odraža še prav posebno v našem odnosu do dela. Vendar pa more biti tudi to vprašanje pravilno rbšeno samo v pravilnem odnosu človeka do Stvarnika, kateremu je vsak odgovoren za svoje delo. Samo oni, ki smatra svoje delo kot naročilo svojega Stvarnika, more dati svojemu delu pravo notranjo vrednost in pravo zunanjo smer. Zato pa je ravno odlična naloga mojstrov, ki sprejemajo mlade fante in dekleta v uk, da iz te mladine ne napravijo strojev na tekočem traku, ampak jih vzgajajo do prave rokodelske izobrazbe in zrelosti. Bistvo te izobrazbe pa je tudi v tem, da vsak pomočnik položi v svoj pomočniški izpit in vsak mojster v svoj mojstrski iz.pit ne samo delo stroja, ampak tudi del svoje notranjosti. Saji ni pravilno, da presojamo človeka po tem, kar ima, ampak predvsem po njegovem značaju. Mojster in vsak podjetnik, kateremu je izročen mlad fant in mlado dekle v uk, bi se moral zavedati, da ni dobil z mladim človekom v svoje podjetje samo eno delavno moč več, ampak da je dobil mladega človeka z dušo in da je zato odgovoren ne samo za njegov telesni, ampak tudi za njegov duševni razvoj. — Danes pa je tedensko ali mesečno izplačilo zaslužka večkrat skoraj edina zveza med podjetnikom mojstrom, to je delodajalcem in med njegovim delojemalcem. Pod navidezno naj lepšim poklicnim uspehom se zato večkrat skriva I Mri Bilo je leta 1945 v Potsdamu blizu Berlina, ko so se tam sestali „veliki štirje”, to je zastopniki Sovjetske zveze, Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Takrat so sporazumno sklenili pogoje za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Osem let je minilo od takrat, mirovnih pogodb z Nemičijo in Avstrijo pa še vedno ni. Rešitev nemškega in v tej zvezi tudi avstrijskega vprašanja .postaja vedno bolj zapleteno, vendar pa je vsem jasno, da brez rešitve teh vprašanj ni ureditve Evrope. Združene države so hotele rešiti to vprašanje po svoje, tako, da bi vključili vsaj en del Nemčije v Atlantsko zvezo. To pa so sprejeli z nezaupanjem bližnji sosedje Nemčije, zlasti Francozi, ki se bojijo, da bi mogel iz tega zrasti spet nov nemški militarizem, ki bi (ponovno mogel ogrožati mir v Evropi. To vedo v Moskvi in zato predlagajo, naj bi bila sicer Nemčija enakopravna z ostalimi narodi Evrope, vendar pa ta Nemčija ne sme biti oborožena. Do Stalinove smrti je vse zgledalo tako, da (bo vprašanje Nemčije in tudi Avstrije ostalo nerešeno, dokler ne bi nova vojna teh vprašanj rešila. Po Stalinovi smrti pa je nova vlada v Moskvi vedno znova poudarjala, da želi rešiti vsa sporna vprašanja s pogajanji z zapadnimi zavezniki in da je zato mogoče rešiti s pogajanji, brez vojne torej, tudi nemško in avstrijsko vprašanje. Avstrijska pogodba . . . Za rešitev avstrijskega vprašanja predlaga sovjetska zveza nadaljevanje pogajanj o avstrijski državni pogodbi, toda za podlago te ipogodbe ne sme biti takozvana .okrajšana 'pogodba”, ki so jo predlagale vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Sovjetska vlada se je zato obrnila s tem predlogom ne samo na vlade imeno-vanih treh držav, ampak tudi naravnost na avstrijsko Vlado. Ta pa ni odgovorila sama, ampak je svoj odgovor izročila glavnemu odboru parlamenta, ki naj ta odgovor odo-'bri.Ta odbor se je sestal v sredo, dne 19. avgusta in bomo o vsebini avstrijskega odgovora mogli zato natančno poročati šele v prihodnji številki ..Našega tednika”. Verjetno pa bo ta odgovor sestavljen tako, da bo iz njega razvidno, da avstrijska vlada želi samostojnost in ni pri tem važno, ali ji je ta zagotovljena v ..podaljšani” ali pa ..skrajšani” državni pogodbi. Medtem pa so že odgovorile vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije na sovjetsko vprašanje zaradi Avstrije in 'so v svojem odgovoru (predlagale, naj' bi se sestali zastopniki vseh štirih držav, ki imajo svoje zasedbene čete v Avstriji, dne 31. avgusta v Londonu. Nadalje izjavljajo v svojem odgovoru Vlade zapadnih treh velesil, da ne vztrajajo več na »skrajšani” avstrijski državni pogodbi, ako je pripravljena sovjetska vlada skleniti pogodbo, ki naj zagotovi Avstriji politično in gospodarsko neodvisnost. Prihodnji tedni bodo torej zelo pomembni za avstrijsko politično in gospodarsko bodočnost. ... in nemška mirovna pogodba Istočasno z avstrijskim vprašanjem pa se želi sovjetska vlada pogajati tudi o nemški mirovni pogodbi. Ni še gotovo, ali je ta želja iskrena ali pa je to bolj. politični ukrep, ki naj bi vplival na izid volitev v Za-padni Nemčiji, ki bodo dne 6. septembra. V nedeljo, dne 16. avgusta, je izročila sovjetska Vlada zapadnim trem velesilam 14 strani dolgo spomenico o rešitvi nemškega vprašanja. Istočasno pa je sovjetska vlada povabila zastopnike Vzhodne Nemčije na posvetovanje o rešitvi nemškega vprašanja, ki bo dne 20. avgusta v Moskvi. V omenjeni spomenici predlaga sovjetska vlada, naj se sestane v prihodnjih šestih mesecih nemška mirovna konferenca. Nadalje je v sovjetski spomenici podan tudi že okvir za nemško mirovno pogodbo. V tej pogodbi naj bi bila kot vzhodna meja Nemčije sedanja meja med Vzhodno Nemčijo in Poljsko, ki poteka ob Odri in Nisi. Nadalje naj bi bilo v mirovni pogodbi poudarjeno, da Nemčija ne sme biti član nobene vojaške z.veze, kar naj bi preprečilo možnost novega nemškega militarizma. Gotovo bo sovjetski predlog vplival na volivce v Zapadni Nemčiji. To se vidi iz tega, ker je v imenu vladnih strank zapad-no-nemški kancler dr. Adenauer sovjetski predlog odklonil kot nesprejemljiv. Medtem pa socialisti zahtevajo, naj bo sovjetski predlog kot temelj pogajanj o nemški mirovni pogodbi. Vladar le pobegnil V Perziji ne more priti do miru. Poleg spora vlade z angleško petrolejsko družbo o izkoriščanju perzijskih petrolejskih vrelcev, je še drug spor. To je spor med predsednikom Vlade dr. Mosadekom s perzijskim vladarjem, to je šahom Reza Pahlevi-jem. V sporu z angleško petrolejsko družbo je na vladni strani gotovo vse prezijsko prebivalstvo, v sporu z vladarjem pa je prebivalstvo gotovo deljeno. Že dolgo časa poizkuša ministrski predsednik dr. Mohamed Mosadek čim več vladarskih pravic prenesti od vladarja na vla- duševna ruševina. Premalo se pa vsi zavedamo, da je bodočnost zagotovljena samo onemu, ki si zna pridobiti dušo, to je zaupanje delavca in nameščenca. To pa ne velja samo za malega obrtnika, trgovca in za rokodelca, to velja še v povečani meri za industrijo, za velika podjetja. Tudi tam bi se morali zavedati, da ni zadosti samo višina plače, ne samo zagotovitev dela in tudi ne celo morebitna udeležba na dobičku. Vse to ne more zagotoviti zadovoljstva delavca in nameščenca. Na to vpliva predvsem razmerje delodajalca do delojemalca. Duševnim potrebam ni namreč mogoče zadostiti z. materialnimi dobrinami. do. To se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Ko je proti temu nastopilo precejšnje število perzijskih poslancev, je priredil dr. Mosadek ljudsko glasovanje, kjer se je velika večina izrazila za razpust sedanjega parlamenta. Pri novih volitvah bi dobil dr. Mosadek gotovo tudi večino v parlamentu, ki bi nato glasoval za zmanjšanje pravic vladarju. Zato je šah imenoval v soboto, dne 15. avgusta, za ministrskega predsednika generala Fazollan-a Zahedi-ja, ki naj bi z vojaško pomočjo odstavil dosedanjega ministrskega predsednika dr. Mosadeka. Ta pa je pravočasno zvedel za ta vladarjev ukrep in je zaroto proti sebi preprečil v trenutku, ko so ga hoteli aretirati. Z vladi zvestimi četami je nato dal Mosadek aretirati okrog 100 najvplivnejših vladarju zvestih oseb. Novo imenovani ministrski predsednik pa je pobegnili. Odpotoval pa je v Irak in nato naprej v Rim tudi šah Reza Pahlevi z ženo Sorajo. Po zaključku lista je dospela vest, da se je vojski, ki je v glavnem zvesta vladarju, posrečilo po hudih bojih, v katerih je bilo ubitih okrog 300 oseb, premagati osebno gardo dr. Mosadeka. Vlado je prevzel general Fazolan Zahedi, ki je takoj sporočil šahu v Rim, naj se vrne v Teheran. Husein (desno), kralj Jordanije in Feisal, kralj' Iraka, sta postala polnoletna in sta pred kratkim prevzela vladarske posle (USIS). KRATKE VESTI Število obiskovalcev Koroškega sejma v Celovcu je skoraj doseglo številko 150.000 in je to naj večje število obiskovalcev vseh dosedanjih sejmov v Celovcu. Po razpisu koroške deželne vlade bodo občinske volitve v Beljaku v nedeljo, dne 18. oktobra. Te volitve bodo uvod v občinske volitve, ki bodo prihodnjo pomlad v koroške občinske zastope. V Assisiju v Italiji je umrl vrhovni predstojnik frančiškanskega reda, p. magister Beda Maria Hess, ki je bil rojen leta 1885 v Severni Ameriki. Za generalnega predstojnika frančiškanskega reda je bil izvoljen trikrat zaporedoma. Na Dunaju je umrl izdajatelj in glavni urednik neodvisnega dnevnika „Die Pres-se”, dr. Ernst Molden. Bil je član delovne skupnosti katoliških časnikarjev. V Italiji je sestavil novo italijansko vlado bivši italijanski finančni minister Giuseppe Pella in bo verjetno dobil večino v parlamentu. Naloga nove vlade pa bo v glavnem samo, da sprejme novi državni proračun. Pri volitvah v poslansko zbornico v Kanadi je dosedanja vladna stranka, to je liberalna stranka, obdržala večino, ker ima od 265 poslancev 171. Socialisti so dobili 23 poslancev. Dosedanji predsednik vlade Louis St. Laurent bo sestavil tudi novo vlado. Britanski ministrski predsednik VVinston Churchill bo verjetno zaradi izboljšanega zdravja mogel v kratkem prevzeti spet vladne posle, ozdravel pa bo v kratkem tudi zunanji minister Anthony Eden. Po poročilih iz Albanije je bila s posebnim odlokom komunistične stranke znatno omejena oblast dosedanjega ministrskega predsednika Enver Hodža. Češkoslovaški in poljski strokovnjaki izdelujejo načrt za vodni prekop, ki naj bi zvezal reko Odro na Poljskem z Donavo na Slovaškem pri Bratislavi. Vsled silnega neurja na japonskem je vodovje naraslih rek predrlo nasipe, voda je preplavila mesta in vasi. Po zadnjih poročilih je število smrtnih žrtev vsled poplav preko 1000, okrog 10.000 hiš je porušenih. Na znani švicarski gori Matterhorn se je smrtno ponesrečilo v zadnjih dneh sedem turistov. Zaradi velike vročine v deželah Bližnjega vzhoda (Egipt, Perzija, Libanon, Irak in Arabija), kjer je dosegel toplomer db 55°C, je umrlo vsaj 300 oseb. Politični teden Po svetu... Komaj bi bilo kaj razveseljivega povedati. V dveh največjih zapadnoevropsikih državah se vrste notranje politične in gospodarske krize. Korejsko premirje visi v zraku. Veliki govor sovjetskega ministrskega predsednika Malenkova je sicer prinesel nekaj jasnosti v tako zameglene odnose do Zapada, toda črnogledi bodo najbrže imeli prav, ko trdijo, da se je hladna vojna le še poostrila. Sovjeti bi želeli dobiti pobudo spet v svoje roke Malenkovljev govor je prvi večji nastop novega diktatorja na visoki tribuni urejevanja medsebojnih odnošajev. Glavne točke v zunanji politiki SSSR (o vsebini govora smo obširno poročali že v zadnji številki) — kakor jih je tolmačil, so v svetu naletele na živahne komentarje, če omenimo najprej domače avstrijske, so ti nekoliko razočarani, ker je Malenkov stavil za reševanje avstrijskega vprašanja dva pogoja: da zapadne sile umaknejo svoj načrt okrajšane pogodbe” in ker je dejal, da bi rešitev nemškega vprašanja omogočila tudi pogovore o Avstriji. Na prvi pogoj so zavezniki zdaj odgovorili, da umikajo načrt okrajšane pogodbe”, da s tem omogočijo razgovore o Avstriji. Tu je zdaj pot prosta in videlo se bo na predstoječi konferenci štirih, če ne bodo postavljene nove zapreke. Po zadnjih dogodkih v Vzhodni Nemčiji in vsled povratka okupacijskih in domačih oblasti k politiki močne roke se je zelo zmanjšalo upanje v Zapadni Nemčiji, da je prišel čas se uspešno zanimati za zadružitev z vzhodno nemško cono. Politično bo od tega razvoja imel koristi Adenauer, ki je vedno dvomil nad možnostjo sporazuma z Rusi in zagovarja vključitev Zapadne Nemčije v Atlantsko zvezo. Ker se je notranje-politična situacija za sredinske vladne stranke pod vodstvom krščanskih demokratov v Nemčiji zboljšala in imajo dobre izglede na prihodnjih volitvah dne 6. septembra za pridobitev večine, — želijo tudi italijanski krščanski demokrati, ki že tedne zaman poskušajo sestaviti večinsko vlado, kako bi se nekako prerinili do dneva nemških volitev. Sredinske stranke so povsod v težkem položaju V Italiji bo moralo priti do novih volitev. Zdaj sestavlja Pella vlado „strokovnja-.kov”. Nove volitve bi bile razpisane šele po nemških, da bi izid teh vplival tudi na italijanske volivce. V Franciji je položaj še težji: ministrski predsednik Laniel je sam dejal, da bodo ekstremisti z leve ali desne dobili proste roke, če bo on moral s svojo vlado odstopiti. Kakor so bralci gotovo že izvedeli, je bil v Franciji večdnevni štrajk, katerega se je udeležilo do 4 milijone delavcev in na-stavljencev. Da na kratko poskusimo orisati vzroke in okoliščine: I ežak gospodarski položaj države je prisilil francosko vlado poseči po globokih davčnih reformah. Država potrebuje denar, ki ga hoče seveda dobiti od Svojih državljanov. Vsi sloji prebivalstva naj bi plačali več davkov. Da bi bilo število upokojencev in rentnikov manjše, naj bi se število službenih let povišalo. Tu smo navedli dva tipična ukrepa od mnogih, ki pa sta nedvomno vzbudila odpor malega človeka, katerega življenjski standard se je itak zmanjšal, mesto da bi se dvignil. Lanielova vlada je za svoj reformski program pač dobila soglasje sredinskih strank s socialisti in večino v parlamentu. Laniel pa je pričel s svojimi reformami najprej pri državnih uradnikih, ne pa pri drugih, bolje situiranih slojih, pričel je s povišanjem službenih let. Zdaj so se uprle strokovne organizacije (tudi krščanska) in pozvale na stavke. Uspeh je bil večji, tako velik, da se je država znašla na robu kaosa. Lanielova vlada ni odstopila. Če bo pa treba sklicati parlament, nikdo ne ve, kako se bo tam izteklo. _ Zanimivo je, da so francoski boljši meščanski in industrijski sloji po izjavah skoraj vseh dosedanjih finančnih ministrov, zelo premožni. Posedujejo tolikšna premoženja, da bi bilo mogoče državno gospodarstvo postaviti na zdrave noge, če bi ti krogi hoteli državi posoditi vsaj 5% tega premoženja, ki je končno v moralnem pogledu last naroda, številne vlade so tudi poskusile z raznimi notranjimi posojili ali sličnimi finančnimi akcijami in so nudile močna jamstva in velike ugodnosti na obratovanju. Odziv je bil nezadosten. Posledica neštevilnih vladnih kriz, mnogokrat zgolj političnih štrajkov je pač globoko nezaupanje vseh slojev do političnega sistema v lastni državi. Na Koreji izmenjujejo ujetnike in se radi njih še naprej prepirajo Zavezniški vojni ujetniki so izjavili, da imajo Severnokorejci po zaporih veliko število zavezniških ujetnikov, katere ne nameravajo repatriirati. V pogodbi o premirju pa je jasna določba, da morajo vsi ujetniki biti izmenjani. Vodilni ameriški politiki so nato izjavili, da je to namerna kršitev premirja. Severnokorejski radio je potem priznal, da imajo res po zaporih ujetnike, ki so bili kaznovani radi disciplinarnih prekrškov, in da bodo izpuščeni šele po prestani kazni. Nadalje očitajo Amerikancem, da je pri njih in Sovj. veliko negodovanje povzročila izjava 16 držav soudeleženk pri UNO akciji na Koreji, v kateri te zatrjujejo, da bi vsaka kršitev premirja s komunistične strani pomenila obnovitev sovražnosti in verjetno njih razširitev. — Kdor bi imel namen izzvati sovražnosti, bo kršil premirje, toda seveda tako, da bo krivdo skušal zvreči na drugega. — Močan vpliv na razvoj na Koreji bo seveda imela glavna skupščina Organizacije združenih narodov (UNO), ki se je pričela v ponedeljek. ... in pri nas v Avstriji Letos skrbijo za notranjepolitično razgibanost tudi v poletnih mesecih zunanjepolitični dogodki. Drugače v poletnih mesecih, ko je parlament na počitnicah in tudi vsi politiki večinoma odidejo na počitnice, v notranji politiki ni poseb. dogodkov. Letos je drugače, v neprestani spremembi je zunanjepolitično življenje in to vpliva tudi na avstrijsko notranjo politiko. Ko se še zapadni zavezniki 'posvetujejo, kako naj odgovorijo na sovjetsko noto zaradi avstrijske državne pogodbe in ko o tem še čaka avstrijska vlada na razpravo v glavnem odboru avstrijskega parlamenta, je nov sovjetski ukrep povzročil novo zanimanje in ugibanje. Že 37-krat so razpravljali v zavezniškem svetu na Dunaju o odpravi zavezniške pisemske, telefonske in brzojavne cenzure. Ta cenzura je bila že pred leti odpravljena na ameriškem, britanskem in francoskem zasedbenem območju, veljala pa je še v sovjetskem zasedbenem območju. Ker pa: prihaja iz inozemstva precejšen del pisemske pošte po zračni poti in pristaja večina letal v bližini Dunaja na sovjetskem območju, je bila večkrat cenzurirana tudi ona pisemska pošta, ki je prišla po zjračni poti iz zapadnih držav in je bila namenjena v zapadna zasedbena območja Avstrije. Proti odpravi cenzure je bil doslej sovjetski zastopnik v zavezniškem svetu. Na 200. seji zavezniškega sveta, dne 14. avgusta, pa je pristal sovjetski visoki komisar v Avstriji, Ivan Ivanovič lijičev, da preneha vsaka cenzura dne 15. agusta letošnjega leta. Ko je s 1. avgustom prevzela za sovjetske čete zasedbene stroške v Avstriji sovjetska vlada sama, je postalo važno vprašanje, kdaj bosta tudi Velika Britanija in Francija prevzeli na nje odpadajoče zasedbene stroške. V zvezi s tem je poslal koroški deželni glavar Ferd. Wedenig britanskemu veleposlaniku v Avstriji H. Caccia pismo, v katerem ga naproša, naj bi tudi Velika Britanija prevzela svoje zasedbene stroške. — V pismu deželnega glavarja je rečeno, da bi bilo mogoče z vsoto, ki jo dobiva Velika Britanija od Avstrije na račun zasedbenih stroškov, letno zgraditi okrog 1.500 stanovanj. Odgovora na to pismo še ni. Eno najtežjih vprašanj avstrijskega javnega življenja je stanovanjsko vprašanje. Zato se je dosleji vsaka stranka trudila, kako bi po svoje zagotovila volivcem, da bo skrbela za zgradbo večjega števila stanovanj. Pred kratkim je izjavil državni kancler ing. Raab, da bo vlada našla popolnoma nov način gradnje stanovanj, kar naj bi omogočilo, da bi napredovalo število novih stanovanj mnogo hitreje kakor pa je doslej. Vendar pa naj 'bi zaradi tega ne bili prizadeti davkoplačevalci, ker bi vsot za zgradbo novih stanovanj ne jemali iz rednega državnega proračuna Za gradbena dela na Korošlkem je nakazala te dni uprava sklada za obnovo stanovanj na Dunaju koroški deželni vladi znesek okrog 10 milijonov šilingov. To je samo prvi del vsote, ki jo je nakazal ta urad Koroški za zgradbo stanovanj v Celovcu, predvsem pa v Beljaku. Na praznik, dne 15. avgusta, je bila na avstrijsko-italijanski meji na Plockenskem sedlu počastitev padlih prve svetovne vojne. Pri tem je govoril tudi državni kancler ing. Raab, ki je med drugim dejal: ..Avstrija ne bo sodelovala pri utrditvi miru z bunkerji in žičnimi ovirami, ampak z močno voljo po miru. To voljo bo pokazalo naše ljudstvo s kulturo, delom in prijaznostjo do vseh soljudi.” — Državni tajnik v notranjem ministrstvu Graf pa je na italijanski strani v svojem govoru poudarjal, da morajo prenehati nasprotja narodne mržnje, kar bo končno pripeljalo v drobce razdeljeno Evropo do skupnega dela, do prijateljstva in enotnosti.” — Zelo lepe besede obeh državnikov mora* vsakdo pozdraviti. Najlepšo priliko pokazati te izražene želje v dejanju imata oba politika doma. Pri nas na Koroškem je najpreje treba s pravično ureditvijo pokazati, da so Slovenci enakopravni državljani. Tako bodo res mogli ravno Slovenci na Koroškem biti trdna vez med dvema sosednjima narodoma. Dokler pa imajo Slovenci na Koroškem vsak dan nov dokaz, da niso enakovredni ne v političnem ne v gospodarskem pa tudi ne v cerkv. oziru nemškim sodeželanom, tako dolgo so tudi tako lepe besede, kakor sta jih oba državnika govorila na omenjeni proslavi, le bolj zunanji izraz brez vsebine, ki je izražena v lepih besedah in mislih. Celovško mesto je zadnjih deset dni doživljalo uspehe skupnega gospodarskega dela vse dežele. Letošnji Koroški sejem je pokazal napram lanskemu velik napredek v vsakem oziru, ne samo po notranji in zunanji ureditvi, tudi po številu obiskovalcev in — upajmo — tudi po gospodarskem uspehu. O gospodarskem uspehu bomo pisali več, ko dobimo bolj točne podatke. Upajmo, da bo prihodnji Koroški sejem že v lastnih prostorih, ki naj bi jih čimprej izpraznila britanska zasedbena oblast. Velik pomen letošnje prireditve je pokazal takoj; ob otvoritvi sejma obisk državnega kanclerja in ob koncu razstave obisk kmetijskega ministra Thoma, ki si je sejem ogledal v spremstvu predsednika koroške Kmetijske zbornice. Za versko svobodo in človečanske pravice Odbor za zunanje zadeve predstavniške zbornice Združenih držav je sprejel resolucijo, v kateri obsoja versko preganjanje in nečloveško ravnanje z delavci v komunističnih državah. To resolucijo je odobril tudi senat. Besedilo resolucije med drugim navaja: 1.) Ljudje so vsi enako ustvarjeni in njihov Stvarnik jim je podelil določene pravice, ki se ne dajo odtujiti. Med njimi so pravica do življenja, svobode in pravica do sreče. Za zagotovitev teh pravic so postavljene ustanove, ki naj svojo pravično oblast izvajajo s pristankom vlade. Kadar pa postane kaka oblika vlade škodljiva za te pravice, ima ljudstvo pravico, da jo izpremeni ali odstavi ter da postavi novo vlado, ki temelji na takih načelih in ki organizira svojo oblast v taki obliki, kakor se zdi ljudem najbolj primerno, da bi zagotovili Napadi na katoliške škofe V zadnjem času se spet ponavljajo napadi na katoliške škofe na Hrvatskem. V zvezi s temi napadi na škofa v Šibeniku in na Reki piše uradno glasilo Vatikana „Osservatore Romano”, da so ti napadi ..neposredna in zaželjena posledica propagande laži in sovraštva”. V tej zvezi vatikansko glasilo še enkrat omenja napad na ljubljanskega škofa Vovka dne 20. januarja leta 1952 v Novem mestu, ko je nahujskana množica hotela škofa zažgati in policija dolgo časa ni nastopila, da bi to preprečila. Uradna jugoslovanska poročevalna služba ..Tanjug” govori pri tem, da so ti na- Koliko lih $e veruje? Dne 31. marca letos je bilo v Jugoslaviji ljudsko štetje. Pri tem so popisovalci vpraševali in je moral to vsak potrditi s podpisom, ali veruje ali ne. Niso vpraševali, kakšne veroizpovedi (katoliške, evangelijske, pravoslavne, muslimanske itd.) je kdo, ampak samo, ali veruje ali ne. — Skozi osem let je v teku uradna propaganda proti vsakemu verovanju, ker je to ..ostanek mračnjaštva, ki ni združljivo z. naprednimi pridobitvami socializma” in je to verovanje predvsem posledica ..sovražnega delo- -------------r-.. Potres na Jonskih otokih Južno Italijo loči od Grčije Jonsko morje, ki prehaja v Otrantski ožini v Jadransko morje. Ob grški obali leži v Jonskem morju skupina otokov, takozvanih Jonskih otokov, med katerimi sta največja otoka Zante in Kefalonija. Poleg zadnjega otoka je otok Itaka, Površina teh otokov je kra-ška, prebivalstvo živi od živinoreje (ovce) in vinogradništva, prideluje pa tudi olivno olje. V nedeljo, dne 9. avgusta, so močni potresni sunki preplašili mirno prebivalstvo 'teh otokov. Potresni sunki so se nadaljevali nato tri dni in so porušili večino hiš na imenovanih otokih. Prebivalstvo je preplašeno bežalo počiva v miru! Pokopališče je resen kraj, vendar me je te dni napis na enem izmed nagrobnih kamnov pripravil do smeha. Napis je nemški, akoravno je bila mati, ki v grobu počiva, Slovenka po rodu, jeziku in prepričanju. Glasi se po našem: »Tukaj počiva Marija Male, * (rojena) 28. 12. 1927 v 45 letu življenja. Počivaj sladko!” Že na dan rojstva biti 45 let star je res nekaj čudnega! Namesto zvezde, ki pomeni rojstvo, bi moral stati križ, ki znači smrtni dan. Ne vem, kdo je zagrešil to pomoto: oni, ki je kamen naročil ali kamnosek, ki je napis vklesal. MOKRI JE Malokdaj se oglasimo iz tega prelepega 'kotička obširne šentvidske fare, pa še takrat z žalostno novico. V ponedeljek, dne 3. avgusta, je umrli na svojem domu Janez Apovnik, p. d. Sevčnik v Mokrijah. Bolehal je že dalje časa, iskal je tudi pomoči v celovški bolnici. Toda zdravniška veda mu ni mogla pomagati in podlegel je zahrbtni bolezni. Bil je šele 57 let star, dober mož in oče svoji družini ter nadvse dober sosed. O njegovi podjetnosti pričata nov traktor in žaga na električni pogon, kar oboje si je nabavil v zadnjih letih. Da je bil pokojni obče priljubljen, o tem priča veličastna udeležba pri njegovem pogrebu, ko smo pokojnega spremljali dne 5. avgusta na pokopališče k Sv. Danijelu. — Ker je bil rajni vsa leta izvrsten lovec, so se pogreba udeležili tudi lovci v obilnem številu in dva sta se poslovila od njega z lepimi besedami. Cerkveni zbor pa je zapel v slovo žalostinke. Mrtvaški, sprevod od hiše žalosti in vse obrede so opravili preč. g. dekan dobrolski, ki so se tudi poslovili od rajnega ob odprtem grobu z globokimi, v srce segajočimi besedami. — Rajnemu večni mir in pokoj, zaostalim pa naše globoko sožalje. ST. VID V PODJUNI Sporočiti moramo žalostno vest, da je v četrtek, dne 6. avgusta, umrl v celovški bolnici na posledicah želodčne operacije Stefan Pekec, p. d. Grubelnik v Nagelčah. Pogreb je bil v nedeljo, dne 9. avgusta, ob velikanski udeležbi ljudstva. Na zadnji poti je spremljala rajnega z godbo požarna bramba, katere član je rajni bil. Moški pevski zbor mu je zapel na domu in ob grobu v slovo žalostinke. Župni upravitelj, preč. g. dr. Zamjen, so se v iskrenih besedah poslovili od rajnega, ki zapušča ženo ter štiri komaj deloma preskrbljene otroke. V najboljših letih je moral zapustiti to zemljo, ki mu je bila res le dolina solza. Vedno šaljivega Grobelnikovega očeta bomo ohranili vsi sosedje v blagem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka, ženi in otrokom pa iskreno sožalje! Pri napravi jan ju drv se je ponesrečil p. d. Halar v Nagelčah. Zlomljeno nogo si zdravi v celovški bolnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. GREBINJSKI KLOŠTER Kar smo obljubili, smo tudi držali. Naši lepi zvonovi pojejo zdaj v takorekoč novem zvoniku. Pod vodstvom našega mojstra domačina Jurija Siutz-a iz Starevasi sta delala Johann Samitsch iz Šmihela in Andrej Hafner iz Grebinj a skoraj tri tedne in tako popravila trhel in star rušt stolpa, da je zdaj skoraj nov tudi od znotraj. Krovci tvrdke Mayrbrugger iz Celovca so pa v dveh tednih dokončali to zelo potrebno in ŠT. LOVRENC V teh dneh raznih žegnanj zavijem ob nedeljah vedno kam, tako si skrajšam vroče pasje dni. V nedeljo, dne 9. avgusta, sem jo zavil v št. Lovrenc za Dravo preko Peračije. Plakati so me vabili že tam po Sinči vasi in v okolici Škocijana: »Kirchtag, Nachkirch-tag”. No, pa pojdimo, sem rekel in jo nameril proti Dravi. Že pogled na vso okolico je bil lep, še bolj pa, ko sem se bližal novi cerkvici, ki je dobila z novim pokopališčem tudi novo zidano ograjo. Vzel sem aparat iz žepa in si naredil sliko za spomin; jo vam tudi pošiljam, da si jo ogledate. Ali ni res lepa? itak vroče. Ko sem stal med ljudmi, sem si mislil, kako je prav, da stoji tu nova cerkvica. Tako morejo ljudje spolniti tudi nedeljsko dolžnost, ker na žegnanje itak pridejo radi že odnekdaji od raznih strani. Maša je bila peta s kratko pridigo, tako je bilo vsem ustreženo: slovesno pa kratko. Tudi meni je hitro minilo, čeprav sem se bal, da se ne bi preveč zavleklo. Ko je bilo v cerkvi končano, sem jo zavil z drugimi k štefelnu, da si malo privežem in potolažim žejno dušo. Vse je bilo pripravljeno: pivo, prata in solata. Vse mi je zelo teknilo, saj štefel slovi daleč naokrog kot izvrsten kuhar. To vedo povedati tudi Velikovčani, ki večkrat tja zaha- Nekako ob pol 10. uri se je začela sloves- jajo. Muzika je udarila poskočno, da so nost. Ljudi se je nabralo zelo veliko od mladi pa tudi nekateri stari stopili na ple- vsepovsoch. Najprej se je začelo pranganje s išče in se veselo zavrteli, drugi pa so ob- okrog cerkve po pokopališču. Domači zbor sedeli pri mizah. Dan je bil lep, ljudi veje prav lepo prepeval.evharistične pesmi. liko in v taki veseli družbi urce hitro mi- Po pranganju smo napolnili cerkev, pa še uejo in se ni čuditi, da je marsikoga po- premajhna je bila. Zato so morali neka- /dravljala jutranja zarja, ko se je vračal z teri kar zunaj ostati. Saj v cerkvi je bilo mačkom za vratom domov. ROMARJI V RIM - POZOR! Vsem romarjem, ki potujejo z nami v Rim, sporočamo: Avto odpelje iz Bilčovsa 29. avgusta 1953 ob 5. uri zjutraj, šentilj-čani lahko pristopijo ob 5.30 v št. liju pri pošti. Za Celovške romarje pa sporočamo, naj se odpeljejo iz Celovca z vlakom ob 5.30 ter naj izstopijo v Vrbi, kjer jih bo čakal avto na kolodvoru. Šentlenarčani vstopijo ob 6.40 na Ločilu, Ziljani pa ob 7. uri na glavni cesti Beljak—Vrata, na križišču, kjer se pričenja ziljska cesta. nevarno delo in moramo reči, da so bili prav pridni in skrbni. V nedeljo, dne 9. 8., je dobil znotraj in zunaj prenovljeni stolp nazaj svoj krasni križ. Pri farni božji službi je bil slovesno blagoslovljen in po sveti maši so ga potegnili nad zvonik. Dva predrzna krovca sta ga postavila na visoki vrh stolpa in sta na stolpu izpila običajno vino. Res lep je zdaj stolp in ponosen. Naj sveti svetli križ kot znamenje vere in božjega varstva ter blagoslova fari in okolici še mnogo let! Mojstrom in delavcem gre naše priznanje in hvala za to zelo težavno in nevarno delo. Vse je šlo brez najmanjše nesreče in naši zvonovi so zapeli slovesen Te Deum, Bogu v zahvalo in nam vsem v veselje! Zdaj klo-šterska fara lahko prav slovesno pozdravlja farmane in romarje, ki so povabljeni k Devici Mariji v leševju v Grebinjski klo-šter! Vsem dobrotnikom naji Bog povrne in Devica Marija. MALOŠČE Izredno vesel in gospodarsko važen dogodek za Malošče je bil, ko je nedavno prvič pritekla voda po novo zgrajenem vodovodu v naše hiše in hleve. Do letos Malošče niso imele skupnega vodovoda. Bilo je več manjših vodovodov in nekaj starih studencev. Nekatere stare in nove hiše pa so bile brez vode. Sicer teče skozi 'našo vas majhen potoček. Dolga suša ga skoraj posuši, po dolgem deževju pa tudi naraste. In marsikdo je hodil po vodo v ta potok, kamor so ljudje včasih vrgli, kar bi spadalo drugam. Ob hudi suši pa je zmanjkalo vode vsepovsod* 1 * * * V. Tako je bila stara želja Ma-loščanov po skupnem vodovodu za vso vas. Lahko bi se bil vodovod zgradil že zdavnaj, ko je bilo lažje za material in denar, pa manjkalo je edinosti in požrtvovalnosti in tudi korajže za tako veliko delo. Vpokojeni nadučitelj Vincenc Zwick je že leta iskal primeren in izdaten vrelec za vodovod, ki bi dal na minuto in uro dovolj vode za Malošče, ki niso več »mala vas”, ampak štejejo že skoraj 120 številk. Po dolgem in vestnem merjenju in uradni preiskavi vode so se odločili za vrelec kakih 3 km za Maloščami v Karavankah. Sestavili so komite, ki je začel zbirati interesente in denar za to veliko delo. Večkrat so potrkali pri deželni vladi in dosegli tudi lepo subvencijo, razdelili so doleže in leta 1951 v poletju so začeli kopati delavci pri vrelcu. Stvar je zorela in leta 1952 so zgradili velik zbiralnik in speljali vodovod do naše nove glavne šole med Maloščami in štebnom. Letos pa sta firmi Friedrich in Graf nadaljevali začeto delo. Vse Malošče so bile skopane in prerite, saj je bilo treba speljati vodo do vseh, tudi najbolj oddaljenih hiš. Koliko težkega dela je bilo treba, koliko preizkušanja vodnega pritiska, izostalo pa tudi ni nepotrebno brušenje jezikov in kritiziranje tistih mož, ki so vodili to -potrebno in vsem koristno napeljavo vode. In danes smo hvala Bogu tako daleč, da nam je treba samo zasukati pipo in voda priteče, kar je kdo hoče. Nove vode pa so najbolj veseli vsi -tisti, ki so morali leta in leta pozimi in poleti in pri vsakem vremenu nositi vodo v hišo. Pozabljeno je težko tlelo kopanja1, splačala se je žrtev, vplačani denar ni proč vržen, trud in -pota niso bila zastonj: povsod, kjer so hoteli imeti vodo in težko ali lahko vplačali predpisane deleže, teče voda! Zahvalo pa zaslužijo vsi tisti možje, ki so tiho in vztrajno delali in ■pripravljali, da se je to veliko in dragoceno in vsem koristno delo začelo in s sodelovanjem vseh srečno končalo. V zgodovini naše vasi je novi vodovod važen dogodek. ŠINČA VAS - STEBEN Posledica neprevidne vožnje z motornimi vozili in avtomobili je navadno večja ali manjša nesreča, katerih se dandanes ne pripeti malo. Žrtev take vožnje je 'bil tudi g. Jožef Dumpelnik, železničar iz šinče vasi, ki se je peljal dne 28. julija s kolesom po državni cesti iz Dobrle vasi v Šinčo vas. Med vožnjo pripelje za njim traktor Drav- FOTO TRGOVINA HUBERT VVANDERER CELOVEC-KLAGENFURT, DOMGASSE 4 Telefon 39-6-92 f()vL nas, na 3Co roškem (Nadaljevanje s 4. strani) skih elektrarn iz Žvabeka. S priklopnim vozom je zadel tako nesrečno v kolo, da je g. DumipelnLk padel in si močno poškodoval glavo. Vrh tega pa je utrpel še več telesnih poškodb. S kraja nesreče so težko ranjenega pripeljali na žandarmarijo, nato domov in po dveh dneh v celovško bolnico, kjer je umrl dne 1. avgusta, v starosti šele 54 let. V ponedeljek, dne 3. avgusta, so rajnega pripeljali iz bolnice v Šteben, kjer ga je čakala zbrana množica in ga spremljala na štebensko pokopališče. Kljub zelo slabemu vremenu so prišli od daleč in blizu vsi njegovi znanci in mu izkazali zadnjo čast. — Dotični, ki je nesrečni dogodek na cesti videl, bi mu bili zelo hvaležni, če bi to sporočil sorodnikom v Stebnu. ŽIHPOLJE Žihpolje so v zadnjem času postale naše koroške Brezje. Naše skupne prireditve imamo tukaj. So pa že po svoji legi v sredini Koroške, v enem naših najlepših kra- Pot na Caracas, 9. avgusta 1953 No, tole soboto pa je gotovo več potnikov izstopilo v Pliberku, ker so bili vmes lucijski romarji. Letos se je sploh lepo narajmalo, da je v nedeljo, dne 9. avgusta bilo žegnanje in v ponedeljek navrh pa Šentvoranče — romarski dan. Je razlika med tem in drugim. Žegnanje pleše okoli romarskega dne, ta pa se vsako leto prestavlja za en dan pozneje, stalen je samo vsakokrat 10. avgust, če pade ra dan v prvo polovico tedna, tedaj je žegnanje predhodno nedeljo, ako pa pade v drugo polovico tedna, je žegnanje naslednjo nedeljo. Žegnanja so vesela in slovesna, spremljana s pokanjem topičev; Sv. Lucija ima nič manj kakor 31 možnar-jev. Pranganje z banderi po polju je okrog pravljične Božičeve Dolge njive. Že dva dni poprej, to je dve noči, dekleta pletejo vence iz zimzelena in lipovega cvetja, smrekovih vejic in svežih rož. Fantje pa poskrbijo za potreben zelen špalir, postavijo štiri bangelije po polju, otroci pa se že zdavnaj prej založijo s potrebščinami, da bo grmelo po Komeljnu in se bodo tresle lucijske vereje in bode Gorenjščica odmevala odjek stoter. šentvoranče kot romarski dan je bolj miren in resen, štanti z medico in potico, vroči krapi in dišeča kava, murke na kislem mleku in smetani, pri Komarju pa golaž, kiseva župa in pivo, to vse je namenjeno začasnemu telesnemu uspevanju romarske družbe. Ravnjakovi pa pripeljejo že zadnje pozne črešnje. Tudi tu v Venezueli imajo žegnanja — fiesta jih imenujejo. Fiesta de San Juan, fiesta de Pedro e Pablo, fiesta tu, fiesta tam. Priprave so velike, na sam dan praznika ste pa razočarani. Morda je res praznik Rešnjega Telesa v kraju Jare še najbolj zanimiv in slaven radi ,,plesa hudičev”. Letos se pritožujejo, da so tujci sila motili te svete narodne obrede s svojimi vsiljivimi fotoaparati. Gornje lucijske zanimivosti in dobrote sem Vam slikal, da bi Vas Vleklo tja in da bi kot pravi romar lahko rekli, da je bil ves trud bogato poplačan z dušnimi in telesnimi užitki. Od Šmihela do Nonče vasi V Pliberku priporočam, da jo mahneva mimo apoteke, kakor da bi hotela iti v Turnov grad ali na sončno Šmarjeto. Peljati Vas hočem po mehki stezdi pod goro jev in vabijo, s svojo veliko, obnovljeno Marijino cerkvijo. Z avtom ali z železnico so vsak čas dosegljive, naravnost idealne za verske manifestacije. Vrhunec naših letošnjih prireditev je bila nova sv. maša, ki jo je tu daroval č. g. dr. Nace Lavrenčič na god sv. Ane, dne 26. julija. Že na predvečer se je zbralo precejšnje število vernikov, da pozdravijo novo-mašnika. Ker smo imeli srečo, da je bil tudi č. g. novomašnik Ciril Turk tukaj, sta po slovesnih večernicah oba novomašnika delila vernikom novomašniški blagoslov. V nedeljo so v ranem jutru prihajali verniki na izredno slovesnost. Ob 9. uri smo po pozdravu s pesmijo, deklamacijami in v vezani besedi spremili novomašnika, obdanega -z veliko asistenco, v cerkev, kjer nam je govoril č. g. mons. dr. Jagodic o vzvišenosti duhovništva. Kot velika družina božja smo prisostvovali sveti daritvi. Po sv. daritvi sta oba novomašnika še dolgo delila vernemu ljudstvu novomašniški blagoslov. Lepo je prišlo do izraza občestvo vernikov od blizu in daleč, bilo jih je okrog 2000. Duhovnikov se je zbralo od Pliberka do št. Štefana v Zilji, iz Rima preko Gradca do Tirolske 27. Od teh je bilo 12 domačih. Naraščaj je zastopalo 5 bogoslovcev. Po duhovnikih je bilo zastopanih 7 naših dekanij. — In ko je prispelo popoldne še nad 400 Tržačanov s svojim dekanom in s svojimi župniki, je prišla v lepi pesmi in molitvi naša vzajemnost do izraza, kakor morda še nikdar po vojni. Najlepše smo izpričali našo vero v skrivnost sv. maše in gotovo napravili veliko veselje Materi božji. žegnanje tako, da imava vedno razgled na levo proti zapadu, na lepe travnike ob potoku Bistrici, onstran vzporedno s potokom na staro prašno cesto, ki pelje skozi vasi in na ravno polje, kjer ajda cveti. Gori na voglu Bohinčevega kegljišča zavijeva na minonška in blaška polja. Vidim tja čez Dravo do Grebinja, na Golovico, Knežo in Djekše. Cesta se tam pri Velikem križu razcepi. Na levo pelje proti Blatu, Vogrčam in čez Lipico na Rudo. Na desno pa drži skozi Nončo vas, dalje na Žvabek, Suho in Labud. Midva se pa kar gore drživa in nič v goro ne hodiva, greva po senci in trati in soncu na travi, mimo studenčkov in čez potočke, po travnikih, kjer rastejo tavžentrože, rman in trpotec. Vedite, da se spomnim zmeraj te stezde, kadar ču jem pesem „Čej so tiste stezdice ...” in na to kajžo zmeraj mislim, kateri se bližava, kadar se spomnim Lisičjakove pesmi; „Z nobenim purgarjem pa jaz ne tavšam, ker moja kajžica na travniku stoji. Okoli kajžice pa rastejo rožice, oh, kaj za ’no veselje je”. Vidite, vštric kajžice na desno pod bregom pa je bister in mrzel studenec. Po starem, od mahu zelenem žlebiču curi in poje v tolmunček kristalna vodica. Oh, saj imava časa dovolj; do Doba je eno uro hoda in dan je dolg. Sediva na klopico tu sem, kjer komelski boršt seže čisto v travnike. Pod borovjem se ponujajo sončne borovnice, te črne črnice in kmalu tudi bodo te rdeče pričele zoreti. Rad bi ga poznal, ki je dal tu postaviti udobno klop, bil je ljubitelj narave, morda ribič. Par skokov tja je potok in v njem plavajo lepe postrvi. Sedaj pa pomisliva, koliko bi veljal tak mrzel studenec pri nas v Venezueli. Niti kapljice bi ne pustili, da bi se izgubila. V našo hišo, kjer živim v Caracasu, vozijo dvakrat tedensko pitno vodo po 40 litrov in za to se plača mesečno 19 bolivarjev, to je 156 šilingov. — Za denar tu vse dobite, samo dobre pitne vode ne. Caracas je milijonsko mesto, ki se razteguje po dolini. Celih 17 km je dolgo in 5 km je široko. Po ulicah je več avtomobilov kakor pešcev. Na vsakih 10 ljudi pride eno vozilo. Sedaj pa pomislimo, koliko vode rabi tako mesto. Vsi studenci in potoki blizu in daleč so zajeti v vodvod. Pa še nekaj o ribolovu v Venezueli. Svežih rib je zmeraj dovolj na trgu. Saj smo blizu morja, ki je bogato na ribah in rakih, školjkah in drugih pošastih. Hočem le malo omeniti, kako sem lovil ribe na Orinoku (veletok v Venezueli). Za prvo ribico, ki sem jo ujel na trnek, sem mislil, da je pajek. Same vose so bile. Druga pa je bila že lepa, a ravno Tako brkata. Dve taki sem imel dovolj nesti. Čeljusti pa imajo te ribe tako ostre, da prerežejo trnkovo vrvico, če nisi hiter. Kmalu sem porabil cel tucat trnkov, Moral sem vzeti večji kavelj in debelejšo vrv. S to sem izvlekel pošast, okroglo kot rešeto, plosnato, glave se ne razloči, imela pa je dva repa, drugega vrh drugega. Prvi je košat ribji, drugi pa podganji z želom na koncu. Vbod ali pik te ribe silno boli. Vjel sem tudi ribico „kasi-be”, ki ima v čeljustih lepe bele zobe, podobne človeškim. Te vrste ribe so sila nevarne. Nastopajo v množinah. Napadajo tudi krave, kadar plavajo čez reke. Požro jim vimena. Opazoval sem tudi, kako krokodili lovijo ribe. Lopo v vrste zvrščeni so poganjali ribe proti zalivu. Ko se ribe že niso mogle več umikati, so se vrgli nanje in jih požirali s polnimi gobci. Pa v božjem imenu nadaljujmo pot. Na levo pelje steza v Nončo vas. Prebivalcem pravimo Minončani. Tam je videti Stav-daharjev kozolec, kjer so pred leti igrali Miklovo Zalo. Midva pa greva kar naravnost naprej. Kar mika me, da bi se sezul in bos šel po tratnici, ki je zmiraj hladna in vlažna, ker jo namaka potoček z gore. Tu pri nas v tropiku ipa ne smeš stopiti bos čez dvorišče ali po cesti, še najmanj pa po travniku. Polno bacilov, bakterij, para-sitov, klopov, gosenic, hudobnih mravelj, da ne omenjam kač, škorpijonov in strupenih pajkov. Zdaj sva pa vštric cerkve Marija na Pesku v Nonči vasi. Tu je pokopališče in zbirališče vsega ljudskega cveta in sadu med Pliberkom in Dravo. Vsi, ki so dodelali, domolili in dotrpeli, se podajo sem. Pod Homcem Ko nadaljujeva pot po travnikih proti Cirkovcam, je kaj lep pogled na Humec z mogočno cerkvijo vrhu hriba, pod njo ‘lepo šolsko poslopje in spodaj v znožju pa je pri Humčarju, kjer g. Stefan gospodari, hči Milka pa kelnari. Kitara, citre in pesem so v čislih pri hiši, zapuščina in spomin na rajnega virtuoza Humčarjevega očeta. Levo od Humca v ozadju je Listna gora, Vašinjske gore in Svinjska planina. Na Djekšah je lepo razločiti dva cerkvena stolpa. Na minonško pokopališče navežem spomin na tukajšnja pokopališča. Bolj kot velikansko pokopališče glavnega mesta se me je dojmilo samotno pokopališče vrh gore, kjer je v mali kotlinici bila obdana groblja kamenja s potrgano žico in lesen polomljen križ je zbudil mojo pozornost. Ko sem vprašal domačina, zakaj ta groblja kamenja, je dejal, da zato, da imajo mrtvi mir preči div. zvermi. Doli na Orinoku v misijonu sem videl pokopališče, kjer se je zgodilo, da je bil drugo jutro po pogrebu grob odkopan in prazen. Tigri! V Cirkovcah sva med Korparjem in štav-dekarjem stopila na glavno vaško pot in naglo na drugo stran pod rob in mimo Jopa spet v travnike. Mlinarjevo mogočno poslopje se sonči v robu in meče debelo senco tik ob potoku. Da se ne bi brez razloga tako reklo pri hiši, pa je Lojz k mogočnemu lopatastemu kolesu, ki poganja gospodarske stroje, pristavil še mlinič, kjer URADMF "P,"“gnp| Urad koroške deželne vlade — deželno gradbeno ravnateljstvo JAVEN RAZPIS Koroško deželno gradbeno ravnateljstvo, oddelek za gradnje cest v Celovcu, s tem javno razpisuje dela za izvedbo zemeljskih del in naprave cestišča po mrzlem načinu na cestnem odseku „Kamenski dravski most — škocijan” (Steiner Draubriicke — St. Kanzian). Za ponudbo potrebne pripomočke je mogoče dobiti proti plačilu S 30.— pri deželnem ravnateljstvu, gradnje cest, v Celovcu, Sterneckstrasse 15, soba štev. 26. Ponudbe bodo odprte dne 27. avgusta 1953 ob 10. uri v uradu deželnega gradbenega ravnateljstva. Ponudbe, ki bi dospele po tem času, ne bodo upoštevane. Občinski urad občine Bistrica pri Pliberku RAZPIS SLUŽBE V občini Bistrica pri Pliberku je za takoj raz- po malem melje za dom pa tudi za sosede. Polja imajo vse te vasi ob Biistrici tja ven pod Dobravo. Sredi' teh polj stoji na Humcu cerkev, ki ima sedaj novo električno uro, da jim ure meri in delo deli. Na Humec hodijo otroci vsak dan v šolo, vsak petek ljudje k maši in vsaka štiri leta voliva! volit. Tu je tudi lovska komanda, Humčar je general, Jozej pa je kapral, ki kože zbira, da se vidi in ve, kaj se nalovi. Vedite, da tu v Venezueli mlinov in tudi pesmic o mlinih in mlinarjih mi. Ni žita in ni mlinov. Pač pa je dosti divjačine in zverine. Pred par dnevi sem videl lisico na ulici. Lisice so majhne lisičke in hudo nevarne kurnikom. Sedaj razumem, zakaj hodijo sosedje k nam spraševat za svojimi mačkami. Dolžijo naše pse, češ da jih davijo in mojo trditev o lisici držijo za bajko. Oh, kako rad bi viddl te naše lovce tu na lovu na tigra. Le kaj bi počel general ali kapral, ko bi se tako srečal s tigrom kot sem se jaz. S kamnom sem ga pogodil in tiger je rjove Parilniki za krmo, reporezniki in krmorez-niki za ensiliranje, mlini vseh velikosti in drobilniki žita, gnojnični sodi in črpalke JOHAN UFiŠEI ZAGORJE - ŠT. LIPŠ, P. EBERNDORF Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam’ tudi na obroke pobegnil. Tudi tam doli na Orinoku je bilo, ko je ponoči prišel pritiskat na moja vrata. Zjutraj pa se je sosed pritoževal, da mu je tiger pobral kure. Mogočne sledi je pustil v mehki zemlji. Napol pobitemu krokodilu pa sem rešil življenje. Vrv sem mu vrgel okoli vratu in ga zavlekel do vode. Mladega srnjaka sem imel pa mi je poginil. Prehladil se je in dohtar mu je dal močno injekcijo penicilina. Bližava se Bidri vasi. šum vode čez jez izdaja nizki Lenartov mlin. Včasih je bil obrajtan, sedaj pa je star in obnemogel. Pojema pesem starih kmečkih mlinov. Lenartov oče so bili mlinar in čebelar. Tudi bučevnjak je prazen. Ti dve panogi izumirata tudi s staro generacijo. Bidrinci so svojčas bili čebelarji. Pri Krevou, Pičku, Škofu, Kropu, Podgorniku in Lenartu se je pač menilo o čebelarstvu in sadjarstvu. A dandanes menda še samo Kropov oče Jurij ve kaj povedati iz izkustva. Lepo Vas vse pozdravlja Joško. SMRT... V Ljubljani je umrl v starosti 80. let znani planinski pisatelj in predavatelj, katehet v pokoju, Janko Mlakar. Pokopali so ga na Žalah v Ljubljani v četrtek, dne 13. avgusta. Iz Združenih držav nam poročajo, da se je smrtno ponesrečil pri avtovožnji bivši dirigent pevskega društva »Ljubljane” in bivši urednik pevskega sporeda ljubljanskega radia, dr. Anton Dolinar. Leta 1945 je odšel na Tirolsko, od tam pa v Združene države. Bogoslovje je 'študiral v Ljubljani, nato pa konservatorij na Dunaju, kjer je doktoriral. pisana služba občinskega tajnika pod pogoji, ki so določeni za javne uslužbence. Lastnoročno pisane prošnje z opisom življenja, kateri prošnji mora biti priložen krstni list, dokazilo o državljanstvu, šolsko spričevalo, izkaz o dosedanji praksi, nravstveno in zdravniško spričevalo ter spričevalo o uspešno prestanem upravnem izpitu, je nasloviti do 1. septembra 1953 na naslov gornje občine. Prosilci morajo znati oba deželna jezika. župan: Franz P i r k 1 1. r. StoMCMkc oddaje i/ cadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 23. avg.: 7.15 verski govor — Sonce čez hribček gre. — 24. avg.: 14.30 Portreti (B. Russel, angleški filozof). — 25. avg.: 14.30 Zdravnik — Znanje za vse. KOSTUMI - BLUZE - JOPICE - MOŠKE OBLEKE - GABARDINE IN ŽAMETASTE HLAČE - SAKOJI - BALONSKA SVILA IN PLAŠČI - ŽAMET - VELOURCH1FFON - MOŠKI PLAŠČI - FLAVŠ | Vsak nakup ie dobitek <3. UMSCHADEH O _ CELOVEC — KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 7 am Fleischmarkt. — Radi tega ne zamudite se osebno £ šatoUS da 26. Ol/guda 7953 veliki g)«£Ci&£ V frgovski hiši Korošca prepričati o naših ponudbah, kakršnih še ni bilo. POHIŠTVENO BLAGO - SRAJCE - DAMSKI MODELNI PLAŠČI - FRESKO - TROPICLE - TUCHE - CORDE - DUVENTIN - LODEN - FLAVŠ - ŠANTUNG - EVERGLAZE - GABARDINI DUVENTIN IZ SLOVENSKEC/A KULTORNEQA ŽIVLJENJA Mladina brez poklica »Ali mi lahko poveste, kam naj dam učit svojega sina, ki je končal šolo? Imam še štiri otroke in moj mož zasluži mesečno 1200 šilingov. Ne vem, kaj naj počnem!” je rekla neka mati na zborovanju o pomanjkanju učnih mest za mladino. Neki oče, ki bi tudi rad spravil svojega sina pod streho, pravi: „šola je končana in nisem še ničesar našel. Ali naj bo moj fant, ker se pač nekaj oseb ne more zediniti, brezposeln? Zakaj se v tem oziru nič ne napravi?” Vsak, ki zna količkaj računati, bi lahko že pred leti izračunal, da bodo prišli leta 1953 močni vojni letniki iz šole. Vsak statistik si je lahko izračunal, da rabimo novih dodatnih delavnih prostorov in delavnih področij. Toda razen nekaj diskusij in razgovorov, kjer naj se ljudem pokaže in predeči, kako resno vzamejo to težko vprašanje, se sploh nič ni naredilo. Pri vsaki priložnosti imamo besedo „mla-dina” v ustih, toda v slabem pomenu, in pravimo: „Ja, tu imate, to je današnja mladina! Samo poglejte, kako postaja pred kini, kako je delomrzna!” Kratkomalo, veliko je treba še v tem oziru urediti. Toda kako naj dobijo naši 14-letni veselje do dela, kako se naj učijo delati, kako naj dobijo zaupanje do človeške družin:, če ne dobijo možnosti, da bi mogli začeti s kakšnim delom? Tukaj prav nič ne pomaga vse lepo govorjenje! Kakor znano, sta kakor za tekmo vložili obe vladni stranki osnutek zakona o zaposlitvi mladine. Gospod socialni minister je predložil vladni predlog in OeVP je tudi predlagala svoj osnutek zakona v državnem zboru. O osnutkih zakona pa nismo mogli biti posebno navdušeni, ker so v njih razne pomanjkljivosti in prisilni zakon je vedno problematičen. Kakor že večkrat, se je tudi tokrat pokazalo, da hočejo s tem zakonom napraviti samo kupčijo: „Na to in to že pristanemo, toda moramo dobiti to pa to.” Pravilno bi pa seveda bilo, da bi, ker se gre za obstoj tisočev in tisočev, reševali takšne probleme brez politične kupčije. To je vzrok, da se nič ne ukrene! Vsak in vsaka zainteresirana skupina, vseeno ali strankarskopolitična ali gospodarska, bi si rada izbila prednost. — Na račun mladine in staršev! Ni naša naloga vmešavati se v politična razpravljanja, odgovornim pa je treba povedati od časa do časa resnico v obraz. Večkrat je bilo na Koroškem že hudo in tisti, ki danes vladajo pri nas, pravijo, da je bilo preje celo hujše kot danes. Z velikim zanosom so se današnji vladajoči in odgovorni politiki vrgli v propagando in so obljubljali, kako bodo našo domovino preobrazili, ko bodo odločali sami. Slišali smo tedaj celo besede, da sta reakcija in pa duhovščina krivi, da Koroška tako zaostaja in gospodarsko 'trpi. Po mne-nju teh gospodov bi bilo treba mladino usmeriti svobodomiselno in jo iztrgati iz »svetovno-nazorne sužnosti”. Potem si bo mogel izbrati vsak svoj poklic, našel bo socialno zaščito, stalno zaposlitev in prosto se bo mogel gibati v družbi. Pni vsem tem pa doživljamo že osem let poiskuse omenjenih prerokov. Res je, da se jim je posrečilo mladino dokaj odtujiti lepemu poštenemu krščanskemu gledanju na družbo, družino, javno življenje in politična vprašanja. Obljubljenih dobrot, kakor so stalna zaposlitev, prosta izbira poklica v smislu zagotovitev itd. pa ni bilo od nikoder. Veliko število deklet in fantov, ki so zaključili osnovno ali pa nadaljevalno šolo, čaka na vajeniška mesta in jih ne najde. Drugi pa, ki so ta mesta našli in so se izšolali za ta ali oni pokilic, čakajo na možnosti praktičnega udejstvovanja v svoji stroki. Obrt jim ne more nuditi zaposlitve, ker ječi pod težo javnih dajatev. Država in dežela pa pravita, da nimata denarnih kredstev, da bi pomagali omiliti težki položaj mladine, ki si utira pot v življenje. ZA DOBRO VOLJO Nova ura: Nek hlapec je kupil pri urarju novo uro. Pa že drugi dan jo prinese urarju nazaj, rekoč: „Urar, vi ste me goljufali, ura ne gre!” Urar ga vpraša: Kako dolgo je pa šla? Hlapec: „24 ur in potem je ostala.” „No, glejte, idite vi 24 ur brez prestanka in verujte mi, da boste radi postali.” ^Prvikrat Morje! ... Že na šolskih klopeh sem sanjaril o morju. Vedeli smo, kje je Jadransko, kje je Sredozemsko, Črno, Atlantsko, 'l iho, Baltsko, Rumeno, Indijsko — in Bog si ga vedi kakšno morje Še. Ali morja samega še nobeden izmed nas takrat ni videl v naravi, niti velikega jezera ne. In vendar je med jezerom in morjem velika razlika. Kadar preplavi reka polja in njive in vidiš daleč naokrog samo vodo — ali je to morje? Moja domišljija si je slikala morje v najživejših barvah. Vendar sem slutil, da morja, pravega morja z njegovo naravo, z njegovo barvo, z njegovo tajnostno poezijo ne poznam, dokler ga ne bom gledal pred seboj v vsej njegovi krasoti in veličastnosti. In sklenil sem tako: Prve groše, ki si jih prihranim, dam za vozni listek do Trsta! Morje hočem videti! Vendar se mi je želja izpolnila šele leta 1880. prve dni meseca septembra. Ne vem več, kakšen vlak je bil to, ki me je vozil proti jugu. Samo to vem, da sem se vozil iz Nabrežine zjutraj okoli sedme ure. Tam pri tistem ovinku, kjer se zasuka železna cesta na levo proti jugovzhodu, tam moram prvikrat zagledati morje. To sem vedel. Stal sem ves čas pri oknu in nestrpno čakal, kdaj se prikaže pred menoj čudo — morje. Pa mOrja še ne vidim! Pač! Razgleda na desni strani ne ovirajo več visoke skalne stene in tam doli globoko se razširja v daljavo neskončna, meglena planota ... In na tej planoti se komaj, komaj razpoznava tu pa tam nekaj belega ... Menda ribiška jadra.... To je morje! Bil sem razočaran ... „Da, to je morje!” mi reče sopotnik. ..Počakajte! še preden se pripeljemo do Trsta, se vzdigne meglena tančica in morska gladina se zablešči na soncu ...” Moj dobri sopotnik, domačin iz tržaške okolice, je govoril resnico. IčocosUa futacUna Mi smo koroške zemlje otroci, hčere, sinovi skalnih vrhov, knežjega kamna dobri sosedje, bujne mladike naših vrtov. Zemlja koroška, naša cvetlica, čudež stvarjenja, biser sveta, naše mladosti vzorna gredica, tukaj izvira sreča neba. Naša so polja zlate pšenice, v jezerih sonce taja srebro; Drava se vije, votlo šumeča, bistri studenci vanjo teko. Zemlja koroška ... Naši so trgi, mesta, vasice, v njih se ljubezen ljubko smehlja. Naša so slavna gorska svetišča, cerkve dolinske — Sveta Gospa. Zemlja koroška ... Naša je vera davnih očetov, zvezda, sijoča v mlado srce; sladka je pesem — naša beseda, čvrsto doni naj do zadnjega dne. Zemlja koroška ... L-ski ob moi'ltt Ko smo se peljali z miramarske postaje, sc jc izvršilo pred menoj čudo: megla se je začela vzdigovati, izginjati — in zalesketala se je sinja plan Jadranskega morja! Še danes se živo spominjam tega trenutka. „Morje, morje!” sem zavriskal in gledal sem in gledal tja, doli na čudovito vodno ravnino, po kateri so se bleščali jutranji sončni žarki. To je morje, pravo živo morje! Ne tisto na zemljevidih in v šolskih učnih knjigah! Razgledavši se dopoldne nekoliko po Trstu, ki mi je zaradi svoje prekrasne lege in zaradi svojega velikomestnega vrvenja in življenja zelo ugajal, sem se popoldne takoj odpeljal v Barkovlje. že po poti sem opazil, da se z barkovljanskega pobrežja najlepše vidi morje, da sem mu tukaj najbližje. In sprehajal sem se do večera po obali, posedal tu pa tam in gledal tja na sinjo Adrijo ter poslušal šepetanje njenih valov, ki so butali ob obrežje in brizgali svoje bele, kodričaste pene pod menoj. Anton Aškerc JunašUb delete Teta 1922 se je potopila ladja „Egipt”, ki je vozila velik zaklad zlata, a imela na krovu še več: zlato, neustrašno dekliško srce. Nesreča je hotela, da so prav tedaj, ko je ladja „Egipt” treščila z neko drugo ladjo skupaj, nekateri uslužbenci stavkali. Ladja se je jako hitro potapljala, zato v tem kratkem času niso mogli niti vseh čolnov spustiti v morje niti vsem potnikom dati rešilnih pasov. Reševali so torej najprej ženske. Ker je bil krov nagnjen po strani, so jih privezali na vrv pa jih drugo za drugo polagali v čoln. Radiotelegrafist si je snel rešilni pas in ga navezal neki ženi. Junak je utonil. Tedaj zakliče častnik, ki je nadziral vkrcavanje v čoln: „še tri!” Kot zadnja, ki bi jo še vzeli v čoln, je čakala mlado dekle Roda. Takoj za njo pa je bila žena srednjih let, ki je glasno vzdihnila: „Oh, moji otročiči! Kaj boste počeli brez mame!” Nemudoma — vsaka sekunda je odločala življenje — se obrne Roda k njej, rekoč: „Gospa, zamenjajva mesti!” in jo porine pred sebe, mornarji jo primejo in po-lože v čoln, vrv presekajo in odrinejo. Ena je bila rešena in odšla v življenje, druga jc ostala in dala življenje za svojega bližnjega. KULTURNI RAZGLED PO SVETU Evropski festival in druge prireditve Na Danskem bodo v Svendborgu od 17. do 23. avgusta imeli velike slovesnosti z vrsto folklornih prireditev, razstav ročnih del in domače umetnostne obrti. Od 31. avgusta do 4. septembra pa bo v Kopcnhagenu Nielsenov festival, na katerem bo vrsta koncertov simfonij Karla Nielscna in njegova opera „Savel in David”. Med mnogimi francoskuni festivali je bil morda najzanimivejši folklorni Festival Baskovskih plesov, igre in glasbe v mestu Bayonne, ki je bil od 1. do 6. avgusta. — Od 5. do 16. septembra bo v mestu Cannes tradicionalni festival filmskih amaterjev. V zahodni Nemčiji je od 1. do 23. avgusta v Miinchcnu Festival opere. V Bayrcuthu pa od 1. do 23. avgusta Wagncrjcv festival, s sedmimi produkcijami njegovih najbolj znanih oper. Skoro cel mesec traja Festival glasbe in dramske umetnosti v zahodnem Berlinu. Ti berlinski dnevi bodo od 30. avgusta do 20. septembra. Na njih bo na sporedu tudi Eincmova drama „Proces", ki bo doživel premiero v Salzburgu. Na sporedu bo tudi Schoen-bergovo delo ,,1’les okoli zlatega teleta”. — Oktobra bo v Miinchenu največja prireditev v letu, ki je dobila ime Oktobrski festival. Pričela se bo že 19. septembra in bo dosegla svoj višek že naslednji dan v znanem sprevodu noš. V Dublinu na Irskem prirejajo vsako leto Gael-ski festival, ki je posvečen glasbi in slovstvenim delom. Letos bo ta festival od 10. do 18. oktobra. V Italiji sta najprej v Bcnatkah dve veliki mednarodni prireditvi. Od 8. do 18. avgusta je Festival umetniških dokumentarnih in otroških filmov; od 20. avgusta do 12. septembra pa tradicionalni Festival filma, ki sc ga udeležujejo mnogi narodi s svojimi najboljšimi filmskimi produkcijami. — V Peruggi bo od 19. do 29. septembra sedmi letni festival religiozne glasbe, znan pod imenom „Sacra musicale umbra”. Od 3. do 9. avgusta je bil v Haagu na Nizozemskem, 6. septembra pa bo v Zundertu Festival cvetlic. Na Norveškem v Oslu bo od 20. avgusta do 20. septembra velika Razstava umetnosti in ljudske MLADINA PIŠE: Pismo iz Švice Najprej srčna hvala za voščila in čestitke prav vsem, ki ste se me v „Našem tedniku” spomnili ob mojem godu. Zelo me veseli, da se me še spominjate in me še niste poza-bili. Tudi meni le iprerade uhajajo misli tja k vam, v mojo preljubljeno slovensko domovino, na katero me veže na tisoče lepih in sladkih spominov. Kolikokrat smo »e zgrinjali kot katoliška mladina okoli našega dušnega pastirja, č. g. Kariclja, bodisi za vaje na odru ali za cerkveno petje. Vedno nam je bilo prijetno pri srcih. Kadar pa smo smeli nastopiti na koru kot zborček ali pa v dvorani kot igralska skupina, nam je bilo naravnost v ponos in veselje. Vsega tega tu v tujini sedaj močno pogrešam. Lepi in tolažilni trenutki so predvsem oni, ko dobim vsak teden „Naš tednik” v roke, katerega vedno težko pričakujem, ker mi pač prinaša novice iz moje drage domovine. Tudi tu je lepo in se mi kar dopade in mi je mogoče nekaj prihraniti, toda to si moraš res zaslužiti, čez leto dni pa upam, da me usoda srečno pripelje nazaj in rada bom spet delovala povsod, kakor v verskem tako tudi v narodnem oziru. Ob koncu svojega pisma še prav prisrčno pozdravim vso mladino v domovini, predvsem pa mojo pevsko družbo, kakor tudi vse moje nekdanje sošolke in prijateljice! Vaša Anica L. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiimiii VELIKA APOSTOLSKA DUŠA ..Lepšega, vzvišenejšega, idealnejšega ne poznani na svetu, in le tedaj jc vredno živeti, če sodelujemo pri zveličanju duš in s tem množimo božjo čast." To so besede služabnice božje Marije Terezije Le-dohovske, ustanoviteljice Družbe sv. Petra Klaverja za afriške misijone in oprostitev sužnjev. Marija Terezija je bila hčerka plemenite poljske rodbine, rojena 29. aprila 1863 blizu Dunaja, umrla v sluhu svetosti 6. julija 1922 v Rimu. Pridna dekleta, ki žele posvetiti vse svoje življenje Bogu in rešitvi duš naših ubogih poganskih bratov, morejo vstopiti v verski zavod misijonskih sester sv. Petra Klaverja in tako udejstvovati ta visoki ideal. Sestre sv. Petra Klaverja ne gredo same v Afriko, ampak v civiliziranih deželah delujejo na razne načine, pomagajo misijonom in širijo božje kraljestvo. — Pogoji za sprejem: poklic iz nadnaravnih ozirov, neoporečna preteklost, trdno zdravje, starost najmanj 15 let. — Vsi talenti so uporabni; ne samo absolventke višje in gospodinjske šole, ampak tudi hčerke z navadno domačo vzgojo so dobrodošle. Vse za Boga in rešitev duš! Zaupno se obrnite s prošnjo za sprejem na naslov: Predstoj-ništvo misijonskega zavoda Maria Sorg, Post Ka-sern bei Salzburg. Tam dobite tudi tozadevna natančnejša pojasnila. IZLET NA DOBRAČ V soboto, dne 29. in 30. avgusta, nameravamo iti na Dobrač pri Beljaku. Potovali bomo v dveh skupinah. Pozivamo vse, ki sc hočejo udeležiti potovanja s prvo skupino, da morajo biti v soboto, dne 29. avgusta, ob V28. uri zjutraj na kolodvoru v Beljaku. Za drugo skupino pa je treba biti na beljaškem kolodvoru v solx>to ob VzS. uri popoldne. Gremo seveda samo ob lepem vremenu. Z nami gre tudi g. pater Jakob. V nedeljo, tlne 30. avgusta zjutraj, lx> ob 9. uri v cerkvici vrh Dobrača sv. maša. Gotovo nobenemu ne bo žal, ki se bo izleta na čez 2000 metrov visoko goro udeležil. Lej) ra/zgled po Zilji, Rožu in pogled na Triglav in sv. Vaša rje lx> vsakega zadovoljil. V prijetni družabnosti, humorju in le-pem petju bomo preživeli ta dva dneva. Vlak pelje iz Pliberka za prvo skupino ob 6.08, za drugo pa ob 11.25 in 14.05. obrti. Na švedskem pa bo v Stockholmu avgusta in septembra cela vrsta prireditev v znamenju proslav 700-letnicc mesta Stockholma. Prav lam na švedskem. jc v mestu Visby bila od 4. do 9. avgusta posebne vrste dramska prireditev, ko so v starodavnih razvalinah nekega švedskega samostana iz XIII. stoletja uprizarjali glasbeno dramo 1’ctrus Dcdacia. Na španskem je bila od 9. do 15. avgusta v mestu San Schastian Semana Grande, dolga vrsta prireditev folklornega značaja. Za Veliko mašo, 15. avgusta, so v Eiche praznovali Fiesta della Asunicion. Ob tej priliki uprizarjajo v cerkvi staro versko dramo. V Barceloni bodo od 23. do 26. septembra imeli tri dni ljudskih slavij z narodnimi plesi in tradicionalnimi bikoborbami. V nedeljo, 23. avgusla, festival slovenske kulture na Repentabru! Dunajski velesejem Letošnji jesenski dunajski velesejem bo v času od 6. do 13. septembra. Za ta sejem je zgradila uprava velesejma severnovzhod-no od dosedanjega velese j emskega prostora v Rotundi še nov razstavni paviljon z razstavno površiino 1.500 m2. Pri ureditvi tega paviljona so bile upoštevane vse praktične izkušnje in želje razstavljalcev in vele-sejemske uprave. Pri letošnjem velesejmu bodo ocenili ureditev razstav posameznih razstavljalcev, ki so se za to tekmovanje prijavili. Posebni ocenjevalni odbor bo presodil ureditev razstav po lepotnih, gospodarskih in še drugih vidikih ter bo nato razdelil nagrade in odlikovanja oziroma priznanja. Letošnji jesenski velesejem bo pokazal v velikem obsegu pri razstavi tekstilij damsko, moško in otroško modo za letošnjo jesen in zimo. Pokazala bo ta razstava naj-arovejši dunajski kroj in vrste blaga, ki so za ta kroj najprimernejše. Ta del razstave bo zanimiv za vse obiskovalce, za one, ki kupujejo obleko in perilo za sebe, kakor tudi za one, ki kupujejo za trgovino. Razstava bo pokazala nadalje nekatere zelo praktične pridobitve pri izdelovanju čevljev tako v obliki kakor tudi v materialu. Vsakoletni jesenski velesejem se odlikuje po veliki izbiri igrač za Miklavža in za božični ter novoletni čas. Od strojev v miniaturi, za katerih pogon so vključeni mali elektromotorji, pa do raznih živali in slikanic, vse bo tu v veliki obilici. Tudi športni del razstave bo izredno bogat in se bodo za ta del razstave gotovo zanimali v veliki meri tudi gostje iz zamejstva. Zlasti nove pridobitve pri izdelovanju smuči in drsalk bodo zanimale vsakega športnika. — Ena glavnih privlačnih delov dunajskega velesejma je razstava pohištva, ki bo letos združevala praktičnost z modernostjo in solidnostjo ter z zmernimi cenami. Oko in srce se bo razveselilo ob bogati razstavi ur, nakita, zlatnine in srebrnine. Pri urah bodo upoštevane predvsem praktične zahteve kupcev. Raznovrstno nakitje ni več samo luksus, to je deloma že spet postalo bistven del obleke, srebrnina pa je praktičen okras tudi navadne kuhinje oziroma obednice. Isto moremo reči tudi o umetninah lin o draguljarstvu ter bižuteriji, katere proizvodi gredo v največjem delu v inozemstvo. Papirna industrija bo na dunajskem velesejmu dobro zastopana po svojih izdelkih. Nadalje pa tudi parfumerija in kozmetika, katere izdelki povečujejo v precejšnji meri avstrijski izvoz. V naj večji meri pa bo na jesenskem velesejmu pokazalo avstrijsko proizvodno im trgovinsko zmogljivost veliko število razstavljenih strojev, motorjev in aparatov. Ni prostora, da bi vse te moderne pridobitve današnje tehnike našteli ali omenili. Vse od najmanjšega stikala pa do velike transformatorske postaje, vse od naijfinej-šega in najpreciznejšega vrtala pa do velike stružnice in ogromnega žerjava ter ba-gerja, vse to bo na jesenskem dunajskem velesejmu. Stroji za pogon, za gradnjo cest, za obdelovanje najraznovrstnejšega uporabnega in stavbenega materiala, prevozna sredstva naj razno vrstnejših oblik ter raznovrstne tehnične novosti, vse to bo izpolnjevalo prostor tehnične razstave. Ravno taka. pa bo mnogovrstna tudi razstava najrazličnejšega orodja ter gradbenega materiala, brzojavnih in telefonskih naprav, radioaparatov in pisarniške opreme. Velik del razstavnega prostora bo na jesenskem velesejmu zavzemala tudi živilska industrija s hladilniki vseh velikosti in kletarskimi ureditvami. — Še večji obseg pa bo imela razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Ta del razstave bo poizkušal pokazati današnje stanje mehanizacije kmetijstva in gozdarstva tako v velikih kmetijskih obratih kakor tudi pri malih in 'srednjih kmetijskih gospodarstvih. Stroj pa se vedno bolj uveljavlja tudi v kuhinji, v gospodinjstvu in v domačem stanovanju, kjer prevzema in olajšuje razna dela ter tako postaja neločljivi prijatelj gospodinje. NeločljM del vsake večje razstave je tudi razstava tehničnih novosti in tehničnih pridobitev zadnjega časa. To je upoštevala tudi uprava dunajskega velesejma in bo ta del razstave na jesenskem velesejmu na Dunaju zanimiv zlasti za lastnike raznih motornih vozili. Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da je gospod komercialni svetnik, dipl.-trg. Max MBOlacber komercialni svetnik, dipl.-trg. L namestnik župana in namestnik predsednika zdraviliške komisije v Vrbi umrl dne 14. avgusta sredi svojega ustvarjajočega dela. Trška občina in zdraviliško ravnateljstvo v Vrbi žalujeta za neumornim podžupanom, ki je gradil za bodočnost in ki je pripomogel zdravilišču s svojo razgledanostjo in delavnostjo do današnjega razcveta, veljave in mednarodnega slovesa. Spomin na njega bo živel trajno v njegovih delih in njegove zasluge za zdravilišče Vrbo ne bodo pozabljene. V globoki žalosti: Za občino Vrbo ob jezeru: 0. Schenner I. r. župan Za zdraviliško komisijo: Vinzenz Pippan l.r. predsednik S Koroškega sejma Težišče in središče Koroškega sejma .postaja vedno bolj lesna razstava. — Na tej razstavi pa se odilkuje predvsem industrija lesovinastiih stavbenih plošč. Saj predstavlja koroška tovrstna industrija 70% celotne avstrijske zmogljivosti. Na Koroškem sejmu se je v tem odlikovalo zlasti podjetje V. LEITGEB. Razstavo tega podjetja so vsi obiskovalci z velikim zanimanjem ogledovali in v tem paviljonu so se obiskovalci radi mudili. — Podjetje Leitgeb je razstavilo letos svoje NOVOSTI, ki so pokazale veliko in vsestransko uporabnost lesovinastih stavbenih plošč. Posebna odlika teh plošč je tudi v njih nizki ceni v primeri z drugimi vrstami doslej uporabljanega stavbenega materiala. Posebno pozornost je na razstavi vzbujala „alu-plošča”, to je lesovinasto-alumini-jasta plošča za kritje streh in pa druga plošča, ki se odlikuje po svoji odpornosti proti različnim kemačnim vplivom in je čudovita tudi po svoji slonokoščeni barvi. — Na razstavi smo videli tudi lep sortiment vseh izdelkov tega žagarskega velepodjetja v Sinči vasi, ki zaposluje 630 delavcev in praznuje letos svoj 70-letmi jubilej. Nad 100.000 obiskovalcev Obisk letošnjega Koroškega velesejma v Celovcu je bil izredno številen, mnogo boljši kakor lansko leto. K temu je pripomoglo deloma izredno ugodno vreme vseh 11 dni velesejma deloma pa gotovo tudi razstava sama, ki je mogla pokazati marsikaj, novega v primeri z lansko razstavo. Že v soboto je doseglo število obiskoval- cev številko 100.000. Sto tisoči obiskovalec je bil 60-letni kmetovalec Josef Plattner iz Sv. Lorenza v Gt. Ta je prejel razne nagrade, ki so jih določila nekatera podjetja za sto tisočega obiskovalca. Ker. pa je bilo nagrad preveč za enega samega srečnika, je velesejčrnska uprava dodelila nagrade še štirim nadaljnim obiskovalcem velesejma. Kakor vsako leto, je vzbudila tudi letos silno zanimanje med Celovčani velesejem-ska tombola, ki je bila na praznik dopoldne. Iz čistega dobička te ljudske prireditve prispeva odbor k olepšavi mesta. V načrtu je obnova spomenikov na Starem trgu in postavitev spomenika ustanovitelju celovškega mesta. Glavni dobitek na tomboli — „Puch-mo-torni roler” — kakor tudi več naslednjih dobitkov so dobili študentje celovških srednjih šol, moško kolo pa osemletni Feliks Miklau. PLEMENSKI SEJEM V ST. VIDU n. Gl. Kor.-štajer. zveza rejcev pšenično-rjavega goveda in deželna zveza koroških svinjerej-cev priredita v četrtek, dne 27. avgusta t. 1. v živinorejski lopi v St. Vidu n. Gl. skupni plemenski sejem. Na plemenski sejem bodo od goveje živine prignane samo ženske živali, predvsem breje telice. — Na svinjskem plemenskem sejmu bodo merjasci in svinje obeh priznanih deželnih pasem. Živali bodo ocenjene na dan pred sejmom popoldne. Pri nakupu telic, ki jih bo imel kupec za pleme v lastnem gospodarstvu, priznava Kmetijska zbornica nabavni prispevek v višini S 400. Ledvični kamni Ledvični kamni, o katerih še danes ne vedo, kaj jih povzroča, so zelo pogosti in prizadevajo bolnikom hude bolečine. Največkrat se pojavijo pri ljudeh srednje starosti, ki se udejstvujejo v določenih poklicih, o katerih sodijo, da povzročajo nagnjenost k tej. bolezni. Nekateri so mnenja, da je za tvorbo ledvičnih kamnov morda iskati vzrok v pitni vodi. Kemične sestavine ledvičnih kamnov so kalcijev oksalat, kalcijev fosfat, sečna kislina itd. Verjetno jih je pripisati kemičnim usedlinam soli, ki se nabirajo v ledvičnih cevčicah. Morda pospešuje nastanek in rast kamnov kak infekcijski ali dražilni' činitelj. Kamni so lahko različne velikosti. Nekateri so tako veliki, da popolnoma zamašijo ledvično čašo, v večini primerov pa so majhni in jih telo brez velikih motenji izloča po naravnih poteh. Klinične manifestacije ledvičnih kamnov so torej odvisne od velikosti posameznih primerkov. Veliki kamni so lahko dolga leta vgnezdeni v ledvicah, ne da bi bolniku prizadajali bolečine. Če pa se tak kamen zaklini v sečevod ter ga zamaši in ne more ne naprej ne nazaj, potem nastopi klasična ledvična kolika. Neznosna bolečina, ki jo povzroča, je tako značilna, da je diagnoza po navadi zelo lahka. Prvi pripomočki za take primere so pomirjevalna sredstva, za radikalno zdravljenje pa se mora bolnik zateči k specialistu. Po navadi je to radikalno zdravljenje ki-rurgični poseg, pri katerem odstranijo kamne in bolnik je začasno spet zdrav. Na žalost pa samo začasno, ker pri operaciji ne odstranijo vzroka bolezni, ki se zato lahko spet ponovi. Da bi to preprečili, svetu- jejo posebne diete in razne terapevtične metode. Zdravnika Artur Butt in Ernest Hauser, ki sta uslužbena pri massachusettskem tehnološkem zavodu, sta {.red kratkim objavila uspehe, ki sta jih dosegla s tako imenovanim encimom jaluronidaza. To sredstvo je pri 18 izmed 20 bolnikov preprečilo nastanek novih kamnov za dobo od 12 do 15 mesecev. Kot smo dejali, je jaluronidaza encim, to je snov, ki povzroča ali pospešuje kemično pretvorbo drugih snovi, ne da bi sama neposredno sodelovala pri tem procesu. Steyr-traktorji na obroke do 12 mesecev. Zahtevajte pojasnila NIEMIEZ & RIEPL kmetijski stroji in popravljalnica VELIKOVEC - VOLKERMARKT Encime najdemo v živalskem in rastlinskem svetu. Omenjena ameriška raziskovalca sta vbrizg,nila ta encim svojim pacientom pod kožo in se pri tem opirala na teorijo, ki je bila sad njiju vztrajnih proučevanj prebivalcev tihomorskih otokov in zahodne Floride, ki zelo nagibajo k ledvičnim kamnom, kar dokazujejo statistike. Ugotovila sta, da koloidne snovi po navadi varujejo človeka pred ledvičnimi kamni in da j,e v seču ljudi, ki nagibajo k tej bolezni, le malo koloidnih snovi. Na to opirata mnenje, da je prav pomanjkanje ko-loidov vzrok za nastanek ledvičnih kamnov. V glolmki žalosti potrti sporočamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod komercialni svetnik, dipl. trg. Max MoBlacher hotelir in posestnik podžupan občine Vrbe ob Vrbskem jezeru umrl dne 14. avgusta 1953 po krajši, težki bolezni v 68. letu starosti. Njegovo požrtvovalno življenje je bilo posvečeno skrbi za družino, blaginji' soljudi in ljubezni do koroške domovine. Pokojnika smo spremljali k večnemu počitku v ponedeljek, dne 17. avgusta 1953, ob 16. uri na pokopališče v Vrbi, kjer smo ga položili v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica je bila brana dne 18. avgusta zjutraj v Marijini cerkvi v Vrbi. V Vrbi, dne 18. avgusta 1953. Maria MoBlacher, soproga; Amulf, Hartwig, Annemarie, otroci; Monika, vnukinja; družine Gunzel, ZoHer, Bohm, Schulz, Strahberger. IfUdite na sorodnike, cz-naftce ut pditdefye v ju^asiavi{i INTEREXPORT - TRST Naše geslo je: Naš kupec — naš gospodar Naše podjetje je eno najboljših tovrstnih podjetij v Trstu. — Zato v vedno večji meri dobivamo naročila za pošiljanje darilnih pošiljk v Jugoslavijo. — Ko se boste odločili, da boste razveselili svojce s pošiljko, obrnite se na naše podjetje. Nekatere cene (v dolarjih) za 1 kg sladkor v kockah 0.24 riž „Brillato” 0.30 kava Santos Extra 1.70 kava Minas la 1.55 poper v zrnu 5.20 kakao 1.20 čaj Ceylon 2.10 čokolada mlečna 1.60 mast svinjska 0.65 olje (posoda 1 1) 1.00 Kolesa Steyr in Puch, šivalni stroji, štedilniki, radioaparati in vsi drugi predmeti. Zastopnik za Avstrijo: Dipl.-ing. LAMBERTMURI, Calovai-KIagenfurt, Viktringer Ring 26, Telef8n43-53 Zahtevajte brezplačne cenike in pojasnila. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM Od 6. - 13. septembra 1953 Moda, luiksus, gospodinjstvo, tehnika, stroji orodje, priprave, — Kmetijska in gozdarska razstava — Razstava o izvozu živine — Mlekarstvo — Čebelarska razstava — Pokušnja vin — Cvetličarska in vrtnarska razstava — živila in poživila URADNA UDELEŽBA IZ ZAMEJSTVA Znižana voznina na železnicah in avtobusih za 25%. — Sejemske izkaznice pri deželnih trgovskih zbornicah, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri prodajalnicah, ki so označene z lepaki. Cene s*na na glava nastavili! To je naša vdika poletna ea>zpcoda{a Vistra in bombažno domače blago 80 cm 1 mtr.......šil. 11.-; 10.-; 8- ROSSBACHER CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Platz KOVAL ■ kurjave pojem zase! Pa tudi stvar zaupanja in to ob pravilnem preračunanju in Specialni izvedbi po stro-kovno-tehničnem podjetju FRANZ BRANDNEGGER Celovec — Klagenfurt, Tarviser Strasse 98 — Tehnični buro Tarvisei; Str. 108. Tel. 40-2-23 RAZPRODAJAMO poletno zalogo po brezkonkurenčnih cenah! NEKAJ PRIMEROV: Damski stezniki ...................................$ 8.20 Damske bluze ......................................S 35.10 Nylon-kopalne obleke...............................Š 50.— Nylon-Lastex kopalne obleke........................š 190.— Damske Macco bluze . . 5 49,— Damski puloverji 100% čista zephir volna, dokler traja zaloga.................................... 5 80,— Otroške igralne hlačke od..........................š 6,— Moške poletne hlačke od............................S 39,— Moške kratke nogavičke la..........................S 9.80 TOVARNIŠKO NOVO MOTORNO KOLO Potuznik, Cclovec-Klagenfurt St. Ruprechter Str. 4. Tel. 35-23. Zamenjam pohištvo za smrekov mizarski les vseh debelin Rudolf SLAMA, Celovec St. Veiter Str. 15. itnrvni—imi i n i ■ t mn umi 1111111111».'; PLAŠČI IZ BALONSKE SVILE I za motoriste in dežni plašči najceneje v strokovni trgovini I/« Tatmann Celovec, Volkcrmarkter Str. 16 ŠOLSKE TORBE NAJCENEJE pri HEGENBART, Klagenfurt, Villacher Strasse 19. K B N O CELOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Do 23. 8.: „Tarzan und das blaue Tal” STADTTHEATER fcmee Celovec - Klagenfurt, Burggasse ob 16., 18. in 20. uri. Od 21. do 24. 8.: „Ehekrieg” Od 25. do 27. 8.: „Tod im Nackcn” Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 22. do 24. 8.: „Heintat-glocken” - Wilderer vom Oberland Od 26. do 27. 8.: „Der Bettel-student” t Globoko užaloščeni' sporočamo žalostno vest, da je ■gospod komerciaBni svetnik, dipi.-trg. Max MoBlacher hotelir, odbornik državne sekcije za tujski promet pri državni zbornici obrtnega gospodarstva, bivši funkcionar sekcije za tujski promet, predsednik strokovne skupine gostinskih podjetij in predsednik strokovne skupine mednarodnih gostinskih podjetij pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva odšel dne 14. avgusta 1953 iz življenja, ki je bilo tako bogato na ddlu. Člani sekcije za tujski promet pri koroški trgovski zbornici stojijo v globoki žalosti ob grobu pokojnega, ki je postal poznan po svojem znanju i-n po sposobnostih ter i[x> svoji neumorni delavnosti ne samo v koroškem tujskem prtometu, ampak tudi v avstrijskem tujskem prometu. Njegovo ime bo ostalo trajno v njegovih delih. Sekcija za tujski promet pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva Strokovna skupina gostinskih podjetij Strokovna skupina mednarodnih gostinskih podjetij Strokovna skupina gostilničarjev in točilnic Če kruh pokušate iz severa in juga, od vzhoda in zapada, Stenimetz-kruh Vam teknil bo najboljše! SimmfM Domači kmečki krufr ZATO ZAHTEVAJO OTROCI IN Sternmetz-zdravilni kruh 1x4i in Stcrnmctz-kmcčki kruh, je najnaravnejši tečni, ČISTI RŽENI KRUH z vitamini ODRASLI SAMO STERNMETZ-KRUH Dobite ga pri trgovcih, v mlekarnah in pri proizvajalcu v pekaCftt in/atl&& CELOVEC, Villacher Strasse in Hauptmann-Hermann-Platz 4 KINttRtfAGEN liMii Kiifter&bV ILL ACH lepe oblike in poceni v veliki izbiri BEUAK Itailenerstr. 1 VELIKA POLETNA RAZPRODAJA oblačila za dame, gospode in otroke WALCHER Celovec, lO.-Oktobcr Str. 2. Lastna delavnica GUMIJEVE REPARATU-RE VSEH VRST - PRODAJA AVTO-GUM. KOLES - TANKANJE Ing. I. PETELN Velikovec — Volkermarkt Klagenfurter Vorstadt NE POZABI, LJUBI OTO! Nekoč je Bismardk, nekega zamejskega diplomata dalje pridržali v razgovoru, nego je ta nameraval. Diplomat je čutil, da je obisk trajal malo predolgo in je vprašal Bismarcka: „Kaj storite, ekscelenca, če kakšen vaš obiskovalec ipredolgo obsedi na svojem stolu?” — „0,” je rekel Bismarck, „za take slučaje sem preskrbel. V takih slučajih pride v sobo moja žena in reče: „Ne pozabi, ljubi Oto, da imaš takoj zdaj avdienco.” — »Izvrstno,” pravi diplomat. „To mora pomagati! V tem se odpro vrata, s prijaznim smehljajem pride v sobo kanclerjeva žena in reče: „Ne pozabi, ljubi Oto, da je takoj zd*aj avdienca.” — Najprej sta se Bismarck in tuji diplomat spogledala, nato pa sta se morala prisrčno smejati. A dolgo diplomat ni več ostal pri kanclerju. ARNUTH V BELJAKU s pMHiafo stvari Capri-rutice, pisane vzorčaste . . . . š 2.50 Naglavne rute, barvaste 75X75 . . . š 6.90 Poletno blago z majhnimi napakami . š 7.50 Lepo blago za obleke..................š 8.80 šantung in piquč, pisano vzorčasto . š 11.80 Zephir-blago, karirasto, pretkano . . . š 9.90 Jopiči z bordurami od.............. Poletne obleke, krasni vzorci, vseh vel. Poletne bluze, enobarvne........... Kopalne obleke, podloženi mako . . . Kopalne obleke, čista volna in Lastex Moške dolge poletne hlače, amerayon 25.- 49,- 19,- 59.- 99.- gabardine............................š 120,— Moške poletne hlače, kratke, amerayon, gabardine............................š 75.— Športni sakoji..........................š 210,— Moške polo-srajcc z zadrgo, vseh vel. š 23.50 Busch-srajce, kariraste, čisti bombaž . . š 35.— Adria-srajce iz la Hiimmerle šantunga š 49.— Deške srajce iz Hiimmerle šantunga . 5 29,80 Kupuite predvsem pri trgovcih, & p ^ ^ List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za e« mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Teltonska Številka uredništva in uprave 43-58.