narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr* «fanez Blefttveig ^ - ■ _ _ I Veljajo za celo leto po posti ♦ • scer 3 fl*. za polleta Te čaj XL sredo 12. oktobra 1853. Lis t 82 Svèt za pomoč ob ognji koliko ima zemlja redi vnih reci, to je: rastlinskega Znano je, v kakošnem revnem stanu so ga- ziveza v sebi, in koliko ga mnogoverstne sïvne naprave o sili ognja po mestih in kmetih. Toda rast line potrebujejo v različnih dôbah svoje tukaj ne bomo govorili od slabih gasivnic, od za 5 od % U 11 WJ A Ji vy M v iJJ V t lil UU kJIUMlll ^ UkJl T II I v ^ v w kasnjene vprege, predin se včasih konji dobé pomanjkanja vode in druzega orodja, ampak od ti ste zmesnjave ljudi pri ognju, ktera večidel nic manj vsaka rastlina potřebuje, kterih pa je manjsi ni, kakor je bila takrat, ko so babilonski maio v zemlji, tedaj se poprej povžijejo kakor ras"* HJ BBM Kar rastlinski živež vtiče, ki se v zemlji najde, bomo tukaj Ie govorili od tistih reci, kterih vec ali turn zidali. Ta zmešnjava izvira vselej iz tega, um^c. ic pu^iavnc rcuivue »ivan »u; gnjun ker vsak le hoče takrat zapovedovati, bogati pa (Stickstoff) , fosforna kislina (Phosphorsáure) druge. Te poglavne redivne stvari so: gnjilic noben , eden je druzemu na poti. Gláv manjka bi dobro zapovedovale, in delaveov, ki bi po ukazih v lepem redu delali. ki teh j ^ i u o i u i it U i\ i o i i u u iiuojjiiui oaui j j pepélik (potašelj ali kali), apnica (Kalkerde) in loj ni ca ali mastna zemlja (Talkerde). ve Se .. „ .v^™ v.^«... da te stvari se v zemlji ne najdejo čiste ali Vse to bi lahko drugač bilo, ako bi se tudi same po sebi, ampak v različnih zvezâh, toda to __1 ___v 1 '11 • . V • 1 1 ^ « v 1 1 r J V1 • Vit » 1 * r ! pri nas ta reč tako osnovala , kakor je večidel po nič ne dé za naše deželi na Franco skem in v S va je i. Dunajski časnik „Presse" naznanja ondašnjo napravo, ki v tem obstojí, da vsaka sosestea ali občina ima svojo gasivno kompanijo. V to kom panijo se zapišejo vsi mlajši in močnejši fantje in možje soseske. Soseskini možje se pogovoré z do tično gosposko , da izvolijo enega izmed sebe ve čidel zidarskega ali tesarskega stanu ali scer za stopnega moža za glavarja gasivne kompanije. On osnova po tem vse naprave, ki so potrebne, premisljevanje, da le včmo 5 da so poglavni rastlinski živež. Gnjilic je glavár vsih; on je naj imenitniši del gnjilovce ali tako imenovane dobre, černe par stí (humus) ; on izvira iz sparstenenih rastlin in ž i vais kili ostanjkov, ki so po gnoji ali na kakošno drugo vižo v zemljo prišli. Fosforna kislina, pepélik, apnica in 1 o j n i c a izvirajo iz razpadenih in sparstenenih kam nov, iz kterih zemljiše obstojí ali ki so kakor koli kterim bo gotova družba sv. Floriana rada kaj pri- na «mljiše prineseni bili. pomogla. Vsak mesec se enkrat zbere ta koin- Teska rec je zvediti : koliko je teh stvari v panija in se vadi z gasivnim orodjem. Cela kompa- zemlji; toliko pa so vendar gotove skusnje ucile nija je pa razdeljena v več manjsih trúm; vsaka <*a naj manj je gnjilca in fosforne kisline pepélika pa, apnice in lojnice je 5krat do 5 ? truma ima enega vodnika. Naj bolj čversti trumi HftH HH ■■ Bta ? se izroci gasivnica in opravila z njo trumi, ki obstojí iz zidarjev, tesarjev ali druzih zvedenih rokodelcov , so izročene lojtre, sek i re lOkrat več. Gnjilic in fosforna kislina sta tedaj perva,kte na m drugo orodje pitém ali izmolzenem zemlj manj k 9 iz poslopij blago, otroke, živino, in jih varje, truma bolj slabih in plašljivih pomočnikov po daj a vodo, nabira več potrebnih škafov, odstraňuje tretja truma spravlja To si imamo dobro zapomniti, da bomo zapopadli pesanje zemlj Če poprašamo na daljnem preiskovanj nepotrebne zijale itd. Vse to se da v vsaki soseski lahko napraviti in kadar se nesreća primeri, že vsak vé, kaj je njegovo opravilo. V se gré potem v lepem redu, pa imaj i: koliko različne rastlíně ravňo imenovanih reci v sebi? nam možje, kteri znajo rastline v njih ob stojné dele krojevati, povejo da gnjilca-fosforne-pepélika-apnenice křemen a ? ker gasivna kompanija ima glavo, po kteri se vse obnaša. Kakor se pa sedaj večidel pri ognju ravna privrè scer veliko ljudi skup, pa večidel vsi brez glave. kisline lojnice: smereka (80 let stara) ima bukev (100 let stara) 3 4 2 4 */4 funt ima Naj bi duhovni gospodje na dezeli, župani in soseskini možje ta svet prevdarili in tako lahko Seno in otava ima Pšenica zrela (zer 5 14 1 6 i'/* 17 8 1 20 55 r> napravo s podporo dotične gosposke v djanje vpeljali ! Rež zrela nje in slama) ima 10 Zakaj in kako se zemlja iznije in izmolze (Dalje.) Preden se hoče kaj gotovega povedati ta se zemljise izpije 5 zakaj in izmolze, se mora vediti 5 Ječmen, zrel Ovès, zrel Grah, zrel Krompir, zrel Pesa. zrela . Detelja v cvetji 9 11 10 21 16 18 20 4' * 12 U 4 5'/2 7 i 2 7 11 22 21 20 3 37, 1 ' / 4 O 4 7* 16 11 7 20 20 18 20 21 2 3 2 2 55 55 r> 55 n 55 55 55 Iz tega je očitno, kako nekteri sadeži veliko (sovražnik žen"), Í7T7zodétrjg (konjovezač), Qwoxolov VIU pil^VI ^ WW Če še eno stopnjo dalje storimo in prašamo ljenje Heraklovo lepa prestara basin pred možé, kteri so obstojné dele rastlin preiskavali v stavljajoča ideal človečje popolnosti v zmi- različnih dobah njih rasti, bomo zvedili, da za do- slu heroiškega veka, posvećeno sreči ljudi delanje semena se naj več gnjilca in fosforne ki- nad vsimi drugimi srečami lastnega svojega sline potřebuje; v per ji in ste bi ih je naj več roda. apnice, lojnice inpepélika, v travah in žitu tudi kremena; naj več pepélika (potašelja) je pa v krit, ravno tako se težko razjasniti dá italski in krompirji, pesi in druzih mesnatih koreninah. Do- rimski. Kakor je gerski Herakles v globoko tèmo za 111 U III Uli J I ^ J/M AX VI à ULCilftl lliVUUU Vlil IA V JL V 111 U 1* Vř kler so rastline mlade, so bogatejši gnjilca in fos- Rimski pisatelji izpeljujejo častje Herkulovo iz forne kisline, kakor bolj stare; te pa imajo spet več une dobe, kadar je v zapadu Gerionovo govedo odpe gnjilca iz omenjene kisline v sebi, kakor po pol ljal 9 čez Alpe v Italio přišel, in zlodejnega tolovaja noma zrele. Mlade rastline imajo za tega voljo Ka ka umořil. V spomin te zgodbe mu je Evander vec živeža v sebi, kakor stare. Kadar rastlina božjo čast skazal (Servius ad Aen. VIII, 51. 269.) Na te- cvetè in zoreti začenja, se gnjilic in fosforna ki- melj te povesti, ktera pa pred historisko kritiko slina potegneta v cvet, pozneje v seme, in od tod ne obveljá, so poznejí Rimljani mislili, da je slavni pride, da obožajo potem korenike, stébla in perje, italski Herkul gerški junak, in da je njegovo ime V zemljo ne gré nič nazaj, kar je rastlina enkrat Herakles samo latinski v se vzela. spre menil. Ali že kritiški basnoslovci Hartuns: (Relig. der 9 organ v Herkules Po zvedbi teh skušinj in preiskav si bomo pri- Homer li. 21. itd.) jn oštroumni Heffter (Jahns Jahrbuch. zadjali razložiti opesevanje zemljiš. (Dalje sledi). 1831, Seite 442 itd.) sta sumnjo in dvombo izgovorila. ali j res talski Herkul gerške © izvira. in ali ni Starozgodovinski pomenki morebiti g e r s k junak 9 namesto staroitalskeg Kakšno božanstvo je Hercules Saxamus? Herk Razlozil Vavorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« stopil. Ta sumnja je pravična in dobi svoje poterjenje po ti okoliščini, da tudi Etruski so imeli božanstvo (glej »Nork Etym. symb. myth. Real. Wôrterb L 161.«) Priimena m s k Herk so bila D Fid in S Naj se uceni trudij castj staro italskega in rimske Herkula razjasniti, konči tako Za basnoslovca ni težjega posla, kakor je izpra- světlo, kakor nam je gori hvalj Ottf. Billler gerške ěevanje basni Herkulove. Že obširni njeni obsezek in zapopadek delata starinoslovcu veliko truda. Vsi izo- sveta, cela okolica srednjega razlozil. Nam za razla ganje našega božanstva druže ni treba, kakor dokazati, da je H e r k u l tudi kot s o 1 n č n o starega braženi narodi morja tje do serca europinega pripovedujejo od Her božanst t bil v Ce točnih dokazov isčemo, najdemo, da so Rim kulovih del, čudežev in potovanj ; kako delječ so stari 1 ja ni zares Herkula kot solnčno bočanstvo ča-narodi solncno pot poznali, tako delječ se pozna Her- etili; to nam priča Makrobi (Satur. 1. 20.), to Eazebi kulovo ime in se najde njegovo častje. Njegovi sledi (P.E.lib. III. str. 1 /£.), astronomisko razlaganje Her- se uajdejo v zemlji Hiperborejev, poznán je kraj libijskega pobožja in v daíjnem zapadu so stali njegovi stebri, kakor tudi v skrivnem iztoku šumijo zviri bas-niške zgodovine njegove. kulovega mytha odobravajo E ra thoste n, The on, Ma nil i in Hygin. Tudi izpraševavci novejših časov, ka kor Anglež Payne K n i ht, Kreuzer (Symbol II. 213. 244.) in visokoučeni Nork (Real Wôrt. Stuttgart Ali ze gerski spisovatelji so rekli, kakor postavim 1843 II. fí. II. Lief. str. 101 itd.) Dio dor (IV. 8.), da je razjašnjenje Herkulove basni Bolnčno božanstvo. &vgscpixtov imajo Herkula teško nedosezno. Naj stariši pisani izvirnik za častje gerskega je Homer, to a xlúog Kreuzer ime „Herakles" izvaja z a od 5? Verklàrer der Erdeu. H e r k u 1 a ali kakor Gerki pišejo čeravno v ze „He r a k 1 a", pred Homerom se zlomki te basni najdejo Pa zakaj bi tako dalječ sli po korenike za raz- He rkol e-t a 75). (glej o tem knjigo »Biblioth. der alt. Lit. und Kunst« II. Homerov Herakles pa ni dalje svojega delovanja razširil, kakor čez Hellas, in ni dalje přišel, kakor laganje staroitalskega (etruskega ker so nam latinski pisatelji domačo prav či s to s loven sko besedo obranili. Rosinus (Disser. Isag. 3. 75.) piše: „Hercules osce significat montem torrefactum^ do Ilia. V drugi obliki in v inačišem oblačilu, kakor tudi z drugim orožjem se V ze najde pri Pisan dru (glej »Suidas« pod besedo Pisander Ileyne Obs. ad Appol. 162), kteri He rak la v sideriške (z vezdne) razmere stavlja. Preobširno bi bilo vse pravlice o gerškem Heraklu pobirati o njego veni rojstvu, življenju in smerti. Komur je mar, naj jih bere pri Homeru (Ilias XIV. 250. 323. XIX. 98. Odiss. XI. 266. 620. XXI. 25. 36. itd.), prj A p o 1- 1 o dor u (II 5. 10. itd.), priDiodoru (IV. 27.) indru- erških pisateljih. Že zgodaj najdemo, da je Hera Herkul po oskem pomenu z g orel i dimo na pervi pogled, da je herkol kol bre„r Ali ne vihor k o 1, gor-o se večkrat v slavjanskih na-rečjih spremenva v e\ tako Zagorski Horvati pravijo geri namest gori, ravno tako Slovenci Prekmurci i* Samoglasnik 9 primeri tudi način izgovarjanja Hervat in Horvaî, lehek in lohek. Herkulje tedaj nekaj zherelega zh or el ega zgorelega. Novosiovenski rabil v starih časih zmiraj kot se je in še dandanašnji se gih or ft kl es bozansko častenje dobil, in naj imenitniši njegov tempel je bil v Buri v Ahaji, v kterem je tudi poseben orakel imel (Pausan VU. 25. 6.), in se za tega voljo tudi zval fxávng. Po raznih tempelnih in opravilih je imel razna priimena ; kakor fisXá^7rvyog (černoritnik), ixiaoyvvrig rabi po kranskih in koroških planinah blizo meje italske in pri bratihCehih,—na priliko: hara namesto gara gora, česk. hora, hovob na Koroškem golob itd. Zavoljo koncnice na ol in ul primeri verhol, mozol 5 lz glagola lie re ti, li ore ti, go re ti se napravlja priinie herko horko gorko. Pis metulj itd. Tako smo V ze čuli > da beseda herna je 1) most m ali kar m mest pomenila v sabinskem jeziku: pecino (Sermus ad in pa oziravno m Aen. VIL 684); ker pa ste besedi gore ti in gora iz stati morate neposrednje skupej ene korenike, tako ste si tudi hereti in herna v kak od imena 7 v porodnosti in ste dobile izvirni svoj pojem Z i va ta- nom posta vljei da srne razun vejice (coma) samo kak predlog, 12____~____•______i • • « • • v. - d i vn i k, in k večjemu ime prilog vmes biti kd v ega častja, ktero božanstvo je bilo ednako božanstvu ognja (gorenja) io gor fT P gol. taljanskem in francoskem jeziku ne g pravilo veljá razun vseh slavjanskih tudi v Kteri europejski jezik ima koreniko za italskega ljivost stavka) > in povišuje zelo razum Herkula razun slavjanskega? Jezikoslovci povejte nam. Tako že beseda kaže. da je Herkul bilo božanstvo h e- 2) Okrajš b m m S itd. ne smejo nobenega stavka i te n e > r en ja borenja go r e nj a lučno solnčno se v druzih božanstvo. (Dalje sledi.) ti. Ravno tako janskih narečjih nikjer ne najde da bi se kak sta vek začel s pomoćnim glagolom 9 m 9 s i 9 J 9 na priliko ne m g d Drobtinca iz slovenske slovnice 9 temoč t dil sim g a. (Tega pravila se je tudi rajni V derzal Ker slovenski jezik na vse straní napreduje samo da ne dosledno) treba , da se ravnamo v vsih rečéh po pravilih narodskemu vgodnih. 9 9 je duhu Prevdarite vse 9 dobrega poprimite se! Cigale Kratkočasnice Sledeči nemški izrek : Wenn man im Herbst die falben Baume ansieht En kmet je že veliko dnarja izdajal za svojega » 9 die vor Kurzem noch so herrlich griinten, so wird man sina, ki je veliko let v solo hodil, pa se ni nič naučil. gewohnlich von einer gewissen Wehmuth befallen sich deren Grund erklàren zu konnen j jedoch dariiber nach, so wird class sie aus der Erinnerung lichkeit entspringt", — 9 ohne denkt man man sich bald uberzeugen, an die eigene Vergâng- „Oh, koliko krav zdihne žalostni oče me ze košta sam ta osel!" oglasi : Jur Oče 5) kaj Oče kliče oče svojega sina. Jurče se pa si?" Jurče: „pod streho" » kaj pa delas Jurče • V » ni c CL pa je bi marsikteri slovenski pisatelj na priliko (tu ne gré za posamne besede, timoč za red, po kterem sledi ena za drus: brat tvoj?" Jurče : „tudi tukaj". Oče: „kaj pa on delà?" Jurce m p o m a g přestavil takole : Kadar člověk na jesen rumenkasto drevje pogleda ktero je malo popred se tako čversto zelenelo, ga navadno neka otožnost obhaja, brez da bi za njen vzrok » Novičar iz slavenskih krajev lz Siska 4. okt. Fr. B. Bral sim v 79. listu vedel ča I . „Novic", da 9 ako pa o tem pomisli, se bode kmalo prepri- da tudi pri nas nič bolj • V • ni. bo 9 kar da ta otožnost odtod izvira, ker se svoje lastne so cc minljivosti spomni če , prosti vsake prevzetnosti, hoćemo Ali većini v Terstu žitna kupćija zaostaja , povém vam, Poldrugi mesec parobrodi in iadje z žitom k nam prišli septembra so odrinili trije od Zemuna prek zadnji perve dní Sisku, pa eden za drugem so opesali na premajhni vodi. podvreči se, našli bomo, da tako ni vse prav; zakaj Tergovina naša je pa to nadlogo kmalo prerajtala in Hervat ali Serb, Ceh, Poljak in Rus bi v omenjenem je ceno žita od tedna do tedna počasi dražila, kakor so besede Za dokaz in izgled * naj sledi tu dotična prestava v hervaškem in českem narečji. Přejel sem jo od zve-denih mož. Po hervaško: „Kad čoviek u jesen pogleda po- se zaloge v magazinih pomanjševale. Tako delječ je pri slo, da so Ljubljančani s t P malo imamo da kor uze že po 5 danas spod 3 do 5 ktere pae 20 kr. plačevali in ni kupiti. Na lanski j m so m olarji in kupci iz mnogih krajev tudi dobro žutiela derva, koja su se jos prie mala tako krasno ze- ceno dovolili, zadnja je bila 2 30 kr. do 2 fl. 36 kr lenila: obuzima »a navadno nieka tuga, o kojoj si nezna ker ga je pomanjkal veljá sedaj 2 40 kr O ? dat razloga ; nu razmišljajući o tom, osviedočit će se do (zob) kterega so granicarji mala 9 da mu tuga ta izvira odtuia, što se sietja via- ima še navadno ceno od 1 štite svoje prošastnosti cc okoli Siska dovelj přidělali . 40 do 1 fl. 50 kr. vagan Pisma iz Banata od srednje letine ondi govoré, za- 9 Po česko: „Když pohledneme na podzimna sež- stran dobrote žita pa zlo tožijo v primeri z lansko de loutlć stromy, kteréž nedávno ještě pěkně se zelenaly, belostjo žerna. Kupca je pa le vendar toliko doli 9 da podá na nás obyčejně tesknota, jejiž příčiny neumíme eden druzega draži. Samo za ovès malo poprasujejo sobě vysvětliti ; však když o tom přemyslíme, pře- zatorej ga kmetje ponujajo po niski ceni in na dobro mero i svědčíme se brzo, že tesknota tato pochází jediné z při- ker ga niso še nikdar toliko in tako lepega přidělali _________" ^ •— ~ ,,™:___rvt *nir^i; ««« «r ..îr^r^o/i;v» nnrnvl^u pomenutí, ze jsme sami pomíjející". (Ravno po tem redu slede besede v poljski in ruski prestavi). Po slovensko bode torej najberžeje bolje tako Plia Okoli nas terganje v vinogradih živo opravljajo, in ka- ktera bo zraven tergatve mnogo obrajtana slivovka iz kctlov Obe pijaci ste tukaj verlo čislane 9 5) Kadar člověk na jesen pogleda rumenkasto drevje, pa letos boljši in bolj za kupčijo, Vam bom drugo pot ktero je malo popred še tako čversto zelenelo, obhaja naznanil. Z Bogom ga navadno neka otožnost, in on sam si névé povedati zakaj : i z Krajna oktobra L Z veseljem nazna ali če nekoliko pomisli, uveril se bode kmalo, njamo, da naš slavni roják profesor Anton Haj 9 ki da ta otožnost njegova izvira odtod, ker se spomni, da je nedavnej na Dunaji umerl, tudi v zadnjih urah svoje tudi on minljiv". jega življenja ni pozabil rojstnega kraja. Oporočil je Pravila iz tega posnete (da ne omenim čisto ne- namreč 400 fl. Krajnskemu mestu, da se iz tega dnarja slavjanskega „brez da ogniti) so sledeče: « 9 kteresra se je večidel lahko nov vodnják (štirna) napi Rajnki je dobro poznal *) Koliko pretelitovanja je bilo treba, da so geologi do vulka- niške theorie prišli, in kako blizo je bila starim narodom! Gora in goreti kako naravna sta oba poj em a (Begrifte) ! potrebo vode v visocem Krajnu, in si je s tem darom lep spominek v svojem rojstnem kraji postavil. Napravili bom tom 9 menda ta vodnjak na zgornjem kraji mesta za Skur in ga imenovali njemu v spomin „Hajnetovo štiruoi( Kdo nam bode enkrat filozofi o slavenskega jezika spisal ? Pis. Iz Ljublj Ze večkrat smo omeni pohvalo častitega odbornika krajnske kmetijske družbe gosp. Ferd. Schmidta v Siški, kako lepo si vseskoz izvoljen je bil namrec 7. dan t. m. za leto 1854 za prizadeva za povzdigo domaće sadjoreje. Te dní smo vikšega rektorja (rector magníficus) Dunajskega Na Dunaji so ponoći 7• t. m. spet repato spet priložnost imeli viditi 30 žlahnih jabelćnih ple- vzeučilisča. men ki jih prideluje na svojem vertu. Ne omenimo pa zvezdo zapazili v zvezdji leva. Na Horvaskem jo sii u u ^ ni j i li j/uuviujv u« ^ f v F v v ■■■v v f " ' - -v, v--1------ * — * ---j - — ■ — w — ~ - - — ^ — ^ j ~ toga zatega voljo, da bi gosp. Schmidt-a hvalili, ker vinska letina dobra, na Ogerskem okoli Bude pa se dobro vémo, da on hvale ne iše, ampak lezato, da po- veliko bolji; kjer so ga lani přidělali le 5 do 6 veden, kažemo sadjorejcom pot, kamor naj se obernejo i ako želé: ga je letos 30 do 40. Cerkev v Maria-Celji bo spomladi cepičev (Propfreiser) žlahnih jabelk gosp, Schmidt jih iz serca rad vsakemu brez krajcarja življenja matere božje. podaruje in kar sam dobrega ima, privosi tudi drugim. slavni profesor Ender izmalal al fresko s podobami iz V Sicílií je letos prepove Na Francoskem dano kostanj iz dezele prodajati. Ima pa: cesarja Aleksandra, r am b urj a (liberno) se pričakuje prepoved, da se žito ne bo smelo iz de-angleškega bahaskega, kalvilarja belega zimskega, žele prodajati, ker se vlada boji, da bi ga preveć na W _ « V m % mm AA 1 v • V 1 fl • • • 1 • fl turskega, rudečega jesenskega, belega augustnega, Bru- Anglesko ne slo, kjer gajim zlo manjka. Na Fran selskega, tulpnega kardinala, rožćarja virgin- cos kem so vsi vojaski odpusenci v službo poklicani. skega, Sofijnega sladkega > princesnika zlahnega, Francozi bojo nek svojo armado v Rimu pomnožili za Slavni naravoslovec A rag o je v Parizu nanshajslerja sladkega, pepinca Kerinovega, kos- 8000 moz. mača Maskonovega , muškatnega , Berlinskega, Fokso- umerl. Do 29. p. m. še sultan ni vojske Rusom na vega pisanega, belega antilskega karpentinskega, Mont povedal in je po vojski hrepenečo stranko s tem za toliko bronskega , rujavega jesenskega, slavnega (Triumph) R. časa pomiril, da se še zvé , kaj so v O lom u eu sklenili. belega plošnjatega poletnega, in ěpitalskega, mešanc- V Carigradu delajo noc in dan kaime (banknote), kte-garja zlahnega, ?Tervavega, zamurčka, gulderlína rih je že za veliko milionov izdanih. Časnik „Cas" pravi, nemškega itd. 5 Ljubljane♦ Na svetu ni nič popolnoma! Tega smo se vnovič prepričali te dní, ko smo za gotovo zve- dili 9 da tišti gospod pod 9 Ljubljano, od kterega je naen-da zna vse ozdraviti, kar mu pod roko 9 krat hrup vstal pride, je mojstra našel, kteri ga bo še le poduči] kako ima po pravilih anatomije ude bolnih ljudi gladiti, da bo svojo reč bolje opravljali Bil je ta novi moj-ster že pri ćudodelnemu zdravniku pod Ljubljano, ki ga je z veliko hvaležnostjo sprejel in obdařil za přijeto pod-učenje. Ti mojster, ki je pa že opustil svojo umetnost v kteri je nekdaj slovél v Gradcu, sedaj služi za his— nega inspektorja tukej v Ljubljani. Sic transit gloria munđi! Ali po slovenskem pregovoru: Vsako čudo Ie za tri dní ! Tudi gospod pod Ljubljano se bo kmalo uveril in ljudjé bojo kmalo spregledali, da čudežev delati ni dano 9 nobenemu člověku 9 da nobeno zdravilo ni in ne more kdor hoće ozdravljati, se mora biti za vse bolezni, in da za zdravnika popolnoma izučiti, scer je le mojster-skaza, tako dolgo terpi 9 kakor sneg po kterega cast in hvala mladi. — Sledeči štirje novi učeniki pridejo na Ljublj. gimnazij : gosp. dr. M i t e i s iz Heba, gosp. dr. S ch w a r z iz Opavě, gosp. dr, Reichel iz Gradca, gosp. Kozén iz Celja. Iz Ljubljane pa gré gosp. Pa vši é v Heb gosp. S m olej v Opavo. Tudi 2 mladi zamurkinji pridite iz Afrike v Ljubljano k nunam v šolo; gosp. provikar Knobleher ju je na svojem misionstvu kupil in ju pošlje po Schonbrunskem vertnarju Hruš katu v Ljubljano. Novičar iz mnogih krajev Po cesarskem ukazu od 2. oktobra, veljavnem za vse cešarske dežele, imajo tište postave, ki so judom noter do leta 1848 t si pridobit pravice vnovič moč kak mej P zadobiti noter do ti etega casa, da se bojo sploh deržavljanske pravícejudov dokoneno vstanovile. Kdor si je pa dosihmal se postavno \ posest pridobil, tega ne zadeva ta postava f V • 1 i t # A « ___ visjem dovoljenju se ima iz Daim három (Zwieback) naloženih ladij v Cer nog dati Po naj ladij s šu- po 9 kjer se bo ti kruh razdelil med tište kraje revne 9 je pomanjkanja živeža naj veči. Po Cernogo cesarskem sklepu pride mlajsi brat Njih veličanstva, voj voda Karl Ludevik za general-guvernerja v Galicii Gosp. profesor dr. Mik je na vseučilišču Dunajském naj veči čast dosegel, ki se doseći dá da je rusovska armada reko Donavo po vsih krajih tako zagradila in z vojaki tako obsedla , da bi bila strašna prederznost, ako bi Turki hotli nad te posadke planiti. Preden pa Turki vojsko začenjajo zoper nevernike (ne-vernik jim je vsak, ki ni njih vére), razpostavijo po stari navadi kervavi barjak ali bandero profeta Mahom eda nad Sofijno mošejo (^cerkev). Ko je to bandero razpostavljeno, mora vsak, kdor le je v stanu orožje nositi, na vojsko iti. Moritev nevernikov jim je takrat posvećena reč. Ce pride tabart h vojski, bojo mufti (duhovni) po vsih cerkvah oklicevali, da profetovo ban dero tabart le Ruse zadeva, ker le z Rusom bo voj ska 9 če bo 9 ne pa z drugimi ljudstvi. Tako je za gotovo pisal nek poslanec iz Carigrada. Sliši se 9 da je rusovski car pripravljen nekoliko odjenjati od svojih ter jatev 9 ker se ne vé 9 kaj angleška in franeoska vlada mislite storiti. Oranje Marka (Serbska narodna.) Vino pije mi Kralj Marko In ž njim stara majka Jevrozina Ino kadar se napista vina, Majka Marku jame besediti : Dragi sinko, o Kraljević Marko Pusti sinko, pusti bojevanje, Ker ne bode dobra ti přineslo , Sitno je že meni stari majki i 91 91 91 Vse kervave spirati haljine ; Bolj da vzameš ralo in volíce Ino orješ berda in doline , „Seješ, sinko! belico pšenico, Ino živiš mene ino sebe"'. 91 91 11 91 Pa ubogal rad je Marko majko On vzame ralo in voliče, Pa orje berda doline Ampak ceste carove on orje Pridejo pa Turci janičari, Nosij ter tri tovore blaga Govorijo Kralj • f Marku 11 1111 More *) Marko, ceste nam ne orji.Kt More Turci, ne teptajte oranja r> 1111 More Marko, ceste nam ne orji More Turci, ne teptajte oranja ruu ?a ruu Kadar se je Marku dovolj zdelo Dvigne Marko ralo in volove Ter pobije Turke janičare , 1 Pa tri tovore bla » Jih odnese svojej starej majki To sim tebi danes izoral bilct 91 * * *) Zabavljiv primek.