Št. 83. V Gorici, duo, 10. oktobra 1900. Letnik II. l/.haja vsak torek in sol><»t<> v ti'dnu dIi II. mi ptvdpoldiH' za incsto tcr oh X. uri |><•|j(jI«Ijh* za dcžclo. Stum1 |)o posti pi-fji'niiin ali v Gorici na doin pošiljan cololetno H K., polJi'tno -i K. in oHrlh'tno '1 K. I'rodaja st' v Gorki v tol>akarnali Schwarz v Solskih nlicah in .1 «' I- Irrsitz v Nunskih iilicali po S vin. GORICA (Zjutntnje i/danjc.) Uretliiištvo in upruvništro se nahajata v «Narod ni I iskarni», uJica Wtturini h. st. y. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniStyo «Gorier». Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako ac liskajo 1-krat po 10 vin., 2-krat po 1.4 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. ^v^tj^Mmnj Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Interpelacija posl. dr. Gregorčiča in tovarišev na Nje- govo Prevzvisenost gosp. ministerskega predsednika, grofa T h u n a kut voditelja niinisterstva notranjih poslov, v zadevi zapostavljanja slovenskega prebivalstva v ok raj u in mestu goriškem, po c. kr. okrajni oblasti. (l)ulj.'.) Vsakdo, ki no pozna onemoglosti c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici nasproti zahtevain italijauske narodne stranke, hi bil tnislil, da c. kr. okrajna oblast bode imela nasproti takenui poslopju in taki dvojni svečanosti vsaj toliko spoštovanja, kakor ga izkazuje italijanskim glumačem iz kraljestva, kadar se prekucujejo na ulici. — Ali to so ni zgodilo. Na izrocno zahtevanje pri slavnosti navzočih dobrot- nikov društva ter roditeljev šolskih otrok so jo razobosila ob začetku svečanosti in za čas njenega trajanja poleg drago- cene državne zastave tudi slovcnska tro- bojnica (belo-modro-rudeča), katora jo visola v sprednjo dvorišče šolskega po- slopja na zasebno društveno lastnino in katora jo imela pričati, da cesarsko slav- no.st so Slovenci prirodili tor cosarski spomenik Slovenci zgradili. Slovenei itnajo navado, da ko ob- liajajo domoljubno in dinastiene slavno- nosti, razobešajo pol eg državne zastavo vedno tudi narodno trobojnico, da so spričajo kot zvosti Avstrijci in ob onorn kot Slovenci. Tej stari navadi ostali so zvosti tudi v torn slučaju. Voditelji in zastopniki radikalnih Italijanov v Gorici so razobosili ob co- sarski slavnosti dne 2. decembra sarno belo-modro z a s I a v o, katero č a- s t i j o kot z n a k „ i t a 1 i j a n s k o g a značaja go risk eg a mes ta"1 („Gorizia ilaliana") — brez vsako črno-rumene primesi. Na glavnem trgu goriskega mesta jo plapolala tisti dan narodna trobojnica, katora nosi barve zunanjib držav (Oger- ske in Italijo) na javnem prostoru. T i o k o 1 i š č i n i n i s t a ž a I i 1 i g o s p o d o v višjili koniisarjov in voditelja c. k v. o k r a j n o g a glavarstva; a isti gospodjo so bili i/. sobe radi sleven- skib zaslav, ki so bilo razobešene na rSolskem domu" in drugod po mostu. Kornaj je bilo videti trobojnico na „Šol- skom domu'', žo so prikaže redar v bisi ter zahteva, naj so odstrani. Drustoni odbornik dr. Aloksij Hojic odvrne, da so to zgodi, ko noba svecanost, kar bo najkasneje v pol uri. Med tern, ko so jo v novo sezida- ttem in novo blagoslovljonem šolskcm poslopju, katoro nosi na coin v zlatih ^'kah, napis „Solski Dour' ki sojo zgradil v spoinin öü-lotnoga vladanja Njogovoga y^liOanstva cosarja Franca Jožofa I., vr- s'la cesarska slavnost ob mnogostevilni U(ieležbi šolsko inlado/i, njenih roditoljov ter' dobrutnikov drustva, so prikažo na Vl'Htih slavnostne dvorane policijski oli- ^'jal Kratky s še drugiin uradnikom in sUritni rodarji tor zahtova od drustvenoga n^(-ilnika z oblastnim zapovedujočim gla- ^9*^) uaj da odstraniti slovonsko zastavo, 1 j« visela v sprodnje dvoriščo iz okna ^o.sto natlačone dvorane. Načolnik ga opozori, da to ni mo- ^očo prod koncoin slavnosti, kor jo dvo- j*Hna gosto naUačuiia od innožine otrok. /*u to nui uradnik z odurnim glasom vrže J obraz razžaljivo, ker neresnično trditev, °a niu je bilo že pred slavnostio ukazano bneti zastavo. iJiisotnost cesarskoga .svetnika in ^ ki1. okrajnoga ^olskega nadzornika v nitormi, posrodovanjedoželnoga poslanca ¦ Aloksija Hojica, dostojanstvo načel- ^^1 ' ki jo kot državni poslanoc in do- "'inega glavarja namostnik policijskoinu leiJHlu Kratkomu osebuo znan, ni nič l"°.tlmgu|Uj ker c kr obl.lst j0 sluiu pod ^u!rlsk°111 italijanskoga radikalstva, in od vi,ani ojii}i; ki so dali nalog, se jo oči- mno nameraval Skandal. ne Načelniku ni proostajalo drugoga, v 80 da Je us(,avil slavnostno govornico Pos]6^' ,S°vora, kateri so prej pazljivo iusuli otroci in navzoči odrasli, da je slavnost sploli ustavil tor prosil prisolnc;, naj zapustö dvorano, da bo mogoce iz- vršiti povoljo policijo tor snoti zastavo, ob kateri so izpodtika. Ko jo načolnik to naznanil in so je prikazal uniforniovani'c z n^Jarji na vratib, z namenom, da bi stopil v dvo- rano, jo uplivalo to noizmcrno. Otroci so vreseali in jokali. odrasli so zmirjali in kloli vlado, ki je vslod srarnotne ka- pitulacijo prod irredento brozsrcno po- kvarila njini in otrokorn slavnost, katere so se ze dolgo voselili in pripravljali nanjo. — Ljudje so bili zbogani in prostra- šeni, da bi bili labko nastali najhujši nasledki. En.'i učiteljica jo padla v ii(»za- vost, drugo so jokalo; ona deklica jo padla na tla in jo bila poliojona ; vse so so guetle k vratom ter drlo vpijočt; in prepadenega obraza na ulico, kjor jih je sprojelo zbrano občinstvo „avite colture" z vpiLjem in porogljivim ploskanjem rok, ne da bi se bil voliki u.iil'orinovanoc za to kaj zmonil, ker njoiiiu ni bilo pri srcu, kako bi varoval olroko, ampak slo- vonsko zastavo. Mnogo deklic in nekatero učiteljice so ležale bolne vos clan vslod proslrašonoga strabu in zdražbo ; drugo so tozilo so drugi dan, da jib glava boli; nekatere niti niso inoglo iti v šolo. Odrasli so besneli radi i'rivolnoga nastopa policijskoga uradnika in radi nar(Hlb(i, katoi'o je sklonila c. kr. okrajna oblast v pri log irredenli. 1'olni gnjeva radi žaljenja in ponižovanja Slov(Micev s loin, da so jo dala silovito odstraniti njib trobojnica v|irico Italijanov, ki so so zbrali na ulici vslod prihoda [tolicijo, so odstrani I i avstrijsko zastavo z okna tor so jo botoli vreci na tla. Nacelniku in drugiin navzočirn gospodom se je posre- čilo, da so s prijaznim prigovarjanjem poniirili razsrjono inno/ico, ter obvaro- vali jo pred noproinisljcninii koraki. Unilbi'inovunec, sproinljan od šliiib redarjev, so je razkoraöil v slavnostni dvorani, jo opetovano zarožal nad na- čelnikoin, kor se mu je zdolo, da zastava so no snema dovolj bitro, jo pustil rodarj«1 v dvorani z nalogo, da naj arotujt'jo vsa- koga, kl bi se ustavljal njib naredbain, ter je brez pozdrava odjadral v zavesti svoje zmage, da sporoci izvršono junastvo onemu, ki niu j(J bil to narocil. 'I'roba poudariti, da taktno in rlo- veško postopanje redarjev se je lepo od- likovalo pred robatostjo in surovostjo uradnika. Ni dvorna, da gospoda visja koini- sarja, ki sta že pred tistim dnern v navzočnosti zastopstva italijanskili radi- kalcc^v v uradnib prostorih c. kr. okraj- noga glavarstva razpravljala o mogocnosti, da st1 razobosi slovonska zastava v „Šol- skoin Doinu" in drugod po mostu, in ki sta se dogovorila o pripravab, ki naj se ukrenejo za ta slučaj. sta računala na upor oil strani društva in gospodov in da sta upala na bogat ribji lov za sveto Her- rn an dado (za zapoioj. (l)aljo [iride.! Volilni shod v Soinpusii na Ycliki Otavi. Na povabilo „Slogo", zbralo se je v nedeljo dne 14. oktobra nokaj nad 300 volilcev na Voliki Otavi. Tarn smo vidrli domačo staresinstvo skoraj polnoštovilno z g. županom na celu. Tujcev je bilo prav malo, xiiLi 10 mož. Dež, ki je silno lil, je zadrzal mnogo volilcev, da niso prišli. Sic(;r pa je bila prostorna dvorana polna in so v stranskili prostorib j(; bilo so mnogo mož. Ko jo ura 3 odbila. jo odprl zboro- vanjo odboi'nik „Sloge" č. g. BI. Grča. Sporocil jo zborovalcom pozdrav od dr. Grogorcica, zborovalci pa so pozdrav vrnili z niogočnim „živio dr. Gregorčič!" Nadaljo je pojasnil postavo o zborovanju in poveclal, zakaj se je danes sklical vo- lilni shod tor konoGno zborovalco povabil, da si izvolijo predsednika. Soglasno je bil za predsednika poklican bivši župan g. Jos. Fa gan el. Ko jo zborovalce za- hvalil za castni poklic, oddal je predsed- nižtvo pi. g. M o n a r i j u3 sam pa nastopil kot govornik. Kekel je, da jo on politiko žo skoraj opustil. V sedanji boj se ni mešal, dokler je bil boj osebon ; on je vidol napake tu in tain. Ko je pa boj postal stvaren, ni inogel ostati nevtralen, kor njemu je vera duša, politika pa telo. On strogo loči osebe od slvari. Vera mu je vedno svota, če bi tudi kedaj kak du- bovnik bil osebno gresnik, ker je clovek, katereinu rnasnisko posvečenje ni od- vzelo cloveškt! narave. Zgraža se nad pisavo ,.Soče", ki zbira in objavlja bodisi resnicne ali nainišljene napako duhovni- kov, da narod pobujsuje in odvrača od vere. Povdarja, da voliti inoramo „Slo- gine" kandidato, nikakor pa ne kandidatov dr. Tumove stranke, ki je protiverska, „liboralna". Mod torn je nokdo nastopnicah kričal „živio Tiiniu" in luikaj brenčal o vori. Gospod govornik jo nepoklicanega kričača dobro zavrnil in podučil, da le ona je resnica in tcrej ena prava vera in je zopet priporočal „Slogine" kandi- date Govornik je žol mnogo pohvahi med govorom in po govoru. Zdaj jo predsodnik dal besedo dež. poslanou g. BI. G r č i. Ta nas je spo- ininjal na zadnjo volitve 1. 1897, potem j(^ pravil, zakaj je bil državni zbor raz- puscen, prodno mu je dotekla doba. Ome- iiiL je nokih žolja visoko vlade glcde na bodoče poslance. Pravil je, kako so Nemci> državo raztrgali na dvoje, polem pa še Poljakom in Italijanom vrgli kos narodno samostojnosti, da bi tim ložo gospodovali nad Cehi in Jugoslovani, panad Rusini in Komuni. Nazi državni posl an c i in o r a j o b i t i taki, k a k o r š n i so v o 1 i I c i, tor oj üneti Slovenci, z v e s I i Avstrijci in d o b r i k a t o- ¦iöani. Poslu^ali nam je torej ono stranko. ki zastopa lastnosti volilcev. Ko jo zacol govornik razpravljati o strauki dr. Gregorciča in o nasprolni stranki, se je začol nomir na stopnicab in v ozadju dvoran(\ Govornik jo prenehal, predsed- nik pa jo naprosil reditelje, da naj naj- vočoga nemirneža, nekega moža iz Batuj pozovojo, naj pride prod predsednika in naj javno govori. Zgodilo se je. Nastav- lj, drugi za so. Kmet redi vse, za kmeta pa nihče ne skrbi, živio dr. Tuma". — Spionen smoh je bilo možu v plačilo za n.jegov govor, in krepak živio dr. Gre- gorčič je donel po dvorani. Ko se je Sum polegel, je Grča na- daljeval govor. Pripovedoval jo, kako je dr. Tuma snoval svojo stranko polagoma z lopo, zabrbtno in s silo. Ko bi bil ostal pri sodniji, ne imeli bi danes dveh strank. Njogova odpoved sodnijski službi je bila začetek vsega hudega. /.ažel je na tisto pot, ki j« vrgla dr. Touklija, hotel je in hoco biti vse, biti na vrhu. Govoril je nadalje o delovanju dr: Tu.me in njogovo stranke v politiki, v deželneni odboru, o gospodarstvu, kazal, kdo se je spremenil in povedal, da dr. Tuma vabi v Gorico tistega dr. Trillorja, ki je danes teden v Ljubljani pri pozdravu Tržačanov za- vostno izjavil, da (napredni stranki) s e ¦gre'v sedanjem b oj u z a email- cipacijo od I) u naj a in od Rima. Proli koncu govora so zopet delali nemir tujci na stopnicah, eden Osečan, eden Öempasec in pa nekateri Špacapani tako, da je govornik moral večkrat pre- trgati svoj govor in so reditelji morali nastopiti. Zadnji govornik je bil č. g. vikarij Kr. Knavs. Z visokim glasom in vzneseno besedo si jo kmali vzbudil paznost po- slu^alcov. Rokel jo, da v domačo občin- ske navskrižnosti ni zapleten, da tudi ne išee osebnega priznanja ali slave, da govori čisto iz nevtralnega staližča za blagor in dobro naroda. On ne more biti za dr. Tumo ne kot Slovenec, ne kot človek in ne z ozirom na Tumov gospodarski program. Le katoliški bute- gar-duhovnik bi mogel biti za dr. Tumo. Taka pa ni gorižka duhovščina. Kristus je imel med 12. apostoli enejja izdajalca, pri nas pa tudi na 100 do- brih, izglodnih ne hajdemo pet slabih, neresnicnih. Za dr. Tumo ne more biti, ker pravi, da vera nima nič opraviti v politiki, ko nasprotno vsi .goriški duhov- niki s kardinalom vn^d, vsi jugoslovanski žkoli z Strossmayerom na čelu in sam Leon X111. priznavajo, da vera in poli- tika se ne moreta popolnoma ločiti. Kakor je združena duša in telo, tako vera in politika. Telo brez duše je „trup", politika brez vere pa „žep", svoja hiSica, svoja glavica! Slovencev nas jemalo, zato smo tim bolj potrebni sloge. Čehov je 7 milijonov, pa spoznavajo potreno sloge lajikov z duhovščino, to pripc.znavajo tudi Hrvati; celo „Sokol" hrvatski je nav- duževal za Strossmayerovo katoliäko po- litiko, naš (? Ur.) Tuma pa ima rajši družbo z židi, z Massai'iki nego s katoliSkirni Slovani. Gospodarski program dr. Tume je gosposki program. Njegovi zaupnikiso sami denarni možje, prezirani pa duhov- niki in kmetski stan; za kmetski stan se on ne briga. Kako drugače dela „Slogaw, ki skrbi za vse stanove, posebno äe za kmetski stan. „Sloga" vedno deluje pod zastavo „vse za vero, dom, cesarja", zato priporočam „Slogine" kandidate. Govor so zborovalci posluäali jako pazno, očaral je celo onih 6 do 10 ne- mirnežev, da so pozabili na dano naro- čilo, motiti govornike. Govorniku se je po- gosto pritrjevalo in ploskalo. Po tern govoru jo gospod J. Faga- nel prebral sledeče dve resoluciji: 1. Dne 14. oktobra na Veliki Otavi pri Šempasu zbrani volilci popolnoma zaupamo dr. Ant. Gregorčiču, so mu za- hvaljujemo za njegovo nesebično in po- žrtovalno delovanje, ter priporočamo in bomo volili tiste kandidate za državne poslance, katere bo predlagal dr. Gre- gorčič in njegova stranka. 2. Vsi tu zbrani volilci spoznavamo, da katoliška vera je reäilni temelj za naa posameznike, za naä narod, za naäo Slo- vonijo, za našo Avstrijo. Uverjeni, da verska načela so reSilna za na^ narod tudi na gospodarskom polju: slovesno iz- javljamo, da izdaja slovenski narod tista stranka, ki kržčanska načela izključuje iz javnega življenja. Resolucije so bile sprejete soglasno brez ugovora, ker maloštevilen nasprot- nik se je že umaknil v spodnje prostore. Na to je gospod predsednik zaključil zborovanje s trikratnirn živio na pre- svitlega cesarja Franc Jožefa 1. Navdu- šenost velikanska. Po zborovanju smo se vsedli h kozarcu vina, äornpaski pevci pa so zapeli naš „mararneo" in nekatere narodne koračnice. Tako se je vräilo naše javno zborovanjo na Veliki Otavi. D o p i s i. Iz Pevme. (Š o I s k a v e se 1 i c a.) L)a se je otroäka veselica obnesla tako sijajno, pripomoglo je tudi slavno stare- siustvo, ki je iz občinske blagajne dovo- lilo svoto 30 K za napravo odra in za okrašenje šolske sobane, ki je bila zares krasno, da divno olepäana. Hvala za to gre vrlemu gospodu nadučitelju Ed. Prin- čiču, kateri se je več dni trudil a pri- pravami za olepšanje. Kdor je opazoval idejo in izvršitev okrašonja, moral je vsklikniti: „Delo hvali mojstra". Cast mul Po dovršeni vesolici obdarila se je sodelujoča mladina s suhim mesom in vinom, kar je podaril preč. g. kurat in s kruhom, katerega je preskrbela g. učite- ljica. — A s tern ni bilo äe končano otročje razveseljevanje, glavna točka zä-nje vr- sila se je v nedeljo 14. t. m. — Med drugimi visokimi gosti počastil je veselico tudi ekscelenca baron Thoemmel z vi- sokorodno gospo soprogo. Uvideväi do- vršonost pri vsih izvajanih točkah in požrtovalnost tamošnjega uciteljstva, ka- tero je v kratki dobi treh tednov doseglo po neumornem trudu in složnem delo- vanju tolik vspeh, podaril je vrlemu uči- teljstvu več buteljk izvrstnega vina, za sodelujočo mladino pa 10 K z opazko, naj se ji napravi južino, kar se je zgo- dilo v nedeljo due 14. t. 111., pri kateri .. -prlliki so otroci navduseno nazdravljali •' visokorodnemu g. darovatelju in prija- • ¦ tolju solske" mladine. Želeti bi bilo, da bi ' našel tako blagi dobrotnik dosti posne- movalcev. Bog ga živi ! Vidoti jo bilo, da se je slavno sta- • rešinstvo osebno prepričalo o izidu te veselice in bode znalo ceniti nje važnost, kajti tako vosolico so podlaga oniike in . dušuega razvoja in naraščaja in voliko pripomorejo k izobrazbi naroda. — Prepričani sino, da v prihodnje, ako bi - bilo potreba zopet kaj žrlovali, so no bode mej njirni nikdo našel, ki bi nasprotoval inalenkoslnomu prispevku, marveč da bodo vsi soglasno . podpirali nadarjeno otroke in vrlo učiteljstvo. Slednjič naj so pripoinniino, da nas so jako razveselile raz šolskega poslopja vihrajoče zastave, ki so pričale, da se . dejuje po geslu : Vse za vero, doin ce- •.sarja !¦ lz Toinaja. — Kor mi gosp. Androj ' iz Gosposke ulice v Gorici skoro v vsaki števil.kj „Soee" .in sicer od polomljenega shoda v-Dutovljah dalje, posveča po kak •C-luncic, se niu moram vendar na kak naein zahväliti, ' drugače bi se gospod ."Drojctv moral eutiti preveč ignoriranega. .Z;r(ivalil bi se mu sicor v njogovom lisLu, "Va; ptev.eč bi bilo zahtevano od njega, ko , ,-j^Jtak priznan kakor najboljša duša na ^&yetifc .»*¦.¦ ,'.;"' No, ne vom, kaj jo gospoda Gabr- vs.eeka napotilo, da so v toliki men za- *1!rju:Mja v 'rnojo osebo, morda radi toga, ji'lior se .pisewi za; Grneta in jo tudi njo- griv.a. brada: <5rna. . . . ..•,,...;, V^ekako bo v tern kaka lizična ,ita|nost. . . . ;•/; oVsvojib eksaltadah mo vedno po- • Maylja ža nokega kolovodjo, n. pr. v Du- lovlje- da sein mu privlekel preveč ljudi, v \.;Tpavi da sem bil „aretiran", v občini ...rpiwaj ;da hoöem vsem ukazovati in eelo • župauiti,• ,vtem slučaju me posobno od- likuje s torn, češ, da ima sedanji župan „ihöcnvö' stt-anko proti sebi", ki utogne ,pbu -prvi volilvi dati duška svoji jezi, jaz pa, tako morda nioni jGabršček, postanein menda celo županov naslednik. . . . '.'¦¦-.;¦¦ "To je nokaj! Kaj pa so le „Socau od II. I. in., tu'je pa venoc dobrot, nabranih na nit ^abrseekove duhovilosti, kakor tržaških tig na;:;vrvico. Tu sein že vladar, kakor pravi „Soea" : — ,.v Tomaju, kjor vlada tJrh'e ml. s par razgrajači itd. so nekomu gošpo.du" pplomili hieikelj in odvzeli ven- ti(e'r,To je,.že yrhunec: dobrot, s katerimi pa hisem odlikovan jaz sain, ampak z niejioj vred tudi Tomajci, ki so avansirali do.,;räzgrajaöev pod Tirmo klorikalnega barabstva. Sedäj sem še lo prav na jas- nom, zakaj noki ni hotel Gabršček v Diltovljah predsednikorn shoda e. gosp. dekana Silo, i/.razivši se, da — „l'arjev ne pozna". Vse, kar nosi črne suknje, pa naj' je Gabrseek proti njim pravcati Goljat — od zadnjega konca namrec — spada pri njein h ,.klorikalnemu barab- stvu". In to brez ozira na to. da so pod ,.ernimi siiktijami1' laliko najboljši delavci na narodnem in gospodarskom polju. 0 ironija ! Vsega zlega, zapomni si slovensko ljudstvo. bodo od sodaj za naprej krivi le klerikalci. Hog oouvaj, čo se soproga gospoda Uiojceta nekega due nanj vjezi in ga pograbi za erno brado, bilo bi to — klerikalno barabstvo ! Da se pa skažemo Tomajci vsaj nekoliko hvaležm» gospodu Gabr^ceku za vs(J njega iskrene dobrote, predlagam, da se izvoli g. Drejčka caslnim udom in obüanom, kasnoje pa županom „tomajskih razgrajaccu"'. Kupimo mu — po geslu svoji svojomu! — veliko posestvo na Krasu tor ga povabimo semkaj ,.liberalit" po i?i> leta 1899. izisloga ,.kalamona". Za nami najbrži^ ne zaostanojo tudi druge kraško občino, ampak ga izbero svojim nacelnikom, tako, da bo ves Kras en hlev, kateremu bo načeloval on sam pastir — Gabrseek. To pa bi se moralo zgodili liitr-o. kajti proslulo 19. stoletje gn» h koncu in prvi dan novega stoletja zagledali mora, po kalamonu, glorilikacijo Gabr- iscekovo v taki-le podobi : V desni roki dviga v nebo ,.goriski mir", — na brbtu, nekako v ,.rukzaku", nosi svetovni mir. v lev(»m žepu svojih ,.naprednilr' Idač pa lisci, s ligo vred. slovensko naroilno blagostanje. Tako bode stal na tribuni „svoji k svojim", katero bodo nosili na svojih ramah ,.vsi larji". Dobro, da piienio z<; If), oktobra 1900. C r n e ml. Z Bolške^a. — Tudi do zadnje koče goriške dožele čul so jo odinev vi- harnih pozdravov presv. cosarja za časa Njegovoga bivanja v Gorici; ker tudi iz našega kota, namrec iz Soče in Trente, poslali smo svoje zastopnike, da se uda- nostno poklonijo svojemu cesarju in oni sedaj pripovedujejo, kar so videli in sli- šali. Šli so naši zastopniki v solčno Go- rico s trdnim zaupanjem, ne samo da bodo videli cesarja, ampak tudi, da bodo zamogli ž njinigovoriti in mu lastnoročno izročiti svojo prosnjo. — Vsemu svetu je že skoraj znano, da je tukajšnjomu revnemu ljudstvu edini življonjski vir — koza, kaüira se pa tako pr(»ganja, oziroma se jo preganjala in se je hotela uniOiti. Kako so skrbno zbirali donar za svoje zastopnike, kaka uboga udova je dala zadnji vinar, upajoč, da ji bodo zanaprej pustili közice. ,Toda kako je bilo vse ljudstvo poparjono, ko so mu njegovi zastopniki. vračajoči se proti domu, pripovedoyali, da niso smeli prod cesarja; proSnjo pa so izročili dr. Gre- gorčiču in radi bi vedeli, kako se jim bo ro^ila, Ko bi smeli pred cesarja, bi vsaj slisali iz njegs)vih očetovskih ust kako zagotovilo in zamogli bi doma pripove- dovati, da imajo vsaj kako upanjo. Sedaj pa ubogo ljudstvo le inalo upa, ker mu je bila prošnja že večkrat kar „a limine" zavrnjena. Frosijo pa. kakor že ome- njeno, da bi se jim pustila so nadalje kozjereja in pa da bi s(» jim odpustila visoka denarna kazen okoli lf)O0 K. — S|)loh pa da bi se nekoliko pomagalo temu bornemu Ijudslvu, potrobno bi bilo dvojno in sicer: zboljšanje senožet in pa boljse pridelovanje sira. I'red vsem torej bi bilo treba zbosljati sonozeti, da bi priislo ljudstvo do voc s<»na in to bi se zgodilo z umetniin gnojilom. Kor pa jo ljudstvo revno in si no more nabavili tega gnojila. zatorc'j ne kaze drugega, nego toplo priporočiti to zadovo nasim gg. poslanc(Mii, da bi izjjoslovali od vlado in pa od dežole potrobne podpore. Drugo pa. kar je potrobno, je boljše pridelo- vanje sira. In to bi se dosoglo s tern, da bi se kakih 6—10 mladeničov iz Soče in Trenle poslalo v Svico ali pa vsaj na Tirolsko, kjer bi se navadili pridelovati bolj.ši sir. Kor dosedanjemu siru no manjka samo snažnosti, ampak tudi vse drugo, Oesar je potreba za kupčijo. -- Co se ne motim, Irdil jo neki govornik na II. kat. shodu : ,.Drzava mora skrbeti za kmetski stan. da mu omogoci produk- cijo in vspesno prodajo pridelkov". Za- toroj pomagajte ljudstvu, vse drugod se kaj stori, samo tukaj ničesar. Pa more- bit.i bi se nas hotelo zavrniti, saj ste dobili costo, in donar je lo pri vas ostal. Toda prav malo ga je ostalo. Pri cesti jo delalo le malo ljudi, in to so le par starcev ; mladi ljudje šo za eempin niso hoteli prijeti za ono plačilo, katero so delavcem dajali na dan. Mladeniči gredo sedaj večinoma na I'rusko (!), zlasti iz Soče jih je že veliko tarn ; ker jim domača zemlja ne more dati zaslužka, gredo na tuje. Tudi dekleta so šle že večinoma v Trst — slu/it. So nekaj moram sporočiti ; most je že postavljen, za kar se moramo posebno zahvaliti g inženirju Mahriiču. Malo poztio je, pa vendar — le je. Upamo, da se bode cesta nadaljevala vsaj do cerkve v Trenlo. Politični pregled. Notranja politika. Volilna borba jo začola v soboto na Gorenje Avstrijskem. V^ imskem okraju namrec so se pričele volitve volilnih inož. Vodstvo nomške ljudske stranke je opo- minjalo volilce, naj volijo samo nialeri- jelno iKiodvisnc ljudi za volilne inože. Proti koncu toga moseca se bodo pa vrsile prvotne volitve na Moravskem in na Čoškem, Razpust istrskega deželnega zbora. Kakor so poroča, namorava vlada razpustiti istrski deželni zbor ter se bodo virile nove volitve meseea aprila prihod- njega leta. Ta korak vlade je pa temveč uganjka, ker doteče doba istrskim deželnozborskim mandatom itak že bodoce jeseni. Kakoi1 se vidi. se je vlada hotela 3e jedenkrat prepričati o kvalilikacij i istrskega dežel- nega zbora za pametno delo, da ga po- tem, ko s<> je morala po zadnjem zase- danju toga zastopa prepričati o nasprot- nom, razpusti in razpi.se nove volitve. Olovok bi sodil, da je storila vlada s torn koiakom - korak bli/e Slovanom ter da jim da priliko, ojaeiti svoje vrste v toj opasni istrski pokrajini. Poslanik pri rimski kuriji grof Revertera. Židovsko liberalne krogo, posebno pa madjarsko, neizreoeno jezi, k(M- jo bil vrhbosenski vladika dr. Štadler to dni tako prijazno vsprojet od sv. Ocota. Ker niso inogli zaproeiti, da bi dr. Stadlerja papež sploh ne vsprejel, ali pa doseči, da bi sv. Oče dr. Stadlerja vsaj pograjal zaradi njegove napitnice na bankotu ka- toliškega shoda v Zagrebu, v kateri je bila izročona žolja po združenju Bosne s Hrvatsko. Po mnenju leh krogov bi bil moral avstrijski poslanik pri rimski ku- riji grof Hevertora ali zapreciti av- dijenco ali izposlovati grajo dr. Stadlerju. Ker pa se ni zgodilo ne prvo ne drugo, spravili so se ti židovski liberalni in mad.jar.ski krogi na grofa Rovortero. Za- gnali so namrec v svot krik, da bode moral groi" Kovertera vsled tcga umakniti se drugemu diplomatu. ki bode bolj po všeči torn nasprotnikom Slovanstva. No, grof Hevortora pojde najbrže v kratkem1' v pokoj, pa ne zaradi krika njegovih nas- protnikov, ampak zaradi svoje starosti kajti star je ze 7G let. Vojna na Kitajskom. To je zdaj golova stvar, da se na Kitajskem pripravlja velika vojna. Uzro- kov za to je preobüo. Prvič hočejo izvr- šiti svoj prvotni nacrt nekatere velovla- sti, namrec načrt vsaj delne razdelitve kitajskega ozomlja in pridobitve daleko- sežnih gospodarskih in političuih privile- gij. Da se toga načrta trdovratno oklepata Nemčija in Anglija, smo žo povedali. 0 poslednji poročajo angležki, malo verjetni viri. da odpošlje iz Indijc 10.000 vojakov na Kitajsko. enako jih dovaža Nemčija, doloma olicijelno, doloma prostovoljcev. Namen obeh držav je o[jerirati zoper Kitajsko na svojo roko. Kaj druzoga jima (urii ne bo preostalo, kajti tako Husija, kakor i Amerika, Japonska in Francija so pričele igrati nt'kako popustljivo ulogo, kar pojavljajo s tern, da so pričele odpo- zivati svoje vojaštvo iz Pekinga. Nemčija pu priLiska na kitajskega cesarja, da kaz- nuje prov/.ročiteljo boksarskega ustanka in razne druge kitajske vojskovodje. Ce- sar Kwangssü, ki sluti, da v tern pritis- kanju tiči le -namera Nemcev, iznebiti se najnevariK'jsih kitajskih vojskovodij, da bi potem toliko lozje zmagovali proti kitajskim četam, je sicer dal zagotovilo, da s Sii.rtjo in drugače kaznuje ustaje- vodje, prav gotovo pa je, da vodi Nemce lo za nos in da ne bo nobenemu Kitajcu skrivljon le jeden las, marvec da bode dana vsem prilika umakniti se zacasno s pozorišča. — Moj tern pa organizujejo kitajski vodje po vseh pokrajinah, koder jo bil dosedaj so mir. z najveejo hitrostjo ogromne cole, ki imajo nalog na poseben nat-in operirati proti tujcem. Tako j«^ buknil upor v Kautonu in se razvil v nevarno revolucijo. h^nako v Hunanu. LISTEK. Iz lahkomiselnosth ' 01)raz iz življenja hanoverahskih Vendov. Spisal : K. Z i o h c n. No, in Henrik, bivši huzar je hotel pokazati, da očetova hvala ni bila prazna. \ Oba očeta sta korakala mimo dolgih sätorjev : tu sta obcudovala krasno konj- sko Ppravo,- ali vitko kosišče, tarn lepo dimko, ovito z vrvcami in čopiči, ali pa elegantne 4kornje. V tern pa je vodil Hen- rik lepo Kalino k prodajalcom lepoticja, sladčičarnam in knjigoveznicam. Kupoval jej je drobno lepotičje, sladčice, goreča marcipanova (mandeljnova) srea, polikane zaponko, oh^pSane z lopimi izreki itd. In v placilo mu je bilo, da je njegova spremljevalka kar strmela nad to kra- soto. — Ta goreča srea jej je podajal prav po vojaški in z ljubkim nasniehom; ali vendar je bil povsem hladen na njeni slrani; saj so nikakor ni mogla primer- jati lepi pastirjevi hčeri. Niti v snu bi ne bilo prišlo na utn, da je oče v tern govoril zdaj o konjski opravi, kosah in škornjah na tein pa o poroki mod njim in Kutino, češ; da jo to gotova sstvar. Na zadnje so bili užili vso radost, ki jo je ponujal slavnostni dan. Bornic in sin se poslovita od očeta in hcere; in odpeljata se po duhteči spomladni noči domov — prav zadovoljna s tern, kar sta videla in slišala. „No, kako ti je kaj všeč ugajala Katina?'4 vpraža Bornic na videz prav malomarno sina, ki je vodil iskre konje in zvižgal voselo pesmico. V tej radosti ga je očetovo vprašanje prav presenetilo. Saj se dozdaj njegov oče nikdar ni zme- nil za njegova „znanja" in nikdar ni vpražal: kako meni o lopoti te ali one dekline — zdaj pa povprašuje na enkrat: ali mu je vseč hci premožnega Varlina! „0 Bog, da — le ne bom moral vzeti Katine!" mislil je. In nehotč je nagnal konje v hitrejši dir — kakor bi hotel utoci kaki nesreči, ki ga preganja. „Nu, tako — tako" reče za nekaj časa prav hladno. — „Ali vzeti bi jo pa ne hotel — zdi se mi, da ni odveč pre- brisana". Stari Bornic ni odgovoril ničesar. Ali ko bi bil Henrik opazil njegov zado- voljni obraz, bral bi bil z njega blizo tako le; ,.Prva reč — trepa ali prebrisana — na to se ne gleda! Denar popravi vse neumnosti, in denarja bo imela kot poska1'. S tein je bil pri kraju pogovor o tern. In nekaj minut pozneje je jel gö- voriti stari Bornic prav živahno o lepih, trdnih konjskih opravah, ki jih je vidol na sejmu. In razpravljal je obširno o tern, da so boljse usnjene vojko, m^go konopne. Tedeu dnij pozneje j(i sed r0Sj (ju jfij j0 nagnjon; ali tako ^trusti ni pričakovala zaradi njogovo Hhkoniiselnosti. Njegova holest jojozolo P^evzela ; in ni se mogla vzdržati — )l"itke solze so jo oblilo. In vprasala ga J(': aü jo hoče zdaj kar popustiti. »Ko hi bila žo krnotija moja, potom sOtovo ne vzamom druge nogo tebe, Juba Dora", reče Henrik. „Ali kaj naj ^čuein proti svojemu očetu, doklor je še on gospodarV" Po teh besedah nasloni glavo ob rot ¦ *o Jn zre tomno prod se in promislja. or-u j(, tjjJ0 pjajfaia jn n] se Upa|a jijti besedico izreči. . Kar pretrga Henrik svoje sanjarijo n Ječe veselo zaupno: (Dalje prido). čuje. V boduče se l)uinu držali tndi mi tega načela, ter so na naročbe l)iti/ naročnine ne bomo ozirali in iislavimo list, ko polcčo vplačana naročnina, v.sakenni, aku je /a časa ne uhnovi. — NaSe prijalelje in so- niisljonike pa pi'usiino, naj iiani pri- dubö novili narucniküv. (Jprava „Gorice". /a „Šolski Doin" so predsodniku izr.očili: mons. dr. Kranc Sodej v Gorioi 20 K. — Janoz Sedej v Horjani na ra- oiiii ustanovnino 20 K. — l'o zaupnem shodu v Kobaridu due 14. oktobra zlo- žili rodoljubi v župniscu 90 K. — G. Ivan Kodro, župnik v Križu na Vi- pavskom, za I. 1900 30 K. — U. l.ovi-o Jnvančič, župnik v Dornborgu, 10 K. Srčna hvala. Kakor jim ka/i*. / ikaj so jo ho- tel dr. Tuma I. 1 S9i). odpovedali odbor- ništvu „Slogs' in poslanstvuV Prod lotom jo navajal dr. Tuma kot uzrok svojoga namoravanoga odstopa nouspohe abslinoncno politiko, lotos pa — „klerikalni"' program dr. Grogorčiča. Doka/imo to ! V „Soči"' od 18. julija pr. I. jo pi- sal dr. Tuma: ,.Politi(jnomii društvu ,.SIoga" som dal svoj mandat na razpo- laganj(?. I'ropi-ican sem bil, da dcilovanje dež«;lnih poslancov po potih in naOinu od srode 1. 18Ü7. naproj no more imoti drugih |)osledi(j kot nouspoho. Po drugi strani izognili som se hotel vsakoinu razporu in radi tega nastopil pot, po katori bi se broz daljse odgovornosti in nopotrebnega šuma iznebil mandata''. Tudi 25. avgusta pr. 1. jo pripove- doval v „Soci1', da jo stavil svoj mandat na dispozicijo političnomu društvu, kor jo vidol, ,,da so bliža r.izpor vslod polo- žaja, katoroga je provzročila abstinonua in nastop ucitoljstva''. Tako je pisal lani, ko so ni bil osnoval svoje stranko! Letos pa, ko po- tridjujo za neko vrsto ptioi^v politionih liinanic, j(» govoril ua skodu v Kobaridu 20. avgusta tako-lo : „Lota 1898. jo sklo- iiil dr. Grogorčič tajno zvezo z oniini življi, ki so proj rogovilili proti njemu. Od takrat so je dr. Grogorcie sprc'inenil; nai-avno, da vsi niso sli za njim v klo- rikalni tabor. Zategadol je iiastal razdor. K (j lilro\r naprpj. Na zalitovo pošilja liuli u/.orco. Cene zmerne. Postrežba poštena. Kotorji Dozor! I'odpisani naznanja g«,r. kol(>sar.j(Mii, da mm v zalogi dvokolesa iz najbolj- še^u matorijala po jako nizkih cenab, in sicer od 170 kron (8f> j^ll.) naprej oprem- ljenc; z vs(Mui potrobscinami (koinplot). — Ob on em priporoča gg. krojačem in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnib sLrojov najnovojših sistemov od 4-8 kron (24 gld.) iiaprej. — Poroatvo 5 let. — Daja tudi na obroke. Z odličnim spoštovanjom 3Iartln Šuligoj, urar v Kanaln. Nova politična knjiga! Ravnokarazšlaf l Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? Sluvencein v svarilo in v punk impissvl lNnl^rajski. Cena 5O vin. po pušti 5 uvč. več. Dohiva se v »Xa- rodni liskarni« v Gorici, ulica Vetturini hiš. .štev. 9. in pi'i (1. Likar-ju, Semeniyke ulice 10. Zanimivo in poučno! Vsakemu Slovencu neobhodno potrebna! Odlikovana tovarna 1.8U*. 1891. 1Ö94. vsakovrstnega pohištva. > Ivan Doljak, Solkan pri Gorici" v lastni hiši. — Lastne žag^e. — Ustanovljena 1. 1891. 1 vsakovrstnega pobištva, koiiipItMnili spalniu, jcdiluic in sproj zavarovanj. — Zavarnje pod jako ugodnimi pogoji proti ; požaru in streli | poslopja in pohistvo, živino in poljske pridelke. Najtoplcje priporoča ta zavod tor daje pojasnila Okrajno zaslopstvo v Gorici, Vrtna ulica št. 14. Peter Drašček, tr^ovec a jtMlilnini hlai;oin. Fani Drašček, > zaloga si vain ih strojev. V GOEICI Stolna ulica štev. 2 V GORICI j Priponu-a s]udaja oreliove obklndke (rinieše) itd. itd. ild. j Ugodni placilni pogoji! t Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. | „Ljutljanska kreflitna tonka" v Ljubljani Spitalsko ulieo St. 2. Nakup in prodaja 1 vseh vi'Ht reut, tlrzavnih papirjev, /ast;ivnil] j pisLMii, srt'ck, uovevv, valut i. t. o naj- /j kulautiu'jtiih poyojih. J Posojila ua vrednostne papirje proti uizkim obrestim. Zavarovanj e proti kurzui i/yubi. Promose k vs«m xrebaujeiu. Sprejemanje denarnih vlog ua vložue knji/ic«', na tekoči račuu in na - ^irokouto s 4% ubrcstovaujein od due vio^e ' do due v/di^a. i Eskompt menjic najkuiantneje. — Borzna naročlla. '