GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily s in the United State* > f |l f ^^n Issued every day except Sundays and Legal Hot idays. -:-) < 50,000 Readers > RLMFOH FXBA&NS: 4687 COKTLAHDT. itered m fteoond-Cl&aa Matter, September II, 1903, a« the Put Oftfet at York/V. T, nd« tka Aet of 9. 1ST9, WMLMFOX FUAJLKI: 4MT OOiTLUTD* NO. 124. — STEV. 124. NEW YORK, SATURDAY, HAY 26, 1917. — SOBOTA, 26. MAJA, 1917. VOLUME XXV. ~ LETNIK XXV. Kmečki kongres. O KONGRES PODPIRA NOVO VLADO. — PRIZNA SO CJALISTIČNE MINISTRE ZA SVOJE ZASTOPNI KE. — NOVA RUSKA USTAVA. — VOJNI MINI NISTER KERENSKIJ NA FRONTI. London, \An^lija, 25. maja. —Petrograjski poročevalec londonskega lista 44Daily News" piše, da je kmečki kongres, ki ravno sedaj zboruje v Petrogradu, sprejel resolucijo, da podpira sedanji koalicijski kabinet in priznava socialistične ministre za svoje zastopnike, kakor tudi za zastopnike delavskih in vojaških delegatov. Petrograjska poročila tudi pravijo, da je vlada odredila vse, da se kmalu vrše volitve za ustavni državni zbor, ki bo izdelal novo rusko ustavo; postavili so že poseben odbor, ki bo pričel svoje delo 7. junija. Vojni in mornariški minister je razposlal na vojake poziv za disciplino. Zdaj se mudi na fronti in govori posamezno vsem polkom. Na železniško postajo hodi z rezervisti, ki gredo na fronto. Po govoru ministra Kerenskija in potem ko je bil prebran poziv delavskih in vojaških delegatov, so častniki in vojaki soglasno prosili, da jih pošljejo na fronto pri Rigi, da gredo v boj proti Nemčiji. Vlada zdaj deluje na to, da dobi kontrolo nad agitatorji, ki gredo na fronto. Dostop k fronti bo dovoljevala vojaška oblast. Mesta takoj za fronto so polna agitatorjev in vojaki večkrat pridejo v ta mesta. Ruski vojak je v prvi vrsti kmet in potem še-le vojak. Kadar sliši o razdelitvi zemlje, se naravno boji, da ne bi dobil svojega deleža. Dezcrtacije pa se v zadnjem času dogajajo bolj redko, kar pomeni, da sporazumi j en je v armadi raste. Konjskim tatovom so neprestano za petami in ako jih zasačijo, jih takoj linčajo. Prijateljsko občevanje z nemškimi vojaki ob bojni črti polagoma pojenjuje. Ekstremisti že napadajo koalicijo, katero imenujejo vojno ministrstvo, ki noče pojasniti svojega programa. Vojni minister Kerenskij ima povsod tak vpliv, da bo morebiti situacija srečno rešena. Berlinski "Vorwaerts" piše, da je zadnja Lvovova in Tereščenkova izjava neprijetno zadela nemško diplomacijo, in da je izginilo upanje, da bi Rusija sklenila separaten mir. "Vorwaerts" pravi, da ruska vlada ne bi nikdar odklonila separatnega mira, ako bi bil kancler Bethmann Hollweg na interpelacijo socjalistične stranke povedal v državnem zboru nemške vojne cilje in da se vojna ne vodi v smislu Vsenemcev. — Nemški narod niti najmanje ne misli na to, da bi se po vojni podvrgel militarizmu. — pravi "Vorwaerts", — ravno tako ne bo nemški militarizem razširil svojo moč nad tuje narode. I liko praničev in mnogo ovac. ".Jasno je", piše 'Fortnightly* "da Angleška lahko potroji svoji . , . pridelke, ako obdeluje zanemarjeni I nprav,ti se moramo na letino oaemlje, t^ko kot obdchrjedo 1918 m prnnimo takoi; niti za mi- \emei " i mi to ne bo prezgodaj. Ako se iz * mo je bUo na Nem4kcm 10 mi vršijo načrt., lahko garantiramo, ijonrfv p(>1.j<4kih delavcev, na An da nas mkdo ne more izstradati J?le«kem pa samo nekaj nad dvs chid, ne bomo dob,Ii niti tone 21- miijoua. Jasno jc< da mora An£rle vera od drugod. ska poslati na polje mnogo ve, "7 a,HIa ** !'Arraa katerih ima 16 mi ti. j* odvitno od pridelka. Lloyd ljonov akroy mQra obdelati in pre Georgeove besede so -vieer tolaz- poJjgke delayee ki mQra jo priti iz armade, tovarn, jetni ških taborov in iz šol. Tudi nepo trebni strežaji po razkošnih hišah morajo iti na kmetije. Lord Milner je rekel, da je ob delanega polja dva miljona akrov ako bi obdelali še miljon akrov več, potem bi pridelali do pet mi ljonov kvartov žita in bi ga imel! dovolj za šest tednov za vso An gleško. V sedemedesetih letih je bilo ob deianega tri miljone akrov zemlje in enkrat celo štiri miljone. Da b se povečaio žitno polje, je L love George predlagal, da se izboljša jo plače za poljske delavce. .Ako ravno se je ozimina posejala z? 250 tisoč akrov manj kot prej vendar se je v zadnjem času obde-larld miljon akrov več. kar pomeni da se bo poveča! pridelek za dva miljona ton. Vlada je od vseh strani dobila poljedelske stroje in odpustila iz armade 40 tisoč izvež banih poljskih delavcev; poma aale so jim tudi žene. Zato pravi ijive. tenia lepo doneče fraze št niso vedno resnične. Lord Davenport je izjavil, da je poraba moke r.a "K) odstotkov nad sedanjimi zalogami žita. Verporaod je poljedelstvo zadnjih dveh let znaitno nazadovalo in sieer v prvi vsti zaradi pomanj kanja delavskih rao'i. Na Franco-akem so pridelali v letih 1913,-14.-15, in 16 zaporedoma 322.283,-256 in 215 mil ionov ton žita. Na Angleškem je padel lanski pridelek /a 15 odstotkov. O letošnjem pridelku se ne more nič prerokovati: še manj pa o pridelku prihodnje* leta Ako se bo po obširnem načrtu obdelala zemlja na Angleškem, potem bi se pridelalo le približno toliko, kakor pa pričakuje Llovd George Nemško obdelano polje je samo za 29 odstotkov veičje kot angl<> žko. pa je Nemčija pridelala leta 1910 štirikrat reč žita. sedemkrat več kompirja in skoro trikrat več mu ko* pa Angleška. Poleg tega Izjavljajo, da se hočejo odpovedati vsem izvanrednim dobičkom, če se odstrani špekulante. DELEGATI RUSKE KMEČKE IN VOJAŠKE STRANKE. Iz Rusije. Se tri leta. stra. — Anarhija v deželi. — Ru- načrti francoskega ministrskega sija kaj lahko izgubi Kavkaz Iz Turčije. Petrograd, Rusija, 25. maja. — V Helsingsforsu je imel ruski vojni minister Kerenski govore o vojaškem položaju v Armeniji in v Kavkazu. Oficielna poročevalska agerrtura citira iz njegovega govora aiede-ee: Rusiji preti zelo velika nevarnost. Kaj lahko se zgodi, da ne izgubimo samo Armenije, pač pa tudi velik del Kavkaza. Odkar je bil odpoklican iz Kav- predsednika Ribo ta. Navzlic temu, da imajo kmetje po novi zemljiški reformi 75 od-■jtotkov zemlje, so obdelali sam« ll^Tj^nT^* "S*" "e-nš* - ne »tnn.ia.io z lelati najmanj 10 odstotkov več zemlje. Tako so Irci tudi storili. Ako se na Irskem poveča pet miljonov obdelane zemlje za pol miljona akrov, potem bodo pride-'ali 8 miljonov kvartov žita, namesto sedem in pol, 4 miljone ton krompirja namesto tri in pol. — Irska in ftkotska zaradi podnebja in deževja ne moreta pridelovati pšenice, pač pa oves in ječmen. Irska izvaža slanino celo v Ameriko. Odredilo se je že, da se mora na Irskem pridelovati več ovsa in iečmena, katerega moko rabijo na Angleškem. 1913 je Angleška importirala 25 miljonov kartov pšenice in moke in 10 miljonov kvartov koruze \ko letos posejejo en miljon več akrov in prihodnje leto zopet tr. miljone, še ne bo moglo zadostovati Angliji, zlasti še ne, ker pomeni povečanje polja zmanjšanje oašn$cov, vsled česar se zmanjša nnožina mesa. V letu 1915 je An-' zleška importirala mnogo miljonov ton mesa, sladkorja, riža itd skoro nemogoče je tedaj, da bi irihodnje leto navzlic zatrdilu mi-listrskega predsednika mogla pri-lelati toliko, da bi ji zadostovalo a domačo potrebo. V življenjskem >ziru je Angleška še vedno v vc iki nevarnosti. Kodanj, Dansko, 25. maja. Pred kratkim je imel v francoski poslanski zbornici ministrski pred sednik Ribot govor, v katerem je rekel, da zahtevajo zavezniki, da morajo dobiti vse dežele, katere sc Nemci uničili, bogato odškodnino Centralni organ nemške socjalistične stranke, "Vorwaerts" piše o tem: — Noben Nemec se ne more strinjati s predlogi francoskega mi kaza velik knez Nikolaj Nikolaje- nistra Ribota. Nemci rajše vidijo vie. so doživeli Rusi v KavkazK'da traja vojna še tri leta, kot da bi je pridelala tudi veliko množino j Ldoy George, da bo 1918 tri miljo-sladkorae pese Imela je dvakrat ne ».krov ve« zemlje obdelane kot toliko goveje živine, šestkrat to-J -J prej. Veliko upanje Je tudi Inka. London, Anglija, 25. maja. -Preko Berna, Švica, se poroča, da, na Turškem vlada lakota in-da so razširjene kužne bolezni. Morala 'urške armade je uničena. Poroča-o sc je, da je dezertiralo 100 tisoč turških vojakov. Ker imajo Turki velike izgube, ie Avstrija poslala v Palestino 8 tisoč svojih vojakov, da bodo ix>-Tiagali turški vojski proti Angle- ":em V Carigradu straži 4 tisoč nemških vojakov vladna poslopja, tovarne in mostove. Vsak dan umrje vm mestu več sto oseb. Tifus je razširjen po celi deželi. Proti bolezni se bore nemški n turški zdravniki, pa vendar je obolelo na tej bolezni že mnogi* odličnih oseb. med njimi nemški sreneralni konzul dr. Damas. Po vseh mestih so •vpeljali prisilno kopalnice. Mila ni več, kajti vs* olje in mast so odpeljali v Nemčijo. Pred kratkim je nemška vojna >blast prepovelala vojakom občevati s civilnim prebivalstvom. Sto tisoč tumkih dezerterjev je pobegnilo v anatotoke gore. kjer j veliko porazov. Kurdi so organizirali veliko armado ter operirajo zaeno s Turki. Petrograd, Rusija, 25. maja. — V osrednji in južni Rusiji vlada popolna anarhija- Oblasti so čisto brez moči. V neštetih krajih so se začeli kmetje puntati. Hodijo iz vasi v vas, požigajo posestva bogatašev ter zahtevajo zemljo zase. Prigodilo se je celo. do so požigali vladno lastnino. Mestni uradniki v Caričinu, gu-bernija Saratov, so morali odstopiti. Mesto je popolnoma v rokah kmetov. Kmetje konfiseirajo vsako ladjo, ki pripluje mimo tega kraja po reki Volgi. Iz najnovejših poročil je razvid-j no. da bo rusko poljedelstvo po-l polnoma uničeno, če se ne bodo kmetje pomirili. Oblasti store vse .kar je v njihovi moči. toda veliko ne morejo o-pravitL se morali zadovoljiti s takimi poboji. Berlin, Nemčija, 25. maja. — Veliko pozornost vzbuja delovanje duhovščine, ki se je ponekod za čela zavzemati za mir. Duhovniki delujejo baje po natančnem načrtu, ki je bil sestavljen v Vatikanu. Francosko bojišče. Trgovci s čebulo. Boston, Mass.. 25. maja. — Zvezna porota je zahtevala, da se preiščejo vsa skladišča čebule. Trgov* ci imajo v svojih skladiščih 75 odstotkov vsega pridelka. Zvezni pravdnik George \V. Anderson, ki je vodil preiskavo, je izjavil, da je National Onion Association kriva visokih cen čebule. Lansko leto so plačali za funt čebule 2c, prodajali so jo pa po 10 in 15 centov funt. Največja žuželka. Navadna kobilica ima sorodni-co. ki je največja žuželka na svetu. Ime ji je "Cyphocrane" ter živi predvsem na otokih Java in Sumatra. Doseže dolžino dvanajstih inčev ter se levi v svojem življenju sedemkrat ali osemkrat Pri vsaki levitvi postane žuželka večja in če bi se ta proces nemoteno nadaljeval, bi dosegla žival velikanske di»~onzije. V zunanji obliki je ta kobilica zelo podobna naši domači, a se odlikuje po pestrih barvah. .. . „ . Cypbocrane" je -v stanu piti se preživljajo z ropanjem. Bogati.kri ter.predatavlja veliko nadlogo Torki nalagajo svoj denar v Švici, za prizadete kraje. Pariz, Francija, 25. maja. Pri ( hemin-des-Dames so bili vroči artilerijski boji. Odbili smo ljut nemški napad na Vauclere Lepe uspeh? smo imeli v prodiranju proti Chevreux. — Našli s;lo mnogo mHi'v'v v zakopih, katere je naša artilerija razdejala. V je li smo - 0 -vojakov. Pri Courey smo odgnali sovražnika je dosegel našo bojno črto. — Nočno poročilo: Severno od Bra-en-Laonnis sc Nemci zelo hudo bombardirali naše postojanke; poslali so nato v boj tri močne oddelke infanterije Po hudem naporu se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj naših zakopov. V protinapadu smo pa zopet zavzeli deli zgubljenega o zemlja. Pri tem podjetju smo vjeli 3C mož ii-. vplenili dve strojni puaki Z naskokom na Vauelerc planoto smo vplenili dva topa. Nemei so imeli zelo težke izgube; dva bataljona sta bila popolnoma uničena. London, Anglija, 25. maja. — Ponoči smo odbili nemški naskok na Hindenburgovo Črto pri Fontaine lez Croiseilles. Tudi pri Ar-leux niso Nemci imeli uspehov. Pri Loos smo zavzeli nekaj o-zemlja. V operacijah pri Armen-tieres in Messines imamo zaznamovati lepe uspehe. Verski fanatik. t j svojo - Du- Zastonj — Ali so možje, zaposleni pri razpečevanju živil v tej deželi, zadosti domoljubni, da vsaj napol ugode vladnim zahtevam ter s tem preprečijo določenje cen potom vlade, ki se je izkazalo v Franciji kot neuspešno? — To vprašanje se je stavilo večjemu številu prodajalcev na debelo. Odgovor se je glasil, da bodo ti trgovci dokazali vladi svoje domoljubje na način, kot se ga ni še dokazalo v nobeni državi, če bo vida odstranila in izbacnila špe kulante z živili, to ie može. ki niso niti proizvajalci, niti razdelje-valci. V naslednjem hočemo na kratko navesti mnenje Joseph S. Con-rona iz New Yorka. Izjavil je naslednje: — Takoj v piričetku moram iz-laviti, da bi odobraval vladno regulacijo in to bolj v sedanjem ča-'U kot pa v kateremkoli drugem. Prepričan sem. da so prodajalci na debelo in proizvajalci v deželi tako domoljubni kat kaka drugu vrsta ljudi in da bodo rade volje oomagaii vladi v nienih prizadevanjih. Mi moramo uivpi nesti svoje žrtve prav tako kot vsak dru-2ri ter se odpovedati delu dobičkov, s čemur bomo tudi dokazali, la smatramo stvar za resno. Edina pot, ki je mogoča, je pre-prečenje nadaljnega povišanja cen ter žrtvovanje od strani vseh prodajalcev na debelo in sicer v obliki zmanjšanih dobičkov. Predno pa je mogoče to doseči, je treba odstraniti vsako špekulacijo. Špekulant je važen faktor pri vzdržanju visokih cen v sedanjem času. V takem času kot je sedanji, pa bi sploh ne smel biti noben faktor in in če bi se enkrat izbaenilo njegove dobičke, bi bila vlada v starim izdelati sporazumno i interesi ran i ni i krogi načrt, potom katerega bi se dejanski zni-jalo sedanje cene ter zagotovilo primeren dobiček proizvajalcu, dr-žalcu in razdeljevalcu. Pod držal-eem je razumeti onega, ki je na-gromadil gotovo zalogo, določeno čas, ko bi bila produkcija manjša. Take vrste shranjevanje ni le postavno dovoljeno, temveč naravnost ekonomskt potrebščina. V verski blaznosti umori hčer. — Mati sliši udarce, hovnik odkrije zločin. — Bog je zahteval daritev. — Klečal pred mrtvim otrokom. ■ - - . . _ i- - dobita knjižico: Navodilo kako m postane državljan Združenih držav. — Pišite po ni« po dopianfai m: 8L0VZHI0 PUBUSHDTO 00. Boji ob Soči. Rim, Italija, 25. maja. — Boji jb Soči se vedno nadaljujejo od Plav pa do morja. Včeraj so naše čete napredovale na zelo težavnem ozemlju. Priborili so si jard - striji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno ie izpoaljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki so zasedeni po ItUHri armadi« Kadar poiljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo Yojneff ujetnika ker nam ■ tam pomagata sestaviti pravilni naaloi« t _ ~ ; r- ^ B ATEBKJtj f.T. GLAS NARODA, 2Š. MAJA 1917 wOLAS IN A ROD A" (Slovenian Daily.) Owwd and published by the PUBLISHING (ft corporation.) IHftAXK »AJE8EB. President LOUIS BENEDIK, Treasurer. BLOVENIC COMPANY iMaoft of Buxlnma of the corporation and addresses of above officers: Ki Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, X. Y. Za celo leto velja list sa Ameriko in Canado.........................$3.50 Ea pot leta.................................2.00 En Aetrt leta ....................................1.00 Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta ta mesto New York.. 3.00 Za četrt leta ca mesto New York L50 Za inozemstvo za celo leto......6.00 »OLA8 NARODA" izhaja vsak dan lzvzemšl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") o—nt d every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly »3.50. \tli f ri i m meni so agreement. IWtpUd brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blsrovoli po&iljati po — Money Order. Pri spremembi kraja ns robnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče _ naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ lM>is«>m in prittljatvam naredite ta naslov: -G L A 8 NA KODA" •3 Cortlandt St. New York City. Telefon ; 4«87 Cortlandt. Socjalizem v Angliji. Moij« v An trli j i, ki so v stalni točk. Resnic je da mora imeti vsak rvc/i * ilflavstvoru. niso se »preje- do svoj premosr. a kljub temu ni li trditve s«K-ijalisUjv v Angliji in i produkt premogovnikov javna po- tlli a velja v zmaro i V ten W Bew ■a. ki i pftrlftmc je poni« Llovd C i meri ki. da i>omeni ponaro-Ji nacionaliziran je indu-iavnih prometnih sredstev I ieno vsled pritisJca vojne, »ocijalizms. !a se crlasi izjava C ta in Jame« Thoma-oba c-lana ang-leakesra . V Združene države ju ministrski predsednik ire na proinjo Samuela je bila njiju nalo?ra šk.-mu delavstvu > angleškega delav- en ter iit> e nt •vue a ob pri ie tajnik* parlamen r anr!e*kih delavski) je Thoma« davni taj-e unije železniških u-v Anciiii in Irski. ke ne **> nikdai prejšnji lastniki sami so vsi zado- da bl *>rava municijska industrija zopet prišla v privatne roke. Pred to vojno so izdelovali municij&ki tvorničrji v Angliji in Nemčiji vojni materija! za vse mo g-Dče države in izgotovljene predmete se ie pošiljalo v najbolj različne države, neglede na to, kakšno bo v bodočem njih medsebojno razmerje. Vsled te praktike si> bili zdelovalci municije materijal-no interesirani pri vojni. To je tudi provociralo ali izzivalo izbruhe vojne. Organizirano delo bo kot en mož nastopilo proti temu. Od sprašujejo ljudje v Angliji: — Če sedfj *ai>rej moral° bitl>. vsf-je vladna oprava železnic tako u Angliji, izdelovanje orožja m municije le stvar države same -----/ vojnem času, zakaj bi . , _ . ne bila tndi na i boljša ekonomska,brez viake ^ ureditev v normalnih ki bodo prišli T Kar se tiče premogovnikov, je stvar popolnoma drugačna. V V zvezi z železnicami je treba omeniti ie eno stvar, namreč prekope ali kanale. Te vodne eeste so postale skoro popolnoma zapušče-prizadeta vladno last- ne tekmovanje železnic jih je in vladna oprava, tvorijo ^^ w je prevzela vlaH- o belj kompli- Pokope ter % jih bo najbrž obdržala tudi po vojni. Stem pa jim k i ... — — ^ V vsakem slučaju, kjer je prevzela vlada kako industrijo, je pustila dejansko upravo v rokah prejšnjega izurjenega in izvežtia-nega osobja. To velia tako za ek-sekutivo kot za delavske depart-mente. Vrsta miru. ki se ga bo sklenilo bo eden izmed faktorjev, ki bodo loločili. kaj bo storila v ča- su, sledečem neposredno vojni, gle-le industrij, ki iih je bila prevzela. Če se bo sklenilo negotov mir. orepojen s kalmi bližnje vojne, ne bo Anglija izpremenila svojega in-iustrijalntga ustroj. Držala se bc Dripravljeno, da lahko takoj prične s sovražnostmi, kar bo storil tudi ostali svet. Mi bomo še naprej »boroženo taborišče in vse naše ndustrije bodo stale na vojni podlagi. Mi pa ne stremimo z takim ne-rotovim in nedoločenim mirom Najboljše jamstvo, da se bo doseglo tak mir kot ga mora svet pa nam nudi vstop Združenih dr-žav v vojno. V odgovor na neko tozadevno vprašanje je izjavil Thomas naslednje — Ne bila bi resnična trditev, la se je Anglija srdila na vašo debelo, ker niste že preje vstopili s vojno. Mogoče je, da so nekateri izmed nas že dolgo pred sedanjim časom želeli, da bi se nam pridru ?.ili tudi vi, vendar pa smo vsaj nekoliko snoznav Glavna stvar pa morali sta riši v svojo dolžnost šteti, da otroka obvarujejo pred to kruto smrtno pobinalko niladd-ne in pošljejo svoje otroke sedaj, ko je še čas, k telovadbi, v kateri se vadijo otroci brezplačno. Torej na noge in ne odlašajte na jutri! Pa še nekaj, na kar moram naše čitartelje opozoriti. Slov. Nar. Čitalnica tudi še ni zaspala; ampak vse kaj drugega, nekaj bolj imenitnega! Kaj bi neki to moralo biti? Pripravlja se za eno največjih gledaliških predstav, kakoršnje še ni bilo v tej naselbini. Uloge imajo najboljši igralci v rokaih iu se pripravljajo, da igro z dobrim uspehom predsta vijo. Tako zanimive igre še ni bilo in vsak naj gleda, da je ne zamudi ter si vstopnico že sedaj preskrbi, da bo gotov, da jo vidi, ker drugače bo vsakemu žal, kdor zamudi to igro, ki je ena najlepših dosadaj tn igranih iger. Narodni pozdrav vsem čitate-ljem in čitateljicam. ljubljenec napredka. S pota. "Danes taikaj, jutri tam", pravi potniška prislovica. Nedavno sem poročal iz divno gorate Colorado vesele in žalostne novice, danes pa že pišem v Chicago. Pri veselih dogodkih sem poro či-il, da se je v Pueblo, Colo., z novo delavnostjo okrepila dramatična družba in videli smo krasno ■zgodovinsko igro s petjem "Ro- Gormania, W. Va. .ponovili jo bodo zo- n ,„ ... ' pet 2/. junija. Dne 21. maja je častiti gospod ,r n . ,„ o i> • o - v i 11 * Pueblo smo *mela 13. maia v Rev. P. lieiugnus Snoj obiskal , , ' i cj, ? r, ... -r> 11sredi rodoljubnega Slovana, nas Slovence v Gormaniji. Kazve- v, „ _ _ , ..® . . . ... . . . - , • i škofa Rt. Rev. Kudelka, ki je bir- selil nas je njegov obisk m uptam,'__, , . . j , -v-, . J 1 m oval v slovenski cerkvi. Slišali da to ni bil njegov zadnji poset , . * t vr- - -• o smo nioza. po rodu Ceha, govoriti v naso gorato \\ est Virginijo. be ___ , , . . .. , . , . . . e i skoro gladko slovenski jezik, enkrat mu lepa hvala m mu selim . , . J„ v. , . tast mu, da se je nauicil našega DELO ŽENSK. ZAHTEVA DA SO CELI NOGAH. DAN l^A obilo uspeha pri njegovem truda polnem dalu. S spoštovanjem Anton Ko renčan. jezika, dmi je že star GO let. Poročal sem o pre žalostnih pri zori h v Hastings. Colo., kjer je bilo pri razstrelbi ubitih več na-! šah rojakov. Naj pri tem še omenim. da se je pri prvem slovenskem- pogrebu dne 4. mlaja širila govorica, da pri pmgrebu ne bode dovoljeno nositi društvenih rega -- . • , i • i > - j • i Z*da smo Avstrijci. Na pri-ji in vsi delavci, kateri spadaio . • , . J. i- t^,^ cA L !1 isi°Jnem mesiu Pa se ^ povedalo, Chicago, 111. Posebnosti nimam pisati. Kar' se tiče splotšnega dela, se nikdo posebno ne pohvali. Sediij sitno vstanovili nova unijo izdelo\alk ženskih slamnikov. Možki blokar- v t en hi delu. s6 že vsi skupaj or ganiziram, žeaiskih nas jo pa že bolj malo. Torej, šivalke, orgsuii-zirajnio se vse skupaj, ker le na tai način bomo mogle kaj doseči. Poglejmo, kako surovo postopajo bosi proti nam; vedno nam utr-gujtgo plačo, zdaj, spomladi, da p(>({ jim na pol za^onj šivale, je- da smo le podložniki Avstrije, da pa smo po r«Hlu Slovenci in Slovani in da re galije nosijo dru- Eden častnikov ga je vprašal nato, zakaj se ni obrnil na Kako-šdna. policijskega ravnatelja, oli •pa na generalnega governerja Essena, ali koneono na velikega kneza Mihaela Favlovtča. Hamburžadi je odgovoril na da je reven človek in da ni mogel spraviti skupaj 300 rabljev, katere je bil zahteval pisarniški ravnatelj policijskega načelnika, in tudi ne 500 rabljev, katere bi moral plačati tajniku governei*ja. Z velikim knezom, tem vojaškim konjedorcem, pa sploh noče imeti nobenega opravka. Oba častnika sta bila car Nikolaj J. in njegov pribočnik, polkovnik Astafjev. Državni svetuik Boguslavsk'j, ki si je zabeležil ta doživljaj carja, poroča, da so je carju zelo dopadla povest tega Hamburžana. Še isti dan je povabil na obed svojega brata, "ko-njederca", nadalje generalnega governerja in policijskega ravnatelja. Pri mizi jim je pripovedoval o sv o j eni'-doživljaju ter je natančno ponovil vse izjave onega nemžkega čevljarja. Trije prizadeti so seveda sedeli kot na žarečem oglju, a car je znal urediti stvar tako, da je prišel vsak posamezno na vrsto. Dočim je enega prijemal, sta se oba ostala veselila. Ko jih je dosti mučil, se je, pričel ear smejati, dočim so bili!11! ' ^V? P^aveva^° njegovi vdo-oni trije vsi poparjeni. Poboljša-|V1 P"k°J»-mo « ^tule. POTREBUJEM dvajset dobrih gozdarjev za beliti hoje. Plača je od *2.25 do $2.50 iii dobra hrama. Frank Manis. Frank Mams Camp, Duramore, W. Va. Življenje žensk se ne more zavidati. One stoje ves dan na nogah in upravljajo svoja domača dela, težko dobe sveCer malo počitka. One postanejo litru jene ln noge ne morejo več izdržati Kolikokrat se prigodi, radi prevelike^ posla, da noge otečejo. Zakaj jim n<* odpomoreteT Zakaj nor rahite PEDISIN? Nad miljon žensk ga rabi in ne tožijo o utrujenosti. PEDISIN krepi živce vaših nog, jih brani, da ne postanejo utrujene, da se ne pote„ ne pečejo, ne dobe odrastkov, kurjih očt»s in mehurjev. Ilabite zjutraj PEDISIN pri svoji gosjje. zvečer po trudapolnem delu b«> ravnotako čvrsta, kakor ne bi prav delala. Xe trpite če ni treba. Samo opazujte* one. ki rabijo PEDISIN in naročite ga xii sebe. da se preneha trpljenje. Veliki zavitek PEDISINA zji družino. zadostuje za več mescev, ?1.(H>. Pošljite svoje naročilo na ta le naslov : GROWN PHARMACY 2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO. nja seveda ni zahteval od njih, a tudi na poštenega čevljarja jii pozabil. Ker jo slednji kmalu nato NAZNANILO. Tem potoni naznanjam vsem članom in članicami društva sv. j Barbare postaja štev. 2 v Jenny Primor j Lind, Ark., da sem bil izvoljen NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim in žalostnim srcem nn-znanjaano sorodnikom in znancem žalostno vest, da je dne 18. maja, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal naš nepozabni prijatelj FRANC PERINČIČS, doma iz Kobarida na skem. V Ameriki je bival 10 let.] tajnikom pri zadnji rodni seji." ki Boleha-l je 6 let na želodcu. V bol- se je vršila dne 6. maja P.M7 v nišnici je bil 14 dni, nakar se je Jenny Ling. Ark. Toraj obveščam podvrgel operaciji, katera pa ni; vse člane in članice, da se v vseh uspela. Bil je član društva Eagle; društvenih zadevah pri meni do lanskega leta. zaradi bolezni i oglasijo, kar sc tiče tajništva, popa ni mogel več plačevati člana- sebno pa glede mesečnih asewnen-rine, nakar je bil izključen. | tov. da mi jih ob pravem času do- Maša zadnišnica se je vršila v..po«ljejo, ker ravnalo se bode na-slovcnski cerkvi Marije Pomoeni- tančno po pravilih z vsakim brez ee v West Al-lis, Wis. Pokopan jc izjeme. na pokopališču pri sv. Križu. Iskreno in najprisrčnejšo ža- bi seni je ravno tako. Bosi so se vsi organizirali lansko jesen, da skupno detlajo proti nam. Zakaj bi se me delavke ne združile, da bi tudi skupno nastopile proti njim . Poglejmo par let nazaj, ko- štveno, ne pa avstrijsko ime. Ob hval° izrekamo vsem, kateri so ga priliki prvega pogreba sem raz-hpremili k zadnjemu počitku, podelil več sto patrioti Snih gumbov j sebn(» Pa 2T«spdci Pepei Uršič, ka-z zvezdnato ameriško zastavo, P01"11 Je prišla k pogrebu iz Chica-l katero smo tudi mi Slovenci, j hval» se tudi izreka Fr. bivajoči v Ameriki. Pri pogrebu j Vršiču in Janezu Matevcu, ker je vsak Sk*v«nec imel tak gumib.|sta nabirala okrog rojiakov rnilo-Ob tej priložnosti so rojaki na-i<3are ^ pokritje pogrebnih stro-brali za Rdeči križ $11.00. kateri *kov- Najiskrenejža zahvala se iz-znesek sem vložil na First Trust reka vsem darovalcem. & Savings Bank v Chicago, IU. V Chicago je priredilo 20. maja ?ali vaše težkoče »ko ;^no bolje zasluzile, sedaj pa( Slovensko pevsko in tamburaško ___________ _ je. da ni An-lija ^gmji vedno slabše(drilštvo veselico z igro in kras- nikdar dvomila o motivih pred- Najbolje bi bilo, da se nim petjem. To je eno najmlajših sednika Wilsona in da ni bila nik- fdn^fmo J8* skuI>aj» "blokarji m slovenskih društev, kajti staro je dar v strahu, da bi ta dežela ne k°' .kak°f so stonh v Newl^le eno leto. pa nam je priredilo storila prave stvari v pravem ča-:\orku: 1,1 tako l5amo Pomagali že v drugič lepo zabavo. Vrle su. — ' i ^n J^rf^^^ i^ Fla*e'-. Ielncaške, večinoma tukaj rojene Glede interesov delavstva, k» terena zastopa, je izjavil Thomas ™ zvwer v - Poklicalo se nas je. da do j ^ est \\ ashmgton St., vogel o. prinesemo velikanske žrtve in na-1 Topmhte vse ln 12 vseh si seznami izfrub kažeio to. Vlada tov8rn lz*«me- Vse Podrob- pa je od prvesra pričetka te ^jne nostl se bodo zvedele pri seji. .Na iskal sveta organiziranega delavstva in \-xdrzalo se ie tudi standard Prihodnja seja bo dne 1. junija j rojakinje so pokazale svoje veli-1 Berginc, ob 6. uri zvečer v dvorani št. 180 ko ---- Darovali so sledeči: Franc UršiČ $14.25. Po $5: Jakob Berginc in John Rupar. Simon Šekli $3. Po $2: Janez Matevc, Louis Tvančič in Miha Kokošin. Po $1: Matevž Groser, Andrej Gorenj&ek, AnLon Sivec, Antoni Franc Koivauc, Anton Mesečna seja se vrši vsako prvo nedoljo v mesecu ob 2. uri popoldne v naši društveni dvorani tukaj na Jennv Lind. S sobrat.skim pozdravom Frank Dollar, 1. tajnik, P. O. Box 42. Jenny Lind, Ark- plač in delavskih posrojev. Omenjam še, da je obljubila viada obnoviti po vojni vsa pravila, tikajoča se delavskih organizacij. V tej deželi bo odvisno stališče delavstva od tegra, ee bo vprašala vlada za svet tudi orgranizirano delo. Nobene večje napake se ne more napraviti kot to. če se delavstvu ne zupa. Listnica uredništva. A. T^ Pueblo, Colo. — Naslov je: Rotes Krewz, Bern, Schweiz, Europe. Pošljite pismo v dveh ovitkih. Pišite v nemščini. svidenje v dvorani 1. junija! Agues Benčan. Minka Xovina. Waukegan, HI. Ker že nekaj dni ni bilo nobenega dopisa iz tukajšnje naselbine videti v listu in ker je naša naselbina zopet precej oživela, hočem nekoliko novic poročati, ker veni, da bo vsakega zanimalo. Gotovo, kakor običajno, je delo najprvo, ki hočem omeniti. Dela se še dokiatj dobro, kakor plača tirdi ni preslaba, toda v današnjih razmerah bi ne bilo preslabo, ko bi vsak dvakrat toliko plaieo dobil; ker pa to ni mogoče, se mora seveda vsak s tem zadovoljiti ter se na eden ali drugi rtačin za obstanek boriti "Brez dela ni jela." Toda to še tudi ni vse; Človek mora tndi malo razvedrila imeti Zato je marsikatero tukajšnjih društev to v pnštev vzelo ter pripravljajo igre in veselice, da se tako duševno in tel osno okrepča jo. Omeniti moram, da se je Nar. podp. društvo "Slovenski Sokol" zmožnosti in slišali smo pri^ršič. Jožef Gorenjšek, Andrej nastopu prav lepe glasove. Ker Konauc, Franc Fon, Janez Ko-vlada med nami v Chicago sloga.1 ren> Frane Kranjc, Miha Kenda, je sodelovalo tudi društvo "'Da- Janez Kokošin, M At. Stiglitz, Šte-nir»a?'. ki je na glasa dobre dra- lan Hojnik, Louis Kranjc, Franc matike in slovenski pevski zbor "Slovan" iz Wei?t Pullman, El Čuje se, da bo "Danica" vstaaio-vila posebno društvo, da bo združeno s sosednimi dramatičnimi društvi, da se zagotovi in bolj o-živi slovanska dramatika ob priliki posameznih prireditev. Matija Pogorele. Pojasnilo rojakom. Nahajamo se v novem in težavnem položaju ter marsikdo potrebuje informacije in pojasnila. Mnogo jili je, ki radovoljno izpolnjujejo postave in želijo kaj sto-Jjako izavzelo za mladino, kar je riti za Ameriko, toda ne vedo, kaj prepotrebno za dec o, da se vadijo v telo»vadibi ter si s tem okrepčajo telo in se jim mišice prav ter močno razvijajo. Prepotrebno je, da to omenim, in zakaj? Gotovo ste brali, slišali ali celo videti, kaj je otroška paraliza. To jo bolezen, v kateri udje in mišice telesa otrpnejo. Kaj je najbolj? »roti temu! Telovadba: se od njih zahteva. Rojaki potrebujejo (projekcije, pomoči, pojasnil in informacij. A ko kdo ni na jamam zaradi državljianaiva, registracije itd., naj nam piše in mu bomo odgovorili. Odgovarjali ne bomo v pismih, temveč v tista pod narfoTom Car in čevljar. Vsak odpor proti oblastim jc bil od nekdaj na Ruskem strogo prepovedan ter se ga je posebno za časa. carja Nikolaja I. strogo kaznovalo. Kljub temu pa se je ta samodržec vseh Rusov včasih ve selil, če mu je kdo povedal polno in nopobarvano resuico. Pri tem se seveda ni smelo dotakniti "najvišje" osebe. Če pa je dobil pri taki kritiki jas ust kakega nizko stoječega po nosu ta ali oni minister ali celo kak veliki knez, ni imel car ničesar proti temu. O tem se je prepričal neki ham-burški čevljar. Pred nekaj časa se je preselil v Petrograd ter šel nekega lepega poletnega jutra na izprebod. Pri tej priliki se je sestal z dvema častnikoma, katerih ni poznal. Zapletel se je « obema v pogovor-ter jima pripovedoval, da je izdelsi aa&rt, s katenfen bi se pripomoglo Mkvjevi armadi do dobrih in mamSk čevljev. l>ose lJenda, John Ermenc. Matevž Komatuc, John Riherle. Karol Er ženičnik. Franc Slerošek, Anton (TršLč, Janez Bizjak in Frane Bregant. Po 50^: Matevž Koren, Štefan Gorenjšek, Franc Perse. Fr. Zajec, Louis Bregant, Albert Hrast, Pavel Ocvirk, Jaka Koren, John Dobnik. Jože Smole, Janez Šein-kovec. John Kosec. John Gabriel, Fr. Capuder, F. Krampešek, Andrej Fon, Joe Voiarie, John Men einger, Anton Bevee, Joe WindiS-man, Arrton Trante, Joe Rajar, Fgnacij Župančič in Andrej Po-gačar. Po 75f: Anton Bizjak. Anton Bcvšek in Ana Golob. Pot 2ijf: Jožef Bizjak, Anton Koren, F. Špringar, William Ren-nett. Janez Debevc, Fr. Kravat, Anton Štebelaj, Ignacij MikŠa, Fr. Luzar. John Smrekar, John Oiauf, Fr. Potok ar, Anton Zajec, Jakob Podunajee, Ign. Salič, Fr. Suhač, Amton Barbaric, Joe Lu-žar, Fr. Svaršek. Joe Sašk, Anton Skurenjšek in Alojzij Jerebnik. Po 20f: John Kreves in Edvard Sendcrle. Po I0f. Fr. Kres, Ign. Papež, Fr. Vrhačnik. Lovrenc Meh in Neimenovani. Neimenovani 5^. Ti pa, France, počivaj v miru v tuji zemlji. Žalujoči ostali: j Tvoji oš ji prijatelji. Milwaukee, Wis., 21. maj* '17. NAZNANILO. Kadi preobilega posla sem bil priniomn poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milosevic je obiska val šole v Ljubljani in potem študiral medicino v Gradcu na Štajerskem, p dane j c je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici. S polnočjo dr. Milojeviča mi bo zd-:ij mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni. bodisi moške, ženske ali otročje. Dr. Jos. Grahek, 843 East Ohio Street. North Side. Pittsburgh Pa (26-5—26-6 2x v I) Had bi izvedel za naslov ANDREJA in JAKOBA KOCIJANČIČ. Jaz imam za oba vsakovrstno dobro delo, hrana dobra, dober stan in dobra zdrava voda, čistega vsakemu lahko ostane $1.70. Potem potrebujem pa še 15 mož za stalno delo celih pet let. 9 in pol ur na dam. Delo je lahko. Oglasite s** na: Joe Cornish, Rolling Rack Clupe, liigo-nier. Pa. (26-29—5) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA JAVORNI-KA. Pred šestimi leti sva bila skupaj v Bendl, 111. Prosim, da se mi oglasi do petega junija.— John Sirca, Box 19, Meadow Landis, Pa. (26-29—6) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANDREJA M AREN. podomače Mežnarjev iz Komenda. Pred devetimi leti sva bila skiijKij v Renski provineiji na Nemškem. Kakor sem čul. se nahaja nekje v M^.uirt Olive, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. ker poročati mu imam nekaj važnega. — Frank Jerov-šek, Box 85, Ideal, Colo. (26-29—5) ROJAKI NABOCAJTE SB NA "QLAB NA&OPA", NAJVEČJI MfOVXHBKI DAlVIli ▼ ZDR» Uradno naznanilo. Od vojnega departmenta smo dobili sledeče obvestilo, tikajoče se registracije: Sedem točk glede registracije: 1. — Le en dan je določen za registracijo, namreč 5. junij 1917. 2. — Vsak možki prebivalec v Združenih državah, če je državljan ali ne, ki je dopolnil svoje 21. leto ter še ni dosegel 31. rojstnega dne, se mora popisati ali registrirati na imenovani dan, 5. junija 19917. Edine izjeme pri tem so <\ stniki in vpisani možje redne armade, mornarice, mornariškega zbora ter Narodnih milic in mornariške milice, dočim se nahajajo slednje v službi Združenih držav ter častniki v častniškem rezervnem zboru ter vpi-pani možje v vpisanem rezervnem zboru, nahajajoči se v aktivni službi. 3. — Registracijo je razločiti od žrebanja. Imate lah ko ta ali oni vzrok za izjemo, a popisati se morate. 4. — Registracija je javna dolžnost. Onim, ki se ne zavedajo te javne dolžnosti, se določa v obrambnem zakonu kazen zapora in ne globe. ;"». — Oni. katerim je vsled bolezni nemogoča osebna registracija, naprosijo potom namestnika za kopijo registracijske karte pri okrajnem ali občinskem uradniku. 1" rudni k bo dal navodila, na kak način je treba izpolniti to karto. Karto mora nato poslati po pošti bolna oseba ali p i nje namestnik in sicer registrarju njenega volilnega kraja. Bolna oseba mora priložiti ovitek (envelope) 7 : aniko ter naslovom na sebe samo. Ta ovitek se ji bo vrnilo s Dotrdilom o registraciji. <>. — Vsaka oseba, ki misli, da bo na dan registracije odsotna tni naj pošlje nato karto po pošti registrarju svojega domačega volilnega okraja, da bo dospela uradniku v roke na registracijski dan. I*! Joži naj se na samega sebe naslovljeni in ? znamko opremljeni ovitek, da se zagotovi odsotnemu dostavije-nje registracijskega certifikata. 7. — Registracijski uradi bodo odprti od 7. zjutraj do 9. ure zvečer na dan registracije, dne 5. junija 1917. ooo- Par nasvetov. Vsak. ki je dolžan registrirati se, bo moral izpolniti registracijsko karto, koje vzorec prinašamo tukaj: REGISTRATION BLANK FOR ARMY DRAFT. (Form 1) No.- Registration Card. Given Name. Age in Years. Family Name. 1. — Name in full.......................... 2. — Home address.............. 3. — Date of birth................ 4. — Are you (1) a natural-born citizen, (2) a na- m nil ized citizen, (3) an alien, (4) or have you declare I your intention (specify which)?.............. Town. State. Nation. — Where were you born ?................ <>. — If not a citizen, of what country are you a ctizen or subject!.......................... 7.— What is your present trade, occupation, or office?................................ 8. — By whom employed? .................. Whre employed?................ 9. — Have you a fath r, mother, wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support (specify which) i.......... 10. — Married or single (which) ?............ Race (specify which)!.............. 11. — What military service have you had?____ Rank......Branch......Years......Nation or State .............. 12. — Doyou claim exemption from draft (specify grounds)...................... I affirm that I have verified above answers, and that they are true................Signature. V naslednjem hočemo pojasniti posamezne točke te registracijske karte, da bodo naši rojaki vedeli, na kak način jih treba izpolniti. Vprašanja gredo po številkah ter jih bomo navedli v originalu in v slovrnskem prevodu. Vse odgovore na ta vprašanja mora zaznamovati registracijski uradnik na registracijski karti s črnilom, pri čemur mora paziti urad ink na to, da so imena pravilno pisana, 1. — POLNO IME. Starost po letih. Družinsko ime. (Given Name. Age in Years. Family Name.) — To pomeni celo ime, predimek in družinsko ime. Starost je nave-st i le po letih, brez dodatnih mesecev ali dni. Reče se na-prosto 21 let, ne pa 21 let, tri mesece in pet dni. 2. — OZNAČEN JE STANOVANJA. (Home Address). — Pri tem je treba navesti stalno bivališče, kjer človek živi, ne pa naslov, kjer je zaposlen. Tako je treba naprimer zapisati: J. K., 320 East 22, St., Cleveland, O. 3. — KEDAJ ROJEN. (Date of Birth.) — Pri tem je najboljše, če se napiše na poseben listek natačni datum svojega rojstva, nakar se ga pri registraciji odda uradniku. Napiše se naprimer: 4. avgusta 1889. — Registracijski uradnik bo sam zapisal datum v registracijsko karto. 4. — Ali ste (1) ameriški državljan po rojstvu? (2) naturaliziran državljan? (3) inozemec? (4) ali ste izjavili svoj namen postati državljan? (1). Kdor je rojen v Združenih državah, v Alaski ali na Havajskem otočju, tega ne smatra za državljana po rojstvu in naj so bili njegovi stariši rojeni v tej ali oni deželi ter pripadali tej ali oni narodnosti. Kdor je bil rojen v inozemstvu, tega se smatra za državljana Združenih dr-iav, če je bil njegov oče v času njegovega rojstva državljan. (2). Kdor je dobil svoj drugi državljanski papir, ta je naturaliziran državljan. Kdor pa je le izjavil, da ima namen postati državljan, to je, kdor je vzel takozvani 44prvi papir'*, tega se še ne smatra za državljana. On je le "deklarant". — Državljanom pa se smatra v inozemstvu rojene osebe, kojih oče je bil naturaliziran državljan v času, ko niso te osebe še dosegle svojega 21. leta ter so prišle v Združene države pred 21. letom. Pod "deklarantom" je razumeti osebo, ki je vzela pivi papir, ki pa ne sme biti zastaran, torej ne vzet pred 26. septembrom 1906 in ne starejši kot sedem let. Kdor ne spada v ravno navedene razrede, ni državljan Združenih držav, temveč inozemec (an alien). 5. — KJE ROJEN? (Where were you born? Town. State. Nation.) — Imenovati je treba najprvo kraj, nato posamezno deželo in konečno državo, naprimer: Ljublja-na,Carniola, Austria. 6. — ČE NISTE DRŽAVLJAN, KATERE DRUGE DEŽELE DRŽAVLJAN ALI PODANIK STE? (If not a citizen, of what country are you a citizen or subject?) Na to vprašanje je treba odgovoriti le nedržavljanom in deklarantom, to je posestnikom prvega papirja. Ne sme se pozabiti, da deklarant še ni državljan. Odgovori se pri-prosto: Slovenian, Austro-Hungarian Subject. 7. — KAJ JE VAŠ SEDANJI POKLIC, DELO ALI URAD? — (What is your present trade, occupation or office ?) Vprašanje se ne tiče tega, kar je človek nekoč delal ali česar se je izučil. Tiče se le dela, pri katerem je človek sedaj zaposlen. Odgovori se na kratko: Strojnik, farmer, premogar itd. Kdor je v kakem uradu ali vladni službi, mora tudi to označiti, naprimer: Colninski uradnik. 8. — PRI KOM ZAPOSLEN? KJE ZAPOSLEN? — (By whom employed? Where employed?) — Navesti je treba ime osebe, tvrdke, korporacije ali družbe, pri kateri je človek zaposlen. Če pa ima svojo lastno trgovino ali dela v kakem poklicu sam zase, mora to tudi navesti. Kdor je uradnik Združenih držav ali kake posamezne države, mora navesti, če je zaposlen pri zvezni vladi, pri posamezni državi, okraju ali občini. Na vprašanje Kje? je treba navesti kraj, okraj in državo. 9. — ALI IMATE očeta, mater, ženo ; sestro ali brata pod 12 let, ki so odvisni edinole od vas glede podpiranja ali življenja? (Have you a father, mother wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support — specify which?) — Odgovore na ta vprašanja je treba natanko premisliti ter imeti pri tem v mislih blagor dežele. Če imaš ljudi, ki niso popolnoma odvisni od tebe, bi bilo grdo, če bi se skrival za ženska krila. 10. — OŽENJEN ALI SAMEC? (Married or single, which?) -PLEME. (Race. Specify which)? To vprašanje ne pomeni, če si bil kedaj poročen, temveč če si sedaj poročen. — Na vprašanje glede plemena se odgovori s 'Kavkazijec" (Caucasian). 11. — KAKO VOJAŠKO SLUŽBO STE OPRAVLJALI? Čin----Stroka____Leta____Narod ali država? (What military service have you had? Rank____ Branch ----Nation or State?-----?) Stranska stvar je, v kateri deželi se je služilo. Na to vprašanje je treba dati natančna pojasnila. Pri odgovarjanju naj se imenuje najprvo čin, to je častnik (Commissioned Officer) podčastnik (Non-commissioned Officer), prostak (Private). Nadalje naj se navede stroko, v kateri se je služilo z naslednjimi označbami: Infanterija (Infantry), kaValerija (Cavalry) artilerija, avijatika, provijant, mornarica. Nato je navesti število službenih let, pri čemur se ne všteje rezervne dobe. Konečno se imenuje narod ali državo, v kateri se je služilo, če v Združenih državah ali posameznih državah in sicer v Narodni milici te ali one države. 12. — ALI ZAHTEVATE OPROSTITEV od izbora in zakaj ? (Do you claim exemption from draft — specify grounds). — Odgovor in navedbe na to zadnje vprašanje je treba sestaviti tako, da pridejo v resnici vpoštev in da se soglašajo navedeni vzroki z odgovori na vprašanja št. 7 in 8. Vzroke se navede naprimer v naslednji obliki: — Kdor pripada verski sekti, ki prepoveduje udeležitev pri vojni, naj imenuje ime dotične sekte. — Kdor je zaposljen v poštni službi ali je delavec ali mehanik v kaki orožarni, arzenalu, ali navy yardu Združenih držav ali je pa v službi kakega državljana ali trgovca v Združenih državah, naj to tudi navede. — Zločinci in moralično manj vredni naj na kratko u-gotove to. Kdor izjavi, da je telesno nesposoben, mora to nakratko pojasniti Telesna nesposobnost xelja že sama posebi kot oprošč^nje od vojaške službe. Ali je sadje škodljivo za zobe? Rdeči križ. Dobro zaslužena slava ameriškega "Rdečega križa" je, da se je Vedno bolj prihajajo ljudje do nahaial ob napovedi vojne spoznanja, da ni iskati izveliča- proti strani Združenih nja v preobilnem zavživanju me- držav v takem stanju pripravlje-sa in da je za človeško telo meša- nosti ** službo na voliu. da bi na hrana, v kateri pripade sadju lahko takoj pnSel E odposiljanjem in soeivju večja uloga, veliko bolj ^emljenih "enot" na pozonsce zaželjiva in zdrava. idejanskih vojaških operacij on- n - : • stran morja. Po zimi je za gospodinjo seveda v težko nabaviti si za družino po^ Ena taka enota Je ze dospela v trebno količino svežega sadja in na svoji poti v Francijo sočivja in raditega je treba iskati ln dru£re bodo dedile- kakor hitro nadomestila v posušenem in kon- se bodo nud0e transportacijske serviranein sadju in sočivju, da se zadosti zahtevam higijenske prehrane. Drugače pa je poleti in jeseni, ko nam nudi mati narava vsega v bodo nudile zmožnosti. Vsaka takih enot pomeni en* bolniško postojanko. Ker pa spadajo zdravniki, strežnice, ambu-lancni vozniki in nosilci k armad- Proti kozam. izobilju. V tem času naj bi tvorilo nemu f^a™skemu zboru, ne mo sadje dnevni dodatek k hrani zdra- reJ° ^V Evr°P°- razven na po- vega človeka. velje vlade- Glede redilne vrednosti sadja,' ,, To je t.reba 1hn,eti v mislih' ka' sicer ne more tekmovati z mesom dar se p"petl kako zavlačenje. - li z kruhom, a dovaja nasprotn«. En°*a' .kl Ze nahaja onstran organom različne redilne snovi in ™or:,a' Je P^nkt uspešnega in daje telesu vapnenec in fosfor, ki ^ne{ra dela stJ*am Polkovnika prideta prav posebno vpoštev pn Kean' ravnatelja Rdečega križa in zgradbi kosti in tvoritvi zob. Dobro zrelo sadje, zmerno uži-vano in primerno očiščeno, vzbuja tek in pospešuje prebavo. Ne da se pa nasprotno zanikati, bje veliko dalj časa izpostavljeni škodljivim uplivom. Naši zobje obstajajo kakor znano iz kosti in ta kost je prevlečena na koreniki in vratu z zobnim cementom, na kroni pa z neko Še tršo tvarino. Celo najbolj zdravi in najboljši zobje se ne morejo predolgo ustavljati napadom kemičnih kislin, ki se nahajajo v sadju. Ljudje pravijo, da dobi Človek "dolge zobe", kadar zavživa kislo sadje. Če pa ima cement aji gladka površina zoba že majhne razpoke, potem proderejo kisline, vsebovane v sadju prav do zobne kosti ter pričenjajo slednjo razkrajati. S tem pa se pospeši popolni razpad dotičnega zoba. Kako moremo obvarovati svoje zobe pred tem usodepolnim uplivom kislin, nahajajočih se v sa- _ .... d ju? V glavnem s tem, da kolikor Ber^r prosi za J**™ nate. mogoče okrajšamo upliv teh ki- Washington, D. C., 25. maja. slin. kar pa- je zopet mogoče do* Viktor L. Berger, socialistični vo-seči s tem, da se po zavživanju sa- dja in prejšnji kongresnik, je pri-dja takoj izmije usta s čisto vodo. šel danes v Washington, da b: Pri tem je paziti na to. da ne osta-' dobil potne liste za odhod v Stock-nejo med zobmi niti najmanjši holm lia socialistični kongres, deli sadja. Prav posebno je gleda- V spremstvu Meyer Londona je ti pri otrocih na to, da se Jih na-1 šel k Lansingu in ga je prosil za vadi na tako izpiranjpe. Naši pra- potni list. Lansing prošnji ni ugo-stariši so zadeli pravo, ko so iz-dfl. London je rekel, da bo o tem javljali, da je treba po vsakem za- poročal v zbornici vživanju sadja jesti kos črnega nevarnosti, katerim se izpostavljajo člani zdravniškega zbora, ko prinašajo iz zakopov ranjene vojake ter jih spravljajo v pomožne bolnice, kjer se jim nudi prvo zdravniško pomoč. Večino svojega dela morajo o-pravljati ti ljudje brez vsakega varstva pred ognjem sovražnika Kljub temu pa ga opravljajo. Tehnično so člani zdravniškega zbora nekombatanti, to je ne-borilci. Kljub temu pa nimajo ni-kakega varstva, zagotovljenega neborilcem in njih poguma ne drži pokonci razburjenje, ki se poloti človeka v trenutku naskoka. To se vedno godi pri dejanskih borilcih. Kako pa se kljub temu ceni njihovo delo. ie razvidno iz nebrojnih slučajev odlikovanj, pc deljenih jim za dokaze izvanred-nega junaštva in požrtvovalnosti Albany, N. Y., 21. maja. — Državni zdravstveni urad opozarja posebno osebe, ki potujejo po državi, da se puste cepiti proti kozam, ki so se ---'»vile na več krajih po državi. Od 1. aprila je bilo naznanjenih 18 slučajev, večinoma so jih imele osebe, ki niso bile cepljene. Več oseb, ki so b;i- že bolne na kozah, je potovalo z vlakom in bolezen se je razširila, ker so zdravi ljudje prišli v dotiko z bolnimi. Trije slučaji koz so prišli fce Connecticut, kjer traja epidemija že od junija 1916 dalje. Po ten 3 slučajih se jih je pojavilo šest. Dr. John T. Black, tajnik zdrav stvenega urada države Connecticut, opozarja na dejstvo, da je v nekem mestu razširjena propagan da proti cepljenju proti kozam vsled česar je bila tretina od 378 slučajev ravno v tem mestu, med tem ko so se v bližnjih mestih, kjer je cepljenje upeljano obvaro vali koz. — Med 378. slučaji. — pravi dr. Black. — je zbolelo le deset oseb. ki so bile cepljene, to je 3 odstotke. Vse te osebe pa so bile cepljene že pred 15. leti. polovica teh je bila cepljena celo pred več kot 30 loti. Državni zdravstveni urad opozarja osebe, ki se vozijo po želez nieah, karah. avtomobilih itd., da gazijo ker se vozijo lahko ž njimi tudi osebe, ki so že bolne na tej bolezni. S cepeljenjem se zavarujemo proti bolezni. Krajevni zdravstveni urad se trudi, da prepreči to razširjen ie koz, ako se bolezen odkrije ; toda v velikih slučajih se bolezen že ra-sširi, predno se je zapazila. kruha. Kruh zdrgne proč ne le vse o- za otroke: — Kruh in sadje. V slučaju, da ne merejo želodec stanke sadja, temveč pospešuje ta- ali čreva prenesti surovega sadja di tok slin. ki so v zdravem sta- je treba vzeti kot nadomestilo ku uju alkaliene ter vežejo vsled tega liano sadje, ki je posebno poleti kisline in jih napravljajo neškod- prav izvrstno sredstvo, da se poga-ljivim za zobe. Vsled tega je še si žejo. Paziti je treba pri tem, da danes nuino priporočati, posebno se ne pridene preveč sladkorja. Rojaki, vpoštevajte! Vsi možki, prebivajoči v Združenih državah, ki so4 dovršili svoje dvajseto leto in ki se niso stari 31 let, se* morajo registrirati. Par rojakov nas vprašalo, če se morajo registrirati, akoravno niso ameriški državljani in nimajo niti prvega papirja. Na tem mestu bodi povedano, da se mora registrirati vsakdo v omenjeni starosti, pa naj je rojen v Ameriki, na Slovenskem, v Avstriji, v Afriki ali na Turškem KDOR SE NE BO REGISTRIRAL, BO NAJMANJ ENO LETO ZAPRT. Tozadevna postava ne pozna nobenega izgovora in nobene izjeme. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo 6. junija star 21 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se morajo registrirati možki, ki bodo stari dne 5. junija' 21 let? Odgovor: — Da, oni se morajo registrirati. Vprašanje: — Kako je z onim, ki bo star 4. iunija 21 let? Odgovor: — On se mora registrirati Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki je izpolnil dne 4. junija 31. leto? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 5. junija 31 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 6. junija 31 let? Odgovor: — Da, on se mora registrirati . Marconi in podmorski čolni Lahi so zadnji mesec potopili ali pa vjeli 13 podmorskih čolnov. To je zelo velike važnosti. Do novega leta je bilo v teku sedanje vojne potopljenih samo 8 avstrijskih podmorskih čolnov. Več kot dve leti so Lahi imeli le malo uspehov v zasledovanju podmorskih čolnov. Ako so v preteklem mesecu dosegli t?1'^ velik uspeh, mora biti za to vzrok. Da bi bojne ladje bolj vestno in natančno opravljale svojo patrolno službo in bi jim oripisovali zaslužno delo, je zelo dvomljivo. O Viljemu Mrconi-ju se govori, tla je iznašel sredstvo proti podmorskim čolnom. To bi bilo tudi verjetno, kajti Marconi ie velik iznajditelj, ki je iznašel tudi brezžični brzojav. Morda je res razrešil podmorski problem. Mareoni, ki je ravnatelj brezžičnega urada italjanske vlade, je prišel v Združene države z laško misijo; temu se pripisuje velika važnost, kajti gotovo ga ni ita-lianska vlada poslala zaradi časti. temveč iz drugih namenov. Mareoni je napravil že brezžični aparat, ki deluje na razdaljo 6,000 milj. Najbrže je način brezžičnega brzojava porabil za uničenje podmorskih čolnov. AngW-«* admiraliteta je izja-viia pred tednom, da je Marconi 'Tnašel aparat za uničenje podmor skih čolr^v in prišel je v Ameriko, da ponudi svojo iznajdbo vladi Združenih držav. Šivilje v Pariza stavkajo. Pariz, Francija, 25. maja. — Več kot tisoč pariških šivilj je zastav-kalo. Kadar gredo po ulicah, nosijo zavezniške zastave, med njimi tudi ameriško. Zahtevajo večje, plače in vsak teden pol prostega dneva. Nemirov do sedaj ni bilo. Kje je fant? GLAS NARODA, 26. MAJA 1917 Ameriški mornariški vojaki. (Zgodovinski oris.) Prvi oddelek, ki se je kedaj izkrcal v kaki soA-ražnšiki deželi z brodovja Združenih držav, je bil pri zadušen ju bokserske usta je na kot katerakoli drtiga vojaška sila na svetu. Vojna s Špansko je nudila mornariškim vojakom priliko za več izvanredno junaških činov. Posebno pri Guantanamo se je pokazalo. iz kake tvarine so napravljeni mornariški vojaki. Poteklo je le malo časa in zopet so imeli priliko pokazati svoje junaštvo in sicer sestavljen iz mornariških vojakov. Od dotičnegu dne pa je poteklo 140 let in od on era časa naprej je vzdržala ameriška mornariška pehota sloves najbolj drznega in zanesljivem oddelka. Sedaj, ko na Kitajskem. Oddelek mornariških vojakov se je boril skozi tri dni pod zidovi Pekinga ter pomagal držati poslaništvo. dokler ni prišla pomoč. — Pred kratkim so se vdeležili moi- meravamo poslati svoje čete na nariški vojaki številnih bojev na francosko fronto, je povsem narav-) Haiti, v Cicaragui in San Domin-no, da bodo tudi mornariški voja- ki med četami, ki bodo pokazale svetu, kaj pomeni ameriško junaštvo. V pričetku lota 1777 je poslal Esek Hopkins, naš prvi komoCer 300 mornariških vojakov proti Angležem v New Providence, mestu na enem izmed Bahama otokov. Ta peščica vojakov je naskočila forte ter jih zavzela. To je bilo otvoritveno poglavje v zgodovini zbora, ki ima v svoji posesti eno najboljših tradicij ameriške zgodovine. Dne 8. junija 1775. še predno je bila stavljena prva ladija v službo Združenih drŽav, je dovolil kongres ustnovitev zbora mornariške infanterije. Člani tega zbora so videli težko službo v številnih spopadih revolucije. Izmed 137 mož in treh čstnikov na krovu ladje *'Bon Ilomme Richard" v (davnem spopadu z ladjo '4 Sera-jih je bilo 49 ubitih ali ranjenih. Majhen oddelek 110 mož, sestavljen povečini iz mornariških vojakov, je zajel angleško Dojno ladjo "General Monk" in sicer leta 17S2. Ta ladja je imela na kro vu osemnajst topov, dočim je bila ameriška, "Hedyer Ali*' zelo majhna in slabo oborožena. Mornariški vojaki pa so bili zmagovaici kljub večjim topovom in večjemu številu sovražnika. Pravilo tega zbora ie. da se bo. re njega ljudje najboljše proti premoči. Vzemimo naprimer zavzetje tripolitauske trdnjave Der-ne. Oddeelk mornariških vojako* katerega se je poslala s kupno 7 drugimi ameriškimi četami proti tej barbarski utrdbi, je tvoril važen del male ekspediciiske sile. V spremstvu majhnega števila ma-melukov je šel pohod 600 milj preko afriške puščave, nakar se je zavzelo glavno utrdbo mesta. Za to svoje delo ie dobil mornariški zbor m. svoje prapore besedo 4 4 Tripoli". Bil je prvi, ki je dvignil ameriško zastavo nad to utrdbo. Vojna, ki ie izbruhnila leta 1H-, je i uši a mornariške vojake zojtel v o««j»redju. Vdeležili ps so se tudi številnih ekspedieij proti upornim Indijancem, katere k morila vprizoriti mlada republika. Nato .je prišla l«*ta 1847 vojna z Mehiko. Bataljon mornariških vojakov se je priklopilo ekspedi eijsketnu zboru, ki t*t je izkrcal \ Vera Cnn pod j*>vrl its v o m gene rala Seott-a ter je igral ta bataljon vodilno ulogo v bojih, tekom katerih so napredovali A meri kanci do zidov rhapulte|""<*a. Tam je obstala ameriška armada ter se pri pravila na oW<-ganje. Ko je pri-iel ras za naskok, so se nahajali mornariški vojski med prvimi, ki so prepletali obzidje sive in stare trdnjave. S padcetn <'hapultepeea je bila mehiška odporna sila sdrobi jena. V ii»ti vojni so se vdeležili drugi oddelki mornariških vojakov raznih bojev ob stlsntiški in psei-fi^ai obali. Bili so v akciji pri Ma tamom*. Tampiro, Frontera. Ta-baseo, Los Angeles. Ssn Diego San 4ose in številnih drag'.* spo padih. Ko je izbruhnila Državljanska vojns. .ie bil mornariški pehotni ■bor med onimi, ki so morali nositi vso telo pričetnih bojev. Te-Državljsnske vojne sc vojaki odlikovali drugimi. Ko p« je bils ► se vrnili k svojemu o-iu posla, ter čakali, kdaj kaj pripeti. Kjerkoli so kski nemiri, pri katerih je bil prizadet tudi Strie Ssm. pons hsjal i med četami V starih so se borili proti malajskim in proti vsakemu, ki si je nadlegovati ameriško trgo-in ameriške driLvljane. j* prišel nsš upliv na južni go. Možje, ki bodo odšli v Evropo. so veterani in se celo v bolj pravem smislu kot velja to za nekatere polke naše redne armade Mogoče se jim bo treba še kaj naučiti glede načina, kako se vojskuje tam. a pouk obeta postati precej drag za učitelje. Izza zadnjega izkrcanja ameriških čet v Vera Cruzu leta 1914 se je uveljavilo v mornarici predpis da morajo obstajati vsi izkrceval-ni oddelki z ameriških bojnih ladij iz mornariških vojakov in ne mornarjev. Mornariški vojaki sc boljše opremljeni in izurjeni za delo kot pa mornarji in v času sile potrebuje bojna ladja vse svoju moči na ladji sami. Mornariški vojaški zbor ima sedaj svoj lastni aviatični oddelek nadalje poljsko artilerijo, strojne puške, oddelke Rdečega križa, o-klopne avtomobile in vse druge stvari, ki so potrebne za moderno vojevanje. V mirnih časih predstavljajo mornariški vojaki policijo na bojnih ladjah ter izvršujejo tozadevne posle, dočim nimajo nobenega opravka z operacijo boj nih ladij. Zanje je reser"irano delo na kopnem in to delo je prece; nevarno, vsaj v gotovih časih. ■ - ■ 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moSki bolezni, pišite po nsSo bresplsčno knjižica V tej knjižici lahko čitate, kako se inozje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljen* kri. mosolji, stars rane, kožne bolezni, razne zastarela ln nalezljive moike bolezni, nsituta, neprebavnost, zapeka ali konstipadja, katar, zlata Ua, rennatirem, okorela jetra ln želodčne ter nehnzns bolezni, vepešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. ^ Trpite li na bolečinah v križu in v zgibifc, na glavobolu, izgubi teka, kialini v želodcu, po vračanju hrane, bljuvanju, žoldnem riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabili sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdraženosti^in glabogti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti f Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Kaša knjižica, katera se lahko imennje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Po£llite> lcupon za brezplačno DR. J. RUSSELL PRICE CO., 8.902Msdison * CHnton St*.. Chicago, O. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime................................................................................................... Naslov............................................................................................* ZASTONJ MOŽEM se je drvila z glasnim krakanjem za njim. In spotoma so se ji pridružile tudi druge tuje vrane, ki so vse glasno kričale in ga podile po hosti semintja. Od takrat, ko je stalo sonlce že visoko, in prav do večera se je vršilo divje in sovražno prega njanje. Ko je zašlo solnce in se je pričelo po gozdu mračiti, so su Ženske čitajte to. H. H. VonSchlk-k. ki vedno prejema na kupe pisem od ljudi, katerim je bilo zdravje vrnjeno po čudovitem Bolgarskem Krvnem Čaju je prejel sledeče : Dragi gosod:— Pofiljite ml Se eno skatljo vaSepa čaja. ker prvo, ki sem jo naročil za sel«, sem vrane kričaje razletele na vse strajdsl neki bolni ženski. Ona je imela kr» Vrane. ni in se izgubile po visokih drevesnih vrhih. Beli mladič je ostal sam v nizkem mladem in gostem smrečju, ki je rasti o v gručah ob gozdni poti. Stal je na tleh, dihal z odprtim kljunom in zasopljeno, peruti je povedal od trudnosti tako, da so se dotikale mahovitih tal. Z j nično notranjo bolezen in nlaj pravi, dtt jI je čaj povrnil zdravje ter da ne bo nikdar brez njega. To Sta ti jo bom imel za sebe ln vedno bom imel eno Ska 11 jo v svojem kovčeku. Filip Slavic, 401 Union St., Farrel, Pa. Ženske, negujte svoje zdravje, ako rabite ta čudežen Bolgarski Krvni Čaj. Vselej imejte pri rokah eno čkatljo. Vzemite ga zdaj in pozneje. On bo iz-čistll vašo kri, kar pomeni, da boste Delo v Wisconsin. Pred kratkim ae je vršila važna seja v Milwaukee, kateri so prisostvovali državni uradniki mornarice in lastniki ladjedelnic. Po državnem načrtu se bo pričelo v vseh ladjedelnicah ob jezerin cele države takoj z izdelovanjem "posebnih rusiicev podmorskih čolnov. Dasedaj imajo Združene države že večje število teli rušil -cev v mornarici, ki pa še daleč ne zadostujejo potreba. Zaradi tega se bodo pričeli graditi po vsej državi. Mesto Milwaukee pa je izbrano srodišče, kjer se bodo zbirali vsi izgutovljeni čolni za pregledovani je, predno bodo poslani na morje. Na East Water Street v Milwaukee se bode gradila to poletje nova tovarna, ki bo stala 250,(XD dolarjev. Poslopje bo za Monarch ( 'ompanj. Driiga tovarna v Milwaukee bo na Reservoir Ave. in Buffurn St. Poslopje bo saano povečanje prejšnjega in bo stalo 25,000 dolarja v. I*Lstnik je Riohardscn and Phoenix Co. Družba izdeluje se-salke za olje. Na soverni strani mesta Mil- Na hrastu, ki je stal ob robu h ve toliko, ds je prostor prodan. Katera avtomobi&ka družba POPOTNIKI i «*■_ Id sta aeeetienl potovati t CMvsianO, poadM aks bo potrebno nabaviti pobiltvo ln knklnjeko opravo ako mm iti t nsll naeelblnl. Zato ob tej priliki pripomha svojs vsUks prodajalna, kjer dobita ras kar is potnbajtt*. rti umi laata tsOm leno ln inesljfvo blaco. Ako dospste v Cleveland na postajo in ss SS tllBts na telefon Princeton 1881 all pa »nanfltU 1881 ln Jaa M svtoseobll po vss. Ako pa vaamete pocestno karo as psUlts kar* a* ft seats In as vogalu St. Clair Iva. is Itdavj oanm. »s. | Worn poslal p i s Rt CTlatr ^ A. GRDINA, 6127 81. Clair Prl bmI i dwnlawd, O, Istnl koledar as J j*" kupila, se ne ve zagotovo, vendar pa trdijo z veliko gotovostjo, da je to Dodge Brothers Comp. iz IVitroita. Mieh. Prostor ie« na Hopkins Street m*d 6. in 8. cesto. Zemljišča so poskočila v eni uri 's sto odstotkov, kakorhitro se jej izvedela o kupčiji prva beseda Avstrijski državni zbor. Amsterdam, Nizozemsko. 25 maja. — Neka dunajska brzojavka poroča, da je v državnem zboru ministrski predsednik Clam-Martinic izrazil upanje, da se bo seja vršila tako. da bo povišala ugled države. Omenil je predloge, ki bodo predložene; rned temi bo koalicijska posta^va in predloga o davku na vojni dobiček. Predsednik je izjavil, da itna zbornica pravico neodvisno odločevati, kar smatra za potrebno. To je prva novica, da je bil sklican avatrijski držarvni zbor, ki ženi imel svojega zasedanja več kot tri leda. Ljudstvo je zahtevalo, da se skliče in vlada ae je vdala ter TMwnanila, da ga bo sklicala dne •*>. maja. prej nekako nemirno m nervozno poletavala krog njega, kakor bi se bala zanj. Sedala ie na njegovo desno in levo. poravnavala ^ kljunom njegovo perje v perutih, potem ono v repu, prav kako bi se hotela uveriti, če mu bo mogoče uteči morda preteči nevarnosti. In ko je odletel. je sedela kje na najvišjem drevesu ob robu gozda in gledala za njim. In tako je čepela dolgo, strme-| la enakomerno s svojimi nezaup-niini in plašnimi očmi proti vasi. da bi že videla samca, kako leti s hrano v kljunu proti njej In spoznala ga je vselej že iz velike daljave. Po letu ga je poznala. po mahanju peruti, pozdravila ga je z veselim krakanjem. za tre pal a je enkrat, dvakrat veselo i svojimi krili in mu jadrno leteli, naproti. Samec je bil večji od nje. oči jt imel temnejše in svetle, njeipovo perje se je spreminjalo v svetlo-medro kovinsko barvo. Njegov kljun je bil čisto raven, noge erne Pri gpilmtajm in ijraHjeofr takoj ■ Dr. PAIN-EXPELLER TSMMSMiild jabWkit Jsiins pran i 9. AOl Mili * < Slovenska Društva po neh Zjedinjenih državah gesto, da kadar treba naročita DOBRE IN POCENI "Ckrdaiidska Amerika' CLEVELANDSKA AMERIKA PITA SLOVENSKA UNIJUEA TUKABfA «119 ST. CLAMt A Ve CLEVELAND, a ■ NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -jc* (Regiment po cesti gre ' E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bflo -ir (Divja rožica E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli ic. (Slišala sem ptičko pet' Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži loc. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove^rave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. BiifEfBIEfiUHBIBIHEfHM CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. \%2 CORTLANDT ST. NBW YORK, HI Y BgmgjEjzrgjzja^^ POUČNI KNJIGI: Abnov nemflkosnglfikl tolmsl. mi HJO Cerkvena sgodovlas er.70 Poljedelstvo Ptostreibs bolnikom —J20 Bsdjereja ▼ pogovorih Blov.-sngleflkl la sagL-slov. alovsr 9LB0 Srednji ksteklsem —JO Trtns al la trtocsls f—.40 Umna kivinarajs i-JO Umni kletsr BJO Umnl kmetovalss Veliki slovensko-sngleAl Mm«« 92.00 Voofiek čsstltk 1ABAVNK IN BAZNI DKUGI KNJIGI: DoU s utufll— f-jm Hnbsld pripovedko f—J20 Izsnaai, WB*f Japonka —JO Izidor, pobožni kmet —.25 Is rudh stanov (psasles) —J20 Jama nsd Dobnaflo f—.20 Jsromll —JO Joan Miserls $1.00 Jart barom Vsga —J2S Kraljl&n asGsk »=.40 Korejaka brats Nekaj Is raAs sgodoviia o jedki Pegsm la T ■■>■!■■ asJS Praški jndek .—JO Pregsnjsnjs twtljsnllb mlsl- Joasrjsv «43 Prisega hnroaskegs glavarja —.40 Bepottsv -.28 ss.ll PTfllr*nrti arafla —,W i _gp Bodsllsam MJI ff^Hgi^tfl dHMftnoUa f-%10 V jetnik na galeji Vojns os Balkana, IS. sres. Zgodovina c. in k. peipolka it- IT — 1» HM Zlatokopt Zlatarjevo sls to Življenje na svttr. dvora sil Smrt cessrjevtčs BadoUs (Tra- gedlja v Meyerlingn) »-.40 ri-oo V rak vi kraj bombe Zaklad kapfierska s sotajl Ena ssma kaplja Črnila Grob ▼ svetilniku Gosps s kanarskim brUJantom Kako so v Jell Jscka razparala «-.11 —.11 —.11 f-^1 Londonski ponarejale! denarja —JI Plesali RAZGLEDNICI f Newjoriks ■ cvetlicami, ristlčne, botlCne, novoletne la velikonočne komad po dncst po Albnm mesta New Torka t krss- Zdrnienlb drflsv nsll veliki Avstro-Italljanaka vojns msps Bslk«nekih drflsv Brrope, Vojns Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, minoia, Ohio, Pennsylvania, Wlsoaosin, Wyoming in West Virginia in vsak drnglh drflsv va J-.I1 Mil fIM let Jugoslovanska m m Katol. dednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. SLAVKI URADHKI: fHdMdBik: MIHAEL EO V ANSEK, R. F. D- No. 1, ConemamriL Fai Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 10«, Pearl AGorati. Okle. ~ •lavni tajnik: JOSEPH PISHLEE, Ely, Kin*, •lavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mia«. Blagajnik N. as LOUIS GOSTELLO. Sallda. Cal* VEHOVFI ZDEAVEXK: 01. JOSEPH V. EEAHEK. 848 Ernst Ohio Street. Pittabnrifi, /OHN OOUZE, Box 100, Ely, Minn-ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago ID, JOHN VAEOGA, 512« Natrona Alley, Pittabnrgk, Pa, FOBOTHDQ: «EO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Weak. LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely, Mina. /OHN RUPNIK, Box 24, 8. R.„ Dehnont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: fOSKPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miek. JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ara, Dulntk, MAT, POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605, Chleaga, HI, XDRUiEVALKI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave, N. E. Cleveland, Okla FRANK SKRABEO, Stk. Yde. Station RFD. Box 17, Denvaf Solo. •»ANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Mina. Vd dopisi, tikajoči se uradnik aadev, kakor tudi denarne poMjatve, naj se poiiljajo na glavnega Ujnika Jednote, vse pri-loibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov ae ae kode odbralo. _rVnttT"'n rUriln- "ar« A H NARODA" Vstaja Škenderbegova. — ZGODOVINSKA POVEST. — Angltiški »pisal Benjamin Disraeli Earl of Beaeonsfield. "Dinigi Nieej *, odgovori Idu-na, "ti vos, kaj čutim. Prevaini so trenutki, da bi mogla izraziti svojo hvaležnost." '•Menim, da ne bo lduni nikdar treba izražati svoje hvaležnosti Nicejtiodgovori knez, "zagotovljena naj bode, da on ne ljubi te besede." Njun opremljevalec je zone: pridirjal za njima in iK*g»njal je B\oj('tta konja, akr je mogel. "Nšeej, *t«»j!" In ustavila sta svoje konje. 'Kaj ti je, prijatelj !*' reče Ni-rej. ''Ti si tako resen?" "Gomo zopet videli, samo ra\ naj ta tako. kakor vama rečem, to je moje poslednje povelj**. s teboj, Nioej 1 Ae enkrat naj zapoveduje zdravnik svojemu služabniku. Plemenita gospiea, me svojemu očetu' rz srca si želim, da bi jaz imel v Epiru tako hčer, ki bi načevala mojim bratom, ako padem. Povejte velikemu Him.radiju, da mu izročam svojo deželo! Z Bogom, x Bogom !" "Jaz ne grem dalje!" za kliče Iduna. "Tudi jslz se znam boriti. Ostati hočem in umreti z vami!" •'Glejte, že prihajajo! Verujte •ii. tla zmagam. Bežita, bežita! Dobro jo čuvajj. Nicej» Bog te blagoslovi. dečko' Živi in bodi srečen! Xe. ne. nobene besede več! rim dalje bosta vidva, verujta mi. tem bolj bo močna moja roka. Rotim vaju, bežita hitita'" Nicej posadi jokajočo Iduno na njeno sedlo, pelje njenega konja čez ozki ill razpadajoči most, za jezdi svojega konja in urno s«? (pomikata po *kalo vit L ter vijoči se poti navzgor. Škender je zrl z*\ diru po griču navzgor. Ko so pa v svoje začudenje našli Skendra z golim seimetarjem v roki, pripravljenega, da jim brani prehod so svoge konje ustavili. Vendar se j« zgodilo le za trenutek, kajti kmalu so poskusili reko preplavati. Njihovi izmučeni konji so se pa zelo branili iti v deročo reko m samo enemu izmed čete se je posrečilo priti v vodo. Jezdec ie bil že sredi reke in njegov krasni konj je težko hropel ter sc boril v silnem toku. Škender pa je vzel tako lahko, kakor da bi trgal zrelo sadje z drevesa, težak kamen >n na v telesu in to poivzroča v njem strupe. To pa muči preveč obisti in jetra, ki imajo nalogo, da odstranijo ta -trup. Torej je popolnoma napačno, ako s«' uživa preveč teh jedi •n minilo drugih, kakor sočivje iti nosebno sadje. Telo dobiva preveč enega in prem ago drugega, 'car povzroča nered v telesu in razne bolezni. I«? Rojaki sezite po "Posojilu za svobodo!" Kdor ne more Z jed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti Vsakdo naj stori svojo dolžnost. Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki frank sakser «2 Cortlandt Street, New York, N. T. i ■v Ills IP Ogrska kriza. Amsterdam, Nizozemsko, maja. — Poluradno poročilo z Dunaja pravi, da ie kralj Karol zavrnil volilne reforme, katere mu je predložil ministrski predsednik grof Tisza. Nato je podal svojo ue-misijo; ravno tako tudi ostali ministri. Kralj jih je prosil, da naj dalje vise svojo delo. dokler ni imenovano novo ministrstvo. Berlin, Nemčija, 24. maja. — Tukajšnji vladni krogi niso presenečeni, da je T>adIo Tiszovo ministrstvo, kajti Tisza se je upiral ožji zvezi ogrske trgovine z nemško. Njegov naslednik bo grof Ziehy. ali pa grof Szerenyi. NEGUJTE SVOJE LASE £ Uspešno zdravstveno * zdravljenje brezplačno stare in mlade Ali vam spadajo lasje? AH vam lasje postajajo prehitro »ivi? Ali so vaši lasje suhi. r&zkljani ali lepljivi? Ali imate luske, van srbi glava ali imate Izpuščaje? Ali ste plešasti ali pa Dočeniate biti? Ako trpite od katere gori imenovana bolezni, pričnite se takoj zdraviti, ker vsako odlašanje je lahko nevarno. Pilite takoj po ns&o iiustrovuio knjigo. "Resnica o laseh" (napisana po glasovitem evropskem Specialistu) FROSTO ZDRAVLJENJE Mi vos hočemo prepričati na naže lastne etro-ake. da adravljenje » "Calvacura" ustavi izpada- m * OBEH SPOLOV * nje las. odstrani luske in izpu&iaje na slavi in po* VBueši rast las. Mi vam počljetno Jl.GO vredno Skajjjo Calvaeura itev. 1 skupaj z (fori omenjeno knjižico' Resnica o laseh", ako nam pošljete 10 centov v srebru ali ▼ xnamkah za pokritje pjii-Ijatvenih stroškov in svoje ime In natančen natlov. lzrežite spodaj.snji kupon in pošljite še da-I nes na Union Laboratory, Box 567. Union. N. Y. UNION LABORATORY. BOX 667. UNIO.V. N. Y Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomoč za poštne stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo JI.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Rasnica u laseh". (Ta kupon priložite pismu.) Jutro. (Sorin.") Svita dan se nad goro, nad zemljo megliea vstaja, iz vasice pa odhaja ljudstvo bedno^ žalostno v daljno, tujo deželo. Nad erorami zarja vzhaja, up za upom v sren vstaja množici, o zre za holmce, ki jih že obseva solnce, da bleste se kot zlato. nam preostaja. Vjeti se ne smemo dati. Vklv* »ta vojak« in znata umreti kot vojaka. Jaz pa sem ženska, toda hči Sfin llunvadije-va! Xtcej. ti m prijatelj mojega očeta; prosim tt\ a a .sad i bodalo v moja pral!" Knez si v nemi grozi zakrije z rokami «voj obraz. Trese se po sem telesu. Naenkrat atopi naprej in se vrže pred noge dosedaj molčečega prijatelj«: '•Skender", vwlihne, " veiiki iti •lavni prijatelj! Moja glava in r«4il>ka za te *tr»-jo reii. prel samo en jezdee čezenj. Nosili so pa trije strebriei, srednji bolj velik ostala dva pa majhna in ata se vzdrgovala iz plitve vode na obeh straneh. Na mnogih krajih je bil ograjeni zid raizrušen, na nekaterih se je moglo vsled kupov kamenja in nevarnih razpok komaj dalje priti. Sredi srednje-visokega stebra je bil velik aklt^pni kamen; n« njem je bila izklesana velikanska čelada, po kateri je dobil most ime. Jezdeci so pridirjali v polnem Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani. Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno. f John Balkom Hotel 5400 Botlar St., Pittsburgh, Pa. prIN« " Za časa neznosne draginje TRTNCR3 BITTER-WlHt ramiKovo horke vino ******J0SEPH TRINC* SAsM»«d/Wjt, # se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRINER-JEVO ameriško Elixir srukt vido je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-cilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c. „ 4 TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Pa-nama 191& j*«* JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., GHICACO, ILL. i 1 ■ ii podp. društvo ©J svete Barbare (i i i ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Bedei: FOREST CITY, PA. me 21. januarja IMS v državi P GLAVNI IHWNIKI: Predsednik: F. 8. TACCHER, «74 Alway Ave.. Rock Spring Wyo. Podpredattlnlk : JAKOB DOLENC, box 181. Broiucbton. Pa. Tajnik: PRANK PAVLOVČIČ. box . No. 3. box 14«, Fort Smith, Ark," 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St, Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08IP V. G R Al IKK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. ('♦•njena druitva. oziroma njih uradniki so naprodeni pošiljati vse do-plae direktno na fiavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-liija edino potom poArnih. ek*pre«ilh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da o|»xiJo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo oradu glav. tajnika da ae umore napako popraviti J VALERA: Pepita Jimenez ROMAN. Za" Glas Naroda" priredil J. T. (Nadaljevanje). u i . 19- maja. mala vam za piMiio in za nesvete, ki so v njem. — Še nikdai Jih nisem tako potreboval kot ravno dane«. ?>ry.a I/Jtu«»iava je obenem tiuli erlava kaee. — Če ne odseka« kaei fflave, je ne moreš premajrati. sar vam ne smem zatajevati, dragi stTie. — Te ženske bi ne smel gledati s takim dopadanjem. Toda izgubljen Se nisem, pač pa zelo razburjen. Toliko moči mi je še vedno ostalo, da lahko vzkliknem - — Dvi-pni se, moja slava! — te si ob moji strani, kdo me more prema-Rati? — Toda to niM> sanj.% to je čista resnica. — Ona me neprestano gleda z žarečhn pogledom, o katerem sem vam že pripovedoval. _ Njene oči imajo v sebi neko neznano magnetieno moč. — Ko me privabi k sebi, >e upro moje oči v njo. — In tedaj vem, da tudi moje oct žare s takim plamenom kot njene. Tako so žarele oči Amonove kot je videl Tamar, ali oči kneza biema, ko je zagledal Dino. In če se tako gledava, pozabim na vse, celo na svoje trdne sklepe. Njena slika napolnjuje moje srce in izginja iz njega vse, kar je v njem. Pred njeno lepoto zatem ne vse druge lepote. Ko se vračam domov in ko se nahajam sam v svoji sobi, se zavedam svojetra strašnega položaja. Premišljujem, kaj bi storil, da oi ne sel v Pepitino hišo. — Toda drugi dan so vsi ti trdni sklepi uničeni. — Drugi dan že zonet Krem. Ko se približa večer, stopi pre lrae oče in mi reče. ne da bi slutit, kaj se dodaja v moji duši: — Le pojili tja. — Jaz bom prišel malo kasneje. — Z oskrbnikom imam urediti še nekaj računov. Nobenega izgovora nimam, da bi rekel: — Ne grem. — Ne morem iti. Vzamem klobuk in grem. Ko stopim v sobo, mi poda Pepita roko. — Že sam dotkljaj njene roke me poginoma očara. Jaz sem hipoma čisto iapre-menjen. V notranjost moje duše se priplazi žgoč plamen. — Jaz ne m«» rein na nič drugega misliti kot samo na njo. — čimbolj jo gledam tem več lepote naj na nji. Njen glas se mi zdi kot nebeška godba. V tem razburjenju prav nič ne vem, kako igram žnjo karte i* kaj govorim. Ce s« srečata najina pogleda, se spojita najini duši v eno samo. — Naenkrat *e mi razkrijejo neizrecne skrivnosti ljubezni, srečujejo se mikli. ki mi jih ni mogoče izraziti. Od tistega dne, ko sva bila s Pepito pri potoku, nisva bila še nikdar sama. Ntčaaar ji nisem povedal, ničesar mi ni povedala, pa sva se vendar popolnoma dogovorila. Dragi strie, nasvetovali ste mi, da naj mislim na smrt ne pa na to žensko. — Nasvetovali ste mi, naj mislim na življenje na drugem svetu. — Vse to premišljevanje me pa čisto nič ne plaši Kako bi se bal smrti če hočem umreti ? Ljubezen in smrt sta sestri. Neka eudna misel me navdaja. — Ta misel mi pravi, da se mo. ram popolnoma vdati temu ljubljenemu bitju. Moja želja je. vdati se njenim i»ogledom. stopiti se i>red njenimi Očmi in umrei. kljub temu, da mi grozi večno prokletstvo. To. kar me navdaja z močjo proti ljubezni, ni strah pred lju-beznij~ pač pa ljubezen sama. Nad to ljubeznijo pa stoji še vedno mogočna ljubezea do Boga. In ti dve ljubezni se borita med seboj, toliko časa se borita, dokler druga ne podleže. Že nekaj dni je moje življenje neprestan boj. — Sam ne vem. kako se je zgodilo, da mi bolečina, katero trpim, še ni prišla v glavo. — Ce bi mi prišla v glavo, vem, da bi moral znoreti. V tem boju med senco in lučjo se bojujem za lue in svetlobo. — Zdi se mi. da se pridružujem soražniku. Edino sredstvo, ki mi še preostaja, je beg. — Če mi oče ne bo pustil odpotovati, bom pobegnil kakor tat. . 'obemil bom brez besede in brez slovesa. Splošna slabost okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravita te ne-rednosti, preprečite njih na$toj in da ojačite ves vaš sistem, rabite Severa's Balsam of Life (SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM) IZVRSTNA TONIKA. Cena 75 centov. Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: « 88 "Želim m Vam zahvaliti za Severov Življenski Balzam Imela tem neprestane bolečine » Zeiodcu. bila aem zelo slaba in tudi teka nisem imela. Co kd porabila eno steklenico Sererovega Življenskega Bali»na so izclnile ram narodnosti. Prosim, objavite to t časopisja V korist vsem onim, ki imajo podoboe bolečine." Mrs. Pa«a£ of Moquah. Wis. OJO lih ■ ki ca J« rabil SOROL kazal čudovito napeta«. __ i«U4c* te treba h«, hmlmm ■t. mMs, iUtoUI, isnbt k?*fedeia£* aLsrai petter". staro vrodao andatro a« rdnrnenj*. Pameten človek ima vadno •no steklenico pri rokah. 2Se. in BOe. v vseh lekarnah, ah pa pri: r. A D. RICTEB a CO, 7441 Washington St, NEW YORK. i K n pite Severeva zdravila v vail lekarni. Zahtevajte edino le Severn vs.. da se tako Izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Beverovib zdravil v vafem kraja, tedaj pilite naravnost na W.F. CO., Cedar Rapids, Iowa g| IBB človeške družbe, jaz sem hinavec. Jaz sem občutil trpljenje smrti, in valovje zlobnosti me je potegnilo v svoj vrtinec. Sram me je pisati, pa vam kljub temu pišem. Vsem vam moram priznati. — Vse, od začetka do konca. Jaz se ne morem več poboljšati. — Prepozno je. — Vsak dan pos-v~i obljubim, da ne bom več prestopil praga Pepitine hiše, toda vsak dan grem vendar tja. Mislim, da me spremlja tja sam vrag proti moji volji. K sreči ni Pepita nikdar sama doma. — Pa tudi nočem, da bi bila sama. — Največkrat je navzoč tudi gospod vikar. Moja bolezen se je razvila z izvanredno naglico. — Moj duh je kakor kamen, ki pade s cerkvenega stolpa in vedno bolj, čim se bliža tlom, pospešuje svojo hitrost. S Pepito si še vedno podava roko, če se srečava. — Ta ceremonija se izvrši ravno tako, kot se je izvršila vprvie in kot se je izvrševala pozneje. — Ko si podava roki, čutim ja-z bitje njenega srca. ona pa bitje mojega. S tem kratkim stiskom so povedane vse najine misli in Želje. Ce sem v njeni bližini, jo ljubim, če sem vstran od nje, jo sovražim. Ob njenem pogledu, v njeni navzočnosti, se moram ukloniti ljubezni in bi se najrajše zgrudil pred njo. Večkrat se mi tudi sanja o nji. — Te sanje so nekai strašnega Vidim jo z velikim nožem v roki kako mi reže goltanec, ali jo pa vidim, kako mi zadira svoje prste v glavo. Ako sem pa poleg nje, se mi pa zdi kot nevesta v Visoki pesmi, zdi se mi kot lilija na vrtu, kot golob.'kot moja sestra. Jasz se hočem oprostiti te ženske, pa se ne morem. — Zaničujem jo, pa se ji vseeno klanjam. Njen duh se je tako združil z mojim, da jo neprestano vidim. Ona me prevladuje, ona me ima čisto v svoji oblasti. Ko se vračam zvečer proti domu, pravim: — Še danes in nikoli več. — Danes sem bil zadnjič. Ko pa napoči naslednji večer, se zopet odpravim. Č'e sem v njeni bližini in če ona govori z menoj, lebdi moja duša neprestano na njenih ustnicah. — Če se smehlja, mi prodre v srce solačni žreik, ki upi Iva na me z nepoznano blagodejnostjo. Nekoč se je pri večerji moje koleno nehote dotaknilo njenega, 'ledaj me je izpreletelo nekaj čudnega in nepoznanega kot še nikdar v življenju. Prosim vas, vzemite me od tukaj. Prosim vas, pišite mojemu očetu, naj me pošlje v mesto. In če je potreba, mu povejte vse. — Prosim vas, pridite mi na pomoč. — Bodite moja edina opora! (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. Naznanjam, da imam na prodaj sajun. Prodam ga zaradi družinskih razmer. Cena je ugodna. Katerega veseli, naj se oglasi in o-gleda pri lastniku: 1212 — 1. cesta, (22-28—5)_La Salle, IU. Ugodna prilika. Najstarejša slovensko-hnratska trgovina z tikery v Ameriki. UtejniiiMlMi Ml rmm sodimo silo ssloi Ditojww, atboj (• steklasta).. BitojOTM. aaboj (12 stekleni*) _.............. Troptnjevec, salona <2J». Š^eo klti ta Troplnjevec, m*oJ (• et^kleota)______„!„„ Tropinjevec, aaboj (12 stekleni*) _______—— —— SUvovka. salon J2.71 ij»H Brinevec, (posameena steklenica) .___ ■al slami *W Pore Kje Whiskey, T let »ta7~~ ---- esboj (• steklenle _____ ■aftoj (12 srsitanta)ZZZZZZZZ Onf orfl vino, rOeCs, bsrel__IHT- - Ooneonl vino, rdeče, pol bstjla..„ — P*i odjemu 6 la 10 gmlan, stane salona_ .» „ «» Prt odjema ene »emir gnlane — — — - Belo vino, berel ___________________~ Belo rlao, pol berela Prt odjenra D ali 10 galea, stene pi«i ____~~ Prt odjema ene same sakme i«-.«...!"" $ 8.00 15.00 -------BS.0S ----------- --------------LN —----m «n posodo raemmmo sledeCe eeee: se B, 4 ln 4% galone sodike M Z naroČilom po&llte redne tool Mensv Order ell m -----M Ke vse blago Jamfl TBE OHIO BRANDY IDISTILUNG COMPANY IS*__M M M __ OGLEJTE 81 FARME V ST. HELENA. V. C. Socjalitični mirovni pogoji. Stockholm, Švedsko, 25. maja ^k«ndina\Tski socjullsti so sestavili sledeče mirovnr? (poboje: Obnovitev Belgije, Srbije, ČV-negore in Runnuiije kot samostal-ne države. Bodočnost Alzacije in Lotarin-gije naj se preiiusti narodovi odločitvi. Državni ^bori naj delujejo na to. da se sklene mir, da se razo rože vojske in se naj vstanove razsodišča. Bolgarski socjalisti zahtevajo Dobrudžo. Macedoiiijo in Bolgarijo. ker ima BoL^arska pravico do teh dežel. Francoski socjialisti se ne bodo vdeležili. ve se paT da bodo zahtevali AAzaeijo in Lotaringijo. Avstrijski, nemški in turški delegati niso hoteli povedati svojih pogojev. temveč so sanio izjavili, da hočejo o stvari razpravljati. Nemci potrebujejo železo. Amsterdam, Nizozemsko, 25. "Tedegraaf" poroča, da sta bila župan in en občinski svetnik obsojena na 9. oziroma 32 mesecev ječe, ker nista izročala nemškim oblastim železne žice. ROJAKI! — KUPUJTE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd SU Cleveland. Ohie. PRIPOROČILO. Rojakom po državi Pennsylva niji naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik FRANK MEH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in prosimo, da mu gre do na roke. Upravništvo Glas Naroda. Dr. KOLER €38 Peno Ave., Pttsbvfh, Pa 81X>VENSKH7DRAVN1K leTifsniSl S^T^ttsksigSa tUetno prek pšSmj' St. Helena, N. C., leži v bližin velikega mesta Wilmington, N C., in tn imamo se čez sto isčliče nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer 8 mescev v letu. Podnebje je zdravo in pri jetno, lwr nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda. Od že preje označenih farm so prodane št. 9, 11, 12, 19 in 44. Tn zdolaj opišemo zopet par farm, ki še niso prodane. Farma it. 16. — Izvrstna mals farma, ebsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hisa. Mala finpa. Na pri jaznem krajn ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče na in kakih osem akrov je izora-nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih. Farma št. 19. — Ta farma ob sega 10 akrov, ima prostorne hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala supa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizn postaje, cerkve in So le. T*/o akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko ie izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150. plača se $287.50 takoj in $172.50 vsak« leto v pe tih letih. Farma It. Ji. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Knpee lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše Ves materij al za zgradbo poceni Leži na severno stran železnice okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in pe $75 na leto v petih letih. Farma it. 276. — Ta farma eb sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line želseniee in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči ščena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljnje se z d slom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino na prej in ostanek v letnih obrokih v petih letih. Enakih farm je na izbere in tn di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lah ko rabijo, dokler ni prirejena sa razprodajo. Vsa zemljišča' so last Mr. Hugh MacRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč. Družba nima kričavih agente? in zato tudi ne klice špekulantov, £a katere ni prostora v tem krajo. Namen dražbe je, da se vsak sam prepriča in potem šele kopi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki ti hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa s mešetarijo. Take potrebujemo, pa nobenih dragih, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek ▼ me seen je znižana cena sa vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hele na, N. C., in stane le $11.10 u sem in tja. V slučaju, da se odi* Site za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi šite in *mi vam bomo dragwolje pojasnili, kar boste želeli. 9199—4 R. CLA1S ATM, London, Anglija, 24. maja. _ Prestol angleškega k.-alja. Mornariški minister Sir Edward Carson je rekel danes v nekem govoru : Vojna bo marsikaj izpremenila ne samo po drugih državah, pač pa tudi v Angliji Nekaj pa moram omeniti, namreč to, da kraljev prestol ni bil še nikdar tako trden kot je zdaj. DT.LORENZ. | Jaz sem edini slovensko sovo- I ' reči Specialist moških bolezni v S Pittsburgh u. Pa. I j Uradne are: dnevno od 9. do-j poldne do 8. are zvečer. V pet-jkih od 9. dopoldne do 2. po pol. Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 1044 Penn Ave. n. nadst. na alieo, Pittsburgh. Pa. CLEVELAND, OHO. POZOR ROJAKI - - --------ml kakor tad •» Motk* brk* In br »do. Od taSB mamlU srsstsjo r WhU«UUk kMsBleoetl is kuj« kakor t«dl noKkte krasni brki la tnCs te asbado odpadali la MtvaU. Rsrmatisam. kost i d «11 trguje v rokah, aosata la v krtin, t oamlfc asa popolnoma sadra rtm. rana. opakliaa. bala. trn.«, krasto In cr.oU 9°taa nos« kneja o4s sa. cs aaltoa v par dntb pa-ootoooss odstranim. Kdor M mola sdrrlla bna-ispahsratril do Jam Hm sa W00. Plitta takolpa aaolk. ki sa takoj psibom aastoa ni Krasni Upal KOLEDAR xm leto 1^17 doblu ako poiUorta 4 eanta ca paiUlss, JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. itČZ BE MO 2* za delati v usnjarni. Debra plača, stalno dele. C. Moensch Sons Ompany, '13—4 v d) Gewanda. N. Yt i Velika zaloga vina in žganja. Belo vino, 50 galon Je..................040.00 Rdeče vino, 50 galon je................030.00 Brinjevec 4 galone sodček je..........017.00 Drožnlk, 4 galone sodček je............013.00 Man je kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 6308 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. MABUA GRILL, 9098 St. Clair Ave, N. K, Cleveland, Okie. Frank Petkovšek : Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PHONE 246 PRODAJA vožnje listke vseh prekomor- • ■ -" skih črt. Zastopnik POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in GLAS NARODA' pošteno. 82 Cortlandt Street, UPRAVLJA vse v notarski posel spada- New Tork, N. Y. joča dela. Veliki vojni atlas vojskujočih se revropskih držav in pa~k<^ lonijskih posestev vseh velesil. •J! Obsega X1 raznih zemljevidov. STENSKO 1KAPO OKLE EVROPE |1.N s VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI KJB-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OSLI SVET, SENA UJO. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — {fe GENA JE 16 CENTOV. $ CENA SAMO 26 CENTOV. fiaroiila in denar poOjlte naj Slovenic Publishing Company * *ew Tork, N. T,