,. ijnlci 50 in 113. ^S'.ajerc" izhaja vsaki peltk, datiran z dnevom L prihodnje nedelje. ■Naročnina velja za Av-I širijo: za celo leto B kron, za Ogrsko H kron 50 vin. za celo lete ; za Nemčijo stane [za celo leto 7 kron; m drugo inozemstvo se Itačuni naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-[čati naprej. Posamezne :.se prodajajo po i2 v. Iredništvo in uprav-lišlvo se nahajata v [Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in.-. sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 80 — za '/s strani K 40 — za '/« strani K 20 — za >/, strani K 10 — za '/i« strani K 5"—-za '/na strani K 250 za 7«4 strmi K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 48. T Ptuju, y nedeljo dne 2. decembra 1917 a nerazrušljivo Avstrijo lesarska vlada proti raztrganju Avstrije. — Nove zmage proti Italiji. — Ruski socijalisti ponujajo premirje. — Nemci odbili orjaške napade Francozov in Angležev. jdba po-jleje Ijice i na do-Po 557 sak Cesarski minister avstrijski je izjavil v (svojem zadnjem govoru v državni zbornici, la mora biti naša lj ubij ena Avstrija nerazrušljiva in n e r a z -io s an a. S tem je nastopil kot zaupnik junaškega našega cesarja v prvi vrsti proti ve-jleizdajalskemu sti-emljenju tistih rogoviležev, ki so naši domovini in našim vojakom v tej [svetovni vojni toliko škodovali in s svojim (fanatizmom hoteli spodgrebsti vpliv ter silo monarhije. Gre se iukaj v prvi vrstLza. vedno nesramneje nastopivše Cehe radikalne barve, ki so od začetka pa do danes igrali (sramotno vlogo. Gre se pa tudi za one prenapete agitatorje, ki hočejo na razvalinah Avstrije uresničiti svojo Jugoslovansko" državo, ki se bratijo z morilci prejšnjega na-Sega prestolonaslednika, ki pljujejo na domovino in katoliško vero, samo da bi izražali svojo podplačano strast zoper nemštvo .. . ■Cesarski minister je te hujskače z mirnimi a Bresnimi besedami obsodil in jim povedal, da spanje žito. še ni dozorelo. A v stri j a o s t a-nenerazbita, nerazkosana! To je volja presvitlega našega cesarja Karla, izražena po svojem zaupniku. In vsa nadaljna [hujskanja je naravnost nevarna za državo. V ostalem smo z našimi zvestimi zavez-i v preteklem tednu nadaljevali svojo zmagovito p 6 t proti izdajalski Ita-Kji. Prava kazen božja je to za EGjalta, ki nas je hotel kot krivoprisežnik zahrbtno z [bodalom umoriti. Prav posebno nas pri temu veseli, da so se ravno junaki iz planinskih ;el, graški strelci, Zgornje-Avstrijci in ti-lovci posebno odlikovali. Mi na jugu to poštena opora mile naše Avstrije! Medtem so Angleži in Francozi vpora-i vse svoje moči, da bi nemško stražo na zapadu predrli in si odprli pot v Nemčijo. Ali proti napadu sovražnih milijonov so stale nemške armade kakor jeklena stena, hrabre nepremagljive. To nam je novo znamenje, ne bodemo od celega sveta sovražnikov magani, ako stojimo v zvesti zvezi z Nemčijo. Na Ruskem so za sedaj najradikalnejši :ijalisti nad vsemi drugimi strankami zma-ili. Upati je, da bodejo imeli dovolj moči, remagati svoje notranje nasprotnike in po-im tudi ni izključeno, da se doseže kmalu osebni mir z Rusijo. Na vseh črtah stojimo torej dobro. Zato pa je prva naša dolžnost, da vzdržujejo slogo v Avstro-Ogrski sami. Kdor v tem preresnem času slogo ruši, ta je veleizdajalec, pa naj še potem še tako lepo zavija v patrijotični plašč. Danes se gre za obstoj Avstrije, — za tega so naši junaki žrtvovali svojo Kri, ta nam mora biti vodilo in cilj ! Zopet naprej v gorovju ! Avstrijsko uradno poročilo od č e tr t k a. • K.-B. Dunaj, 2-2? uuvembra. Ur&dftgMUfe danes razglaša: Zapadno od Monta Meletta bili so italijanski napadi s protisunkom odbiti. — Med Brento in Piave vzeli so v naskoku cesarski strelci od 1. regimenta in Wurtern-bergei Monte Fontana secea ter Monte Spinuccia. Na Fontani 3ecca smo 200 alpincev vjeli. Šef generalštaba. Bitka pri Cambraiu. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 22. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Bitka južno-za-padno od Cambraia traja naprej. Z ogromno vporabo pancerskih automobilov in in-fanterije ter z napadi svoje kavaljerije hotel je sovražnik predreti; ni se mu posrečilo. Pač je zamogel čez naše prednje črte neznatno na ozemlju pridobiti; večjih uspehov pa ni zamogel doseči. Od naše artiljerije in strojnih pušk učinkujoče prijete zveze zadel je proti-sunek naše hrabre infanterije. Na za-padnem bregu Schelde vrgla je sovražnika na A n n e u x in Fontaine, na vzhodnem bregu v njegove izhodne postojanke južno od Rumelly nazaj. Pred in za našimi črtami ležijo, na celo bojišče razdeljeni, ostanki razstreljenih pancerskih automobilov. Na njih uničenju imajo tudi naši letalci in automobilski topovi odlični delež. Z nastopom teme je bojevno delovanje na bojišču ponehalo. Južno od Vendhuille sovražnik svojih napadov ni ponovil. En močni francoski oddelek vdrl je na južni fronti od St. Quentina v našo prvo črto; v protisunku bil je vun vržen. — V zvezi z angleškim napadom je tudi Francoz med C r a o n n e in Berry-au-Bac z močnimi sunki proti našim postojankam pričel. Ljuti ognjeni boj, ki je trajal od ranega jutra skozi ceh dan, jih je pričel. Sevemo-vzhodno od L a-V i 11 e- a u - B o i s ostalo je eno francosko gnezdo. V ostalih oddelkih smo sovražnika v ognju, tam kjer je vdrl, pa v bližinskem boju zavrnili. Lastna podjetja so imela uspeh in so nam prinesla vjete. Italijanska fronta. Tirolski cesarski lovci in naše čete vzeli so v naskoku viške Monta Fontana secea in Monta Spinuccia. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Uspehi med Piavo in Brento. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 23. novembra. Uradno se danes razglaša: Ob spodnji P i a v i ostal je položaj nespremenjen. Med Piavo in Brento potekajo boji ugodno. Na visoki planoti od ,,Sed- . obe i n" povzročili so uspešni suitki nagih čet na sovražni strani veliko 'Število /-največjo ljutostjo peljanih protinapadov, ki so bili deloma z ognjem, deloma v bližinskem boju zavrnjeni. Italijani so izgubili več tisoč vjetih. Sef generalštaba. Angleški napad pri Cambrain ponesrečen. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 23. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojišču juž-no-zapadno od Cambraia bila sta Moeuvres in Fontaine središča vče-rajšjnega boja. Moeuvres in zapadne postojanke napadel je nasprotnik večkrat. Male začetne uspehe smo s protisunki popravili. Na obeh straneh od Fontaine in iz Fon-taina samega peljal je Anglež močne sile proti našim črtam. Prišlo je do ljutih bližin-skih bojev, v katerih je sovražnik podlegel-Naša infanterija vrgla ga je nazaj in je zavzela vas Fontaine. Gozd od L a F o 1 i e bil je od sovražnika izčiščen. Proti R u m i 11 y, Bauteuru in Vendhuile naperjeni angleški napadi so se pod bogatimi izgubami razbili. Od ranega jutra sem so se pričeli na južnem robu Moeuvresa novi boji. Italijanska fronta. V gorovju med Brento in Piave aa nas ugodno napredujoči boji. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Italijanski protinapadi. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. , K.-B. Dunaj, 24. novembra. Uradno se danes razglaša: Med Piavo in Brento, ter v „S e d-mih občinah" vodil je sovražnik včeraj — 2 — STRASCHILL'ova grenčica je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejš iz zelenjave zdraviltllh ZeleHia.1Tiz naJbolJ usPeSnm korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjav najfinejših «■»" Krnimam»*mma. m»**a.**ma.jmmiw vsled {ega priznano najboljši ŽClOdCC ORrepČUiOČi prebavni liker. zopet močne sile k protinapadu. Vsi napadi so se razbili pod težkimi sovražnimi izgubami. Šef generalštaba. Tretja bitka pri Čambraiu. Nemško uradno poročilo od sobote. (K.-B.) Berlin, 24. novembra. (W.-B.) Iz glavnega stana se poroča :• Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Ruppreobta, Pri povišanemu artilerijskemu delovanju v Flandriji menjajoči se ogenj največje ljutosti z mirnim uničevalnim ognjem med od Boelinghe na Staadcnin od Yperna v Eon-1 e r s vodečimi progami. Južno-zapadno od C a m b r a i a iskal je Anglež nanovo odločitev. Ojstri ognjeni boj na fronti od Que-a n t a do Bauteux uvedel je bitko. Močni napad na J u c h y se je razbil pred vasjo. Meuvres se je v ljuti borbi proti večkratnim navalom branilo. Posebno silen je bil proti Bourlonu, Fontaine in La F o 1 i e peljani sunek. Tesnemu valovju pan-cerskih automobilov sledila je v tesnih vrstah infanterija. Njena moč se je razbila ob junaškem pogumu naših čet in pod uničevalnim učinkom naše artiljerije. Pod težkimi žrtvami polagoma proti Bourlonu na ozemlju pridobivajočega sovražnika zadel je protinapad v naskoku izkušenih čet; vrgle so ga iz vasi in gozda B o u r 1 o n zopet vun. V večkratnem brezuspešnem navalu proti F o n-tainu in gozdu od La Foline vpešal je sovražnik svoje sile. Ista četa, ki je prejšnji dan pri zavzetju vasi svoj krasni napadalni pogum dokazala, se je bila včeraj istotako vztrajno in hrabro v odporu. 30 edino pred Fontainom ležečihrazstreljenih sovražnih pancerskih automobilov daje sliko o velikosti sovražnih sil. Močni ogenj je v posameznih vojnih oddelkih tudi ponoči naprej trajal. Naš artilerijski učinek zadržal je- ponočne_sunke_ proti R u c m i 1 n i m in južno-vzhodno od Masuieresa. Armada nemškega prestolonaslednika. Na mnogih krajih fronte povišano delovanje Francozov. — Od 20. t. m. sem izgubil je naš nasprotnik v zračnem boju in po odpornem ognju 27 letal. Makedonska fronta. Ogenj seje med jezerom Prespa in Monastirom ter ob C e r n i oživel. Italij an s k a f r o n t a, Zapadno od B r e n t e ter med B rento inPiavo izjalovili so se italijanski napadi. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zopet laški protinapadi. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 25. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. ItalijansKi napadi na obeh straneh B r e n t e in proti dne 22. t. m. od graškega strelskega regimenta št. 3 zavzetemu Montu Per ti c a razbili so se ob naši črti. Šef generalštaba. Nemške zmage na zapadu. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 25. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadaprestolon. RupprechU. V Flandriji povišal se je artiljerijski boj popoldne med gozdom Houthoulst in Zandvoorde do velike sile. En angleški sunek ob cesti Ypern-Menin se je izjalovil. — Na bojišču južno-zapadno od C a m b r a i a izvršili so se ljuti, ali le krajevno omejeni boji. Proti J u c h y vporabil je Anglež močne sile za nove napade. Štirikrat je močno infanterijsko valovje proti našim postojankam naskočilo. Njih izgube so bile posebno težke. V protisunku pridobile so naše čete več sto metrov naprej na prostora. Po ljutem ognjenem učinku napadel je sovražnik zvečer vas in gozd B o u r 1 a n. Pod varstvom meglenega valovja prodrl je do vasi. Naše s protisunkom pričenše čete vrgle so v ljutem ponočnem boju sovražnika v njegove izhodne postojanke nazaj, medtem ko so druge naše čete ob robu gozda vsak sovražni naval izjalovile. Po ponesrečenju nekega jutranjega napada na Bonteus izvršili so se tam popoldne le slabejši delni napadi. — Armada nemškega prestolonaslednika. Delovanja Francozov je ostalo skoraj na vsej fronti živahno. Močnejši poizvedovalni oddelki so tipali proti našim črtam. Boj artiljerije in minskih metalcev se je zlasti na vzhodnem obrežju M a a s e povišal. Naše naskočne čete so pripeljale od posrečenih podjetij zapadno od Beaumonta veliko število vjetih. — Armada vojvode Albrechta. Vzhodno od Saint M i h i e 1 a in zlasti v S u n dg a u pomnoženi ogenj artiljerije in min. V gozdu od Ap remonta in pri A m m e r z w e i 1 e r-j u bili so močnejši francoski sunki zavrnjeni. Italijansko bojišče. Italijanski napadi na obeh straneh doline B r e n t e in proti Montu Pertica so se razbili pred našimi črtami. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nadaljno prodiranje ob Brenti. Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a. K.-B. Dunaj, 26. novembra. Uradno se danes razglaša: V dolini Brente in v gorovju vzhodno od nje so nam boji zadnjih dnij nadaljni dobiček na ozemlju prinesli. Protinapadi sovražnika ostali so brezuspešni. šef generalštaba. Angleški in francoski napadi. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 26. novembra. (W.-B.) Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji le časovno med Poelcapellom in G h e-luveltom povišano ognjeno delovanje. Boji v prednjem polju potekli so za nas uspešno in so nam prinesli vjete. Severno-vzhodno od Paschendaele izjalovil se je sunek nekega angleškega batajlona. — — Na bojišču južno-zapadno od Cambraia ponovil je sovražnik trdovratno svoje napade na J u c h }'. Naše čete so tudi včeraj sovražnika popolnoma zavrnile. Naš uničevalni ogenj vdaril je v sovražna nabiranja čet in v pripravljena stališča mnogoštevilnih pancerskih automobilov južno od Graincourta. Slabejša infanterija sunila je proti Bourlonu; bila je nazaj vržena. Iz zadnjih bojev pri Bourlonu za našimi črtami ostala angleška gnezda bila so v krvavem bližin-skem boju izpraznjena. Vjeli smo 8 oficirjev, več kot 300 mož, in zaplenili 20 strojnih pušk. — Na južno-zapadnem robu gozda od Bourlon in zapadno od Fontaina prinesli so nam ponočni, jako ljuti boji z ročnimi granatami zaželjeni dobiček naozem-lju. Severno od Ban te ur napadel je sovražnik po ljutemu bobenskemu ognju ; bil je zavrnjen. En angleški sunek vzhodno od F i e c o u r t a se je razbil pred našimi obrambami. — Armada nemškega prestolonaslednika. Po najmočnejšemu povišanju ognja napadel je Francoz v 4 km širokosti med Samogneux in Beau m on t o m. Njegovi prvi napadalni valovi, razpršeni od našega artiljerijskega in infanterijskega ognja, umaknili so se nazaj v svoje izhodne postojanke. Večkratni naval nanovo vporabljenih sil se je razbil v naši odporni coni. Vjelo se je veliko število turkozov, cuavov in drugih Francozov. Močni ogenj se je razširil od bojišča tudi na sosedne oddelke in je imel zlasti na obeh straneh O r n e s a čez dan veliko silo. — Infanterijski, bojni in levski 1 e-talci posegli so vkljub ljutemu viharju in dežju uspešno v boj in so podpirali na bojišču pri Cambrain ter ob M a a s i neumorno vodstvo in čete. Italijansko bojišče. V krajevnih pogorskih bojih dosegle so naše čete uspehe in so jih obdržale proti laškim protinapadom. Prvi generalkvartinnoJ3ter Ludendorff. Junaštva naših alpskih čet. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 27. novembra. Uradno88 danes razglaša: Italijanska fronta. Položaj jo ostal včeraj nespremenjen. V bojih zadnjih desetih dneh so se alpske čete generala K r a u s s a zopet z največjo vztrajnostjo in hrabrostjo borile. Ako je graški strelski regiment v borbi zaMonte Pertica zopet svoji preteklosti vredne čine izvršil, našli so Zgornji Avstrijci od infante-rije št. 14 ter oddelki tirolskih lovcev pri II Termine in San Marinu v bitki ob Brenti priliko, da vežejo novo slavo na svoje zastave. — Dne 23. novembra je hauptman B r urno w sky v zračnem boju svojega 25. nasprotnika premagal. Šef generalštaba. Angleži in Francozi nazaj vrženi. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 27. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F1 a n-drij i je artiljerijsko delovanje med gozdom Houthoulstin Zandwoorde popoldne zopet veliko ljutost zavzelo. V posameznih oddelkih bojišča južno-zapadno od Cambraia čez dan močni ognjeni boji. Pod varstvom teme pripravljena angleška infanterija napadla je zvečer vas in gozd Bourlan; v težkem bližinskem boju bila je nazaj vržena. Delovanje v prednjem polju ostalo je na vsej bojni fronti živahno. — | Armada nemškega prestolonaslednika. Severno od Prunaya bil je en francoski sunek v jarkinem boju zavrnjen. Na vzhodnem bregu Maase je bilo bojevno delovanje čez dan zmerno. Zvečer se je ogenj povišal. — Armada vojvode Al b r e c h t a. Ob visočini Combresin med St. Mihaelom ter P o nt-a-Moussonom se je ogenj ča-. sovno oživel. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Štajerski strelci iz Gradca ob Brenti. K.-B. Dunaj, 25. novembra. Iz vojno-tiskovnega stana se danes razglaša: Vzhodno doline Brente na obvladujočih visočinskih hrbtih okoli Monta C r i p p a so graški strelci izkušenih pogorskih čet generala Kraussa goro Monte P a r t i c o v naskoku zavzeli. Opetovani, s posebno trdovratnostjo pričeti protinapadi italijanske obrambe ji niso prinesli nobenega uspeha in so se pod krvavimi žrtvami razbili. Tudi na ostalih visoči-nah doline Brente so se vsi, proti prodiran naših čet naperjeni napadi nasprotnika gli ko zavrnili. Uspehi v Albaniji. K.-B. Dunaj, 25. novembra. Iz vojnega-! tiskovnega stana se danes razglaša: V Albaniji napadli so v noči od 22i I na 23. t. m. avstro-ogrski oddelki, okrepčan. — 3 - e h a n 1-a 1, 10- s prostovoljci, sovražne postojanke na zapad-nem bregu P o z u m a, južno-vzhodno od Be-rata, z uspehom. V poizvedovalne namene naprej potisnjeni oddelki vdrli so do visočin vzhodno od T r e p e 1 i. Yojna na morju. Potopljeno! "W.B. Berlin, 22. novembra. Ob angleškem zapadnem obrežju je eden na«ih podmorskih čolnov zopet 12.000 brutto-register-ton potopil. Oktoberski plen podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 22 novembra. V mesecu oktobru se je vsled vojnih odredb osrednjih sil sknpno 674.000 brutto-register-ton za naše sovražnike vabljivega prostora na trgovinskih ladjah potopilo. S tem se povišajo dosedanji uspehi neomejene vojne podmorskih čolnov na 7,649.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. (Op. ur. Od začetka poojstrene vojne podmorskih čolnov bilo je potopljenih: februar 781.500, marc 886.000, maj 869.000, junij 1,016.000, julij 811.000. avgust 808,000, september 672.000, oktober 674.000 ton ladjine-ga prostora. Oktoberski plen je vkljub vedno manjšega ladinega prostora za 2000 ton višji nego oni prej snega meseca. To je dokaz, da napreduje zmagovito odločilni podmorski čoln! | Novi uspehi. W.-B. Berlin, 23. novembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v Severnem morja dali so 3 parnike in eno jadernico. Eden pamikovje bil iz spremstva sestreljen in je imel municijo naloženo.— Eden nemških podmorskih čolnov je imel dne 30. oktobra v bližini angleškega vzhodnega obrežja boj z an-I gleško pastjo za podmorske čolne v obliki i železne velike ladje z enim motorjem. Ladja je bila dvakrat zadeta. 30.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 24. novembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju: 8 parnikov, 2 ladji na jadre z okroglo 30.000 brutto-register-tonami. Na vožnji v Egipt bilo je več transportnih ladij z vojnim orožjem za angleško fronto v Palestini iz močno zavarovanega spremstva sestreljenih. Med njimi se je nahajal oboroženi amerikanski parnik ,.Villemer" (2677 ton) s 5500 tonami pšenice na poti v Italijo. Šef admiralnega štaba mornarice. 12.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 26. novembra. Vsled delovanja nemških podmorskih čolnov se je v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 12.000 brutto-register-ton potopilo. Med potopljenimi ladjami se nahaja en oboroženi parnik od 6000 ton. Šef admiralnega štaba mornarice. 20.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 27. novembra. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču: 20.000 brutto-register-ton. Med potopljenimi ladjami nahajala sta se dva velika, globoko naložena parnika, od katerih je bil eden z municijo naložen. Šef admiralnega štaba mornarice. aa-2a- 22i Politični utrinki. Grda nehvaležnost, V tako krasni in zmagoviti vojni proti izdajalski Italiji se je šlo večidel le za s 1 o v e n s k e dežele, ki jih je hotel požrešni Lah pod svojo efialtsko krono spraviti. Borili so se v teh zmagovitih bitkah slovenski in nemški ter drugi vojaki naše Avstrije in zveste Nemčije. Vsi so storili svojo dolžnost in več kot svojo dolžnost. Vsi so bili tudi ednakomerno od cesarja in v uradnih poročilih pohvaljeni. Sredi v tej orjaški borbi za čast in bodočnost Avstrije, ki je pa obenem tudi borba za bodočnost slovenskih dežel, si upajo prvaški listi z najgr-šim lopovstvom zastrupljati svojo javnost in hujskati proti nemštvu ter nemškemu vojaštvu. To je tako grda nehvaležnost, da bi se jo niti od teh listov ne pričakovalo. Tako čitamo v zadnjem „Slov. gospodarju"; „Slovenci na fronto, Nemci pa stražijo Ruse. Celovškemu „Miru" (glasilu pomilošče-nega Grafenauerja! Op. ur.) se poroča iz Spodnje Koroške : Samo nemške stražnike nastavljajo pri nas za vojne vjetnike, ki ne razumejo ne vjetnikov, ne domačega ljudstva, in vendar je nujno potrebno, da se morejo stražniki glede vjetnikov razgovoriti z domačim ljudstvom. Zdi se, kakor da se Nemci ravnajo po pravilu: Pojdite Slovenci na fronto, mi pa bomo že doma opravili. Po vojski pa se bodo mogočno bili na prsi in se hvalili: Kaj vi, mi smo junaki, mi smo zmagali ! Tudi na Slov. Štajerskem se nastavljajo na mnogih krajih samo nemški stražniki za vjete." V teh vrsticah se sumniči domovini in cesarju zveste nemške vojake, kakor da bi na švindlerski način ostali v zaledju, medtem ko morajo edino slovenski vojaki svojo kri prelivati. To sumničenje v sedanjem času, ko se borimo rama ob rami v krvavih bitkah za obstoj domovine, ni samo podlost, marveč je tudi nevarno za patrijotično, čustvo onih vojakov, ki se še niso prodali srbofllskim in rusofilskim banditom. Zato se ne čudimo več nad lopovstvom prvaških listov, marveč le nad potrpežljivostjo naših oblasti! Nesramni farški hujskač. ,,Reichenberger Zeitung" poroča, da je imel češki poslanec in duhovnik Izidor Z a-h r a r) n i k pred kratkim zborovanje, na katerem je m. dr. dejal: ,,Kmetje, ako imate žitje, skrbite najprve za-se in za svoje sorodnike; ako pride komisjjonar, pokažite .mu vrata. Proč z vlado! Mi hočemo či-sto češko državo! Ako bi se nas izzivalo, bode tekla kri... In ako bi me hoteli moji cerkveni predpostavljeni vstaviti, potem jim vržem svojo duhovniško obleko pred noge . . ." Tak je politikujoči far! Zato smo bili vedno proti temu, da bi se politiko v cerkev spravljalo. Politični duhovnik nima nobenega srca za domovino, nobene vesti napram sv.Očetu in katoliški veri! Ljubše mu je veleizdajstvo, kakor pa duhovniška obleka, ki jo grozi od sebe vreči kakor umazano cunjo . . . Take politične duhovnike imamo i pri nas! Kristusovi namestniki ? Češki poslanec pater Z a h r a d n i k, po poklicu rimsko-katoliški duhovnik, imel je pred kratkim v državni zbornici prav nesramni hujskajoči govor zoper avstrijsko državo. Eden krščansko-socijalnih poslancev ga je vprašal, je-li se ne sramuje kot katoliški duhovnik tako govoriti. Ali kako je mož v duhovniški obleki odgovoril? Pod viharnim odobravanjem Čehov je rekel: „Bil sem kot Čeh rojen in pozneje šele sem postal k.a t o-ličan." — Taki nazori se pojavljajo tudi v naših krajih ; saj je vendar „Slovenec" svoj čas pisal, da mu je pravoslavni Si'b ljubši nego katoliški Albanec. In ljudje take vrste se upajo danes še nam naprednjakom očitati „ brez verstvo", ti ljudje se upajo božjo hišo v svojo politično gonjo zlorabljati! Ni čuda, ako pri takih razmerah res katoliška vera „peša" . . . Kakšne može so volili Čehi v delegacijo ? Pri volitvi v avstrijsko delegacijo dne 13. novembra izvolili so Čehi sledeče svoje zastopnike: dr. K 0 r n e r, zastopnik pomilo-ščenega veleizdajalca dr. Kramarja; Klofac, ki se je le zaradi pomiloščenja zamogel umakniti kaznovanju zaradi veleizdaje in vohunstva v prid Srbiji; Striberny, znani za- grizeni sodrug Klofača; pater Z a h r a d-n i k, vsled svojih napadov na papeža znani češki duhovniški hujskač; S t an ek," vodja agrarne stranke, ki se bori proti vojni s prikrivanjem žetnih zalog; dr. S t r a n s k y, največji hujskač proti državi; H a b e r-m a n n, agitator proti vojaštvu ; T o m a š e k, iste stranke pristaš ter U d r z a 1. — Že ta imena nam povejo, kakšno stališče hočejo Čehi v delegaciji zastopati: protiavstrijsko, veleizdajalsko stališče! In s temi ljudmi gredo i slovenski poslanci . . . Veleizdajalci. V avstrijskem in ogrskem državnem zboru so se odkrili naravnost gorostasni in vnebo-vpijoči slučaji. Z dokazi podprto se je očitalo posameznim češkim vojaškim oddelkom, da so svojo avstrijsko domovino izdali. Ni se šlo samo za znane dogodke v prvi karpatski vojni, tudi ne za gotove slučaje ob Sočini fronti, marveč za veleizdajstvo med našimi mornarji. Najhujši slučaj je ta-le: Češki mornarji na nekem avstrijskem torpednem čolnu so zvezali svoje oficirje, odpluli čez Jadransko morje, se- vdali Lahu in mu izročili torpedni čoln. To je tako strahoviti zločin, da bi ga človek nikdar ne pričakoval. Češko in z njim vso vseslovansko rogoviljenje je postalo s tem nevarnost za Avstri-j o- „Leipz. Nachr." pišejo o temu: „Češki vojak izdal je Italijanom začetek majske ofenzive 1916. 1. Čeh je bil tisti vojak, ki je kot prvi bil da italijanskem bojišču zaradi veleizdaje ustreljen in večina dezerterjev so bili Čehi." List konča svoj članek tako-le: „Go-vor teh dejstev je tako jasen, da morajo svetovalci cesarja Karla, ki so poštene njegove namene na pot potrpržljivosti obrnili, danes izpoznati, da mora nadaljevanje te politike do razpusta voditi. Spremeniti mora ta položaj edino močna roka, ki združi vse sile, katere hočejo avstro-ogrsko monarhijo." Ali veleizdajalce zadene tudi zaslužena Kazen. V tem oziru piše „Prankf. Ztg." : ..Nezvestoba zadene marsikdaj tudi lastnega gospoda. Tako so češki oficirji kot dezerterj i Italijanom izdali, da je dospel na južni Tirol bavarski alpinski kor. Italijani so vsled tega mislili, da se bode od tam prvi sunek izvršil. Vsled tega je Cadorna tam svoje čete nakopičil. Drugi češki oficirji so italijanske čete k neki slabotni postojanki Avstrijcev v Južnem Tirolu peljali, ki pa je bila medtem ojačena, brez da bi napadalci o temu kaj vedeli. Italijani so v obeh slučajih te češke oficirje, ki so jih zapeljali, ustrelili. Ednake plodove je rodilo izdajstvo ob Sočini fronti. Tam so češki dezerterji sovražniku naznanili, da je ofenziva, kakor se je to začetno res nameravalo, določena za 19. oktobra. Gotovi vzroki so prisilili za odmor, ki so ga alarmirane italijanske čete pred Tolminom v stalni pripravljenosti, do smrti trudne, v poluspanju morale prenesti. To pot so izdajalci svoji usodi ušli. Pobegnili so z italijansko armado." Tako čaka vsacega izdajalca kroglja ali štrik — smrt Judeža... Slovenci se niso pustili v tako veleizdajo zapeljati. Čeprav je slovenski poslanec dr. Gregorin v Italijo dezertiral. čeprav so Jugoslovanski" hujskači skušali i to ljudstvo pokvariti, — slovenski vojak je ostal zvest Avstriji in cesarju. In zvest bode ostal tudi v bodoče, zvest rodni grudi, zvest svojemu vladarju! Veleizdajalci ne bodejo nikdar zmagali med slovenskim ljudstvom ! Katoliški škofje — izdajalci. Čudna so pota božje previdnosti. Ko bi mi pred nekaj časom temu ali onemu katoliškemu škofu najmalenkostnejšo napako očitali, bi nas „katoliško" (recte klerikalno) stovensko časopisje kar žive požrlo. Niti političnih kaplanov nismo smeli za ušesa prijeti; takoj se je ljudstvo na nas hujskalo, češ da smo „ brezverci". . . Zdaj pa so se časi spremenili in skoraj bo moral „Štajerc" papeža in škofe braniti pred — klerikalnimi listi. Prvi dokaz: načelnik bivše vseslovanske kle- -_ 4 — rikalne stranke dr. Šušteršič, deželni glavar kranjski in skozi dolga leta pravi malik klerikalcev, očita javno ljubljanskemu knezo-škofu dru. Jegliču, da ga je ta „izdal", ker ni hotel več po ožlindranih njegovih potih hoditi. Dr. Šušteršič torej, ki je šele pred kratkim v Švici zastopal slovenskte katoličane, ki je pred par leti na Evharističnem kongresu na Dunaju kakor maziljeni čarodelnik slovensko katoličanstvo zastopal, ta Šuštejšič imenuje zdaj torej svojega duhovniškega nad-pastirja „izdajalca". . . Dragi dokaz : Glavni list štajerskih slovenskih klerikalcev, glasilo slovenskega katoliškega duhovnika dra. Korošca, mariborska „Straža" prinaša v zadnji številki članek „Dr. Stadler izdal Slovence". Dr. Stadler je sarajevski nadškof in njemu očita „Straža", da je Slovence izdal zaradi denarja, zaradi treh milijonov kron. . . Nadškof dr. Stadler, narodni Hrvat, noče od Korošca propagirano ..jugoslovansko" državo zato ga psujejo nakrat »izdajalca" Kaj hode Jegličev in Stadlerjev kolega kne-zoškof lavantinski k temu rekel ? On se doslej ni izjavil za „jugoslovanstvo". Morda pride j na tri tedne strogega zapora „Straža" i n.iemu očitala Tajna razprava. 1 M a r i b o r, 24. novombra. V tajni raz- j pravi ste se imeli pred tukajšnjo sodnijo za- < govarjati zaradi zločina proti kalečemu živ- ! ljenju 18 Jetna trgovska učenka Gizelaj F r e t z e in hebamka M a 11 y. Šolarka \ Fretze je pustila po hebamki Mally že dva- ! krat posledice svoje ljubezni na prepovedani | način odpraviti. Sodnija je obsodila Fretze j na dva, hebamko pa na p et mesecev! težke ječe. Igranje z dinamitno patrono. M a r i b o r, 26. novembra. 52 letni Franc j V o g r i n, posestnik v Vrangi, dal je nekemu j 91etnemu dekletu tri dinamitne patrone, ka-tere je baje poleg železnice v Teznu našel, j Eno teh patron dalo je dekletce 10-letnemu | Francu Ptačnik, kateremu je pri igranju ; eksplodirala, ter ga tako težko na prsih in i rokah ranila, da je nesrečen deček v bolniš- ; niči umrl. Vogrin je bil vsled tega obtožen i prestopka zoper varnost življenja in obsojen i čas, da bode „Straža" i njemu očilaia izdajstvo. Morda bode pričel kaplan Korošec celo papeža psovati! Ali mariborski knezo-škofijski ordinarijat res nima sredstva, da bi take za katoliško cerkev škandalozne izprede preprečil ? Ali ne razume nikdo, da se jemlje na ta način ljudstvu vero, zaupanje v katoliško cerkev ? Vera z duhovniki gori, vera z duhovniki doli. . . Slovenska klerikalna stranka razbita. Nosila je ime „vseslovenska ljudska stranka" in nje .načelnik je bil svoječasni klerikalni polbog dr. Šušteršič. Mariborski . ^^^^^^^^^^^™» kaplan Korošec, ki ima zdaj vajeta „jugoslo- j Jan.j- Storila je to in morala je to storiti. vanstva" v svoji blagoslovljeni roki, pa je iz- | Ka3tl rusko ljudstvo se je že davno naveliča-rinil Šušteršiča. Zato je Šušteršič z nekateri- i lo- Mapčevati tujcem in prelivati svojo kri za mi um zvestimi možaki razpustil slo-; Angleže ter _ njih zaveznike. Rusko ljudstvo je vensko klerikalno stranko. Crbenem je ustanovil neko novo kranjsko „kmetsko st^anko.,.1 »Straža" in „Go-spodar" ga psujeta vsled tega. da je „uskok", nekateri duhovniki huj-skajo proti njemu, kakor da bi bil napred-njak, drugi zopet agitirajo zanj, kakor da bi Rusija, revolucija In mirovna ponudba. Na Ruskem je zmagala v zadnji revoluciji stranka Leninovih „boljševikov", to je stranka najstrastnejših socijalistov. Ta radikalna stranka je za sedaj premagala vse druge, zlasti pa od Angležev podplačane struje demagoga Kerenskega. Največ simpatij med ljudstvom si je ta stranka pač s tem pridobila, ker je takoj zahtevala premirje in začetek mirovnih p o g a- izpoznalo, da ne more nikdar proti Avstro-Ogrski in Nemčiji zmagati. Zato in vsled svojih nezaslišanih krvavih in gospodarskih žrtev je prosila za premirje in hoče mirovna pogajanja. Prvo tozadevno poročilo prihaja iz angleškega vira in se glasi: „London, 22. novembra (Renter): Brezžična ruska brzo- bil odrešenik. Klerikalne vseslovenske stranke i Javka JavlJa> da Je vlada boljševikov vrhov-torej ni več! Umrla je na notranji bolezni in I nemu poveljniku naročila, naj se sovražnim ..Marijine" hčerke ter mežnarska društva ta- ) poveljnikom približa s ponudbo premi r- l j a (Waffenstillstand), da se otvorijo m i-pogajanj a." — To poročilo do- „Marij^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vajo okrog kakor razpršena čreda ovc . . . Cela stvar pa ni samo smešna, marveč tudi za zapeljano slovensko ljudstvo nevarna. Pričel se je odločilni boj med Šušteršičem in Korošcem. Ta boj je doslej razbil najmodernejšo slovensko organizacijo — klerikalno stranko. Ta boj se bode pa vodil tudi na gospodarskem polju. Pričeli se bodejo prepiri in spori v zadrugah, društvih, posojilnicah klerikalne slovenske stranke. Taki boji znajo dovesti do mnogo večjega poloma, kakor so ga svoj čas doživeli klerikalni „kon-zumi." In tukaj se neha šala, kajti gre se za ljudski denar. Pri polomu mov" so si znali politični popi pomagati, njih verne ovčice pa so izgubile denar in bile zaprte. To se ne sme več ponoviti; ta-cega zločina ne sme slovensko duhovni-štvo več na svojo vest vzeti ... V ostalem pa mora biti slovensko ljudstvo srečno, daje ..vseslovenske" klerikalne stranke. Ti- r o v n a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ slej še ni uradno, kajti do tega trenutka ni došla nobena ponudba ne na Dunaj in ne v Berlin. Vsekakor pa izraža to poročilo željo ruskega ljudstva, ki noče biti več vklenjeno v jarem naših sovražnikov, kateri so obenem sovražniki vsega človeštva. Za Avstrijo in njene zaveznike bode imela ta ponudba šele tedaj veljavo, kadar bodejo boljševiki v resnici zmagali, to se pravi, kadar bodejo imeli tudi potrebno moč, da premagajo svoje nasprotnike na Ruskem samem in da zamorejo na tej podlagi vres-konzu- i n'c* sklepati premirje ter zapričeti mirovna pogajanja. To pa do danes še ni doseženo. Danes vlada na Ruskem še pravcata anarhija, vse vre, vse divja, vse se valja v krvi, vse se trudi, da poveča zmešnjave. Ne pustimo se torej zapeljati od prevelikih nad. Na vsak način pa smo mi in naši zavezniki, kakor so to avstrijska, nemška in sti klerikalci, ki so hoteli združenje s Kranj- i zavezniške vlade opetovano naglašale, priči, Srbi, Hrvati, so se že zdaj sprli. In vsa i PravlJem> skleniti pošteni mir, ki „jugoslovanska" upanja so splavala po vodi. Izpred sodišča. Mati — zapeljivka k tatvini. Maribor, 24. novembra. Komaj 12 letni Alojz Berger v Sulzu kradel je živila, ki jih je nosil svoji materi. Ker je ta vedela, da so bila živila ukradena, bila je od okrajne sodnije v Mariboru obsojena. Pozneje se je dognalo, da je deček tudi 300 kron denarja ukradel in svoji materi dal. Berger Antonija je bila zadi tega na dva meseca ječe obsojena. bode obenem jamstvo za vso bodočnost. Av-stro-Ogrska in Nemčija niso pričeli te vojne, — končati jo po hočejo na podlagi, ki bode za vedno možnost takega ogromnega prelivanja krvi odpravila. Z Dunaja se piše s poučene strani: Predlog o premirju še ni došel ne k vrhovnemu poveljniku avstrijske in tudi ne nemške armade. O tej zadevi tudi ni nobenega drugega kakor Reuterjevo poročilo. Ce bi Rusija kaj takega predlagala, bo vrhovni poveljnik v smislu izjav avstrijskih in nemških ministrov predlog razmotril v duhu spravlji- vosti mirno in objektivno. Ni skrbi, da takim željam, če se nudi realni temelj p janjam, stavile kakršnekoli ovire. Po~ je zelo verjetno, ker so po vseh poro boljševiki okrepili svojo moč in ker tvo njih programu prvo točko, zahtevati, naj privede do miru. Mogoč je le eden vspeh končni vspe 7. vojno posojilo naj ga zapečati. Nikdo naj ne odneha, postane mlačen v zadnji uri! Naši junaki na fronti nam nudijo sijajen vzgled najzvestej-šega izpolnjevanja dolžnosti. Tako naj tudi sedaj doma nikdo ne manjka s svojim denarjem. S 7. vojnim posojilom se mora priboriti zmaga v ::: gospodarskem boju! ::: c& Potem je zagotovljen končni vspeh! Zato podpiši VII. vojno posojilo! Za nerazrušljivost Aystrije. Nekateri češki in jugoslovanski politiki skušajo že dalje časa, navdušeni od pansla-vistične gonje, razrušiti temelje ljubljene Avstrije. Tem je dal načelnik avstrijske vlade ministerski predsednik stvarni in krepki odgovor. Odgovor se glasi po uradnem poročilu iz državne zbornice tako-le: Ministerski predsednik je na to odgovarjal na jugoslovansko in češko interpelacijo glede izjav ogrskega ministerskega predsednika v budimpeštanskem parlamentu. Vitez Seidler je izvajal: Interpelacija poslanca Staneka in tovarišev govori o obljubah, ki da jih je dala avstrijska vlada ogrski vladi. Pač pa je on (vitez Seidler) označil ogrskemu ministerskemu predsedniku stališče avstrijske vlade napram državnopravnim vprašanjem. Bil je moralično obvezan, kajti v madžarski javnosti je nastala bojazen, da bi mogli načrti avstrijske vlade vplivati na ogrske držav-nopravne razmere. Tembolj som bil obvezan, ker posamezne avstrijske stranke zastopajo stališče, ki je v nasprotju z integriteto ogrske države in dualističnim ustrojem monarhije. (Poslanec Kalina: Čehi niso nikdar priznali dualizma, ki je bil proti njim nasilno uveden! Živahni medklici.) Ministerski predsednik izvaja nadalje, da si je stavila vlada dve veliki nalogi. Prva je omogočiti, da vzdr-j žimo v vojni do konca. Druga je, da pripra-i vimo gospodarsko obnovitev in nadaljni po-! litični razvoj države. Kar se tiče ustavnega ; vprašanja, mora vsakdo priznati, da mora j vlada v tem oziru biti vestna in previdna. i (Živahni medklici.) Z ozirom na nasprotujoča j si mnenja strank ne preostaja ničesar dni-| gega, kakor da ustvarimo pošteno priprav-i ljeno podlago za diskusijo. Pri re-i formi pa se nam bo brezpogojno držati dveh temeljnih točk. Prvič varovati bodemo morali jednotost avstrijske države, in drugič ohraniti obstoječe meje vsake kronovine. Znana so nam stremljenja, ki hočejo spraviti posamezne dele dr-i zave v rahlejšo zvezo. V kolikor imajo j zastopniki tega mnenja resno voljo prispevati | k napredku habsburške Avstrije, moramo to ; prepričanje spoštovati. Programu vlade tako j mnenje ne odgovarja. Vlada izhaja s ■ stališča, da bi zrahljanje državnega ustroja _ & — B bilo v prid državi in njenim delom. (Žilnimi medklici.) Vsekakor je popolnoma n e-o g o 6 e, da skušamo ta vprašanja rešiti v lojnem 6 a s u. Ako pa zgoraj označene jndence hočejo izsiliti to, kar bi moglo na-ati 1 e od znotraj po volji celoti pne države, s pomočjo naših sovraž-ov potom mirovnih pogojev, po-moramo take namene kar najodločnejše |bsoditi in zavreči. (Živahno ploskanje Nemcih, ugovori pri Čehih.) Kronovine so toiične oblike, preko katerih bi ne m igla . nobena obligatorična izgradba naših itavnih uredb. (Živahni medklici pri Čehih Jugoslovanih.) Madžarska javnost naj bo mirjena. Avstrijska vlada nima nobenih rtov, ki bi tangirali integriteto ogr-e države ali mogli kršiti z ustavnimi za->ni ugotovljeni dualize m. Avstrijska lada odklanja vse takeaspira-!ij e. To z nova povdarjam in sem mnenja, bi morala biti ta zadeva že d e f i n i t i v-o spravljena z dnevnega reda. lurni ugovori pri Čehih in Jugoslovanih). S tem se je cesarska vlada postavila na no pravo stališče, da mora Avstro-Ogrssa ustavnem oziru ostati taka, kakoršna je, da morajo biti torej ohranjene k r o-ovine in da se ne smo uresničiti tisto gotovih hujskače v zaželjeno združenje r b o v, Hrvatov in S 1 o v e'n c e v, ki bi omenilo le konec skupnosti avstrijske dorno-e. „Jugo s lo van s k a" Jdr ž a v a bi i 1 a začetek razdrobljenja A v-trije in zato je le naravno, ako se cesarska vlada proti tej nakani brani. Ljudstvo lega združenja ne mara. Naši vojaki pa tudi kato niso svoje krvi prelivali, da bi potem jbgleži in Italijani, Rusi in Srbi, Francozi in Japonci o naših notranjih zadevah razpravljali, kakor zahtevajo to ,.jugoslovanski" hujskači. Sami si bodemo uravnali svoj dom, » pa na podlagi nerazrušljivosti Avstrije! co 1 Razno. Ormoška okolica. Piše se nam: Vsak dan pišejo po časnikih, najraznovrstnejše no-Ivice, pa takih kakršne hočem danes jaz poročati, še ni prinesel noben list. Kakor druse tudi na Runeču nahajajo osebe, ki so vse drugo preje, kakor pa človek, oziroma ienska. V polovici meseca, ko dobi podporo [riska in razgraja po gostilnah, in potem ko te kaj okroglega pri kraju, posnema tiste, [i se jim, kar vidijo, prime na prste. To in tudi to še ni zadosti; povrh šo pa opravlja Jruge ljudi dolžeč jih cesto napak, ki jih največ najde na sebi. Poživljam, naj omeni vse tiste z imenom, ako jih je kdaj videla, »ko pa ne, pa naj molči, kajti drugače bi se znalo kaj pripetiti, kar ji ne bi bilo po [godu. Popotnik. Najdeni denar. Piše se nam : „Našel sem [denar pri „Elefantu" v Ptuju. Kdor je denar izgubil, naj se oglasi pri mestni policiji, kamor sem denar oddal. Kari Lesjak, berač." — Pač pošteni najditelj; vkljub temu, da je re-Už in berač, ni prikril najdenega denarja. Vsa čast! Urad za oblačenje v Ptuju (mestna hiša, KI. nadstropje) nam poroča: Občinstvo se bpozarja, da je drenanje za dobavne liste (Bezugscheine) za obleko in perilo za sedaj popolnoma brezpametno, ker trgovci itak nimajo nobenega blaga. Občinstvo si dela s tem le pota in troške, kajti za listek za vsaki perila se mora plačati 20 vin., za listek obleko pa celo 50 vin. Opozarja se tudi nato. da nikdo ne dobi tacega listka, kdor nima seboj potrdilo občinskega predstojnika, da res v dotični občini stanuje. Cerkvena tatvina. V frančiškanski cerkvi v Mariboru bil je ukraden jako bogato okinčani bronasti križ s posrebrenim Kristom in napisom. Darilo. Iz Ormoža se poroča: G. distrikt-ni zdravnik dr. Al. H e i s s daroval je ob priliki svojega odlikovanja z vojnim križcem 2". razreda za civilne zasluge za na Ruskem vojno-vjete naše vojake 100 kron. Za splošno zavarovanje živine na Štajerskem. Nemški poslanec v. Pantz se je pri namestniku grofu C1 a r v • j u pritožil proti temu, da bi se iz t. zv. „živinske kupčije v St. Marxnu" doseženi, na deželo Štajersko odpadli dobiček od 1-1 milijona kron kot tekoči kapital podružnice Štajerske živinske vnovčevalnice vporabljaio. Ta svota naj bi se vporabila za uresničenje splošnega živinskega zavarovanja v štajerski deželi. V ta namen bi se moralo vporabiti tudi iz ogrske razlike cen nabrani temeljni sklad, ki znaša gotovo že nad 300 milijonov kron, v kolikor bi razmeroma odpadel na našo deželo, čeprav vlada doslej o tem še ni ničesar poročala. — To je enkrat pametni predlog! Živinska vnovčevalnica si je menda že dovolj milijonov nakupičila. Zdaj naj bi kmetom enkrat tudi kaj pustila! In živinsko zavarovanje bi bila res prepotrebna stvar. Nemškemu poslancu Pantzu gre za to prizadevanje pač vsa hvala. Naši spodnještajerski poslanci se seveda za take gospodarske zadeve prav malo brigajo; oni se prepirajo raje za Jugoslovansko" državo, ki ne bode nikoli uresničena. V Gradcu se je raznim trgovcem s sadjem zaradi navijanja cen in ponarejanja transportnih listov odtegnilo pravico kupčije s sadjem. Tako je prav ! Sleparije in odiranja mora biti enkrat konec! Vjeti tatovi. Infanterista Franc G o 1 d-m a n n in Leopold H o f r i c h t e r, ki sta se peljala z nekim transportom v Ljubljano, bila sta od nekega stražnika v Mariboru zasačena, ko sta hotela ravno 50 kil ukradenega sladkorja za 400 kron prodati. Sladkor sta bila na vožnji iz Dunaja iz nekega vagona ukradla. Iz Drave potegnil je prevoznik Johan Temmerl mrliča iz sv. Roka pri Ptuju pristojnega usnjarskega pomočnika Johana Kores. Nesrečnež je bržkone v pijanosti v Dravo skočil. Vlom na gori sv. Uršule. Iz Slov. Gradca se nam piše: Gorski potniki na prekrasno goro Sv. Uršule našli so tamošnjo varstveno kočo planinskega društva „Karawanken" vlomljeno. Razven zaloge petroleja in sveč za zimske obiskovalce in nekaterih "ostankov živil (koča ni z živili obložena!) manjkal je veliki del odej in posteljnega perila. Odeje („kocne") so sive in je vpisano nanje ime „Alpenvereinsgau Karawanken." Kdor bi dognal tata, dobi 100 kron nagrade. Darilo. Iz Koroškega se nam poroča : Grof Artur Henckel v. Donners-m a r c k na gradu "Wolfsbe-rg izročil je deželnemu predsedniku zopet 5000 kron za sklad koroških vdov in sirot, čast mu ! Starka sežgana. Iz E i t w e g a se poroča: 76 letna vžitkarica Elizabeta E b e r h a r d je kuhala svinjsko krmo. Prišla je s svojo obleko ognju preblizu. Obleka se je vnela in starka je pridobila tako težke poškodbe, da je morala po dvadnovnemu, hudemu trpljenju umreti. Vtonila je hišna posestnica Pavlina Konrad v Weitensfeldu. Bila je jako spretna postrežnica bolnikov. Šla je v Kain-dorf k neki bolani posestnici; spotoma padla je pa v Krko in je vtonila. Samomor Starke. 70 letna soproga bivšega mesarja Stossierja v Lerchenfeldu v Celovcu je skočila v vodo in vtonila. Nesreč-nica je že enkrat vsled živčne bolezni poskusila samomor. Pred par leti se je tudi njena hčerka ustrelila. Italijanski vjetnik ustreljen. Iz Celovca se poroča: Neki italijanski vojni vjetnik, ki je bil dodeljen delavskemu oddelku v Maria-Rainu, je pobegnil. Ker se je zasledujočim orožnikom vprl, so ga ti na begu ustrelili. Tatvina. Iz Beljaka se poroča: Iz železniškega voza ukradli so neznani tatovi sedem kišt marmelade. Dva mlada fantiča, ki sta sumljiva tatvine, so že zasačili. Sumi se pa, da so nadaljne tatvine izvršili ruski vojni vjetniki Bankovci v burji. Antonija Stradi iz Kopra je 14. t. m. prišla v Trst po opravkih. S seboj je imela 550 kron v bankovcih po 10 in 20 K in eden za 50 K. Ta denar je nezavit spravila v nedrije. Medpotoma so ji pa bankovci počasi zlezli pod pasom nizdoli in ko je prišla na trg Ponterosso, so zaSeli drag za drugim leteti od nje. Za njo je šla neka Roža B., ki je začela bankovce lepo tiho pobirati. Tedaj pa potegne burja in bankovci sfrče po zraku. Priskočili so postrežljivi ljudje, lovili bankovce in jih izročali Roži B., ki jih je z veseljem sprejemala. Tedaj se obrne tudi Antonija Stradi, potiplje v nedrije in zastoka; njene bankovce je nosila burja po zraku. Hiti nazaj, išče, pripoveduje. Ljudje so ji pokazali žensko, katera je pobirala leteče bankovce. B. je šla sedaj takoj na policijski urad in izročila 220 K. Vmes pa ni bilo edinega 50 kronskega bankovca, a med radovedneži, ki so sledili obema ženskama, je bil tudi nekdo, ki je bil našel prav ta bankovec in ga izročil B. Seveda se je oglasil in sedaj se je začelo za B. ostro izpraševanje. Kmalu je bila v zadregi in med solzami in prošnjami je izročila Se 230 K. Lastnica je torej dobila nazaj 450 K, ostalih 100 je pač odnesla — burja. Koliko velja za zimo moški ? Poznejšim rodovom v občudovanje in sedanjim za spomin naj konstatiramo, koliko stane, ako se hoče moški obleči za zimo in to po srednjih cenah, ki se blišče po izložbah mestnih trgovin. Evo jih : Obleka, to je hlače, suknjič in telovnik 300 K, čevlji 85 K, klobuk 20 K, suknja 300 K, spodnje zimske hlače 28 K, triko-jopič 28 K, srajca 18 K, ovratnik 2 K, ovratnica 4 K, nogavice 18 K, rokavice 12 K in robec 1 K. Skupno tedaj 816 K za enkrat obleči in to iz mnogo slabšega blaga, kakor preje! Povdarjeno pa bodi, da so te cene računjene za nižji stan in se prodaja po takih cenah le „pofel". Z ženskami je seveda še mnogo slabejše. In kaj poreče k temu komisija za presojevanje cen ? Nič! Potrdi jih, „ker je vse drago:i. Blagor mu, kdor ima družino in letno plačo, ki niti ne dovoljuje, da bi sebe in svojce s celoletnim zaslužkom samo enkrat oblekel! Pa brez ur, verižic in prstanov. In kje je živež ? Zares krasni časi, krasne razmere — pa le za producente, tovarnarje in velike trgovce! Kje je petrolej ? To je vprašanje, ki ga stavlja danes vso prebivalstvo po mestih in deželi, vso časopisje in vsa javnost. Zdaj so pričeli zimski časi in ljudstvo potrebuje za razsvetljavo petroleja, ker drugače ne more delati in ne more izvrševati svojih dolžnosti napram domovini. Tudi mi smo zato, da se štedi s petrolejem in vsem drugim za razsvetljavo potrebnim materijalom. Ali vsaj to-i liko se naj ljudstvu razsvetilnih sredstev izroči, kolikor se jih za produktivno delo potrebuje. Razkošje, zabave, plesi, igre, to je vse nepotrebno v tako resnih časih. Ali glavna stvar, ki pride domovini v prid, je d e 1 o ! In za delo se mora preskrbeti potrebne razsvetljave, ker nam zdaj v zimskem času ljubo solnce noče dovolj dolgo svetiti... Kje je torej petrolej ? Nekateri mislijo, da ga ima trgovec na razpolago. Mogoče, da znajo posamezni kramarji na sleparski način par steklenic petroleja na stran spraviti, da ga potem natihem zamenjajo s tem ali onim blagom. Ali v splošnem je to nemogoče, ker leži ravno na petroleju najhujša kontrola. Trgovci v splošnem niso krivi, pač pa tisti krogi, ki delajo vsemogoče odredbe, ki pa ne gledajo na velike petrolejske gospode! Milijonarji judovskega plemena in judovskih navad so krivi! Ljudstvo pa, ki hoče za domovino delati, da zamoremo vsi skupaj v tej grozoviti vojni vztrajati, to ljudstvo zaman prosi in zahteva petroleja! Vsako leto eno kraljestvo. „Daily Mail" je, govoreč o odpotovanju angleških ministrov in generalov v Italijo, zapisala te-le besede: Nemčija uničuje vsako leto eno kraljestvo. Leta 1914. je uničila Belgijo, leta 1915. Srbijo, leta 1916. Rumunsko in leta 1917. je prišla vrsta na Italijo. Zavezniki pa vsaki-krat obetajo pomoč in vsakikrat jo pošljejo 6 - prepozno. — V teh besedah izražajo naši najhujši sovražniki svojo strupeno jezo nad našimi zmagami. V resnici ne uničujemo mi in naši zavezniki raznih kraljestev, marveč ti se sami uničujejo, kajti mi stojimo vendar v odporni vojni! Mi smo za mir, ali ta mir ne sme biti nikdar napisan na. naši koži! Povišanje vzdrževalnine na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Zvišanje vojnopodporne pristojbine stopi v veljavo v prvi polovici meseca decembra. Zmanjšanje dnevne porcije kruha in moke na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Zaloge dunajske aprovizacije so se tako zmanjšale, da nameravajo oblasti reducirati dnevno porcijo kruha in moke. Dunaj ima le še moke do konca meseca novembra. 60.000 poštnih zavojev zaplenjenih. Iz Zagreba poročajo, da je tamkajšna policija na banov ukaz zaplenila vse na pošti oddane zavoje. Število je doseglo do sobote 60.000. Zaplemba se je izvršila radi tega, da se ustavi tihotapstvo iz Zagreba in Hrvatske. Sedaj preiskujejo zaplenjene zavoje. Novo milijonsko posojilo mesta Prage. Praga najame novo veliko posojilo 60 milijonov kron, ki jih bo porabila za razne investicijske svrhe. Med dragimi za poslopje novega vseučilišča 2 milijona, za stavbo mestnega osrednjega skladišča 2 milijona, za podporo stanovanjske akcije uradnikov, delavcev in obrtnikov IV« milijona, za nove ulice 2 milijona, za mostove in nabrežja približno 7 milijonov, za kanalizacijo 4 milijone, za električno cestno železnico, nove vozove in razširjenje omrežja približno 31 milijonov, za stavbo nove plinarne 4'/j milijona, za eventualni deficit, ki bi nastal v občinskih dohodkih vsled vojnih posojil 5 milijonov. — Po našem mnenju bi bilo prav dobro, ko bi slavnoznano mesto Praga pričelo misliti bolj pridno tudi na razne druge stvari, tako n. pr. na vojna posojila, na podporo v tej grozoviti vojni zaostalih vdov in sirot, torej na stvari, ki se tičejo domovine same. Seveda, gotove češke in druge stranke stoje na stališču, da Avstrija sploh ni njih domovina; kajti njih strmlje-nje velja posameznim idejam ljudi, ki niso nikdar v srcu imel, zmisel za avstrijsko državo. Pa tudi stremljenja teh ljudi bodejo minula, kajti — avstrijska misel zmaguje! Izvoz blaga iz Avstrije. Trgovci se opozarjajo, da je v zmislu ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917, št. 383, drž. zak. (§ 10) v § 1. označeno blago dovoljeno izvažati le z dovoljenjem c. kr. dež. vlade. Kdor bi hotel tedaj odposlati v § 1. navedene naredbe omenjeno blago, mora, kadar prosi za transportno dovoljenje, navesti katero in koliko blaga, kakor tudi kam namerava to odposlati. Za dovoljenje izvoza je vložiti prošnjo pisme-uo. Prestopki bi se najstrožje kaznovali. Razvitek in organizacija trgovine v Črnigori pod avstrijskim gospodstvom. Ko je kupovala ces. kr. vojna uprava najvažnejše produkte zemlje, kakor volno, kože, strojila (tanin) in oljčno olje, so zamogli prodati črnogorski trgovci svoja precej založena skladišča precej drago ter so prišli tako do potrebnega kapitala za nadaljno trgovanje. Da se ljudstvo preskrbi z najvažnejšimi življenskimi potrebščinami, osnovan je za celo zemljo pri vojnem generalnem guvernerstvu oddelek za aprovizacijo — sedaj oddelek za blagovni promet, pa za izravni promet z ljudstvom in trgovci okrožna skladišča v Cetinju, Podgo-rici, Kolašinu, Baru, Nikšiču, Plevlju in Peji, koji zopet imajo mnogo podružnic v svojem okraju. Iz teh skladišč se preskrbujejo naj-prvo občine s krušnimi izdelki, z moko in soljo za ljudstvo. Ker so cene na drobno za ta skladišča v celi deželi enake, je to uspešno sredstvo proti pretiravanjem cen. Preskrbo trgovcev z blagom iz aprovizacije in monopolskimi izdelki opravljajo isto tako ta skladišča, ki edina prožijo trgovcu možnost, da se založi z življenskimi potrebščinami. V koliko dovoljuje otežkočena dobava življenskih potrebščin iz monarhije, se uvaža razmerno velika količina blaga, ki služi aprovizaciji. Prošnje za dovoljenje izvoza blaga iz monarhije v Crnogoro, katere doha- jajo vedno pogosteje od trgovcev, pošilja apro-vizacijski oddelek kompetentnim. avstrijskim in ogrskim oblastem. V monarhiji so postavljeni organi, ki imajo služiti kakor posredovalci med trgovskim svetom in prometnimi centralami odnosno trgovci v črnigori. Tako so osnovane na Dunaju in v Budimpešti ekspoziture blagovnih prometnih central, a njihovo delo obstoji pred vsem v tem, da vplivajo pri centralnih oblasteh, ko rešujejo izvozna, uvozna in prevozna dovoljenja, da dajejo navodila in pojasnila interesentom itd. Pri ekspozituri na Dunaju je postavljen tudi en zastopnik blagovno-prometnega oddelka pri vojnem generalnem guvernerstvu v Črnigori. Vsled tega moremo z zadovoljstvom konštatirati, da je uspelo oživljenje trgovskega prometa, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče in da se promet vedno bolj razvija. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 28. novembra. Nikjer posebnih dogodkov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 28. novembra(W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojišču od Cambraia uvedel je močni ognjeni boj napade, ki jih je obrnil Anglež s svežimi divizijami proti Bourlonu, Fontaine in sosednim našim postojankam. Zapadno od Bourlona razbili so se njegovi napadalni valovi in pred njimi vozeči pancerski automo-bili v našem ognju. Med Bourlonom in Fon-tainom vdrl je sovražnik po večkratnemu brezuspešnemu navalu v našo odporno cono; Bonrlon in Fontaine smo mimogredoč izgubili. Vsled ljutega hišnega boja redke angleške zveze razbil je protisunek naše infan-terije. Ta je vzela vasi v krasnem naskoku nazaj in vrgla sovražnika zopet v gozd od Bourlona. Več kot 300 vjetih in veliko število strojnih pušk ostalo je v naši roki. Močni ogenj je opešal pri nastopu teme. Krajevni infanterijski boji trajali so- do noči. 12.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 28. novembra. V angleškem Kanalu je en nemški podmorski čoln zopet 12.500 brutto-register-ton potopil. Delno razoroženje na Ruskem ? K.-B. Stockholm, 27. novembra. Glasom poročil iz Haparande je odredil Lenin delno razoroženje. Letnik 1899 se takoj domu pošlje, v kratkem pa mu bodejo sledili drugi letniki. Domu vrnivši se vojaki morajo svoje orožje odbora regimenta izročiti. Prebivalstvu Štajerske V Irenolku zgodovinskega pomena je namenila Avstrija razpisati 7. vojno posojilo. Pošteno mirovno voljo, katero je naš cesar že ob nastopu vlade svečano izjavil in katero so v svečani obliki tudi naši zvesti zavezniki ponovno razodeli.i so naši sovražniki dosedaj prav mrzlo zavrnili. Pod geslom vničiti militarizem in osvoboditi, tlačene narode, hočejo nadaljevati vojsko do uresničenja svojih pravih na povečanje moči in zavojevanja merečih načrtov in stremijo slej ko prej za razkosanjem naše domovine. Zapoved samoohrane nas sili, da dosedaj z božjo pomočjo zmagovito prestalo vojsko z vso močjo in vztrajnostjo nadaljujemo dotlej, da dosežemo častni mir, ki nam zajamči obstoj in prosti razvoj naše države. S tem visokim ciljem pred očmi se je začel pred nekaj dnevi naš mogočen napad proti italijanski fronti ob Soči. Za Italijo, nezvesto zaveznico, ki nas je zahrbtno napadla, je prišla sedaj ura povračila. Že so iztrgali naši junaki v neodoljivem navalu sovražniku z neizrečenim trudom v 11 soških bitkah zavojevano domačo zemljo. Gorica, ki smo jo pred enim letom s krvavečim srcem morali prepustiti sovražni premoči, je zopet naša. Trst je zopet oproščen sovražnega ogrože-nja, in združeni z našimi zvestimi zavezniki udarjamo, že na laških tleh stoječi, proti italjanski glavni moči. Naš ljubljeni cesar sam stoji v tem odločilnem boju na čelu zavezniških armad. Vsiljeno nam nadaljevanje vojske zahteva 7. vojnega posojila, katero razpisuje vlada z dovoljen državnega zbora. Podpisati je mogoče, kakor se voli: 1. 40letno. davka prosto 5'4%rio amortizačn žavno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 10.000 in 20.000 kron. Obresti se bodejo izplače v polletnih obrokih za nazaj dne 1. februarja in 1. gusia vsakega leta. Posojilo se bo vračevalo v 1923 do 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se po popolni imenski vrednosti, med tem ko znaša pisovalna cena le 92'50 od sto. 2. Davka proste ravnotako 5'/o°/0ne državne kladnice v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 I ki se jih bo vrnilo dne 1. avgusta 1926 popolni ski vrednosti. Podpisovalna cena je določena z od sto, obresti se bo naknadno izplačevalo v polle obrokih dne 1. februarja in 1. avgusta vsakega leti Ker so se poslovalnice za podpisanje odri '/2% rii proviziji, znaša cena sedmega vojnega jila celo le 92 kron oziroma 94 kron za 103 kron i ske vrednosti. Ce se vpošteva, da se bo vojno posojilo časno vračevalo po polni imenski vrednost, se pod vplačano glavnico sledeče obrestovanje: a) pri 401etnem državnem posojilu v slučaji žrebanja leta 1923.......7-50°/0 „ 1932 ....... 6.42»/o „ 1942.......618»'„ „ 1952.......610»/, „1957 ...:... 907»/0 b) pri državnih zakladnicah 6'41%-Podpisovalni rok se prične v pondeljek, dne 5. novembra 1917 in se neha v pondeljek dne 3. decembra 1917, ob 12. uri dopoldne. Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah, hranilnicah, zadružnih kredilnih zavodih in šolskih nabirališčih, kjer je dobiti tudi vsa natančnejša pojasnila. Vojnoposojilne papirje je mogoče kot take vpo-rabljati za plačevanje davka od vojnih dobičkov. Prodaja vojnega posojila je tudi med dobo njegovega 00-teka vsakomur mogoča pri vseh poštnih uradic potom. poštne hranilnice. Kakor pri prejšnjih posojilih, dovoljujejo avslro-ogrska banka in vojnoposojilna blagajna v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostnice, slednja blagajna tudi na hipote-karne terjatve. Vloge pri vseh kreditnih zavodih postajajo vsled velikih dohodkov mnogih vlagateljev iz vojnih dobav ter iz nepričakovano dobro vspele letine vedno večje. Predpogoji za sijajen uspeh 7. vojnega posojila so torej dani, Če le doma svojo dolžnost napram državi ravnotako popolno in docela izpolnimo, ko naši hrabi vojaki na fronti. Krasen vzgled nam je dala Nemška država, 12','» milijarde mark je podalo podpisanje 7. nemškega vojnega posojila. Tudi mi hočemo zastaviti vse sile, da dosežemo pri 7. vojnem posojilu uspeh, ki se ga more vredno pridruževati neprimernim dejanjem naših slavnih armad. Kjer je treba blago in kri zastaviti za cesarja in državo, tam niso Štajerci nikdar zaostali. Vsak, ki po svojih močeh podpiše vejno posojilo, pomore izvojevati časten mir in nadalje, ker zmanjša podpisovanje vojnega posojila obtek bankovcev, tudi odstraniti enega izmed najbistvenejših vzrokov vladajoče draginje. Zato podpišite 7. vojno posojilo! Gradec, dne 1. novembra 1917. C. kr. namestnik: CLARY. Gospodarske. Napenjanje goveje živine. Jeseni, ko se prične paša in krmljenje s mlado travo, se množe slučaji napenjanja pri Radi današnje visoke vrednosti živine se nora pn čiti vsaka izguba iste, vsled česar je gotovo na da opomnimo na ravnanje pri napihovanju živine. Pri lahkem napenjanju se uporabljajo najprej vnanja sredstva. Dobro je postaviti žival s sprednjimi nogami na višje mesto, da trebuh nazaj tišči in oslabi pritisk prečne mrene in dihalnih organov. Nato naj se skuša odvajati nabrane pline s pritiskom na lev teščaj,. kar bode provzročalo živali kolcanje. Okcli gobca naj se ji natakne ovoj s slame. Mnogokrat pa je to ravnanje nezadostno in se nabirajo plini v trebuhu dalje. V takih slučajih je treba na pline uplivajočih sredstev; prav dober je močno razredčeni salmijak (dve kavini žlici na '/s do 1 1 mlačne vode). Z večjim ali manjšim uspehom se uporablja tudi milnica, mesna juha, apnena voda i. t. d. Ako pa je treba žival doklati, naj se ne uporablja tvarin, katere bi dale mesu slab okus, kakor petrol, terpentin i. t. d. Kadar se dajejo živini kaka zdravila, naj se pazi, da se-z istimi ne zanese drugih škodljivih tvarin. Ako pa notranja sredstva tudi ne pomagajo, potem vzemi cev za čiščenje želodca. V ta namen drži glavo živali stegnjeno, potegni njen jezik iz gobca na stran in vpelji z oljem namazano cev počasi in previdno v želodec. Pri tem naj se postavi žival s spredn nogami na višje mesto, da se množina hrane pon nazaj, ker se pogostokrat glava cevi zapiči v hrano potem izostane uspeh. _ 7 — V slučaju brezuspešnosti gornjih sredstev in ne-arnosti, da se žival zaduši, je treba odstraniti nabrane Jiline operativnim potom. V ta namen služi trokar, neko odprto cev vtaknjeno bodalce. To operacijo bi moral vesti sicer živinozdravnik; vendar pa mnogokrat radi ujnosti ni mogoče čakati na pomoč kakega vešcaka. Ti puščanje plinov postopaj sledeče: Stopi na levo ^Iran živali, postavi bodalce na sredino teščila v enaki ddalji med bedernico in povprečnico četrte vrlavke le-jfovja (četrtega zgiba hrbtenice) ter zbodi krepko v tre-puh v smeri desnega prednjega kolena. Pazi pa, da Be vbodeš previsoko, ker bi se lahko poškodovale led-Kce. Ako je bila operacija dobro izvedena, bodo plini piskaje izšli. Ker nastajajo plini mnogokrat še po ope-ciji, pusti cev nekoliko čaaa v odprtini. Ako ni tro-kara pri rokah in preti nevarnost, se je poslužiti navadnega žepnega noža, kateri napravi seveda večjo rano. Napihnjeni živali naj se da začetkoma le lahko prebavna krmila: priporočati je tudi želodec okrepču-[joča sredstva, kot komilični in kimelnov čaj. L. BI. i. Sbg. Loterijska številke. Krradec, 21. novembra 1917: 32, 33, 46, 84, 53. |?rst, 29. novembra 1917: 72, 3G, 23, 24, 71. Električna luč brez baterije 1 Znana- eksportna firma Usks BChnel, Dunaj IV., MargaretenstraOe 27/51, prinaSa novo ''ekuičnu Dynamo Xepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti lo industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s mliskom dynamo v delo, ki daje električni lok 7.a svetilko in s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez BpeSanja. Cena znaša K 30'—. Katalog proti v pošiljanju K 1'50. od 310 do 400 kron za 100 litrov, ter izabela, jabohčrii mošt in sadni jesih kupuje 582 J. Kravagna, Ptuj. Dunaj, 9., AIsGrstrasse 46 vhod Hebragasse 1. Telelon št. 23442. j Zidane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupiana« zida, zidane niti, zidane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane ■ b'uze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane obleke, i odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem troške za cestno železnico. — i Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 578 Die ehemalige 576 ■ imajo vsled-velike raz-- Sirjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : v Ptuju pri upravi lista: v Cslju pri pp. Fritz Rasen; 'aiioora pri g. M. Um. | »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerali v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. a p roj m p, Valerian Spruschina, mehanik, Ptuj, Florianigasse 6. 535 (BRST* Ni gotovega plavega druka! 583 Ker mi prihaja vedno mnogo vptašani [zaradi gotovega plavega druka, naznanjam še enkrat, da gotovega plavega druka pri meni ni za dobiti in da le proti plačilu plavi druk sprejemam. Ifabrika plavega druka J. Pint rit-ich, [Velikovec (VolUermarkt), Koroško. |Ra^We3TAJERČA" ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! I Pošiljajte »Štajerca" na fronto, ker nasi vojaki želijo vesti iz domovine.-Zahtevajte »Štajerca" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih in v tobakaruah. Povejte prijateljem in znancem, da je hujskanja proti „Štajercu" laž ! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni'. Delujmo za Štajerca" ! A I 292/17. 579 11 l za vpoklic neznanih dedičev ter dedičev, katerih bivališče je neznano. Martin Šoštarič, posestnik, Vodole, št. 67, je dne 2. junija 1917 umrl, brez da bi zapustil oporoke. Kot njegovi postavni dediči pri-■ dejo m. dr. v vpoštev njegovi bratje Peter Šoštarič, ključar^ .Tohan Šoštarič, orožnik, Jožef Šoštarič, železniški uslužbenec, Alojz Šoštarič, delavec, vsi neznanega bivališča, in ako je eden od teh že umrl, njegovi otroci, ki so sodniji neznani. Zgoraj omenjeni bratje pokojnika ali kdor drugi ima pravico do zapuščine, se opozarjajo, da naj : se tekom enega leta od danes naprej pri tej sodniji oglasijo. Po poteku te dobe se bode glede zapuščine odločilo z ostalimi dediči ter z za odsotne določenim kuratorjem g. Antonom Pečko, posestnikom v Juršincih. Ces. kr. okrajna sodnija, Ptuj, odd. I., dne 10. novembra 1917.. in Markldorf ist samt Wohn- und Neben-gebauden und dem dazugeho-rigen Grund zu verpachten. Schriftliche Angebote an die Stadtverwaltung Pettau (Pečat.) (Podpis.) Zamorc se svoje življenje poda'j-šati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti! Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja m mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Dobi se pot, ki ti pomaga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj :n popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolmsči, kako se nadomesti v kratkem času in brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se za-more odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ute. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. 580 V MarSUdorlu se skupno s stanovalnimi in postranskimi poslopji ter k žagi spadajočim zemljiščem odda v najem. Pismene ponudbe na mestno upravo v Ptuju. Kupujem: bučelni vosek, pristni in čisti, mecesnov terpentin (mecosnova smola), čiščena, olje iz brinjevih jagod, najčistejše, orehe, v vsaki večji množini. Ponudbe z navedbo cone na A. BECHER, Gradec, Kroisbach-gasse 101. 575 V fabriki kemičnih produktov v Hrastniku odda se s 1. januarjem 1918 fabrično kantino pjT* z mesarijo "W Interesenti naj predložijo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno. 57o Za kosmato blago in kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, sme, ganize, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks StOSSl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 (mašanckerce) I. kaki vosti kupuje sst W. Blanke, Ptuj. 500 kron Vam plačam, ako moj trebnik kore- j nin Ria-bal-8am Vaša kurja očesa, bradavice in ( do kržo no odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garauci skim pismom K 2'75, S posodice K 5*50, 6 posodic K 8*50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Ka$chau(Kassa)I. požtni predal 12/614 (Ogrsko). „Asanolu§ ma presenetljiv uspeh pri po-konČavanju žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po poŠti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Trgovinsko pohištvo, kompletno, za večjo trgovino z mešanim blagom, se želi takoj kupiti. Ponudbe na upravo „Štajerca". 574 Kmetijstvo" v okolici Ptuju se želi kupiti. — Naslov pove uprava „Štajerca."___572 Močna deklina iz dežele želi skupno s svojim otrokom službo: ako ne z otrokom, prosi za otroka dobri prostor za prehrano na deželi. Ponudbe pod „FleiBig" na upravo tega lista. 547 8 6 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina v 100 litrov zdrave domače pij«ee osvežujoče, Hnhrp in Jejo gnaece, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jnbolčnik, grenadine, mali-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnik, dišeča perla, višnjevec, skazili se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poicli hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in Zganja. Snovi z natančnim m stanejo K 12*— [ranko po povzetju. Jan Grolich, drožerija pri angelu, jJniO 63 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mhdostno svežo in nežno. Cena K 5-75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16*—. 6 por-cij K 30-70. Vse orez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila : 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu, RlBO 6; Diamanti m rezanje stekla Od steklarskih diamantov zatnorem sedaj le štev. 4 po K 11-70 in štev. 5'/, po K 16-— poSiljati, ker je dovoz .diamantov podvezan in dobava surovega blaga jako težka ter le po visokih cenah mogoča. Troški za povzetje stanejo 55 vin. Jan Grolich, drožerija pri angelu' RramvH/il ie sredstvo za pomlajenje las, nicilliyUUl kj rd(.ce> svel!e in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. KyUyWI ki živo pordeči I bleda lica. Učinek je čudovit. — J 1 steklenica s poštnino vred . ; tf^a Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, g[[ Čez 1,000.000 mojih 4" ročnih šil 18f v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'50 in pri povzetju K 4'80. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113. na se doseXe z po zanesljivosti učinka miftv gokral preizkušenim aparatom HYPERIN s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najlopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8*90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Sprejme se od Tonwerk Pragerhof več mož, žensk in šoli Dnevna plača za moške 10 K, za ženske 6 K, za otroke 4—5 K. 56i 1 liter pristne, najfinejše darujem vsaki mesec tistemu, ki mi vsak dan 3 litre dobrega svežega prinese. Tudi za druga živila izmenjam sli-vovko. Jos. Kravagna, Ptuj. 560 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30'— ali 35'—. Z radium svetilom K 30'—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60. 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva iabrika ur HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni liferant BrQx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Kraste lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan nbiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VI-20., R6zsa utcza 21. 472 Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- 8> line po K 14, 25 in višje. Dobre T? harmonike po K 16, 25, 35, 50 in gT; višje, dvevrstne harmonike K 70, na 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, ; 240, 2S0. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljalevpo povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni liieranl Br0x št. 1740 (Češko). 52 PRODAM Avtomatični lovilec za podgane K 5-50, za miši K 4"—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za šotore, tile, kolesne manteljc, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvimem, štirimi različnimi šivankarai in navodilom K 4—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, OlinMtzer-slrassc 10. Išče se naprej-prodajalcc. 376 (Woinung- mi DienstYermittluni za ' službe, učence, stanovanja in posestva •v Žepna ura jeklo ali zaniklana I. vrsta........K 14 II. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 Z dvojnim manteljem . . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več. Precizijske ure K 50'-, 60— in 80—. Razpošiljatev od Dunaj z varstveno šipo Veliki format.....K 2D II. vrsta .......K 24 Mali format......K 30 II. vrsta.........K 4» Z varstveno šipo K 2'—. 7. diiem K 10— več. Prezisijska ura na na K 50'—, 60 - in 80' po pošiljatvi svote z K 1'50 za p~ tudi na bojišče. MAX BOHNELj Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K !•—. Dynamo žepna svetilka K 24 — in K 30'- Mtirtiiii svoje vinogradniško posestvo v Willkommberg (Gradišče) pri Sv. Marjeti ob Pesnici, s travnikom, 4 orali nasajenega vinograda, sadonosnik — v Satnaraku posestev s 6 orali travnika, 4 orala gozda za podirati, ležeče ob okrajni cesti — v Radahu moj travnik v izmeri 3 oralov .Pismene pnnudbe je vpo-slati na J. Ornig v Ptuju. 549 hitro in diskretno prodati, naj se obrne a» Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 1» in naj zahteva v svrho ogleda ter informa""' brezplačni obisk našega strokovnega ura UadsJta kopelj mestnega kopališča v Ptajtt Čm ta topaojei ob delanikih a* JfiTj ure do S ote popoUta« (Magaj*» J* *i j P lr»i(w»]i * Triiivrs irakoaa, ware „*rauM»awlu t g«*«, t *70 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirit zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bo žganje le še v malih množinah oddajalo in o glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tu pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na B pri PtUJU. Za lažja industrijska dela se j sprejmejo. K. u. k. Industriegruppe Rann Pettau. — Pojasnila ravno tam. izvršuje ?se vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). šivalni, hitro in s ceno provizij dobavlja, ponudbe se prosi na I. V. Ha j daš, Bedekavčina (Hrvatska). Iviajattlj in odgOTomi urednik: Kmrl Linhart. Tisk: V/. Bhnke » Pluju. 5654