plačana ▼ gotevfnl Leto LXVH., št. 274 Ljubljana, torek 4* dfcenitta 1934 Cena Din L- Lafiaja rsaa dan popoldne, izvzemal nedelj« in praznike. — InaeratJ do SO petit rrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 Trat a Din 3.-, reč ji tnaerati petit mta Din 4.- Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< relia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisa se ne vračajo. UREDNIŠTVO C* CJFBAVN1ATVO ljubljana, Knafljm oLtea it, 1 Telefon: 3132, 3123. UH KL2& m SJB PodruiDiee: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, ^ju nijansa* eaata, telefon frt 26- — CELJE: celjsko uredniAtvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon AL 66 podružnica uprave: Koeenova ulica 2. telefon frt 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10J Raten pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani at. 10.351. Vedno huiše zadrege Madžarov Madžari sploh ne bodo odgovorili na jugoslovensko obtožbo, ker so spoznali, da dokazov svoje krivde ne morejo ovreči — Neuspeli manevri so jih v Ženevi docela onemogočili Ženeva, 4. decembra, r. Z veliko napetostjo so v vseh ženevskih političnih in nov in a rsk tli krogih pričakovali izročitev in objavo madžarskega odgovora na jugoslovensko spomenico. Iz vrst madžarske delegacije se je zatrjevalo, da bo madžarski odgovor izzval pravo senzacijo, kajti madžarska vlada se ne bo omejila samo na to, da odgovori m pobije trditve in obtožbe jugo-s|ovenske spomenice, marveč bo izne-sla take stvari, da bo na mesto madžarske prišla na zatožno klop pred Društvom narodov Jugoslavija. Ta madžarska bojevitost pa je zadnje dni naglo pojemala in je naposled docela splahnela. Prvotno je bilo napovedano, da bo madžarski odgovor izročen Društvu narodov že v soboto. Madžarska delegacija je imela neprestana posvetovanja in je bila v stalni telefonski zvezi z Budimpešto, od koder so prihajala vedno nova navodila. V soboto popoldne so napovedali, da se je sestava odgovora iz tehničnih razlogov zakasnila ter da bo izročen in objavljen v ponedeljek. Ponedeljek Je minil, a madžarskega odgovora ni bilo. Novinarjem, ki so povpraševali pri madžarski delegaciji, je biio rečeno, da še zbirajo podatke... Včeraj se je izvedelo, da dela madžarski delegaciji sestava odgovora hude preglavice. Jugoslovettska spomenica je tako stvarna In enostavna, da na njo ni mogoče odgovoriti drugače, kakor s proti dokazi. Teh pa Madžari nimajo. Zato tudi odgovora doslej niso mogli sestaviti. Včeraj se je že govorilo, da se bodo Madžari omejili na splošni zagovor ter da se bo madžarska vlada zagovarjala s tem, da je bila od podrejenih oblasti in organov, ki niso vršiti svoje dolžnosti, prevarjena. Tako hočejo odgovorni madžarski krogi prevaliti vso odgovornost na nižje uradnike in navadne žandar je, ki seveda niso zagrešili ničesar drugega, kakor da so postopaii točno po navodilih in naročilih svojih predpostavljenih. Ta vest je napravila v ženevskih krogih zelo slab vtis in le še bol} utrdila splošno prepričanje, da je odgovornost Madžarske za marsejski zločin in mednarodni terorizem neovrglpva. Danes pa so se iz krogov madžarske delegacije razširile vesti, da madžarskega odgovora na jugoslovensko spomenico sploh ne bo. Tvbor Eok-hart je imel sinoči pozno v noč trajajoč telefonski razgovor z Budimpešto, od koder je dobil navodilo, naj opuste brezuspešne napore, s katerimi so skušali zabrisati vtis tugoslovenskih obtožb. Obenem je bHo Iz Budimpešte naročeno, naj skušajo v 2enevi razpravo o jugoslovenski pritožbi do skrajnosti za vleči, morda se med tem najde kakšna druga ugodna prilika, da se Madžari s pomočjo svouh zagovornikov izmotajo ?z škrbino neugodnega položaia. O madžarski zahtevi, naj se takoj razpravlja o jugoslovenski pritožbi, ni več nobenega glasu, nasprotno, Madžari se na vse kriplje trudijo, da bi se jugoslovanska pritožba na tokratnem zasedanju sveta Društva narodov obravnavala le kratko, glavna razprava pa odgodila do januarskega zasedanja. Na tem zasedanju naj bi jugoslovenski, češkoslovaški jn rum unski zunanji ministri ter madžarski delegat podali kratke načelne izjave, nakar naj bi se izvolil tričlanski odbor, po možnosti pod predsedstvom kakega Italijana, Id naj bi proučil jugoslovensko pritožbo in madžarski zagovor ter nato podal poročilo na januarskem zasedanju Društva narodov. Da bi dosegli tako odgodftev, zavlačujejo tudi svoi odgovor na jugoslovensko obtožbe, meneč, da se o zadevi ne more razpravljati, če ni podan tudi zagovor. Vsi ti manevri madžarske delegacije izzivajo že posmeh v vseh ženevskih krogih. V novinarskih krogih g. Eck-harta spk>h ne vzamejo več resno, ker se je v teku zadnjih dni že tolikokrat blamira! in naletel, da mu nič več ne ver i a mejo. C uje se celo, da so tudi v Budimpešti spoznati, da je Eckhart s svojrmi nespretnimi manevri Madžarom več škodo v ?\ kakor korfstfl m da ga nameravajo zar?di tega odpoktVati. Kdo bi v tem prim«*™ zastopal Madžarsko pred svetom Društva .narodtov, Se tjJ znano. Kirov žrtev GPU? Preiskava je ugotovila, da je v atentat na Kirova zapletenih tudi sedem vodilnih uradnikov zloglasne GPU Doslej 80 aretacij Moskva, 4. decembra, r. Truplo tajnika komunistične stranke, Kirova, ki ie postal žrtev atentata, bodo prepeljali iz Ljeningrada v Moskvo, kjer ga bodo položili v komunističnem domu na mrtvaški oder. Pogreb se bo vršil na državne stroške z največjimi svečanostmi. Vse ruske radiopostaje so sinoči oddajale govore o pokojnikovem delu za komunistično stranko. Govorili so najviSji funkcionarji stranke. Preiskava glede atentata se vrši z vso strogostjo. Doslej so aretirali že nad 80 ljudi, ki so osumljeni, da so v zvezi z atentatom. Med aretiranimi je tudi sedem višjih uradnikov GPU, o katerih se trdi, da so skovali zaroto proti Ku*ovu. Vlada namerava poveriti preiskavo posebni komisiji, ki bi imela pravico izrekati smrtne obsodbe in jih takoj izvršiti. Zatrjuje se, da ima ta atentat globlje politično ozadje, kakor se je sprva domnevalo ter da se skriva za tem zakulisna borba v vodstvu komunistične stranke. Pariz, 4. decembra. AA. Iz Moskve poročajo: Snoči so Staljin, Molotov in Vorošiiov stali na častni straži ob truplu ubitega Kirova. Zaradi umora Kirova je sovjetska vlada odstavka več višiih uradnikov v Ljen in gradu. Mirovno zavezništvo Anglije in Amerike Pomembna izjava ameriškega poslanika v Londonu Preorientacija Amerike pod vplivom japonske politike London, 4. decembra, d. »Observer« je objavil zanimiv intervju z ameriskira poslanikom v Londonu Binghan>om, o kae nastop 1 zgodovinski trenutek, ko je še mogoče rešivo soglfl^o odobril. TokiOt 4. decembra, č. Na zadnji se-ladjedelnici so začeli graditi novo vojno Udio »Kenasaki«, ki bo imela 10.000 ton. Tokio, 3. decembra, č. Na petkovi seji japonskega parlamenta je podal zunanji minister Hirota svoj z napetostjo pričakovani ekspoze. Hirota je naglasil. da so se japonski odnošaji napram Kitajski v letošnjem letu docela izpremenili. Kitajci zdaleka niso več tako neprijateljsko razpoloženi napram Japoncem, kakor so bili še lani. O pomorskem oboroževanju je Hirota izjavil, da Japonska vztraja pri svoji zahtevi po enakopravnosti z ostalimi velesilami. \Vashingtonska konvencija se mora razveljaviti. Nova konvencija o razmerju pomorskih sil posameznih držav naj zajamči varnost Japonske na morju. Glede odno-šajev z Rusijo pa je japonski zunanji minister izrazil optimistično mnenje in je naglasil, da je prišlo v nekem pogledu do izboljšanja, posebno po načelnem sporazumu glede odkupa vzhodno-kitajske železnice. Dijaški izgredi v Atenah Atene, 4. decembra, r. V Atenah je prišlo včeraj do hudih spopadov med dijaki in komunističnimi demonstranti, v teku katerih je bilo 50 dijakov deloma hudo. deloma lahko ranjenih. Univerza je za 3 dni zaprta. Nastopna avdienca sovjetskega poslanika v Bukarešti Bukarešta, 4. deecmbra. Včeraj opoldne je sovjetski poslanik g- Ostrovskij v svečani avdienci izročil kralju Karolu svoja akrediti-vna rMsma- Ostrovskij je pri tej priliki izjavil novi-nariem med drugim: »Želel bi, da bi moje besede bile čam toplejše, da boste čuli, da ne prihajam samo kot glasnik mm, temveč tudi kot odposlanec narodov Sovjetske Rusije, kri jih ipre-ve-va želja, da bi živeli z Runroiiijo v prijateljskih zvezah.« Poslanik je nato poudaril potrebo čim boljših go^podairskih in drugih zvez med ofbema državama in je dodal: Moje poslanstvo je, da čam več doprinesem k utrditvi splošnega miru in ustvaritvi resničnih prijateljskih odnošaiev med našima državama. Moje poslanstvo bo še bolj olajšalo, ker prinašam s seboj podporo tooko milijonov prebivalcev svoje domovine, ki s© privrženci miru, za karerejra se tako sijajno zavzema in braaš vaš odlični državnik g. Titulescu. Borba za podtajnika DN Ženeva, 4. decembra. w. V zvezi s predstojećim imenovanjem sovjetsko-ruskega odpravnika poslov v Parizu Rosenberga za pomočnika generalnega tajnika I>ruštva narodov je v krogih Društva narodov razširjena govorica, da je Sovjetska Rusija zahtevala, naj se Rosenbergu poveri vodstvo političnega oddelka tajništva Društva narodov. Vodstvo tega oddelka ima sedaj angleški podtajnik Društva narodov Wal-ters. V angleških krogih se zaenkrat odločno upirajo temu, da bi ta najvažnejši in najvplivnejši oddelek prepustili Sovjetom. Zato predlagajo, naj bi se novemu ruskemu generalnemu podtajniku poverilo vodstvo gospodarskega oddelka, ki po odhodu bivšega nemškega podtajnika ni zasedeno. V tej zvezi javlja »Journal de Geneve«, da namerava ruska vlada ustanoviti v Ženevi stalno delegacijo ter je v to svrho že kupila hišo. Zborovanje lovcev Vinkovci, 4. decembra, n Včeraj je bil zaključen jesenski zbor lovcev iz vsa države. Zbora se je udeležilo 27 delegatov lovskih društev iz Beograda, Zagreba, Splita, Cetinja, Ljubljane, Sarajeva, Novega Sada in od drugod. Razpravljali so o vseh lovskih vprašanjih, zlasti pa o zakupnem sistemu pri občinskih in drugih samoupravnih loviščih. Kakor znano, je lov v bivši Srbiji še sedaj svoboden. Sklenjeno je bilo, da se ohrani status quo, kakor ga določa dosedanji zakon. Smrt najstarejšega Portugalca Lizbona. 4 decembra. AA. V Favaisu je umrl najstarejši človek na Portugalskem, neki Benrla da Paz. Dosegel je starost 113 «?t. Težave čevljarske obrti efj narodnega blagostanja je krepak obrtniški Ljubljana. 4. decembra. Čevljarski rokodelski obrt je eden najstarejših rokodelskih obrtov in danes, posebno v naši državi, številčno najmočnejša, gospodarsko pa najšibkejša stroka. Iz katerega stoletja izhaja, se ne da točno do gnati. Na mednarodni razstavi na Dunaju leta 1931 je bilo opaziti najstarejši usnjati čevelj iz sredine 16. stoletja naprej do o:< našnjega časa, datirano za vsako desetle> posebej. Usnjati čevelj iz 16. in 17. stoletja je nosila takrat le boljša aristokracija. Ti čevlji so imeli takrat visoke cene in čevljarski obrt je imel svoja zlata tla. Organizacije takratnih čevljarjev so bile prostovoljne in so se zvale »Cehi«. Njih pravila so vsebovala stroge odredbe glede sprejema vajencev, učne dobe, posebno strogo pa je bila začrtana odredba glede pridobitve obrtne pravice. Njih pravila so posvečala največjo pažnjo nelojalni m ne dovoljeni konkurenci. Za časa vladavine cesarice Terezije je leta 1732 izšel splošni pravilnik za obrtniške »inunge«. Z občim svetovnim napredkom so iznašli tudi stroje za izdelavo posameznih delov čevlja. S stroji se je začela prava konkurenca v čevljarski stroki in ko so v 19. stoletju izšli prvi obrtni zakoni, ki so puščali tu in tam odprtine za razvoj konkurence, je nastalo naenkrat več tovarn za Čevlje, katere so vsekale prvo razpoko v zlata tla takratnega malega čevljarskega obrta. Čevljarski mali obrt je začel polagoma hirati, vendar se je držal še precej dobro od početka svetovne vojne in to radi tega, ker so bili tovarniški izdelki v kvaliteti istovetni z ročnim delom, v ceni pa še razmeroma dražji. V povojni dobi je ljudstvo sicer čev Ijarja iskalo, a to le dotlej, da so začele razne inozemske tovarne razpečavati svoje blago, ki pa predvojnemu ni bilo niti v kakovosti, niti v kvaliteti, najmanje pa po eeni enako. Začela se je skratka konta renčna borba in to v letu 1924, ter se od tega leta dalje poostrevala tako, da stoji danes mali čevljarski obrtnik praznih rok Kar se ni posrečilo raznim inozemskim Čevljarskim industrijam uničiti domač čevljarski obrt, se je vrinila vmes še moda snežk in galoš, nazadnje pa še moda gumijastih škornjev. Ta je zadala malemu čev ljarskemu obrtu zadnji smrtni udarec. Ne le samo mestni, v pretežni večini so udarjeni tudi kmetski čevljarji. Neglede na to, da je gumijast čevelj škodljiv za nogo m za oči, kar je zdravniško dokazano, si kmet škoduje samemu sebi. Kmet, ki nosi gumi čevlje ali Škornje, sovraži svojo lastno živino v svojem hlevu, sovraži svoj lastni žep, ker si ne zna izračunati da je sicer na eni strani poceni kupil, da pa bo zato moral izpod cene prodati svoje vole. Surove kože so s tem izgubile vrednost in mesar, ki mora računati in kalkulirati tudi s kožo, plača za živino vedno manjše vsote, in lastni greh je padel zopet na kmeta nazaj. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so vsi oni poceni izdelki, bodisi usnjeni ali gumijasti, po večini le tujega izvora, ter se pošiljajo z nakupom tujih izdelkov ogromni denarji v inozemstvo. Odkod torej denarna kriza in kdo jo je povzročil? Priznajmo, da smo jo povzročili sami. S tem si sami ustvarjamo socijalno bedo, sami silimo naše sinove v brezposelnost. Ne pozabi, slovenska mati, da so mali obrtniki povečini kmetski sinovi in sinovi revnih delavskih družin. Stara Slovenka jih je spravila v uk k domačemu obrtniku, današnja Slovenka pa z nakupom tujega blaga ustvarja svojim otrokom brezposelnost. Res je, da sta obrtništvo in posebno še čevljarska stroka močno grešila že v predvojnem, posebno pa Se v povojnem času, s tem, da sta v prevelikih masah izučevala naraščaj, ki se danes ne more preživljati v lastni stroki. Kamorkoli pogledaš, bodisi k posti, policiji, sodni ji ali v katerikoli urad, najdeš tam znatno število bivših čevljarjev. Isto razmerje najdeš tudi v tovarnah, kjer čevljar, ki se pri svoji stroki ne more več preživeti, izpodriva druge delavce iz tovarne. Na ta način nastane zastoj in brezposelnost, socijalna beda, brezpotrebne zbirke za pomožne akaije in nevolja med ljudskimi masami. Ko sem orisal neprilike in škode, ki se maščujejo nad ljudstvom zaradi nakupa tujih usnja tih in gumijastih čevljev, se vračam nazaj k staremu ročnemu umetniku čevljarju, iz katerega se je izcimila industrija, katera diktira danes malemu obrtniku nele samo cene, temveč tudi modo. Pred vojno so bili čevlji sicer priprosti, ali bili so prava umetnost malega čevljarskega obrtnika, bili so namreč šivani ter s tem tudi gibčni, da se je dama počutila srečna v njih. Danes je drugače. Res so se mesto ročnega šivanja nadomestili stroji in ne bom oporekal, da je bila umetnost za onega, ki je ta stroj izumil, ni pa več umetnost s tem strojem šivati. Kdor se je bavil v predvojnem času v pomočniških izpitnih komisijah, bo potrdil da je 75 9e vajencev v mestih prineslo k izpitu šivane čevlje. Kako pa danes; če je v enem mestu prineslo v celem povojnem času 5 vajencev šivani izdelek k izpitu, je to veliko rečeno. Odkod to. morda današnji Čevljarji ne znajo ve*"-šivati? Ali so pozabili ono staro umetnost? V predvojnem času je ljudstvo čislalo in tudi plačajo umetnost. Danes p« samo. da je moderno, če jo ta moda tudi s klincem zbita. samo da jo poceni. To sn zakrivili oni inozemski tovarnarji, ki kričijo, da so dobrotniki ln odrešeniki ljudstva, pa prodajajo čevlje iz raznih imitacij in lepenke Ti tujci so potisnili delavske plače na minimum tor povzročili v naši državi ogromno brezposelnost v čevljarski stroki. Naši čevljarji pa niso pozabili svoje umetnosti. Katera tovarna j more izdelati ortopedične čevlje? Kar pa se tiče cen, so čevlji naših do mač i h čevljarjev kvalitativno veliko cenejši, kajti tudi naš čevljar se je navadil kalkulirati, da iz dobrega blaga napravi poceni čevlje, katere si stranka da lahko večkrat popraviti. Oglejte si za čas obrt niškega tedna izložbe naših čevljarjev to videli bodete, da v coni ni razlike m«1 rm širni in tujimi čevlji Iz vsega navedenega jo razvidno, da so tuje industrije ne le v škodo domačo-mu čevljarju temveč tudi v škodo konzu men tom. Slovensko ljudstvo odpri svoje oči, podpiraj domaČe obrtništvo, kupuj le domaČe izdelke, ker lo na ta način smeš upati, da se povrne v državo zopet blagostanje. Na smrt obsojeni bolgarski teroristi Sofija, 4. decembra, č. Po razpustu teroristične organizacije VMRO so bolgar ske vojaške sn politične oblasti uvedle zelo energično preiskavo proti veesn ujemam glavnkn funkoioinArjem in agentom, pored vsem, da bi tako pojasnile celo vrsto tajin sttvenih zločinov, k: so biii izvtršeni za časa njenega delovanja in v zvezi z njo. Trii je izmed teh zločinov so hrli sedaj pojas njenih in 11 obtožencev je bilo sedaj po stavljenih pred vojaško sodišče. SodaS&e je sodilo zloglasnega Ivana MoriJkarova m njegove tovariše zarada umom Ve+ma Mk kolova, Strah i la Nikolova, Donke Gooev* m Georgije Ovčarskega. Državni tožilec je za vse obtožence zahteval najstrožje kazan Sodflsce je obsodilo Ivana Motikarova, Dimitrija Stanardždjeva in Spasa .Totova ne smrt, Tomasa FiJeva m Stojana Manesa na dosm-Ftno robijo, n&tain natočene* pa ie oprostilo Naraščajoč promet v naših lukah Split, 4. decembra n. Po stitistiki, ki jo je uredila Trgovska in industrijska zbor niča v Splitu za prvih 9 mesecev, je blagovni promet na Sušaku, v Splitu in nekaterih lukah prav občutno poraste!. Na Sušaku je poraste! zlasti izvoz lesa in drugih lesnih proizvodov, v Splitu pa izvor, cementa. Kongres brivcev v Zagrebu Zagreb, 4. decembra n. Tu se je pričel kongres lasuijarjev in brivcev. Zbralo se je 70 delegatov iz vseh delov države. S kongresa so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo. Na kongresu so sklenili ustanoviti zvezo klubov ženskih frizerjev iz vse države. V kratkem prične izhajati tudi poseben ust, mesečnik za strokovna in stanovska vprašanja. Končno je bilo sklenjeno, da se sedež zveze prenese v Beograd. Za novega predsednika je bil izvoljen Dušan Grozda-nič iz Beograda. Kongres se je popoldne zaključil. Verska predavanja v Nemčiji zabranjena Berlin, 3. decembra. AA. Minister za no tranje zadeve je podpisal okrožnico, po kateri so javna predavanja o verskih stva reh do preklica dovoljena samo pod pogojem, da prireditelji ne dovolijo javne debate po končanem predavanju Petrolejski panrik se je potopil Pariz, 4. decembra AA. V Goskonjskern zalivu se ie potopila petrolejska ladja *01itra«, ki je vozila iz Anglije v Španijo. Posadko so resili. Soda mi davek v Grčiji Atene, 4. decembra AA. Minister za sn cialno politiko je skleni! uvesti na premoženja, ki presegajo milijon drahem, poseben davek v korist ljudskih kuhinj. Obisk francoskega notranje}*:, mmistra v Varšavi Pariz, 3. decembra. AA. Francoski m-tranji minster Marchandeau je v soboto zvečer odpotoval v Varšavo, ljvblljanska borza Devize: Amsterdam 22308.18 — 2819M I Berlin 1369.58—1380.38. Bruselj 796.02 -j 801 96, Curih 1108.35— 1113.85, London 168.83—170.43, New York 3386.06—3414.31 Pariz 224.96—226.08, Praga 142.45—143.31 ! Trst 290.79—293.19 (premija 28.5 •/•). -! Avstrijski šiling v privatnem klirinjfu 8.1 C — 8.20. Stran 2. ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 4. decembra 1934 tey Ti A JUTRI VELIKA PREMIERA BRIGITA HELM WILLY FRIT8CH Največji film, ki rmm odkrije delovanje špijonov leta 1916. Kadar žena ljubi ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 S pevske poti Glasbene Matice Matičarji so gradili v Bolgariji most med brati, ki se ne more nikdar več podreti gumen, 29. novembra. Za nami so: Sofija, Plovdiv, Stara Zagora, Veliko Trnovo in Varna. V obmejnem Dragomanu in Sofiji sneg, dež mraz. Rekli so nam, da je bil to >bereketc, ki smo pripeljali, dar, ki prinaša srečo. V iskrenem, toplem prijateljstvu se je staj al ves mraz. Povsod samo vesele oči, smejoča se lica. Sprejemi, pozdravi, pogostitve. Povsod, od prvega dne do danes. Vse, kar predstavlja javno mnenje, politično in kulturno, se kosa v odkriti tekmi za čim najodkritosrč-nejse zblizanje. Zato bi bilo opisovanje vsakega našega prihoda v različna mesta, vsakega pogoščenja, koncerta, odhoda le ponavljanje. Sprejemajo in pozdravljajo nas načelniki mest; prvi podaja roko >kmet<, župan ali zastopnik državne >Obnove«, blagoslavlja nas duhovščina z metropoliti, vojaštvo, pevska društva, ju-goslovenske lige, tisočglave množice. Koncertne dvorane, gledališča zvrhano polna Pevci, spočetka zaradi naglih vremenskih sprememb nekoliko zagrljeni, pojo vsak dan čudovitejše. Polič, Verbič-Strukljeva, Petrovčič, cel zbor vzbujajo občudovanje. Priklanjajo se disciplini zbora, vzornim nastopom, sijajni pevski tehniki. PTOgram spočetka le polagoma ogreva. Gallus vzbuja rešpekt, naša zapadno orijentirana pesem imponira, zažge pa vse, kar očituje jugoslovensko noto. Polič mora ponavljati, dodajati. Venci, cvetje, darila. Po koncertih banketi, govori, pobratimstva Imen vam ne bom našteval. Njihovi lastniki so vsi dobri, mili in odkritosrčni ljudje. Trdna Je njihova in naša vera v jasno medsebojno prijateljsko bodočnost. Naša pot Je blagoslovljena, sreča nas do sedaj ni niti za trenutek zapustila. Upamo, da nas tudi ne bo. Mahkota je mojster mojstrov. Ta je padel v Glasbeno Matico prav naravnost z neba. Smeje se celo — Lasbacher in to pri blagajniku ni karsibodi. Zdravi smo tudi vsi... Kaj še hočete? V Sofiji smo videli sovjetskega poslanika Razkolnikova, kako se je s štirimi iskrimi konjiči v zlati kočiji .peljal k carju Borisu na prvi obisk. V Plovdivu, mestu vsem inteligentnim Bolgarom dragega našega Bezenška. smo občudovali prekrasno jesensko cvetje. Tu je moral plačati željo, da bi nas videl in slikal v cerkvi sv. Marine z življenjem entuzijastični meščan. Zadela ga je med koncertom, prirejenim nam v čast, do smrti kap. Torej, tudi zmaga pesmi se je morala poškropiti s srčno krvjo. Stara Zagora, mesto vročine, potresov, orkanov, rožnega olja, širok ogrudnegn gostoljubja. Banket po koncertu v mestni posvetovalnici. Z molitvijo metropolita in petjem cerkvenih pevcev se je pričel in nehal. Navdušeni govori, ki jim je tudi naš predsednik Pečenko znal najti istota-ko gorak odgovor. Na kolodvoru težko slovo. Zasuli so nas s krizantemaml. kakršne zamore roditi le vroče starozagor-sko podnebje Zapustili smo južno Bolgarijo in vlak Obrtniški praznik v Trbovljah Trbovlje, 3. decembra. Trboveljski obrtniki. organizirani v Društvu jugoslovenskib obrtnikov, g© praznovali svoj obrtniški praznik letos drugič. Na praznik narodnega in državnega zedin-jenia so se korporativno udeležili povorke, službe božie in slavnostnega odkritja spominske ološče na trgu pred cerkvijo, nato pa so odšli v dvorano gostilne gpane. kj«r so se sestali k slavnostnemu zborovanju Predsednik krajevnega odbora DJO g. Kocjan je po kratkem nagovoru povdarjal, da proslavlja obrtništvo letos svoj obrtniški praznik pod posebno težkimi okolnostmi. Ne glede na gospodarsko krizo, ki zlasti malega obrtnika vedno huje pritiska, nas je zadela še težka nesreča, ko je 9. oktobra letos tragično preminul naš viteški kralj Aleksander Zedinitelj. Obrtništvo ni le izgubilo svojega kralja, marveč tudi svojega velikega zaščitnika, zato se je obrtništvo Sirom Jugoslavije zbralo k proslavi svojega obrtniškega dneva, da se globoko pokloni manom kralja-mučenika! Obrtništvo svečano prisega, da hoče verno izvrSevati oporoko, ki jo je viteški kralj umirajoč zapustil svojemu narodu: >Čuvajte Jugoslavijot! Zbrani obrtniki so vstaU in zaklicali trikrat >slava< viteškemu kralju. Sledil je obširen referat o položaja obrtništva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na obrtaištvo v dravski banovini, ki ga je podal podpredsednik krajevnega odbora g. Guček. Govoril je o obrtniški samopomoči, ki pa bo uspešna le tedaj, če bo našla krepko podporo v merodajnib činiteljih o nelojalni konkurenci, ki je največje zlo, ki tišči obrtništvo, zato bi se morale zakonske določbe točno izvajati, dalje o racionalizaciji obrtništva, kateremu morajo obrtniki posvetiti največjo pažnjo, o ladragarstvu, katero mora obrtništvo krepko podpreti in forsirati, ker je najuspešnejša samopomoč za naša narodno gospodarstvo, zatem je govoril 0 potrebi zaščite obrtništva potom oblasti, o vprašanju obrtnega naraščaja, kateremu naj merodajni krogi posvetijo vso potrebno pažnjo, o socijalnem zavarovanju obrtništva ki ie za uspešen razvoi te panoge narodnega gospodarstva nujno potrebno, o sušmar- nas je skozi dolino rož zapeljal med skale Balkana iz gorskega jesenskega vremena med snežne vrhove. Od Sofije in Plovdiva dalje jasno nebo. Skozi gorske odprtine se bliska staroslavno carsko Trnovo. Na ulici šole, narod vzklika Slovencem, mesto v zastavah. Spominjamo se živo na naše ljubljansko Trnovo. Samo ime, seveda, nas spominja nanj in mnogo duhovitih in veselih je padlo na trnovski račun. Sicer pa je to Trnovo po svoji legi edinstveno v Evropi. In zopet koncert in zopet vse tako, kot drugod, samo še iskrenejše, čimbolj se oddaljujemo od prestolice. Kljub dvodnevnemu bivanju v tem, ne samo za nas najzanimivejšem mestu, si nismo utegnili ogledati vseh znamenitosti, čas tu poteka hitro, kot hudourna mestna reka Jantra. In že smo zopet v svojih začasnih, premikajočih se domovih, v vagonih, ki so čimdalje tesnejši, kajti, kar vidijo zanimivega in lepega oči naših pevcev, vse se, zdaj v večjem, zdaj v manjšem obsegu preseli v vagon. >Levired'orov med ni'nv rud . da bo društvo piire«fUo vsak mesec irln;*» ter d* t*Vo cU«-V»'/x '^rvrvnol-n?tev strokovnega znan-ja članstva. INOZEMSKE BOIiZE Curili: Pariz 20.2933. London 15.2633. New York 308 Bruselj 72. Milan 26.28. Madrid 42.075, Amsterdam U08.25, Berlin 123.75, Dunaj 57.05. Praga 12.86, Varšava 58.20, Bukarešta 3 05. KOLEDAR Danes: Torek 4. decembra, katoličani: Barbara. DANAŠNJE PRJJrtEDITVE Kino Matica: Era Diavolo. Kino Ideal: Bodi moja Kino Dvor: Pokolj (Maasacre). Kino diska: Paganini. ZKT>: >Dobri vojak flvejk* ob 14.15 v kinu Matici. Ljudska univerza, predavanje ob 19J5 na državni trgovski akademiji. DEŽURNE LEK A RNE Danes: Mr Leustek, Rosi jeva cesta t, Komotar Nada, Vič, Bahovec, Kongresni trg 12, Naše "tedališče dr amma ZaFetok ob 20 uri Torek 4. decembra: Migo Gostovanje v Celju. Sreda 5. decembra: zaprto Četrtek 6. decembra: Velika no? Red C* trtek. Petek 7. decembra- Žalujoči ostali Izven Znižane cene od ?4 Pin navzdol Sobota 8. decembra ob 15 uri: Hlapci Izven Znižane cene od 2 i Din navzdol Ob 20 uri; VVaterloo Iz\m ZniiaiM Bane od 24 Din navzdol Nedelja 9^ decembra ob 11. uri dopoldne: Sne^Tilčica Izven Znižane cene od 14 Din navzdol. Ob 20. uri Bratje Karamazovi Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. e V sredo 5. tm. se ipra Strindbergov misterij >VeIika noč<, katerega preveva nekaj edinstveno žlahtnega. Tu pa je navdihnila ljubezen v neki meŠanid upanja in trpljenja v boju proti sovraštvu. Ljubezen je veliko spreobrnenje po katerem stremi, za katero se vadi in ki pa edina navriaja $e z upanjem. Delo režira p Ciril Debevec. Predstava je za red Cetrtok. Prihodnja otroška predstava bo v nedeljo 16. tm. In sicer bo to Pavla Golie >Triplavska bajka<, ki se je igrala pr«d približno petimi leti In je dosegla pri mladini radi simboličnega dejanja največje navdušenje. Igra bo popolnoma na novo zrežirana in načtudirana, sodeloval bo zopet otroški balet. OPERA Začetek ob 20. url Torek 4. decembra: zaprto. Sreda 5. decembra: Izgubljeni valček Red Sreda. Četrtek 6. decembra ob 16. uri Od bajke do bajka, balet Izven Znižane cane od 36 Din navzdol. Ob 20. uri Mipnon Red C Pefek 7. decembra: HovanSčina Red A Sobota 8. decembra ob 15. uri: TiČar, opereta Izven Znižane cene od 30 Din navzdol Ob 20. uri Hoffmanove pripovedke Izven Znižane cene od 36 Din navzdol. Nedelja 9. decembra ob 16. uri: Od bajke do bajke, balet Izven Ob 20. uri: Izgubljeni valček Izven V četrtek popoldne ob 15. uri bodo Imeli otroci priliko spoznati priljubljeno radio-tetko. po. Manico Komanovo kot con-ferecijerko med pravljičnim baletom Oskarja Nedbala >Od bajke do bajke«. Poleg tega se bo pa pojavil na odru tudi Sv. Miklavž in bo pozdravil otroke. Balet je muzikalno nadvse ljubko komponiran in koreografija g. Golovina tako prikupna, da bo ostala ta predstava še dolgo v spominu otrok in odraslih. Starši pripeljite svojo de-co v gledališče in ji napravite to veselje za Miklavžev dar! sokol — Sokolsko druStvo Ljubljana IV opozarja vse zamudnike, da se vrsi naknadna zaprisega Članstva v potek ob 7. uri zvečer v društveni pisarni, na vojaškem strelišču. — Miklavž pride k naši deci jutri v sredo ob pol 7. uri zvečer v telovadnico šole na Pru-lah. Darila oddati popoldne v pisarni na vojaškem strelišču ali pri slugi v šoli. Miklavž pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu obišče deco, naraščaj in Članstvo v sredo, 5. tm. ob 18. uri s sijajnim spiemstvom in s posebnim priložnostnim kramljanjem po besedilu in v režiji brata Milana SkrbinŠka. režiserja Narodnega gledališča. Prireditev obeta biti letos svojevrstna in edinstvena. Darila sprejemamo v torek in sredo med uradnimi urami v 6e]ni dvorani, v Narodnem domu, vhod iz Blei-weisove ceste. — Ljubljanski Sokol. Naknadne prisege Članstva se bodo vršile v torek 11. tm. ob 7. in v četrtek 13. tm. ob 8. uri zvečer v društveni mali dvorani, nakar se val zamudniki opozarjajo. Ustmena prisega je na odredbo Saveza za vsakega Člana brezpogojno obvezna. — Tombola sokolskega društva Ljubljana 111 aa Bežigradom, ki bi se morala vršiti letos v drugi polovici novembra, se je zaradi splošne Žalosti odložila in se bo vršila nepreklicno prvo nedeljo v maju prihodnjega leta. Kupljeni tombolski listki ostanejo v veljavi. — Sokolsko društvo Ljubljana III vljudno opozarja svoje članstvo, da poravna zaostalo članarino vsaj do 20- tm. in izroči odpadajoče zneske inkasantu v društvenem domu. Oni. ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bodo v smislu društvenih pravil brez izjeme Črtani iz vr«t članstva Sokola III. — Miklavževanje Sokola Vič bo Jutri v Sokolskem domu, in sicer ob 18 za sokolsko mladino, ob 20 pa za odrasle Darila se sprelemajo od 15 dalje v pisarni v Sokol. domu. Vsi vljudno vabljeni. SPORT — SK Ilirija, smučka tekcija. Plenarn sestanek (občni zbor) sekcije se vrfii da nes ob 19 uri v klubski sobi kavarn* Evrope z oasleHnjim dnevnim redom: 1 Poročilo o delovanju sekcije v preteki' sezoni: 2 Volitev načelnika; 3 Sestava programa ta sezono 1934 ^5; 4 Sestavu proračuna za sezono 1934-35; 5- SluCaJno eti. — Načelnik. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO tev ^74 >8bu t đhoai n a k u o«, otem so jo pa z dovoljenjem oglednika mrlicev pokopali. Ker se je pa že mračilo, grobar ni |>o vsem zasul groba. To je hotel storiti drugi dan. pa je naenkrat zaslišal iz groba zamolklo razbijanje. Obvestil je župnika in komisija je odredila, da so grob odkopali. Ko so odprli krsto, so našli nesrečno Ženo z obrazom obrnjeno na levo stran, okroa ust in nosa je bila okrvavljena spodnja ustnica pa ranjena. Zdravnik je ugotovil, da je bila živa pokopana in da se je v krsti zadušila. f| SAMO SE DANES i Gustav Frohllcli in Čamila Horo 8 v veiefilmu ljubezni Ibodi moja i Nežna ljubezen, boji ln sreča. I iVOCNI KINO IDEAL pg Danes ob 4.. 7 in 9.15 un zvečer — Samomor železniškega* uradnika. V Subotici se je v nedeljo zvečer ustrelil železniški uradnik Andrija Milasin Imel je fiksno idejo, da ga preganja zamorec. Bil je oženjen in živel je v srečnem zakonu, dokler se ga ni lotila duševna bolezen. — Ženo je zapodil in se obesil. V vasi Dumovcu pri Zagrebu se je obesil kmet Ivan PuŠiČ Antonjak. Z ženo se nista razumela in končno jo je mož zapodil od hise. To ga je pa tako portlo, da je obupal nad življenjem in se obesil. — Odgođena usmrtitev. V Pančevu bi morali včeraj obesiti brata Nikolo in Marka Draksina, ki sta 13. januarja v svoji klavnici zaklala dr. Milana Laziča Prišla je pa brzojavka iz Zenice, da krvnik Hartl ni mogel pravočasno odpotovati. Morilca bosta obešena jutri zjutraj. Danes film divnega Ori jen ta Alahov zakon Harem — ljubezen — pesem ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene Din 4.50, 6.50 Iz LJubljane —lj Zanimivo in koristno predavanje za obrtniške vajence. V ciklu predavanj, ki jih prireja vodstvo vajenskega doma v bivši šentpeterski vojašnici, je snoči predaval direktor Higijenskega zavoda dr. K Petrič o aktualni temi: Kako ostanem zdrav! Predavatelja je obrtniškim vajencem predstavil predsednik doma g. Rebek. Dr. Petrič je najprej orisal življenje človeka v enem dnevu od jutra do večera, z vsemi nevarnostmi vred, katerim je izpostavljen in kako se jih obvaruje Prešel Je na gojitev In krepitev telesa, podčrtal važnost čiščenja, umivanja in kopanja, pomen zajtrka, prehrane ln obleke ter obutve Važno vlopo ifsra v življenju spalnica in hieljenska ureditev stanovanja. V drugem delu je predavatelj podrobno opisal škodljiv vpliv uživanja alkoholnih pijač, priporočal je zmerno gojitev sporta, ki krepi telo in duha Za svoja Izvajanja je bil deželen topleara priznanja. —lj Uprava Hubadove Supe JPS opo zarja vsa včlanjena pevska društva, da se bre7pob 20 IS. V gKvnli v'r.'pah nastopajo dame: Buča-.'e-va l^varje-vs in 13. Petrovčič3vi ter gc: . HanSič, Ju? in Karus. V ostalih viosrab nastopa ves ansambel odra V nedeljo, 9 t ra.. pa se uprizore nepreklicno zadnji' v sezoni ob 15 kot popoldanska predstava »Rokovniači«. Ker so bile vse predstave razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo za vse predstave od petka dalje. —lj Za ižansko cesto precej skrbe, vendar nI posebno lepa zlmpke mesece, ker nima dobre podlage Zato Jo morajo češče poslpavati. nakar tožijo vozniki nad debelim gramozom Tudi pešci in kolesarji se pritožulejo. ker odletava kamenje Izpod koles avtomobilov po vsej širini ceste Nedavno so cesto zopet posuli in ljudje žele. da bi jo zgladili z valjarjem tudi onkraj mostu, kot so Jo v zgornjem delu —lj Vojni dobrovoljci! Danes ob 20. url se bo vrši) redni mesečni sestanek pri tov Krečiču na Vidovdanski cesti it 1 Ker so na dnevnem redu važne točke, pozivam vee tovariše, da se tepra sestanka udeleže polnoštevilno Poverenik glavnega odbora pri Sreski organizaciji vojnih do-brovoljeev v Ljubljani. —lj Da ne pozabite. Dne 7. t. m. pride v Ljubljano Vlasta Burjan. znam ***ški komik in filmski igralec. KaKor vemo, bo gost platna ZKD predstav. Povedal ln pokazal bo. kako se mu Je godilo, ko je bil se »Carjev adjutant«. Kakod vemo, bo on ln njegova »trupa« dali toliko smehi n zu^a-o-e, oa bo fcai *es€ je. ■— Uila je mala papiga modrostva (va-lovarček) Odda naj se proti dobri nagradi v Knafljevt ulici 5 H nadstr levo. —lj Mlklavževanje Sokola I. se vrai kot običajno tudi letos na Taboru in bo obdarite- mladine ln odraslih dne 5 decembra ob 5. uri popoldne. — Darila se sprejemajo ta dan od 12. ure naprej v suterenu sokolskega doma, vhod nasproti vojašnice, — Sokolski poziv. Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse ono članstvo, ki se 1. decembra ni moglo udeležiti svečane seje in zaprisege, da se zbere v sredo 5. decembra ob 30 uri pred vhodom v vojašnico kralja Petra L, odkoder odide skupno v prostor, kjer bo naknadno zapriseženo. Za nedeljo 9. decembra že najavljena zaprisega tako odpade. Zamudniki, storite svojo sokolsko dolžnosti — Ljudska univerza. V sredo 5. L m. bo izredno zanimivo predavanje našega odličnega kritika g. Josipa Vidmarja is Ljubljane, ki bo govoril o domovinskem problemu pri Otonu Zupančiču. — Iz kočije je skočil. Nenavadna nesreča se je pripetila učitelju Antonu Ne-ratu. Iz neznanega vzroka je skočil med vožnjo iz kočijo ter si pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom. Seveda je moral ko-čijaž naložiti ponesrečenca zopet v kočijo in ga prepeljati v bolnico. — NuSičeva proslava bo na Marijin praznik v soboto 8- t. m. ob 30. uri. Z avtorjevo najnovejšo komedijo »Žalujoči ostali« proslavi mariborsko gledališče 70-letnico tega največjega jugoslovenskega komediografa. Delo, ki ima vse Nušičeve vrline, režira glavni režiser Joško Kovic, nastopijo pa Dragutinovičeva, Zakrajško-va. Kraljeva, Starčeva, Savinova, Gorin-škova. Grom, Pavlekovič. Furijan, Gorin-šek, Medven in Nakrst — O raznovrstnih šolskih problemih so razmotrivali starši in šolniki na 2. drž. dekliški meščanski šoli ob priliki roditeljskega sestanka. Kako tesni stiki so navezani med šolo in domom, je pokazala nabito polna dvorana poslušalcev, ki so pazno sledili stvarnim izvajanjem predsednika društva »šola in dom« g. dr. L. Poljanca. Izredno zanimiv je bil tud irazgovor o nadaljnji izobrazbi deklic po dovršeni meščanski šoli. Pri tem se je ponovno pokazala velika potreba državne gospodinjske šole v Mariboru, ki bi pripomogla tudi revnejšim slojem do primerne izobra/be — Prav poseben dogodek na nnšem odru bo nocojšnji plesni večer Katje Delakove. Umetnica nastopi s plesno reportažo »Cesta«, veličastno umetniško stvaritvijo. s katero je gostovala na povabilo Uranije — 38. t m. na Dunaju in doživela triumfalen uspeh. Dunajska kritika poroča o tem ve- čeru z iskrenim soglasnim navdušenjem, podčrtava, da je Katja Delakova danes go tovo v Evropi edinstvena umetnica z dovršeno tehniko, izrazitim intelektom in naj čistejšim umetniškim izrazom. »Za »Cesto« Katje Delakove je napisal književnik Lju devit Mrzel literarne vložke, pesmi v prozi, katere bo recitirala gdč. Elvira Kraljeva Muzikalno vodstvo je v rokah prof. Pavla Sivica, ki jc napisal tudi uverturo Opozarjamo našo javnost na ta Izredno za nimiv večer naše odlične umetnice, kateremu so posvetili poleg inozemskih veliko pozornost tudi vsi naši listi. Pride! TARZAN ****** IN NJEGOVA DRUŽICA Proslava praznika l. decembra V Kozarjah Mlada in marljiva sokolska četa v Kozarjah, je lepo proslavila državni in sokolski praznik 1. decembra. Zjutraj se je četa udeležila zahvalne službe božje v župni cerkvi na Viču, zvečer pa je priredila v dvoranici gasilskega doma v Kozarjah proslavo državnega in sokolskega praznika. Proslave se je udeležilo članstvo in številno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku proslave. Uvodoma sta dva dečka sokol.-ke dece lepo prednašala Marije Grošljeve >Težak račun«, nakar je sledila dramska slika >KoroŠka< v režiji br. Tineta Pavlovčioa. ki je napravila na vse navzoče globok vtis. Namestnik staroste br. Vinko Kušar je nato otvoril svečano sejo povdaril pomen 1. decembra za naš narod in posebej za sokolstvo, nakar so sledile deklamacije posvečene viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in mlademu kralju Petru II. Brat Kušar je nato prečital poslanico prvega podstaroste Saveza SKJ br. Gangla. nakar je sledila prisega članstva vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II in slovanski sokolski ideji. Tudi ta akt svečanosti bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Z zahvalo vsem udeležencem je nato br. Kušar zaklMčil svečano sejo, nakar se je občinstvo in članstvo razšlo. Tako je tudi mlada sokolska četa dostojno proslavila veliki državni in sokolski praznik. V Ljut omeru Ljutomer, S. decembra. V do zadnjega prostora napolnjeni župni cerkvi je opravil slovesno službo božjo g monsignor Lovrec ter ob sklepu z molitvijo izrazil tudi naše iskrene želje za dobrobit in srečno življenje mladega našega kralja Petra U. in procvit domovine. Slovesnost se je nadaljevala ob udeležbi vseh oblasti m Sol ter meščanstva pred narodno šolo z zasaditvijo slovenske lipe v spomin na 9. oktober 1934. V krasnem patriotskem govoru je predsednik občine Ljutomer mesto g. Kuharic omenjal usodni atentat v Marseilleu, ki je sicer domovini ugrabil najsvetejše, našega kralja Aleksandra L, s čimer so sovražniki Jugoslavije pričakovali razpad države, a se to ni in ne bo zgodilo, ker bomo Jugoslavijo, sledeč oporoki mrtvega kralja, hrabro čuvali. Po slava klicih v počastitev spomina kralja Aleksandra I. so zao rili >Zivioe tvoje, Džuno. — Ellerv je vrgel suknjič in klobuk v kot ter stopil k fantiču. — Vse to je tvoje in sicer zato, ker si se izkazal kot najboljši detektiv v Oueenovj rodbini. Džuna ga je debelo pogledal. — Ce bi ne bilo tebe. — je nadaljeval E33ery z zanosom — bi ne bilo davi tvojega nasveta, bi bil umor Abi-gafl Doornove in gospoda Janneya še zdaj nepojasnjen. — Kaj ste morilca že prijeK? — je vprašal Džuna. — Se ne, toda obljubljam ti, da se ne bo več dolgo skrival. Zdaj pa pojdi s svojimi barvili in lasuljami, jaz imam še mnogo dela. človek prodira v stratosfero Nafintetizivneje in tudi najuspešneje se pečajo s problemom letanja v stratosferi Rusi Poleti stra to sfernih balonov v doslej nedosežene višine niso imeli namena dvigniti se čim višje, temveč preiskati ! visoke zračne plasti, da bi se mogel j človek nekoč sam dvigniti v stratosfero in letati v nji. Ne ve se Še, ali bo rabil človek za letanje v stratosferi zrakoplove ali letala, dosedanje prizadevanje pa kaže, da imajo več izgledov letala. V tem pogledu je'dosegel največ uspeha polet Italijana Renata Donatti-ja, ki se je dvignid skoraj 15.000 m visoko. Njegov presenetljivi uspeh je pa še daleč od ega. da bi mogli že v bližnji bodočnosti računati z letanjem v stratosferi. Pač je pa pokazal, da to ni izki;učeno. ali balona z zemljo. 2e zdaj lahko rečemo, da se bodo poleti v višino 18.000 m stakio množili. Prof. Piccard že pripravlja nov polet v stratosfero, dvignili se hoče 30.000 m visoko. Pa tudi v Rusiji, kjer so dosegli stratosferni letalci rekord, se že pripravljajo na nove polete. Večji baloni naj bi se dvignili višje že v spomin na ponesrečene letalce iz balona OAX, k: se je dvignil letos v januarju 22.000 m visoko. V Rusiji imajo že načne za povsem novo proučevanje stratosfere, načrte, ki je za nje dala pobudo katastrofa straostata OAX. To so načrti, ki naj bd za primer katastrofe obvarovali stratosferne letalce strašne smrti. Njfhov avtor je vojaški letalec kon-strukter Pavel Grohovski. K strato-sfernemu balonu ne bo pritrjena gondola, temveč planer, brezmotorno letajo s hermetično zaprto kabino. Balon bo potegnil brezmotorno letalo v zračne višave m ko bedo letalci izpolnili svojo nalogo, odpro zaklopko, izpušča-jočo plin in od ve že jo balon od brez-motornega letala, ki se bo samo spuščalo počasi na zemljo. Ce bi izgubilo ravnotežje, odpro letalci padalo in se spuste na tla. Ce bi pa odpovedalo tudi padalo, se odpre kabina in letalci se spuste s svojimi padali na zemljo. Obenem padejo s padala na zemljo tudi vsi aparati. Drugi projekt Grohovskega izpusti letalo in pritrdi na balon neposredno kabino, opremljeno s padalom. Letalci v kabini imajo poleg tega še svoja posebna padala, če bi veJfko padalo v kabini odpovedalo. Letalec Donatti Gotovo bodo potrebne že v samem motorju znatne izpremembe, da bo sposoben za polet v stratosfero. Govori se o uporabi turbine, toda s tem bi se povečala teža letala, na drugi strani pa ta možnost še ni preizkušena. 2e za polete v višini 15.000 m je treba v prvi vrsti povečati kapaciteto motorja, kar se bo dalo doseči z močnimi kompresorji. Dalje je dognano, da se v tako visokih zračnih plasteh za pogon ne da rabiti navaden bencin in da morajo olja ter hladilne snovi kljubovati nizki temperaturi in radioaktivnemu izžarevanju. Donatti je opazil na poskusnih poletih nad 12.000 m visoko, da aparati niso več točno funkcionirali. Pač je pa proti vsakemu pričakovanju in proti poskusom v laboratoriju kompas deloval brezhibno, čim se je dvignilo letalo nad 15.000 m visoko. In letalec je imel s seboj kompas Marelli brez posebnih naprav. Glavno zanimanje stratosfernfh letalcev se je sukalo okrog kozmičnih žarkov. Sele ruski letalci so posvetili veliko pozornost tudi opazovanju temperature, kar je zlasti važno za materijal pri izdelovanju stratosfernih letal. Tudi vprašanje elektrike v stratosferi nad 10.000 m je še nepojasnjeno. S tem je v tesni zvezi radiacija, kajti oba pojava bosta zelo važna za zvezo letala šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. >SachsSlov. Naroda« pod »Čevljarski vajenec«. 3566 OGLAŠUJTE V malih oglasih v »SlovensKem Narodu« velja vsaka oeaed* 50 para, davek Din 2.- Naj manjši znesek za mali ogla* Din 5.-, davek Din 2.- Mah oglasi se plačujejo takoj; p< pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov tre tu-orfloftitl znamko Trenchoati usnjeni suknjiči to aujboij nakup pri PRESKJERJU, UllBUANA. Sv Petra c 14 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 67/T VSEM brezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7, dohod iz Gosposvet-ske ceste. 3551 HALO! Sv. Miklavž obišče v sredo ob 7. uri zvečer restavracijo »Franko panski dvor«. — Darila se sprejemajo. — Nato ples, zabava, domače koline ter dobra vina. — Se priporoča UKMAR Snežni meteži v Ameriki Pa menda ne bo tudi čez zimo tako, kakor je bik) poleti, ko so v Ameriki ljudje umirali od vročine in zaman hrepenela po blagodejnem dežju, pri nas je pa neprestano Ii3o. Zdaj imamo pri nas izredno toplo vreme, o zimi ni še ne duha ne sluha, dočim poročajo iz Amerike o silnih snežnih me težih. Sicer je pa tudi tam vreme muhasto. V vzhodnih državah so imeli te dni pravo pomlad, v zapadnih pa strašne snežne meteže, ki so divjali posebno na velikih jezerih. Na jezeru Erie se je potopil vlačilec. V severni Karolini so re&e po silnih nalivih prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. V Arizoni je divjal 1. decembra strašen snežni metež, ki je napravil v mnogih krajih ogromno škodo. Ob Michiganskem jezeru je porušil mnogo hiš. da so morali ljudje prenočevati na mrazu zunaj. Zapadlo je mnogo snega. Našli so že tri zmrznjene ljudi, boje se pa, da je zahteval snežni metež še več žrtev. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene, ker so se žice pod pritiskom snega in viharja potrgale. V državi Iowa je bil snežni metež tako močan, da je iztirilo več tovornih vlakov. Na strehi neke devetnadstropne hiše v Chicagu je vihar dvignil velik rezervoar in ga treščil na tla. Na bregu Michiganskega jezera se je razbil ribiški parnik »Henry Court«. 25 potnikov je moralo v ledeni vodi na kosih razbite ladje dolgo čakati, da so jih rešili, ker rešilni čolni v silnem viharju niso mogli do njih- Elementarna katastrofa v Avstraliji Elementarna katastrofa, ki je zadela južno vzhodni del Avstralije, je zahtevala po dosedanjih vesteh 6 človeških žrtev. Okrog 3000 ljudi je ostalo brez strehe, ker je voda zalila in porušila mnogo hiš. Obseg povodnji neprestano narašča. Katastrofa je zadela tudi glavno mesto zvezne države Vik-toria Meibourne. Reke so prestopi'e bregove. Rečica Jarra se je izpremenila v ogromno jezero. Samo v Melbournu se ceni škoda na 250.000 funtov. Med strašnimi nalivi je divjal na morju strahovit vihar. Razdejanje je mnogo večje, kakor se je prvotno mislilo. Dva dni je skoraj nepretrgoma lilo. Takih nalivov Avstralija še ne pomni. V naraslih rekah je u»tonilo 17 ljudi. Se večje razdejanje je zapustila poplava na kmetih- V mnogih krajih je začelo primanjkovati živil. Vlada je poslala prizadetemu prebivalstvu hrano z letali. Skoraj vse reke države Vikto-ria so se Lzpremenile v jezera, široka in dolga po več milj. Morje je zalilo zemljo 15 milj daleč. Parnik »Coram-ba« se je s posadko vred potopil. Morje je vrglo na suho že več trupel. od mrtvih obujeni živel skoraj cel dan. Od mrtvih obujeni je bil 461etni Lmze Williams. Imel je tvor na možganih. Ko so zdravniki po pregledu s stetoskopom ugotovili, da je njegovo srce že nehalo utripati, mu je vbrizgal dr James Greenwood v srce 10 kapljic an-drelina in pustil injekcijsko iglo v srcu pet minut. Prva injekcija ni imela nobenega uspeha. Zato se je odločil zdravn;k za drugo injekcijo in vbrizgal je mrliču IS kapljic andrenalina. Čez dve minuti je začelo srce utripati in čez pet minut je Williams že diha!. Zdravniki so ga natančno opazovali. Mož je sicer oživei, ni pa bil pri popolni zavesti. Z rokami je giba! in tudi stokal je. Cez 22 ur je bil pa zopet mrtev. —c Iz celjske statistike. V novembru je obiskalo Celje 1045 tujcev (nasproti 879 v letošnjem oktobru in 1155 v lanskem novembru) in sicer 833 Jugoslovenov in 212 inozemcev, med temi 110 Avstrijcev, 32 Čehoslovakov. 29 Nemcev, 17 Italijanov, 6 Švicarjev, 5 Rusov, po 4 Angleži in Madžari. 2 Rurauna ter po 1 Amerikanec. Poljak in Nizozemec. V novembru je umrlo v Celju 24 oseb (3 v mestu in 21 v javni bolnici), v okoliški občini pa 8 oseb (4 moški in 4 ženske). —c Upokojeno učiteljstvo iz Celja m okolice bo imelo sestanek v četrtek 6. t. m ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Prešernovi ulici. —c lz občinske organizacije JNS za mesto Celje. Redni prosti članski sestanek v sredo 5. t. m. odpade zaradi Miklavže vega večera. Prihodnji sestanek bo v sredo 12. t. m. ob 20. v Celjskem domu. —c Smrtna žetev. V nedeljo je umrl v Pečovniku pri Celju 60 letni upokojeni cinkarniški delavec Miha Suld, istega dne pa sta umrla v celjski bolnici 30 letni po sestnik Ivan Srame! iz Pustove in 63 letni hlapec Maks Zupane z Babnega pri Oelru Iz Ptuja Mrliča so obudili Zdravniki splošne bolnice v Filadel-fiji trdijo, da se jim je posrečilo obuditi od mrtvih moža. ki je bil že 12 minut mrtev. Vbrizgali so mu pod kožo adrenalina in živel je baje še 22 ur. Z injekcijami so sicer že prej zdravniki obujali ljudi od mrtvih, toda zelo redko ali pa še nnkoli se ni pripetilo, da bi bil človek oživel potem, ko njegovo srce že tako dolgo ni delovalo, kakor v tem primeru Tudi ni se nikol; — Proračun sreskega cestnega odbora za leto 1935/96 je dogotovljen in razgrnjen na vpogled davkoplačevalcem pri sreskem cestnem odboru v Ptuju vsak dan do 18. t. m. med uradnimi urami. Proračun izkazuje potrebščin Din 2,598.726.— pokritja pa *a-mo Din 2,174.492.—, dočim se bo primanjkljaj v znesku Din 424.233.— kril s aresko cestno doklado, o katere višini bo sklepal cestni odbor pri prihodnji plenarni seji. _ Gledališka sezona za leto 1964/32S se otvori v torek dne 4. tm. ob 20. uri v mestnem gledališču, kjer vprizori dramski odsek ptujskega Sokola S. Petrovičevo dramo >Duše<. Občinstvo se naproša, da pose-ti gledališče polnoštevilno, da s tem moralno podpre naše požrtvovalne diletante, saj smo gledališke predstave Že nekaj let sem zelo pogrešali. — Nočno lekarniško sluibo ima do inkl. petka dne 7. tm. lekarna pri >Zamoren< (mag. ph. Rudolf Molitor). _ Gasilsko službo opravlja do prihodnje nedelje dne 9. tm. I. vod, 11. red s Četnikom Ignacem Vaudo in Četarjem Jožefom Kme-teeem. Reševalno službo p aopravljajo šofer Franc Sirec, četar Konrad Vaupotič. Ognjeslav Skaza in Martin Horvat. — Državni praznik smo proslavili na slovesen način. Na predvečer se je vršila v mestnem gledališču akademija, ki jo je priredila tukajšnja NO s sodelovanjem članov narodnega gledališča v Mariboru. Na praznik se je vršila v proštijski cerkvi slavnostna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter državno uradništvo. Ob 11. uri dopoldne pa se je vršila v mestnem gledališču zaprisega vsega članstva Sokola. Pri slavnostni seji je sodeloval pevski zbor Glasbene Matice. Iz Laškega — Zborovanje davčnih odborov. Po inicijativi sreske organizacije JNS so zborovali včeraj člani davčnih odborov za laški srez pri sreskem cestnem odboru radi enotnega nastopa na bližajočem se zasedanju. Sestanek je otvoril g. dr. Roš, poročal pa je podperdsednik laške občine, ki je podal temeljito sliko obdavčenja ter navodila, kako naj davčni odbori pravično in razmeram odgovarjajoče ocenijo pridobnin-sko osnovo davkoplačevalcev. Sestanka so se udeležile vse občine, razen Jurkloštra, ki se je opravičil — Nedeljski dogodki. Po dolgem času so izza gostih oblakov in megla zopet posijali solnčni žarki, obsevajoč dolgo vrsto rudarjev, ki so korakali v nadžupno cerkev, da potožijo svoje boli in težkoče življenja svoji nebeški za ščitnici sv. Barbari. Letošnja proslava je bila v znamenju narodnega žalovanja ter deloma tudi gospodarskih priliki bolj skromna. Drugi so šli v naravo, saj je bilo izredno toplo. Da ne pozabimo tudi članov zelene bratovščine. Srna in srnjak sta sicer za letos zaščitena, zato se menda našim nimrodom ta dan tudi ni baš posebno mudilo na veseli »hala-Hc. Odpeljali so se sicer z avtomobilom, v katerega pa so vpregli radi sigurnosti tudi birtovega vranca, ki je kaj ponosno stopical pred modernim vozilom. Po lovu so se lovci in plen: 5 zajčkov ter 1 lisjak, sestali h končnemu pogonu pri »Purgu«. Iz Polfčan — Smrtna nesreča je doletela pred dnevi 32 letnega Vigeleta Romana iz Majšper-ka. Vračal se je ponoči preko brvi Črez Dravinjo domov. Brv pa je bila polomljena in je nesrečnež padel v vodo, ki je bila tedaj tam blizu 6 metrov globoka. Našli so mrtvega šele Čez par dni. Pokojnik, ki zapušča ženo in 2 otročiča, je bil zelo priljubljen v kraju in se je rad udejstvoval pri raznih društvih, zlasti pa pri gasilski Četi. Pokopali so ga pretekli petek ob veliki udeležbi domačinov. Kaj je zakon? — No. prijatelj, pa mi povej, kaj je zakon? — Ne vem. — Zakon je številka 10. v kateri je žena ednica. mož pa ničla. Dnetjuje Jodop Zsptfa&C. — Za »Narodno taJcarno«! Fran Jezersek - Za upravo m mseratir de' '»ra. Oton Chr-stot - Vo v Ljubljeni