TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. U-redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO xm. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 2. septembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 102. Svečana oivorNev gozdarsko- lovske razstave- V navzočnosti N j. Vel. kralja je minister dr. A. Korošec otvoril vsedržavno gozdarsko - lovsko razstavo. — Gospodarski in kulturni pomen prireditve. Slovesnost otvoritve gozdarsko-lovske razstave je privabila v Ljubljano poleg zastopnikov vlade in ministrstev, najodličnejše osebnosti našega gospodarskega in kulturnega življenja. Vreme je bilo najlepše, razpoloženje praznično. Predstavniki in gostje so se začeli zbirati pred slavnostnim paviljonom že kmalu po deveti. Malo pred pol 10. je prišel na sejmišče zastopnik kr. vlade minister g. dr. A. Korošec, a točno ob pol 10. zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general g. Sava Tripkovič. Poleg obeh odličnih predstavnikov so bili med drugimi še: finančni minister g. dr. S. Š v r 1 j u g a zg. soprogo, pomočnik bana g. dr. 0. P i r k -m a y e r, ljubljanski škof g. dr. Rožman, zastopnik ministrstva trgovine in industrije načelnik dr. R. Marn, zastopnik prometnega ministra g. dr. Borko, zastopnika zagrebške Zbornice za TOI podpredsednik g. Vlad. P r e m r o u in tajnik dr. Fleischer, tajnik Save-za industrijcev g. Marko Bauer, predsednik Saveza šumskih industrijcev g. gen. direktor H e j n r i c h in tajnik Makso Mautner, predsednik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin ml., podpredsednik g. Ivan Ogrin, generalni tajnik g. dr. Fran W i n d i s c h e r in tajnik g. Ivan Mohorič, direktor pošte g. dr. Gregorič, direktor podružnice Poštne hranilnice g. dr. Vidmar, direktor policije g. Guštin, polnoštevilni konzularni zbor, načelnik ljubljanskega gremija trgovcev g. Gregorc, predsednik odvetniške zbornice g. dr. Žirovnik, zastopniki skoro vseh gozdarskih in lovskih ■društev v Dravski banovini in mnogi tudi iz drugih pokrajin ter še cela vrsta drugih odličnih zastopnikov in gostov. Slovesna otvoritev. Slovesnost je otvoril predsednik velesejma industrijalec g. Fran Bonač z naslednjimi besedami: Gozdarsko in lovska razstava je najprimernejši zaključek jubilejnih prireditev, saj obsega v naši državi gozd eno tretjino celokupne površine in je lesna industrija najmočnejša ter les naš najmočnejši zaklad. Poglavitni namen razstave bi bil, da nudi tujim interesentom vpogled v razvoj naše lesne industrije in da prouči obenem tudi širše plasti našega naroda o veliki važnosti in potrebi gozdov za posameznika in državo ter o pomenu lovstva v narodnem gospodarstvu. 'Razstavi sta še priključeni: misijon- ska etnološka razstava, ki priča v velikem udejstvovanju Slovencev v misijonarstvu, ter higijenska razstava, zamišljena kot II. del že na letošnjem velesejmu prikazane razstave »Človek, mati, dete.« Predpriprave za našo jesensko prireditev so bile zelo obsežne. Za šumarsko in lovsko razstavo so trajale dve leti. Srčna dolžnost me veže, da se s tega mesta najiskreneje zahvalim požrtvovalnim in neumornim prirediteljem, zlasti pa gospodu dvornemu svetniku Ru-stiji kot predsedniku šumarske in lovske razstave, gospod u dr. Bevku, vodji lovske razstave, duši misijonarske razstave, gospodu univ. prosersorju dr. Ehrlichu in g. dr. Pircu za vedno vzorno urejene higijenske razstave. Srčna hvala vsem, gg. sodelavci! Vaše delo sicer ni hvaležno, zavedajte se pa, da ste storili s svojim delom v korist našega gospodarstva in procvit kulture našega naroda več, kot bi nam has-niia vsaka druga propaganda. Neprecenljiva opora pa nam je tudi naše vrlo in vedno naklonjeno novinarstvo, kateremu izrekam iskreno zahvalo. Kot industrijalca me posebej veseli, da je dozorel čas složnega vzajemnega sodelovanja med kulturnimi in gospodarskimi krogi in kot predsednik velesejma sem vzradoščen in ponosen, da je do tega harmoničnega, na medsebojnem spoštovanju slonečega sodelovanja prišlo v prvi vrsti po zaslugi naše institucije. Pod njenim okriljem naj bi se še v bodoče zbirali k skupnemu, pozitivnemu delu za narod agilni javni delavci vseh panog našega kulturnega in gospodarskega življenja. Naša patrijotična stremljenja morajo roditi teni več uspeha, ker stoji na čelu naše države vladar, ki mu je blagostanje in sreča naroda nad vse. Pozivam vas, spoštovana gospoda, da zakličete z menoj našemu najvišjemu pokrovitelju, Njegovemu Veličanstvu kralju, trikratni »Živijo«! Sledili so burni »Živijo«, nakar je vojaška godba odsvirala državno himno. Važnost in pomen gozdov za našo državo. Po pozdravnem govoru predsednika g. Frana Bonača je predsednik odbora gozdarsko-lovske razstave g. dvorni svetnik ing. R u st j a izvajal: Kot predsednik šumarske lin kmke razstave mi je 'bila danes častna naloga, da izrečem 'predvsem v imenu JšU, katerega pokrovitelj je Nj. Vel. kralj 'Aleksander, izraze iskrene vdanosti gospodu zastopniku Nj. Veličanstva kralja in ga prosim, da bo tolmač našega največjega spoštovanja on ljubezni do 'Nj. Veličanstva na najvišjem mestu. Ko se je v časopisih prvič pojavila vest, da se priredi v Ljubljani gozdarska in lovska .razstava, >je marsikdo zmajal z glavo, češ, kaj pa bodo — vsaj kolikor se tiče gozdarske stroke — vendar razstavili: drva, hlode, deske. Da, tudi te smo razstavili, vendar pa tudi še mnogo več in zanimivejšega, kakor boste, velespoštovana gospoda, 'imeli pri obhodu priliko videti in — morda vsaj v nekaterih predmetih — s priznanjem ugotoviti. Ta ipnireditev .je, kar se tiče šmnar-stva, prva v naši zedinjeni državi — lovski razstavi sta bi'li v letih -1924 -v Ljubljani in 1925 v Magrebu. Zato 'šumarska tudi ne more biti 'tako .popolna, kakor bi .bilo želeti, temveč je, kar odkrito priznamo, v .marsičem pomanjkljiva. V času, ko tekmujejo druge gospodarske pancge med seboj v prirejanju vsakovrstnih razstav, ko nam dajejo strokovni kolegi sosednih držav najlepše izglede s sličnimi, vsakoletnimi prireditvami, in ko vlada pri nas v splošnem še vedno neko obžalovanja vredno nezadostno 'uvaževanje (rekel bi omalovaževanje) gozdarstva in gozdarjev, se je morala roditi in siliti v ospredje misel in želja prizadetih šumarjev, da pokažejo širšim slojem, kaj imamo v gozdovih in njih produktih in kako — uporabljajoč vedno nove pripomočke .in dosežene uspehe — gospodarimo s 'temi neizmernimi zakladi. V tem gotovo hvalevrednem namenu je podružnica (Ljubljana JŠUJ v sporazumu s Slovenskim lovskim društvom in upravo velesejma zasnovala šuniarsko-lovsko razstavo, 'ki se danes svečano otvanja. Naša država spada glede gozdov med bogatejše kraje. Skoraj tretjina vse državne površine (30'5 odstotkov — 7,586.000 ha) 'zavzemajo naše šume. Le Finska, Švedska, Avstrija, Češkoslovaška in Luksemburška izkazujejo v odstotkih glede gozdov ugodnejše razmerje. Letni prirastek naših gozdov znaša okroglo 15 milijonov kubičnih metrov v vrednosti okrog pol milijarde dinarjev. Šumska in lesna industrija v Jugoslaviji, ki zaposluje največje število delavcev z zaslužkom nad 2 milijardi Din letino, je eden največjih davkoplačevalcev, zavzema skoraj eno tretjino železničarskega prometa in — vpošte-vajoč leti 1928 in 1929 — 25'6 odstotkov vrednosti našega celokupnega 'izvoz;!, to je okroglo dve milijardi dinarjev. (Dravska banovina ima okroglo 690.000 ha gozdov, torej dobnih 42 odstotkov celotne površine, le .Savska in Vrbaška banovina sta po odstotkih bogatejši. (Preko polovice prebivalstva v naši banovini se .peča z izkoriščanjem in podelavanjem lesa v domače, obrtne in industrijske svrhe. Vsako leto izvozimo 40 do 45 tisoč v fino®.-v lesa in lesnih pridelkov. '— Neprecenljive vrednosti ije blagodejni vpliv gozdov glede klime, vodovja in vetrov, glede narodnega zdravja, turistike .in gotovo tudi državne obrambe. Potrudili smo se, da .pokažemo na razstavi z objekti, modeli in slikami na nazoren za lajika in v marsičem tudi za strokovnjaka poučen način že prej .poudarjeno Obsežnost, važnost in potrebo gozdov, vzgojo, nego in racijonelno izkoriščanje istih, sredstva in pripomočke .k temu, dalje varstvo in gospodarsko ureditev gozdov An vsakoletne proizvode naše razvite lesne industrije, ki po-svedočujejo v inozemstvu bogastvo in napredek šum in šumarstva naše domovine, ki pa žal na razstavi ni v onem obsegu zastopana, kakor bi zamogla biti lin kakor bi /bilo želeti. Nadejamo se, da 'bodo obiskovalce razstave'odnesli z iste najboljše vtise lin marsikateri zdrav nauk za bodočnost lin pa uvorje mj o, da današnji šumarjl delujejo z vso vnemo v splošno korist gozda, naroda in države in da zaslužijo večjega vpoštevanja, kakor so ga bili dosedaj deležni. Plinij st. pravi, da je gozd največji dar, ki ga je č-lo-večanstvo zamoglo dobiti, lin nemški — sicer pri nas nepriljubljeni pesnik iKernstock, izjavlja: Gozd je božji tempelj in svečenik tisti, ki ga goji. Ako se nam je posrečilo z našo prireditvijo doseči, da le utrinki teh zlatih izrekov proniknejo v širše sloje in najdejo upoštevanja, nam bo to v zadoščenje iin v plačilo za naš ne mali trud. Pri tej priliki ini je prijetna dolžnost izreči iskreno zahvalo prireditvenega odbora vsem ornim čin it el jem, ki so .bodisi mate-rijelno, bodisi moralno podprli delo pripravljalnega odbora in ki so tako priipomogli k temu, da se je razstava za.mcgla kolikor tolik reprezentativno priredbi. Predvsem se imamo zahvaliti gospodu ministru za Šume din rudnike dr, Antonu -Korošcu, .ki je — pravilno dojm-ujoč .veliko važnost razstave — -nam blagohotno nakazal zaprošene -kredite, nam prepustil mnogo zanimivega materijaila iz muzeja na Topčide-ru ter uspešno podpiral -našo težnjo glede dodelitve uradnikov in pridobitev razstav-Ijalcev. Dalje gre hvala ministru za trgovino, industrijo in upravi Dravske banovine za znatne denarne podpore; gospodom profesorjem šumarske fakultete v Zagrebu, ki so iradev-o-lje stavili na razpolago mnogo zanimivega razstavnega materijala. Hvalo izrekam tudi upravi' JšU, ki je z zanimanjem zasledovala in podpirala našo akcijo .in nam z nasveti in denarno podporo šla na roko. Od nekdaj sta bila lov in gozd v ozkih stikih. V znak teh nerazdružljivlh vezi je zamišljena in izvršena današnja prireditev. Za g. ing. Rustjo je še spregovoril o važnosti lovstva bivši prosvetni šef g. dr. St. Bevk in predsednik Slovenskega lovskega društva g. dr. Lovrenčič je dodal njegovim lepim besedam še naslednje: (Razstava, ki se sedaj otvarja, bi bila slaba slika lovstva, če ne bi bili na njej razstavljeni psi. Da pa je ta razstava čim popolnejša, je priredila jugoslovanska kinološka zveza razstavo psov. Lovstvo predstavlja velik del narodnih dohodkov. Eden najvažnejših pomočnikov lovca pa je pes. Razstava psov bo mnogo pripomogla, upam, k pojmovanju pravega lovstva.« Predsednik razstavnega odbora g. ing. Rust-ja je nato prosil ministra gosp. dr. Korošca, naj blagovoli izvršiti v imenu kr. vlade Otvoritev razstave. Minister dr. Anton Korošec se je temu vabilu odzval z naslednjimi besedami: Ker so vsi drugi govorniki pred menoj skupno opisali razstavo, bom dodal samo nekaj: Razstava vas je veljala mnogo truda, dela in skrbi! Zato sem na najvišjem mestu poročal o vašem delu in Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati g. Rustjo in njegove pomočnike z raznimi odlikovanji. Odlikovanja bodo jutri objavljena. V veselje mi je, da vam morem ob otvoritvi gozdarsko-lovske razstave naj-prisrčneje čestitati. Proglašam razstavo za ctvorjeno!« Besedam ministra so sledili burni >Živio« klici. Ogled razstave. V spremstvu velesejmskega odbora, odbora za prireditev razstave in vseh prisotnih predstavnikov si je ogledal minister celo prireditev od paviljona do paviljona v živahnem razgovoru s spremljevalci. Ponovno smo tekom ogleda slišali zelo laskave besede tako od g. ministra, kakor tudi od vseh drugih odličnih predstavnikov. Tzredno veliko zanimanje je pokazal gosp. minister tudi ob pregledu higijenske razstave ter v misijonski razstavi, kjer je g. ministra pozdravil akademik g. Duh. Dasi je bilo razstavišče odprto za nevabljene šele ob 11. uri, je bila že koj po otvoritvi v vseh prostorih skoro gneča. Popoldne se je vršila ocena lovskih psov. ki je vzbudila veliko zanimanje in med zbranimi lovci tako kajpada živahne pogovore, po slovenski, kakor tudi po -latinski ;. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander na gozdarsko- lovski razstavi. DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA. Pravkar je bil prioučen izkaz te banke za 31. VII. I. 1. Bilančna svota znaša 3960 milijonov Din; med aktivi beremo posojila na imobilje v znesku 2200 milijonov, posojila na pribitke in dohodke (javne) 407 mil., lombardna posojila 1576 mil. Girokonto pri Narodni banki je izkazan s 328 mil., blagajna 24 2 mil. Med pasivi je 1500 mil. Din fondov in glavnic javnih zavodov, 921 mil. Din zastavnih pisem in obligacij v obtoku, 496 mil. Din zasebnih kapitalij in vlog, 251-7 mil. Din tekočih računov in 74 mil. Din samostojnih fondov. * * * VPRAŠANJA IZVOZA VINA. 20. t. m. se je vršila v TOI v Novem Sadu konferenca producentov in eks-porterjev vina, na kateri je med drugim zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine poročal, da obstojijo le-ios zelo ugodni predpogoji za izvoz jugosl. vin v Francijo in Holandijo; izvoz v Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko bo ostal pač še nadalje brezpomemben. Udeležniki konference so izrekli pripravljenost vinske trgovine in vinogradništva za udeležbo na mednarodni razstavi, ki se bo vršila v ok-fobru t. I. v Rotterdamu. Pozdravljena je bila ustanovitev vinske sekcije pri omenjenem zavodu. Zavod je bil na-prošen za posredovanje, da se izvozna premija za mošt razširi tudi na sladkorjem mošt, ker zahtevajo inozemski kupci le pocukrani mošt. — O jugosl.-hol. trgovski zbornici v Rotterdamu smo poročali pred kratkim. * * * ALZAŠKO HMELJSKO POROČILO. Nasadi so se v zadnjih 10 dneh malo popravili, vendar pridelek ne bo dosti prekoračil polovice lanskega pridelka. — Z obiranjem se bo pričelo v prihodnjem tednu. Vsled slabih poročil o cenah v 2atecu in Nurnbergu pa mnogo hmelja ne bo obranega, zlasti v nasadih, kjer so navezani na tuje obiralce. — Po štajerskem blagu je mnogo povpraševanje od starih odjemalcev. Prva partija štajerskega je bila prodana po Frs. 400 — franzit Strassbourg, to je 15 80 Din za kg vagon Žalec. — Po starem hmelju ni nikakega povpraševanja. — ). L. * * * POPRAVLJENE IN NOVE CESTE V JUGOSLAVIJI. Vlada bo zgradila 450 km novih cest, 325 km bo pa popravila. Slroški so proračunjeni na 700 mil. Din. Med popravljenimi cestami beremo Beograd— Novi Sad 707 km, Beograd—Lazarevac 60 km in 5 km na novo, Kotor—UIčinj 64 km in 26 km na novo, Novi Sad — Subotica 81 '5 km in 47 km novih, Prilep—Debar 20 km in 34 km novih; med novimi Prijepolje—Bjelo Polje 52 km, Beograd—Pančevo 135 km, Savnik — Plevlje 89 km, Skoplje—Dževdželija 60 km, Novi Sad—Veliki Bečkerek 43 5 km, Foča—Trebinje 47 km itd. * * « KONČNI PRORAČUN GLEDE MOSTA ČEZ DRAVO. V Bukarešti so se pogajali Rumuni in Jugoslovani v zadevi gradbe mostu čez Donavo in so svoje delo uspešno zaključili. Protokol je podpisan. Most bo zgrajen pri kraju Ciganštica ob rumun-ski meji nedaleč od Brze Palanke. Posebna komisija je izvedla vsa lehniška preddela in je določila stroške s 13 7 milijoni švic. frankov. Obe delegaciji sta se izrekli za uporabo dogovorov iz let 1913 in 1914. * * * IZGLEDI PRIDELKA KORUZE V DONAVSKIH DE2ELAH. Po okrožnici Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je slika o pridelku koruze v donavskih deželah slede: ča: V Rumuni ji je suša na koncu julija in v začetku avgusta izglede pridelka poslabšala; poznejši dež je škodo nekoliko popravil. V Jugoslaviji je položaj pridelka neenak, zdi se pa, da suša pridelku ni posebno škodovala. Na Ogrskem je pridelek bolj trpel; domnevajo, da bo za 30 odstotkov zaostal za povprečnim pridelkom zadnjih petih let. Že v pondeljek dopoldne je bila razstava deležna najvišjega odlikovanja. Nj. Vel. kralj je prispel v spremstvu Nj. Vel. kraljice ob %11. uri z Bleda, da s svojini obiskom počasti našo prireditev. Čim se je vest v obisku Nj. Vel. zaznala, so se na sejmišču zbrali zastopniki oblastev in korporacij, med njimi ban inž. Dušan Sernec, divizijski general Sava Tripkovic, dvorna dama g. Tavčarjeva, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin in generalni tajnik dr. Fran Windischer, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar in tajnik ing. Šuklje, generalni ravnatelj T. P. D. g. Šubic i. dr. Univ. profesor Dimitrije (Justi, predsednik avtonomne monopolne uprave in Zavoda za socijalne vede v Rumuniji, piše o obratni racionalizaciji v Rumuniji sledeče: Pri motrenju evropskega gospodarskega položaja se nam vsiljuje misel ' n eo h ho (In o potrebne temeljite obrat-j ne racionalizacije, ki se mora kar hi-; tro in do dne izvesti v vseh državnih in zasebnih industrijah, da se položaj j še nadalje ne poslabša. Je pa čisto jasno, da se v državnem obratu reforma nikdar ne more izvršiti tako hitro in ugodno kot v zasebnem obratu. Iz tega razloga sem se že prev! leti zavzel za to, da se more vodstvo rumunskih državnih monopolov izročiti zasebnim rokam. In res se mi je posrečilo, da sem ojačil s1 tem zaupanje inozemstva ter da sem na temelju že po kratkem delovanju doseženih uspehov v monopolnih obratih dobil posojilo 300 milijonov dolarjev, ki je bilo stavljeno državi v več tranšah na razpolago. Neka družba je dobila za ta kredit koncesije za vse rumunske. monopole za trideset let, se je pri tem obvezala, da bo izplačala državi na leto tri milijarde lejev prebitka ter da bo obenem poravnala posojilne kupone v letnem znesku poldruge milijarde lejev. Ker se vodijo naši obrati absolutno avtonomno in so le pod nekakšno površno državno kontrolo, so se nam posrečili številni prihranki, ki bi bili prej nemogoči. Oprostitev industrije od državnega pritiska spada torej v najsprednjo vrsto racionalizacijskega stremljenja. Posrečilo se nam je odstraniti v obratnem vodstvu vse biro-kratične vplive ter započeti obsežno moderniziranje uprave, ki ima v špe-cielno tehniškem oziru za stvaritelja avstrijskega eksperta, kateri nam je opravil izredno dragoceno delo. fTa ekspert, dr. Przyhorski, je poslovno vodstvo reformiral na vzoren način, in smo po njegovem odličnem sistemu prihranili v zadnjem letu že vež sto milijonov lejev. .Njegova metoda omogoča stalno in takojšnjo kontrolo vseh številk dohodkov in izdatkov, kar je pri tako obsežnem obratu, kot je monopolna uprava, ogromnega pomena. Racionalizacija se je tikala tudi spremembe v položaju kmetov in delavcev. Trenutno kontroliramo 90.000 kmetov, ki producirajo na leto ca. 27 milijonov kilogramov tobaka, katerega predelujejo v neštetih tovarnah. Ti delavci predstavljajo skupino obrata, v razliko od financnotehniških in industrijskih sodelavcev, ki so poleg tega monopolni upravi na razpolago. Uredili smo 800 kulturnih central, iz katerih se vodi kulturni in tehniški pouk delavstva. Ustanovili smo tudi poskusni zavod, ki ima namen, da zboljša kvaliteto tobaka že v nasadu ter da tako omogoči kmetom pri istem posestvu in enakem delu večje dohodke. Poleg šestih tobačnih manufaktur vodimo tri vžigalične tovarne in trinajst solin, sami monopoli, prav tako kot produkcija razstrelivnih snovi in cigaretnega papirja ter davek na Ob prihodu je pozdravil kralja predsednik uprave velesejma g. Fran Bonač. N j. Vel. kraljici je g. Bonač izročil lep šopek cvetlic, nakar je predstavil Nj. Vel. kralju vse prisotne predstavnike oblasti in korporacij. Kralj si je nato v spremstvu predsednika Bonača in ravnatelja dr. Dularja podrobno ogledal gozd a rs k o-1 ovs k o razstavo. Povsod, kjer sta se Nj. Vel. kralj in kraljica pokazala, povsod so njima bile prirejene ljubeznive ovacije. V živahnem razgovoru s posameznimi predstavniki se je Nj. Vel. kralj mudil na razstavi nad eno igralne karte. Pri tako obsežnih obra- j tih se more doseči naj večji možni uspeh pač le pod zasebnim vodstvom, z upravo, ki se je oprostila vseh bi-rokratičnih predsodkov. Samo dva primera bom povedal, ki plastično predstavljata naše uspešno delovanje. S tem, da smo ustavili doslej običajno delovanje gratis-cigaret vsem na-stavljencem in članom vlade, smo prihranili v teku enega leta več kot 80 milijonov lejev; potom tehniškega zboljšanja v pridobivanju soli se je mogla, nabavna cena za 1 kg znižati ! od 60 bani je v na 30 do 35 banijev, kar je naravno izrednega narodnogospodarskega pomena. Razume se, da je državna kontrola potrebna; nikakor se pa ne sme dovoliti, da bi se država vmešavala v obratno upravo. Kakor kažejo od nas doseženi uspehi, je bodočnost pridržana zasebni industriji, ki ji bo zmeraj laže mogoče avtonomično prilagoditi se spremenjenim razmeram in promptno izvršiti vse one nove naprave, ki bi se mogle sicer uvesti v upravi šele po dolgoletnem prizadevanju. Položaj avstrijske industrije. Mesečno poročilo Avstrijske Narodne banke izvaja o položaju industrije v Avstriji med drugim sledeče: Kupčija s premogom se je gibala v zadnjem času v ozkih mejah, ker se je kritje potrebe za domačo kurjavo začelo doslej le pri javnih zavodih in industrija novih naročil ni izvajala. Rudniki so morali zato svojo produkcijo nadalje omejiti in uvajati ob rastočih zalogah proste delovne ure. Neugodne razmere v železni in železninski industriji so imele za posledice močnejše obratne omejitve v zvezi z odpuščanjem delavcev. V večini obratov strojne industrije so skrčili dnevni delovni čas za eno ali dve uri, v mnogih tovarnah se deta samo štiri do pet dni na teden. Prodaja opeke se drži nekako na višini lanskega leta; a ker so opekarne v pomladi v upanju na večje gibanje v stanovanjskih gradbah svojo produkcijo zvišale, imajo sedaj velike zaloge in nameravajo izvesti odpuščanje delavcev. Cementni industriji močno konkurira Ogrska. V lesni stroki je močna ponudba bajala naprej; prodaja v Italijo se je nadalje zmanjšala, Nemčija pride vsled neugodnih prodajnih razmer kot kupec avstrijskega blaga za daljšo dobo komaj v poštev, v Franciji izriva Avstrijo Poljska. Izdelovanje papirja je močno omejeno; ekspertne razmere so se v zadnjem času sicer nekoliko zboljšale, a vseeno trpi izvoz v prekomorje, ki gre v prvi vrsti v Kitajsko in Indijo, vsled tamošnjih nemirov. V kemični industriji obstoji pomnoženo povpraševanje za bencin, uvoz se je napram lani zvišal, v kovinskih barvah in cestnem olju je prodaja zadovoljiva. Avstrijske pivovarne doslej pod splošno gospodarsko depresijo niso trpele, učinek zvišanja davka na pivo se še ne da pregledati. V industriji usnja je domača prodaja ponehala, dočim je eksport v posameznih vrstah zadovoljiv. Poslabšanje gospodarskega položaja v Nemčiji. i. V svetovnem gospodarstvu neprestano delujoče depresijske tendence se zelo jasno zrcalijo tudi v poteku nemške gospodarske konjukture. Brezposelnost rasle nadalje, padanje industrijskega produkcijskega delovanja se v zvezi s padajočimi cenami surovin in padajočim dobičkom nadaljuje; produkcijske črte so dosegle zlasti v premogovni in železni industriji že dolgo ne doseženo globinsko ločko. Naraščujoče pomanjkanje naročil sili k še močnejši obratni omejitvi kot doslej, bodisi v železni in strojni kot tekstilni industriji. Velika davčna bremena, večkrat popolnoma nerentabilna produkcija in blagovne zaloge, združene pogosto z velikimi izgubami, dovedejo do zmeraj večjega manjšanja kapitala, kar se mora slednjič poznati v poostreni brezposelnosti in zmeraj večjem obratnem prenehanju. V skladu z napredujočim poslabšanjem gospodarskega položaja je padala nadalje tudi prometna kapaciteta. Zato tudi državna železnica ne more toliko naročati, kot je prej. Državna kreditna družba je v nekem poročilu dobro poudarila, da je za trajanje konjunkturnega padanja odločilna ureditev javnih in zasebnih financ in prilagoditev stroškov na spremenjene tržne razmere. In prav zato, ker so v zadnjem času nastale ovire za splošno znižanje cen, se nadaljnji konjunkturni izgledi ne morejo ugodno ocenjevati. Največja ovira je novo zvišanje davkov in tarif in zvišani izdatki za socialne namene, ki gospodarsko življenje na novo obremenjujejo in ki morajo gospodarske nabavne stroške pognati nadalje navzgor. S tem pa seveda akcija za znižanje cen in mezd še ni opuščena, temveč samo časovno nekoliko odložena, in sicer v breme skupnega gospodarskega razvoja. S polno upravičenostjo je državni prehranjevalni minister Schiele opozarjal, da je sedanji položaj, z agrarnim indeksom 116 proti industrijskemu indeksu 150 za nemško skupno gospodarsvo trajno nevzdržljiv ter da se mora primerno potrebno izenačenje doseči z zvišanjem agrarnih in znižanjem industrijskih cen. Znižanje industrijskih cen bo bistveno olajšano s padanjem cen za živila in surovine, ki se še ni ustavilo; indeks cen konsum-nega blaga je bil na koncu leta 1928 še 175, na koncu letošnjega marca 163 in je sedaj 159 3. S tem je bodoča razvojna črta jasno zarisana. Vsled močnega poslabšanja v položaju industrije je brezposelnost seveda zopet znatno narasla in je dosegla z 1,900.000 podpiranimi osebami na koncu julija višino, ki je za več kot 1 milijon nad lansko. Število onih pa, ki sploh delo iščejo, znaša okoli 2,750.000. V teh številkah se zrcali vsa resnost industrijske depresije. Sledeči pregled nam kaže spremembo cen v veletrgovini, pri čemur je vele-tržni indeks leta 1913 enak 100: ©n Agrarni produkti o ~ c « u -Z 4. - = š ut 128 O M o-> C 109-1 C en O" •—% 1168 Stavbni material 161-3 1551 148 Tekstilije 1308 110-3 103-9 Kovine 113-4 853 81-8 Skupni indeks 135-3 124-2 1255 n. Walter Scheverdtfeger piše: Tečajna višina berlinske borze je v mesecih junij in julij in v prvi polovici avgusta prav nenavadno močno padla. Borzna bilanca omenjene dobe zaključuje z zgubami, ki so bistveno večje od onih, katere je povzročil takozvani »črni petek« 13. maja 1927. Neka berlinska ve-lebanka pravi, da se nervozna kriza, v kateri se danes nahaja nemški narod, posebno močno izraža na borzi ter da je dovedla do nediscipliniranega bega občinstva pred efekti in do glavničnega izpraznjenja borze, kar se da razložiti le s psihološkimi, ne pa z gospodarskimi argumenti. To je deloma res; deloma pa sodelujejo tudi še drugi bistveni činitelji. Padec tečajev na berlinski borzi ni v bistvu nič drugega kot izraz notranje uro. Zasebni industriji bodočnost! politične negotovosti in od meseca do meseca neugodnejšega gospodarskega položaja. Nikdar še niso gledali na bližajoče se volitve s tako negotovostjo kot letos, kar mora vzeti gospodarstvu naravno vsako iniciativo. K temu pridejo resne skrbi glede razvoja državnih financ; izbalanciranje proračuna se kljub zasilnim naredbam ni dalo doseči, ker je vsled slabega gospodarskega položaja dotok davkov zaostal za proračuni. Nemška gospodarska kriza je pač del svetovne gospodarske krize, a ima vendar tudi svoje posebne vzroke, predvsem preveliko davčno obremenitev. V prvi vrsti bi bilo treba dvigniti eksport, torej oni vir dohodkov, ki omogoča v obliki deviznih dotokov prave gospodarske previške. Skupna kapaciteta nemške zunanje trgovine je pa padla, in ni se posrečilo priti do izenačenja s povečano prodajo doma; temu se spričo velikanskega šlevila brezposelnih tudi ne moremo čuditi. Vse industrijske panoge poročajo o neugodnem položaju, zlasti premogarstvo. V železni industriji je padanje sicer prenehalo, a poživljenja ni bilo. Le prav malo je izjem, tako na primer industrija kalija, kar se pa v splošnosti ne more poznati. Napram lanskemu letu vobče poslabšani položaj se mora izraziti tudi v dohodkih družb; zlasti rudarska industrija bo primorana, da dividende skrči. Izgledi nižjih dividend vplivajo tudi na tečaje delnic. Na tečaje vpliva tudi beg pred efekti, ki se je pričel ob priliki razpusta državnega zbora. Veliko efektov je pokupilo inozemstvo, ki je večkrat napravilo tudi baisse-napade. V časopisu »Wirtschaft und Statistik« beremo uradne številke o osnovnih delnicah, s katerimi se na berlinski borzi oficielno trguje. Na koncu leta 1927. je znašala njih tečajna vrednost 1699 milijard mark, leta 1928 18‘24 milijard; od ledaj naprej pa tečajna vrednost pada: 30. junija 1929 je izkazana samo še s 1682 milijardami, 31. decembra 1929 s 13-84 in 30. junija letos s 13'4 milijardami. Ogromen je bil padec v drugi lanski polovici. V drugi letošnji polovici se razvrednotenje nadaljuje, kar je izraženo v tem, da notira nad polovico na berlinski borzi oficielno Irgovanih delnic pod pari. Delnice vodilnih družb so prišle na rekordno globinsko točko, tako n. pr. delnice Združenih jeklarn na 75'A. Zato ni čudno, da se občinstvo hoče delnic znebili. Prodaja pa ni zmeraj prostovoljna, temveč v še večji meri tudi prisilna, ker bančna klientela pogosto ni mogla izvesti potrebnih doplačil. Podjetnost špekulacije je prispela na ničlo, in je celo intervencije od strani bank niso mogle poživiti. Likvidnost denarnega trga samega ne more dati borzi nobene pobude, ker je glavnični irg slej ko prej slisnjen in se je začasno olajšanje zopet ustavilo. Pred koncem politične negotovosti, torej pred zaključkom volilev, se bo na borzi težko kaj spremenilo. Zaenkrat je vse pod vtisom neugodnih gospodarskih vesti o vedno novih, vsled pomanjkanja naročil nastopajočih obratnih omejitvah in o odpustih delavcev, ter pod vplivom razgovorov med delodajalci in delojemalci v vprašanju od industrije zahtevanega znižanja mezd. TOBAČNA KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV. Grška vlada je povabila jugoslovansko vlado na konferenco tobak pridelujočih balkanskih držav v Solun. Na konferenci naj se ustanovi zveza ieh dežel za ureditev produkcije in prodaje tobaka. V poštev pridejo kot smo že večkrat omenili, poleg Jugoslavije Grčija, Bolgarija in Turčija. Jugoslovanska vlada se glede sodelovanja na konferenci še ni odločila. O načrtu sodelovanja smo že poročali. Jugoslaviji je v prvi vrsti na tem, da dvigne svoj izvoz tobaka, glede katerega so ostale tri države še zelo pred nami. Državna monopolna uprava je prav te dni poročala, da se z vso energijo dela na pridobitvi novih inozemskih trgov; doslej obstoja večja izvozna kupčija samo v Češkoslovaško in v Poljsko. Za Jugoslavijo pride torej v prvi vrsti v poštev eksport. ORGANIZACIJA MORNARJEV. 15. t. m. se je vršil v Splitu ustanovni občni zbor »Kluba kapitanov pomorske trgovine«. Med drugim je bil sklenjena ustanovitev »Zveze mornarjev trgovske mornarice Jugoslavije«. Zveza bo zgrajena na načelu popolne avtonomije posameznih organizacij. Potrjen je bil osnutek pravil. Klubsko tai-ništvo je dobilo od občnega zbora smernice za bodoče delovanje. Delali bodo na to, da se kakor hitro mogoče napravi zakon o delovni pogodbi za ladje trgovske mornarice, dalje določbe glede službe in discipline na ladjah. Zahteva se osnovanje pomorskih delovnih inšpekcij v soglasju z zahtevami narodne in mednarodne zaščite mornarjev, dalje reorganizacija obstoječega invalidiietnega, starostnega in smrtnega zavarovanja za mornarje ter nova službena pragmatika za mornarje v smislu subvencijskih pogodb med državo in družbami obvezne plovbe. Kljub pristopi Mednarodni zvezi oficirjev trgovske mornarice v Antvverpu. Pričeli bodo izdajati posebno klubovo glasilo. Ureditev delovnega časa bo prepuščena mednarodnim dogovorom. V klubu samem bodo vpeljali zavarovanje za brezposelnost in za slučaj smrti. * * * NEMŠKA ZVEZA PIVOVARNARJEV PROTI INOZEMSKEMU HMELJU. Nemška zveza pivovarnarjev apelira na vso nemško pivovarniško obrt, naj pomaga domačemu hmeljarstvu v njegovem eksistenčnem boju s tem, da se založi samo z nemškim hmeljem in da z njegovim nakupom kolikor mogoče hitro prične. Apel smatra zveza v interesu hmeljarstva za potreben, pravi pa, da prisilne odredbe, kol so jih izvedli na Bavarskem, za sanacijo gospodarskih razmer niso pripravne. PRVO ZBOROVANJE PLETILCEV DRAVSKE BANOVINE. Kakor smo že poročali, se vrši prvo zborovanje pletilcev Dravske banovine pod okriljem Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani v sredo dne 3. septembra 1930 ob 3. uri popoldan v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova umica štev. 10 pritličje, desno. Stanovska dolžnost vsacega pletil-skega podjetja je, da se zborovanja sigurno udeleži. * • * KONTROLA GROZDJA IN SLIV. Jutri 3. t. m. se vrši pri min. za trgovino in industrijo konferenca uradnih zastopnikov in interesentov trgovine z grozdjem in slivami (izvoz). Posvetovali se bodo o novih določbah za kontrolo v trgovini s tema dvema predmetoma. Šolska vodstva pozor! Letošnja jesenska sejmska prireditev se vrši od 31. avg. do 15. sept. Poleg splošnega oddelka industrije, obrti in trgovine obsega prireditev tudi velike speci-jalne razstave: šumarsko, lovsko, misijonsko - etnološko in pa higi jenske II. del »Človek, mati, dete«, katere I. del je že ob spomladanskem velesejmu vzbudil tako veliko zanimanje in občudovanje. Ves čas razstave se bodo predvajali tudi zanimivi in poučni filmi o lovstvu in gozdarstvu. Vse to je za mladino velikega vzgojnega pomena. Kar bo videla tu, se ji bo neizsbrisno vtisnilo v spomin in ji mnogo koristilo v poznejšem življenju. Za učence in učenke vseh vrst šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče gg. učiteljstvo pa je vstopnine prosto. Šolska vodstva so vljudno vabljena, da privedejo mladino na ogled prireditve. * * * Na praznik dne 8. septembra se vrši nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Za razvedrilo po ogledu vseli zanimivosti na velesejmu pa skrbi' vinski in jestvinski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zabaviščem, ki nudi vse mogoče atrakcije za staro in mlado. O CARINSKI UNIJI V BRITANSKEM IMPERIJU. Na bodoči konferenci Britanskega imperija bo po poročilih iz Londona ena glavnih točk dnevnega reda stvaritev carinske unije med vsemi deželami imperija. Guvernerji dominionov so imeli doslej v prvi vrsti vsled splošno rastoče brezposelnosti malo simpatije za ta načrt; saj je izbruhnila v zadnjih dneh celo carinska vojska med Kanado in Novo Zelandijo. Kanada je zvišala carino na novozelansko surovo maslo za 300 odstotkov, nakar je Nova Zelandija odpravila prednostno carino za uvoz kanadskih avtomobilov. • * * PADEC TEtAJEV NA ITALIJANSKIH BORZAH. V prvi polovici t. I. je bila Milanska borza in tudi drugi italijanski Irgi od splošne depresije na borzah malo prizadeta in šele v drugi polovici je bil padec večji. Padanje tečajev se je raztegnilo na večino delniških kategorij. Bančne delnice so pokazale precejšnjo odporno silo in so se mogle deloma celo okrepiti. Sledeči seznam nam poda pregled nekaterih važnih na Milanski borzi trgovanih vrednot (tečaji zavarovalnic so s Tržaške borze! 2. jan. 30. jun. 20. avg. Banca d' Italia 1930 1880 1760 Banca Comm. Ital 1362 1418 1417 Snia Viscosa 56 52 47 Fiat 336' 325 K- 278 Montecatini 244 222% 209 Stampati Tessuti 1230 1080 1026 Assic. Generali 4065 3880 3890 Riunione 1780 1607 1600 Bonifiche Ferrarezi 450 337 60 Bon. Ferrarezi smo priobčili pred kratkim poseben članek. Za sušilce sadja. Priprave za sušenje sadja izdelujejo po poročilu našega Generalnega konzulata v Manchenu naslednja podjetja: Berlin: Danneberg & Quandl, Lichten-berg, Siegfriedstr. 49; Emil Passburg, Maschinenfabrik, NW 23, Bruckenalle 30. Erfuhrt: J. A. Topf & Sotine, Maschinenfabrik. Feuerbach Wiirtt.: Maschinenfabrik, Gg. Kiefer. Frankfurt a. M.: Ph. Mayfarth & Co.. Hanauerlandstr. 8. Geisenheim (Rheingau) Hess. Nassau: Wal. Waas. Inh. Gebr. Waas, Maschinenfabrik. Kersfeld (Hess. Nassau): Benno Schilde, Maschinenbau A. G. Stuttgart: Igetro A. G. Wolframstr. 46. Sušilcem sadja priporoča državni urad za zunanjo trgovino v Frankfurtu naslednji časopis: »Die Konservenindu-strie« Dr. Serger & Hempel, Braun-schvveig, Salzdahlumslrasse 11. Za izvoz jabolk iz Jugoslavije se zanima tvrdka Freres Ruef, Strasbourg 6, Rue Augusle-LameY- Kotiček za knjige. Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Državoznanstvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov, izdanih do konca julija t. I. (20 strani.) Razpored v Dopolnilu je isti, kakor v prvotni knjigi tako, da se morejo najti takoj vse nove zakonske določbe glede dotične stvari. Prvotna knjiga in Dopolnilo se moreta dati — radi enakega formata — skupno vezati, sicer pa se vlepi slednje v prVb. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je prvotna knjiga v nekaterih delih že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju. S&^vetu Zlata rezerva Francosko banke je dosegla po zadnjem izkazu že 47 milijard frankov. Skupne obveznosti zavoda znašajo 90 milijard frankov, zlato kritje je 52-17 odstotno. Nemške cinkove valjarne so podaljšale svojo organizacijo do 31. dec. 1933. Konferenca mednarodnih zvez trgovine z železnino se bo vršila 14. septembra v Luksemburgu. Poskusili bodo zopet k življenju zbuditi pred vojsko obstoječo Mednarodno zvezo trgovcev z železnino. Banka San Giorgio v Milanu s 17 podružnicami v okolici mesta in 5 milijoni lir glavnice je zaprosila za uvedbo poravnalnega postopanja. Banka je imela nad 30 milijonov lir depozitov in je plačevala zmeraj 8-odstotno dividendo. Njene rezerve so znašale 1,500.000 lir. Produkcija premoga v Češkoslovaški je bila v juliju nadsezijska; črnega premoga so nakopali 1,180.000 ton, rjavega 1,458.000 ton; pač pa je padla produkcija koksa na 210.000 ton, ker zaloge zmeraj bolj pritiskajo. Angleški kemični trust pravi, da si-eer manj proda kot sicer (posledica slabega gospodarskega položaja na vsem svetu), da je pa ostal dobiček razmeroma nespremenjen. Vsled novega dogovora v industriji dušika trust ni vznemirjen, ker mu ne bo treba produkcije omejiti. Stalno padajoče cene kavčuka so napotile vlade na produkciji interesiranih držav, v prvi vrsti torej angleško in holandsko, k razmišljanju, da bi se sklicala konferenca, na kateri bi se posvetovali o sanacijskem načrtu za kavčukovo industrijo. Izgledi kavčukovega trga se v strokovnih krogih resno presojajo. Narodna banka v Chile je zvišala obrestno mero od 6 na 7 odstotkov. Zveza avstrijskih industrijcev klobukov je sklenila skupaj z drugimi glavnimi evropskimi produkcijskimi deželami klobukov napraviti skupne korake pri vladi U. S. A. v svrho znižanja carine na volnene klobuke. Rumunija plača 1. septembra zopfet 461 milijonov lejev na račun svojih inozemskih dolgov. Britansko-evropski lesni trust naznanja. da je njegov položaj ob glavnični zgubi 800.000 funtov nezadovoljiv, in priporoča svojim delničarjem, naj pritrdijo prodaji lastnine trusta na neko nemško družbo ter dalekosežni redukciji glavnice in odvzetju velikega števila delnic iz prometa. Shell Union Oil Corp. v Ameriki letos ne bo izplačala četrtletne dividende v znesku 35 cents, kar je prvi tak slučaj po letu 1922. Za podporo vinogradništva v Ogrski je dalo finančno ministrstvo na razpolago sklad v znesku 1 mil. pengb. Pričakujejo od te pomoči mnogokratnega zvišanja v izvozu desertnega grozdja, zlasti še, ker se bodo dovolila za isti cilj tudi znižanja voznine. Poročila o položaju tekstilne industrije v Angliji in Švici niso posebno razveseljiva; govorijo o krčenju dividend, odpuščanju delavcev in prenehanju obratovanja. Položaj nemške kovinske industrije se je zopet poslabšal in so katastrofalne prodajne razmere imele za posledico deruto, ki gre tako daleč, da so se prodajne cene približale že nabavnim cenam producentov. Banka za električna podjetja v Zii-richu bo zvišala delniško glavnico od 75 na 100 milijonov frankov. Delnice bodo oddali po 120 odstotkov v razmerju: 1 nova na 3 stare. Največja poljska papirnica je postala insolventna; je pa to Wielkopoljska pa-pierna v Bvdgošču. Pasiva znašajo 3 mil. zlotov, višina aktiv ni znana. Po insolvenci so prizadete zlasti nemške in švedske tvrdke. V ameriški bombaževi industriji počiva že dva in pol milijona vreten.. Pridelek hmelja v Nemčiji bo znašal letos samo 1,050.000 do 1,090.000 met. stotov, dočim je znašal, lani 1,660.000 stotov. To je posledica lanskega jesenskega restrikcijskega dogovora, ki so se ga točno držali. NEMČIJA ZNIŽUJE PRIDELEK RŽI. Prusko poljedelsko ministrstvo opozarja v okrožnici nemške poljedclce na potrebo znažanja produkcije rži in njene nadomestitve po pšenici, v kolikor se to da doseči. V Nemčiji se pridela na leto 2 do 3 milijone ton več rži kot znaša domači konsum, in na eksport pri količkaj sprejemljivih cenah sedaj ni misliti. Poljedelstvo se mora zato zateči k samopomoči in mora gledati na to, da se povsod tam, kjer je zemlja pripravna, seje pšenico namesto rži. Državne oblasti bodo ta prizadevanja podpirale in se bodo za preokrenitev v gospodarstvu dale finančne subvencije. Poljedelsko minislrstvo je mnenja, da se more pridelovalni svet koruze skrčiti za najmanj 1 milijon hektarov. VELIKI FRANCOSKI NAKUPI BOLGARSKEGA TOBAKA. Pariški »Matin« 'priobčuje na uvodnem mestu posebno poročilo svojega bolgarskega sotrudnika, ki je imel razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom. Minister je dejal, da bo tobačna manipulacija tako zboljšana, da bo zavzel bolgarski tobak prvo mesto na svetu. Dopisnik dostavlja, da je nakupila francoska tobačna režija velike množine bolgarskega tobaka v namene mešanja. * * * NOVA FRANCOSKA CINKARNA. Kljub neugodnemu položaju cinkove-ga trga in splošni tendenci za omejitev cinkove produkcije so ustanovili pravkar v francoski Savojski novo veliko cinkovo podjetje, ki bo potom elektrolize predelovalo cinkaste zaostanke, ki so jih doslej po večini izvažali v Belgijo. Novo podjetje razpolaga z glavnico 13-5 mil. frankov in bo imelo letno kapaciteto 10.000 ton. OMEJITEV LESNE PRODUKCIJE V ČEŠKOSLOVAŠKI. Naraščajoča kriza v lesu je dovedla v češkoslovaški do omejitve produkcije lesa v državnih gozdih. Državni gozdi, ki producirajo na leto več kol tri milijone m3, letos po večini ne bodo izkoriščani. Generalna direkcija pripravlja tudi naredbo, ki bo produkcijo lesa v Češkoslovaški od prihodnjega leta naprej sploh omejila. Xjd)lj3naha Unui Tečaj 1 septombra 1030. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din »KVIZIH: Amvtardjum 1 h. fold. . . - • 22-71 Bariin IM 13-4425 13-4725 BroMlj 1 belga 7-8796 Bwdimp*ftta 1 p*nfi . . —•— 9-8878 Barih 100 Ir. 1094-40 1097-40 Dunaj 1 fciliiif 79522 7-9822 London 1 hrnt 273-98 274-78 M**wyork 1 dolar 56-25 PaiiM 100 tr —•— 221-73 Praga 100 kron 16C-84 167-64 Trot 100 294-05 296-05 Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 4. septembra t. 1. ponudbe za dobavo soli za konje, direkcija državnih železnic v Ljubljani do 5. seplembra t. I. za dobavo na-lučnikov, direkcija državnega rudnika v Kaknju do 11. septembra t. 1. za dobavo strokovnih časopisov, direkcija državnega rudnika v Zabukovci do 18. seplembra 1. I. za dobavo ovsa in sena, žarnic, raznih olj, tovotne masti in bencina, direkcija državnega rudnika v Kreki do 18. septembra 1. 1. za dobavo masti za jamske vozičke. Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: Dne 18. seplembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesnega oglja, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave azbest-no-cementnega škriljevca, pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega papirja; dne 19. seplembra 1. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema ponudbe za dobavo jamskega lesa, direkcija državnega rudnika v Brezi do 11. septembra 1. 1. za dobavo gonilnega špirita, bakra, mikanita itd., direkcija državnega rudnika v Kreki do 19. septembra t. I. za dobavo bombaža za čiščenje oso-vine, vijakov, malic, železne pločevine, cementa, krovne lepenke in jermenov. Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: dne 17. septembra t. 1. pri Komandi 45. pešpolka v Mariboru glede dobave raznih živil, dne 19. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave lesa za mosiove, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj, pri upravi 1. oddelka Art. tehničnega zavoda v Sarajevu glede dobave plalna (»kaki«-barve), pri direkcija pomorskog saobračaja v Splitu in pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave pisarniškega materijala, pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov itd. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah smrekovo lubje. Ponudbe je vložiti do 18. septembra t. 1. Predmelm oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Razglas o licitaciji. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih gradbenih del ter dobave in montaže strojne opreme za napravo hladilnice v splošni bolnici v Ljubljani I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 17. septembra 1930 ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. — Ponudbe naj se gla.se tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na svote odobrenega proračuna, ki znaša Din 543.352 —. Tntu poročila Mariborsko sejmsko poročilo z dne 28. avgusta. Prignanih je bilo 19 konjev, 15 bikov, 136 volov, 360 krav in 29 telet, skupaj 559 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. avgusta 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din l 9—9 50, poldebeli voli 7—7-75, plemenski voli 6—725, biki za klanje 7—8, klavne krave debele 6 75—7-50, plemenske krave 5'50—6, krave za klobasarje 425—5, molzne krave 5-25—6 50, breje krave 550—6, mlada živina 650—9. Prodanih je bilo 357 kom. od teh za izvoz v Avstrijo 37 kom., v Italijo 14 kom. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 18—20, volovsko meso II. vrste Din 16—18, meso od bikov, krav in telic 10—14, telečje meso I. vrste 25 do 35, II. vrste 16—22, svinjsko meso sveže 15—28. Na svinjski sejem dne 22. avgusta 1930 je bilo pripeljanih 364 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: 85-125, 7-9 tednov 180-250, 3-4 mesece 300—350, 5-7 mesecev 450-500, 8—10 mesecev 650—850, 1 leio 900 do 1100, 1 kg žive teže 11-13, 1 kg mrtve teže 15-17-50- koze, komad 120. Veletrgovina priporota ipeceriisko blago raznovrstno Zgani«, moko in deželna pri« daike - Raznovrstno rudninsko vodo Lastna praSarna sa kavo in mlin sa diSa-va s eiektr. obratom Caniki na raspolago! j\ R u v is H T A. dbiiCba I O. *-_________ Tvsnsfca kuvert In konfekcija papirji L J U K LJANA Vo&ar»U po« t Karlov»ko c. » >j\MO C£ j- W tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., LjubBjana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo! PAPIROGRAF1JA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Gosposvetska lO TELEFON INT. 2747 En gros prodaja papirja! Stalna zaloga papirja vseli vrsti Konkurenčne tvorniške cene ! KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 PRITLIČJE L VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list A1 TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA (iregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih 1» uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake 1. t