Posamezna Številka 10 vinarjev. siev. IE v umnimi, v ponedeiiek, m jnnlia m. Leto EV. m Velja po poBtli a sa mI« lato uprt].. K 2B-— aa aa masa« ,. .. „ 2-20 aa Bemfiljo oalolatno, H 29'— sa oatala Inozemstvo. „ 85'— V Ljubljani na domi Za aala leto naprej.. K 24'— ia aa maaeo „ .. K V spravi prajgou otitEno „ 180 b Sobotna Izdajat s Za oalo lato.....S V— aa Nemčijo oalolatno. * 8*— aa ostalo inoaematvo, » 12 — Inseratl: Enostoipna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) aa enkrat . . . . po 30 v aa dva- in večkrat . „ 25 ,, pri večjih naročilih prlmeron popust po dogovora. • Poslano: ===== Enostoipna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemil nedelje ln praznike ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red. MT Uredništvo |e v Kopitarjev? oT.of štev. 6/1IL Bokoplsl aa ne vračajo; nefranklrana plsra? se ae mm apre|ema]o. — Uredniškega telefona štev. 74. «=a Političen list Ea slovenski narod. Upravništvo |« v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. OH zhor. Poljsko kolo proti vladi groia Clama-Mar-tinica. Poljsko kolo je zavzelo v soboto proti vladi grofa Clama-Martinica odločno opo-zicijonalno stališče. Izjavilo je, da bo vladi odreklo v vseh okolnostih začasni proračun, če pa sledi sedanji vladi nova, bi ji pod gotovimi pogoji dovolili začasen proračun. Zdaj gre za to, kdo bo močnejši: vlada ali parlament. Začasni proračun mora odsloviti zbornica do četrtka zvečer. Vlada ima le 18 gotovih glasov zase v odseku. Ampak dejanski položaj je prav za prav tak, da je proti sedanji vladi štiri petine zbornice, ker tudi nemški poslanci ne slede radi vsenemški Wolffovi komandi, ki je znala v kalnem tako ribariti, da je v svojo mrežo popolnoma ujela visokega plemiča, ki zdaj še predseduje ministrstvu, dasi je morebiti že v Laksenburgu pripravljena zanj modra pola. Vlada ne bo prenesla, da bi proračunski odsek odklonil proračun. V ponedeljek se napoveduje, da bo Clam Martinicova vlada odstopila. Kar tiče Poljakov, so nad vse nevoljni na železniškega ministra pl. Forsterja, ki je ponemčil gališke železnice in na finančnega ministra dr. pl. Spitzmiilierja, ki se čisto nič ne ozira na gospodarske in finančne potrebščine Galicije. Poljaki tudi očitajo Clam Martinicu, zakaj da še vedno trpi vojaško vladanje v Galiciji, ki ga je bil uvedel grof Stiirgkh, Tozadevno so govorili poljski govorniki v proračunski razpravi ostre besede. Poljsko kolo je razpravljalo o stališču Poljakov skoraj celo soboto. Pogajali so se o raznih predlogih. Končno so po 7. uri zvečer odklonili predlog poslanca viteza pl. Wallerja, ki je zahteva), naj se še pogajajo ga: Poljsko kolo naroča predsedstvu, naj obvesti ministrskega predsednika, da te vlade ne bo podpiralo in da bo izvajalo posledice. Pripravljen je pa klub, da se pogaja z vlado. Klub naroča svojim članom, naj glasujejo v proračunskem odseku proti začasnemu proračunu, a pooblašča jih, naj v odseku izjavijo, da bo klub glasoval za državne potrebščine, če bo novi vladi Polj-tko kolo zaupalo. Načelnik kola dr. Lazar-ski jc o sklepu obvestil ministrskega predsednika takoj po seji. Zveza gosposkozborničnih članov iz nemške Češke. V gosposki zbornici so se združili člani iz nemške Češke. Zvezi pripada 21 usta-vovernežev in 8 pristašev središča. To zvezo vodi odbor, ki mu načeljuje knez Maks Egon Fiirstenberg, njega nadomešča grof Erwein Nostitz, zapisnikar je vojvoda Be-aufort. V odboru so dalje od ustavoverne-žev baron pl. Plener, dr. Baernreither in Ginzkey; od središča opat Helmer. Delegacije. V poslaniških krogih se govori, da bedo zborovale delegacije koncem julija na D maju. * * * Iz govora poslanca Biankinija. Poslanec Biankini 'je v zbornici dne 16. t. m, govoril med drugim: Avstrija je nastala le s pomočjo slovanskih narodov. Reševali so jo le Slovani. Sobieski je rešil Dunaj turškega jarma. Avstrija je postala močna brez nemškega državnega jezika, brez nemške in mažarske hegemonije. Treba priti do jasnosti. A sedanji vladni državniki nas ne morejo ali nočejo razumeti. Suženjstva se hočemo otresti. Avstrija je imela obilo graditeljev. Globoko čutimo metodo Martiničevo, Ponovno je hotel poudarjati, cla je njegov program Avstrija. In Avstrija! Vaš program je rušenje Avstrije! Edina rešitev je enakopravnost narodov. Ker Avstrija je zvestoba od slovanskih narodov dogovorjenih pogodb! Dalmacija je bila vedno zanemarjena! A bi megla izvažati! Njeno bogato ribar-stvo bi z ribami razkošno preskrbelo celo Avstrijo. A beraško smo še sami z ribami preskrbljeni. Zahtevali smo že v začetku vojske uredbo. A ministrstva so se kregala dve leti med seboj. Šele ko je Nj. Veličanstvo izdalo posebno povelje, se je izvrševanje izročilo c. kr. mornarici. Cvirna za ribarske mreže nam vlada ne preskrbi. Dobi ga le iz Nemčije. In nemški zaveznik nam je odgovoril, da je izvažanje cvima iz Nemčije prepovedano. Soli nam ne preskrbe za izvažanje rib. Zato se obilo blaga pokvari. Dalmacija je zemlja olja in vina, a vse olje je rekvirirano. Celo leto nimamo olja za zabelo. Ljudstvo mora travo jesti. Mre zaradi pomanjkanja olia. V občini Kurčola je umrlo sto oseb v 24 urah. Kam ie šlo olje? Zakaj niti dela nismo dobili? Oljna centrala na Dunaju je ob re-kviziciii olivnega zrna plačevala le 26 K za 100 kg, ko so bi'e drugod na prodaj le za 45 do 50. da celo 60 K! Sistem nakupovanja te centrale je naravnost roparski. Rekvizicije so Dalmacijo izže'c. Danes ni enega uporabnega voza več v Dalmaciji, Z rekviriranimi konjiči in vozovi so morali 151etni dečki v Črnogoro, Alomijo, Srbijo. Obilo jih ie umrlo! 186.000 volov je imela Dalmacija pred vojsko. Danes jih nima niti 50.000. Živino so vzeli. Seno in steljo so pobrali. Tisoče živine je poginilo. A na Dunaju dobimo malo srca za naše trpljenje. Nujna pomoč je potrebna. Za jesen in zimo treba preskrbeti. Mesne cene urediti. Z lastnim žitom se Dalmacija komaj dva mesca more preživiti. A vendar vse žito rekvirirajo in še to za cene, ki so beraške. Namesto tega dobimo neužiten črn kruh, a še to redkokdaj. Čudež je le, da ni že vse izumrlo. Cesta nimamo. Železnic nimamo. Lansko zimo smo videli, kakšna odgovornost teži na vseh državnikih, ki so jih zanemarili. Ako so se sovražne ladje pokazale ali divjali viharji, po cele tedne ni prišlo hrane. Celi kraji so izumrli! Ves aprovizacijski aparat je v rokah dostikrat tujih in nesposobnih birokratov. Da bi si nekaj kmetov, obrtnikov ribičev in konzumentov pritegnilo! Marsikatero razočaranje in zlo bi bilo izostalo. Zadnji čas je, da se poskrbi za južne dežele, posebno pa za Dalmacijo, odkoder nam prihaja klic: Morituri vos salutant! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Iz govora dr, Ravnikarja. Dr. Ravnihar govori najprej slovensko: Ministrskemu predsedniku so Nemci demonstrativno ploskali. Sumljivo je to za nas. Dobernik je izjavil, da mu bodo brezpogojno sledili. Sitim ljudem je lahko biti patriotom. Smer Martiničevega govora je, da ostane vsa stara mizerija. Nemci naj zavladajo. Pa zgodovina bo šla preko njih. Govoril bi tudi o Marklu, a ker drugega, ne zna kot denuncirati, ga ignoriram. Nadaljuje nemško. Odklanjam vsak poizkus nemškega državnega jezika. Šele z medsebojnim umevanjem narodov bo mo-. goča zdrava zveza držav. Da bi vojaški razlogi za nemški državni jezik govorili, je laž. To dokazuje vojska, Nad 100.000 koroških Slovencev še danes nima slovenske ljudske šole. Najvišje sodišče nobene razsodbe več ne izda v slovenščini. Naši sklepi niso pomagali, najvišje sodišče ne respektira lastnih zakonov. Dosledno se vrši zapostavljanje slovenskih in hrvatskih uradnikov in nasičenje Nemcev. Vsa predsedniška in podpredsedniška mesta vseh okrožnih in deželnih sodišč so v nemških rokah. Vsi gremiji so nemški. V gosposki zbornici ni izven cerkvenih knezov Slovenca. »Saj bi bila res kmalu ženska, ker ima tako gladko kožo na obrazu,« odvrne Sili-don, »Ženska, pa kakšna!« vsklikne Žiznec. »Same Svaroge in Striboge in Perune bo klicala na pomoč, da se bo kar bliskalo in kadilo.« »Ali je paganka?« »Seveda je. Ali nisi še nikoli slišal o ribičevi hčeri na Osojskem jezeru?« »Aha, to je tista, ki je obljubila ob usto-ličenju samemu cesarju, da bo šla zanj v vojsko,« »Tista je tista Ljutica! Je še več deklet v naših vrstah, ali take nobene. Deželni knez jim je dovolil, ker imajo korotanske ženske posebne predpravice od cesarja, da smejo z moškimi v vojsko.« »Svet se suče, Žiznec!« »Za obrambo domovine jc vse dovoljeno, kar jc pošteno, Silidon! Ti ne veš, kaj je ženska, če dobi pogum! Vsakega moškega poseka. Jutri zjutraj se boš sam prepričal.« Ko sla oprodi morovala, so že ponudniki odstopili. Oglejski vicedom je šepetal Ljutici nekaj na uho. Ribičevo hčer so povabili tisti večer v grad, da sc pripravi na drugi dan. Mirna je bila njena duša, hladno je gledala v obraz juteršnjemu dnevu in v svesti si je bila, da njene roke polože na tla tolstega Hrvata. Skoro veselila se je ure, ko stopi na plan, in se je celo zavedala, da nosi na sebi usodo celeča Korotana. Gorje onim, ki so prišli k vojakom kot politično sumljivi. Profesorje, doktorje, učitelje vtikajo v delavske kompanije. Težje jim je kot obsojencem. Mora se spremeniti! Svobodni državljani morajo biti varni pred preganjanji! Za neprimerno hrabrost naših vojakov ne zahtevamo dobrot. A enakost in svobodo kot Nemcem pa zahtevamo. Naravne poti naše zahteve ne bodo ne avstrijske ne mažarske vlade zadržale. Narava bo prodrla sama vse umetne sile! Stolno seja državnega zbora. Dunaj, 16. junija. Kriza. Vlada se ne more držati. V proračunskem odseku ne bo imela večine. Na to se je danes osredotočevalo zanimanje zbornice. Poljsko kolo je zborovalo cel dan. Okoli 9, ure se je izvedelo, da je Poljsko kolo sklenilo ,da Clam Martinicovi vladi ne bo dovolila proračuna. O tem proračunu pozneje. Seja se je zaključila ob 4. popoldne. Bodoča seja bo v petek dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne. Med tem časom bo moral po novem poslovniku državni zbor že rešiti začasni proračun. Rusinski poslanec Petruszewycz. je govoril o interniranih Rusinih in se pritoževal, ker ni bil noben rusinski polk po-1 hvaljen. Ugovarjal je popolni samoupravi Galicije in izjavil, da Ukrajinci ne zaupajo sedanji vladi in da bodo glasovali proti proračunu. Poljak Vitos je govoril poljsko. Poslanec Angermann (Poljsko kolo) je izjavil, da rusinski narod ni kriv, če je politika vlade napačna. Ru-sinom želimo isto svobodo, ki si jo želimo sami, Srečni bi bili, če bi jim mogli do nje pripomoči. Poslanec dr. Straucher je govoril o judovskih zadevah. Poslanec dr. Krek je govoril približno ob 2. popoldne. Iz njegovega govora posnemamo: Živimo v silno resni demokratični dobi ljudskega gladu, ljudske kuge, ljudske vojske, ljudske smrti. V proračunski razpravi so govorili razni govorniki: Markhli, Wolfi, ki pomenijo mali del zbornice, bodo poho-jeni od dejstev življenja. Drugi del tvorijo oni, ki so duše narodov, katere žalujejo po grobeh. Ta del posluša in loži o svojem trpljenju. »Ako ti zmagaš, Ljutica, si rešila domovino,« ji prigovarja deželni knez. »Čast domovine leži na tvojih ramah,« ji pošepeče Svetobor. »Ali boš klicala na pomoč svoje bogove?« »Samo Svaroga bom klicala, saj je on stvarnik in gospodar nebes in zemlje. Ako me on hoče poslušati, ne potrebujem drugih bogov. Svarožici so le njegovi sinovi in ne morejo nič brez njega. Morana ne more priti po me, če ji Svarog ne dovoli. Uroki mi ne morejo škodovati, če ni Svarogova volja, in Vile mi pridejo na pomoč, če jih Svarog pošlje,« odgovarja Ljutica in se globoko zamisli. -Imaš prav, Ljutica!» potrjuje Svetobor. »Samo Svarog je, ki se mu mora vse klanjati. On jc vsemogočen in tudi tebi pomore lahko, kolikor hoče. Tudi moj Bog ni drugačen, Ljutica! Vsemogočen Svarog je, Stvarnik nebes in zemlje. Njemu se moramo vsi pokoriti, ljudje in stvari, kralji in narodi. Ako pa ti kličeš na pomoč Danico, vedi, da je tudi nam kristjanom Zgodnja danica, ki nam je pokazala včlovečenega Boga. Častimo jo in evo ti onstran polja Gospo sveto, našo danico. Ti jo kličeš na pomoč samo zjutraj, mi jo kličemo tudi čez dan in v vsaki potrebi, da nam da srečo na zemlji, večno srečo v raju ...« »Ali imate krščenci tudi raj?« povpraša hitro Ljutica. »Ali sc vajini duši srečate v raju?« Povest iz konca 11. veka. — Spisa! P. Bohinjec. (Dalje.) »Pogoji,« odvrne Zvonimir, »ki lih sta-riš ti, cesarski grof, so nesprejemljivi; novice, ki jih prinašaš ti, oglejski vicedom, so sicer zanimive, a naših načrtov ne križajo. Upoštevam pa častitljivo besedo starega slovenskega kneza in dam tri dni odloga pod tem mojim pogojem: Korotan naj odstopi Slovensko marko Hrvaški in mi se vrnemo domov brez prelitja bratske krvi. Tudi nobene vojne odškodnine za napade po potu ne bomo zahtevali od svojih bratov. Da pa nam ne bo dolg čas te tri dni, ko bomo čakali na oggovor, pripeljite na sredo gosposveškega polja svojega najbolj glaso-vitega junaka, da se poskusi z našim junakom Magarovičem. Kdor premaga drugega, bo prejel v zajem Slovensko marko. J i pa, župan Magarovič, pokaži svojega brata v njegovem šotoru, da si ga odposlanca ogledata in izbereta v svojem taboru njemu primernega junaka.« Kakor bi ju polil z vodo, se vrneta odposlanca na krnski grad. Deželni knez je pihal od jeze in je hotel takoj udariti na so- - .1 T _ 1__U« Uilr, rlriati TVlon- vraznika. iuua tr«.oa ov ^ ----1---- . narodnega prava in čakati tri dni. Hitro se je raznesel glas med taboreei-mi vojniki o hrvaškem junaku in več se jih je oglasilo, da bi se dvobojevali z Magarovičem. Vzlasti mejni grof Slovenske marke se je togotil nad Zvonimirjevo ponudbo in njegovimi pogoji. Kar divjal je, ker hrva-ški°kralj tako žalil njegovo dostojanstvo. Dokazoval je svojemu bratu, da edino njemu pristoji dvoboj s hrvaškim debeluhar-jem, ker se gre za čast Slovenske marke. Toda deželni knez je določil, da se bota junaka borila brez orožja, samo z rokami, in da je zato treba izbrati po telesu najmočnejšega junaka iz bojne srede. Kakih deset orjakov je stalo drugo jutro pred Ljutoldom, pripravljenih, da se gredo metat s hrvaškim junakom. Vitezi ogledujejo junaške može, ali nihče izmed ni tako ugajal kakor mlad vojnik brez brade in brkov, ki je bil za glavo višji od drugih in je vsakega izmeril čez prsi. Njegove pesti so bile kakor medvedove šape, njegove rame kakor volovska stegna. Nabran, kovinast oklep je stiskal njegove goste, dolge in plave lase. Vsi so bili mnenja, da gre prva beseda mlademu vojniku. Oglejski vicedom je stal zadaj in se držal na smeh, ko je gledal vojnikov obraz. »Te-te-te, bo že videl hrvaški mušta-far, s kom se je šel metat! Na zdravja mi, če bo rejeni Hrvat še kdaj tlačil hrvaško travo,« je modroval stari Žiznec. »Vsak ne ve, jaz pa vem, Silidon, kdo je ta medvedka v viteški opravi,« S tega stališča treba umeti naše govore: govor načelnika in podnačelnika kluba. Potem boste umeli, da so se vsi naši govorniki silno zdržali in da so v naj-skromnejši meri izrazili bol naroda. Dolžan sem zahvalo onim, ki so po mrzli zimi zapeli pesem pomladi v zbornici: dr. Redlichu, Rennerju in drugim; ru-sinskim, poljskim in italijanskim poslancem. .Pokazali So vsi sovraštvo tistim, ki hočejo razdirati in nam pokazali, da moramo graditi v tistem času, v katerem hoče vladni sovražni duh večini narodov dopovedati, da niso v Avstriji doma! Dom treba oživiti. Dr. Krek se zahvali govornikom dr. Redlichu, Mataji, Zenkerju, dr. Rennerju in Daszynskemu, ki so zastavili svoje delo pod geslom, da se s celega sveta prežene sovraštvo. S tem so pokazali, da imajo tudi zmisel za novo zgradbo naše domovine. V tem oziru sodelovanja socialnih demokratov ne moremo pogrešati. Naša dolžnost je, da načela socialne demokracije, v kolikor z našimi ne soglašajo, pobijamo, dolžnost pa tudi, da gremo ondi, kj*r. 4ma prav, z njo skupaj, da vzajemno z njo branimo pravico in resnico. D r. L a g i n j a: Važno je, da je te besede izgovoril katoliški duhovnik. Dr. K r ek nadaljuje: ^ Gorje državi, kadar hftna ustave, a še bolj gorje, če ustava napreduje, a organi niso sposobni zanjo. Iz duše ruskega, ru-sinskega in poljskega naroda vstaja pomladni duh. Vsi črpamo iz tega vonja. Ministrski predsednik pravi, da hoče Avstrijo. A pozna le nemštvo in mažar-stvo in njih »belange«, Toda celi svet take Avstrije ne pozna. Govoril je o stabilnih podlagah, to je najprej« dinastija; toda jaz mu vržem v obraz: »Zločin je, trgati na zvestobi narodov do dinastije, zločin je, da se skriva za dinastijo.« Prazen ie bil njegov govor. Napovedal j« nemški državni jezik, češki in gališki oktroi; kar je bil obljubil Wolfu, bo držal. Za to službo ne bo dobil kaj plačila. Nimamo denarja, a plačali bomo še več. Glede na Ogrsko beremo, da je z ozirom na nagodbo obljubil gotove koncesije Apponyiju, a mi ne izvemo ničesar o tem. Da je ogrska mlinarska industrija že mono-polizirana in da je usoda vsega našega kmetijstva raditega v nevarnosti, na to Clam-Martinic ne misli. V zbornico prihaja Martinic kot načelnik vlade, ki samo provocira s svojim nemštvom. In gosposka zbornica, ki ima povečini težko nalogo, da zastopa samo Beb«? To zastopanje ugonablja in uničuje Avstrijo, je uničevalo parlament. Mi v Avstriji vidimo kmete, delavce, ki trpe, krvave, delajo in plačujejo. Oni pa drže svoje papirje in strižejo! Gredo naj, kamor spadajo in rfaj zastopajo sebe. Demokracija bo pomedla ž njimi. Vendar. Na boljše kaže. Duh v zbornici je nov. Ne govori se več o zgodovin-skeih, ampak o narodnem in naravnem pravu. Lahko bi govorili, da soglašajo z načelom Wilsona. Iz vseh izjav veje izpo-znanje k državi, k dinastiji! Kaj pa pravi Clam? Pravi, da bi bilo treba bolj držati z državo. Govori o meglenih državnih oblikah. Ni bolj meglenih državnih oblik, kakršne brodijo Clamu po glavi. Gorje državi, ki lastne narode taji. Svojo nesposobnost je izpovedal: ne-poznanje nezakonitosti, ki se gode od strani vojaških oblasti. Imel bi bil izpovedati, da bo skrbel za to, da to izgine, Ako bi bil to izjavil, bi se bila reč olajšala. Trde besede bi bile izostale. (Odobravanje.) Nas Jugoslovanov se ni spomnil. Ali ne potrebuje Avstrija močne trdnjave ob Adriji? Tej potrebi zadosti naša zahteva. Nam treba združenja produkcijskih moči: kmečkih in obrtnih. Kri bi jokal, ako gledam blede ljudi, ki čakajo celi dan par kil grintovega masla. Stotisoče rodne zemlje na Hrvaškem je zanemarjene, ki bi nam dala več kruha kot Bačka in Ogrska. A Hrvatska nima denarja. Še nje božjakovinsko posestvo je zanemarjeno, Mažar jo tlači v suženstvo. Ob morju nimajo kruha. Stotisoči so bežali v tujino. Če jim ustvarimo demokratični dom, bodo prišli nazaj. Emigrantsko vprašanje se ne bo rešilo, ako ne rešimo jugoslovanskega vprašanja. S tem bomo valuto: vrednost denarja, povišali, Dve misli ne umreta nikdar: da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod in da spadamo v eno državo, (Odobravanje.) Preje ne bo miru. Demokratiziranje javnega življenja začetno z gosposko zbornico bo Avstrijo prenovilo. Hinavstvo je, da so govorili, da parlament ne dela. Socialno zavarovanje smo dogovorili, zakonski načrt naredili. Vlada ga je zatrla, Enako kartelno postavo! Hinavstvo! Vlada ga je vrgla. To trapasto nasprotje birokratizma do vsega zdravega in novega je parlament ubijalo. Zakaj je zadrževala vlada ustanovitev centralne zadružne blagajne? Sedaj bi bili lažje najemali posojila. Oziri na vse namišljene in obstoječe zastarele pravice. Danes je pa razlaščevanje na dnevnem redu. Končam. A moram povdari- ti: Največja nesreča Avstrije v celi dobi nje ustave ie bil Sttirgkh. Druga nesreča je Clam Martinic! Ako ima parlament kaj ljudske zavesti, kaj zdrave sile v sebi, poslal ga bo v pokoj! (Odobravanje.) Dr, pl, Gentili (Italijan) govori o dogodkih, ko so evakuirali vojno ozemlje na južnem Tirolskem, Zahteva za Italijane popolne ustavne svobodščine. Stapinski (Poljak) govori o združilnlh stremljenjih Poljakov in ugovarja proti uvedbi nemškega državnega in občeval-nega jezika. Vitez pl. Wassilko (Rusin) je izjavil, da se tudi bukovinski Ukrajinci ne odtegujejo senju ukrajinskega idealnega programa; a te sanje se morejo uresničiti le v okviru monarhije. Mi Ukrajinci v Buko-vini odklanjamo vsako misel, da bi se meje izpremenil« tako, da bi izločili našo domovino iz Avstrije. Prvo branje proračuna končano. Ker ni noben govornik več priglašen k" besedi, zaključi predsednik prvo branje začasnega proračuna. Predsednik je nakazal začasni proračun proračunskemu odseku. Obvelja njegov predlog, d amora proračunski odsek končati razpravo in poročati o začasnem proračunu do četrtka 21. t. m. zve-čere. . Sklene se, naj se ustanove odseki za razdolžitev zemljišč, za pristojbine in za živinske nalezljive bolezni; ti odseki bodo šteli po 27 članov, in da se ustanovi na-učni odsek, ki bo štel 53 članov. Podaljšanje dobe mandatov. Predsednik nakaže vladno predlogo o podaljšanju mandatov poslancev ustavnemu odseku. Na predsednikov predlog sklene zbornica, da mora ustavni odsek poročati o podaljšanju mandatov v osmih *dneh. Seja se zaključi ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu bodoče seje v petek 22. t, m. ob 11. dopoldne so volitve v odseke in poročilo proračunskega odseka o začasnem proračunu. Dijaška in Undska kuhinja v LMlani. je imela 15. t. m. svoj redni občni zbor. Društveni načelnik kanonik prof. Kržič se je v svojem nagovoru spominjal sedanjega resnega časa in prizadevanj, ki stremijo za tem, da se beda olajša. Prav to je tudi cilj ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. Zahvalil se je deželnemu odboru, ki je v zadnjem času naklonil kuhinji po 100 kg brezplačnega mesa na teden, mestni aprovizaciji, Deželnemu in pomožnemu gospejnemu društvu Rdečega križa in izvršujočim damam, posebno gospej Hubad in društvenemu blagajniku gospodu Karlu Gruberju. — Gospodje prof. dr. Levičnik, kanonik dr. Svetina in rač. oficial Gruber kakor tudi gospa Hafner, ki so v zmislu pravil izstopili iz odbora, so bili zopet izvoljeni, namesto gdč. Jeretina je bila izvoljena gdč. Krek; revizorja sta slej ko prej gg. prof. Dermastia in deželni odbornik dr. Pegan. — Glasom blagajniškega poročila, ki ga je podal društveni blagajnik gosp. Gruber, so znašali celokupni dohodki 162.910 K 93 vin. (od tega za prodano jed 109.560 K 37 vin.), izdatki pa 167.278 K 40 vin. (od tega za živila 132.957 K 50 vin.); primanjkljaj, ki je znašal 4367 K 47 vin., se je pokril s podporami (dež. odbor 2500 K, Gospodarska zveza 1500 K, neimenovan po kanoniku Kržiču 1500 K) ter z obrestmi glavnice (775 K 96 vin., kar je znašalo skupaj 8100 K 96 vin., tako da ostane 3733 K 49 vin. prebitka. Na predlog računskega preglednika g. dr. Pegana so se računi odobrili in blagajniku za njegovo vestno delo in trud izrekla zahvala, — Nato je poročal g. kanonik prof, dr. Svetina o prehrani dijakov, Le-ti so plačevali za kosilo in večerjo po 10 K mesečno, nekateri so dobivali kosilo oziroma večerjo brezplačno. Sedaj hodi na hrano šalo začetkom šolskega leta 97; 89 jih je plačevalo kosilo, 83 večerjo, torej 1720 K mesečno; 36 jih je dobivalo kosilo, 22 pa večerjo brezplačno. eSdaj hodi na hrano 87 dijakov, in sicer 69 na kosilo, 68 na večerjo. — Deželni odbornik je nato izrekel zaslužnemu društvenemu načelniku kanoniku prof. Kržiču za njegovo požrtvolno skrbno delovanje posebno zahvalo, nakar se je občni zbor zaključil. Priporočamo najtopleje »Dijaško in ljudsko kuhinjo« vsem mladinoljubom! Odlikovanja. Vdrugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste narednik 1. goskega strelskega polka Černošek Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: če-tovodji Peče Josip in Gorjup Ignacij in strelec Orehek Franc, vsi trije pri 2. gor. str. p. — Vdrugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: častniški namestnik Cenar Alojzij, četovodja Sturm Ivan, desetnik Bančič Franc in narednik Ravnikar Vladimir, vsi pri 2. j.;or. strel, polku. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaka Funder Peter in Germek Franc, kadet Nolet Aleksander, tit. četovodja Tomšič Štefan, desetnik Božič Valentin, poddes. Leban Bruno, strelca Roškar Ivan in Požar Marij in čast. sluga Gregorič Matija, vsi pri 5. strelskem polku; praporščaki Scherling Tomaž, Muha Ivan, Kreuzmayer Heliodor, vitez Fiirer pl. Haimendorf Viljem in Fink Leon; kadet Ivanetič Alojzij? narednik Perkovič Anton; četovodji Ma-rušič Kari in Ferkov Avgust; desetniki Re-žek Martin, Munih Viljem, Strgar Jožef, Štrukelj Ivan, Podbevšek Anton, Marinčič Franc, Dermelj Ludvik, Češarek Jožef; poddesetniki: Tomic Ivan, Klinkon Peter in Brodnik Franc; strelci Grjol Franc, Mi-klus Florjan in Gretelj Peter, vsi pri 2. gor, strel, polku. H možje no Ogrskem. Ministrski predsednik grof Moric Ester hazy je bil rojen 27. aprila 1881 v Majo-ku. Njegov oče grof Moric Nikolaj Esterha-zy je ustanovil ljudsko stranko. Novi ogrski ministrski predsednik je bil star 25 let, ko je bil izvoljen za poslanca. Pripada ustavni stranki; oženjen ni, Naučni minister grof Albert Apponyi je dopolnil svoje 70. leto. Poslanec je že od leta 1872. Minister na dvoru (a latere) grof Teodor Batthyanni je star 58 let; v svoji mladosti je bil pobočnik admirala Sternecka, Finančni minister dr. Gustav Gratz je bil rojen 1. 1875. Po poklicu je častnik. Za poslanca je bil izvoljen 1. 1906; pred kratkim je postal sekčni načelnik zunanjega ministrstva. Poljedeljski minister Bela Mez6ssy je star 47 let; zbornici pripada od leta 1896. V koalicijski vladi je bil državni tajnik v poljedelskem ministrstvu. Trgovinski minister grof Bela Serenyi je bil rojen 1. 1866. v Budimpešti; za poslanca je bil izvoljen 1. 1899. Pod Khuenom in pod Lukacsem je bil poljedelski minister, nekaj časa tudi pod Tiszom. Honvedni minister Aleksander Szur-may je star 57 let, Honvedni minister je postal februarja 1917. Notranji minister .lkjujetlhgnumlhwbfs 1880, je prišel 1. 1910 v zbornico. Vodi ustavno stranko. Pravosodni minister dr. Viljem Vazso-ny je prvi judovski minister v monarhiji. Rojen je bil 1. 1868 v Siimegu. Minister Hrvatske grof Zichy je bil rojen 1. 1864 v Nagylagu. Poslanec je od 1, 1896. Za predsednika ljudske stranke je bil izvoljen 1. 1903. Cesar Karel na Erdeljskem. Kološ, 17. junija. (K. u.) Cesar je obiskal vzhodne ogrske stolice. Cesarjev po-set je prebivalce v vseh krajih, v katere je prišel, nad vse navdušil. Na Erdeljskem je cesar potoval še kot prestolonaslednik, ko je rešil deželo od Rumunov z veliko potez-no strategično operacijo. V Maros Vasarhely se je pripeljal cesar danes ob 6. uri zjutraj. Tam se mu je javil opoldne poveljnik vojne črte nadvojvoda Jožef s svojim štabom; javili so se vladarju tudi zastopniki civilnih oblasti. V štabu nadvojvoda Jožefa je še danes veliko častnikov, ki so sodelovali svojčas z ar-madnim poveljnikom nadvojvodom Karlom. Cesar Karel je pozdravil vsakega posebej in se razgovarjal ž njimi o dogodkih minule velike dobe. Nadvojvoda Jožef se je podal na to v dvorni vlak, da spremlja cesarja na njegovem potovanju na bojni črti, V Ditvo Gyer-gyo so zapustili vlak. Cesar se je peljal z avtomobilom skozi pokrajini Gyergyo-Csik in Maranszek. Ob cestah in v vseh krajih, skozi katere so se avtomobili vozili, so stali odposlanstva raznih čet, člani višjih poveljstev iu domačini. Vsi so najprisrčnejše pozdravljali vladarja. Ceste in hiše so povsodi slavnostno okrasili. Slavoloke so krasili napisi, ki so izražali ljubezen dežele kralju in domovini in svojim junakom, navezani na težko dobo, ki se je z močjo in z umetnostjo vladarja zmagovito končala. Spominu na sijajno ofenzivo proti Rumuniji v dneh lanske jeseni so izražali tudi zastopniki i;v-\hib oblasti v svojih govorih na vladarja. Osvoboditelju Rumunije pravijo tu cesarju in kralju, '^osebno lepo so sprejeli vladarja v stanu poveljnika skupine generala pehote Litzmanna. Veliko letalcev je letalo nad malim mestom. Njih pozdravi v zraku so se združevali s pozdravi domačinov zbranih na cestah. Letalci so klicali »Hura!«, ljudje so pa klicali, da so jih tudi letalci čuli: »Eljen a kiraly!« Cesar je nagovoril vse častnike in vojake, ki jih skoraj še vse pozna iz jesenske vojske. Ko je zapustih vladar kraj, mu je general pehote pl. Letzmann zaklical trikrat »Hura!« Viharno so vsi klicali za njim. Navdušeno so v vseh krajih pozdravljali vladarja; posebno v stanu poveljnika generala pehote Geroka. Preizkušeni zborni poveljnik naše armade se je predstavil vrhovnemu vojnemu gospodu. Vladarja je spremljeval v ozemlju armade zborni poveljnik generalni polkovnik Rohr. Z živahnim zadovoljstvom se je oovsod dognalo, kako hitro in temeljito so popravili povsod po Rumunih povzročeno škodo, kako so povsod življenje zopet normalno razvija in kako lepo zore polja. Vzorne etapske naprave olajšujejo tudi življenje prebivalstvu. Pozno zvečer se je pripeljal vladar v Sepsi-Szent Gyergy, Med vožnjo z železnico sta se na cesarjevo vabilo peljala nekaj časa z vladarjem tudi armadni poveljnik in načelnik njegovega generalnega štaba. Oienziva zapaM velesil. Kakor vsa znamenja kažejo, je napovedana splošna ofenziva sovražnih držav proti osrednjim velesilam še daleč za gorami, Rusija je vsled notranjih preobratov vojaško hroma, ameriške armade, če sploh res mislijo priti, pa tudi ne bodo tako kmalu zakoračile po evropski celini. Vojaški poročevalec velikega londonskega lista »Times«, Repington, zelo toži, ker je odpovedala ruska ofenziva, na katero so zavezniki vi. 1917. z gotovostjo računali. Začetkom marca — torej pred začetkom ruske revolucije — je bila ruska armada še v dobrem stanju, tako piše Repington, sedaj pa ne več. Zavezniki so bili poslali Rusiji v svrho ofenzive stotine topov, ki bi jih mogli sami prav dobro rabiti. Anglež izračunava, koliko nemških in avstrijskih divizij še utegne stati na ruski fronti in zaključuje, da bi Rusi vsak čas lahko začeli ofenzivo, ako bi le hoteli. Pa kakor se zdi, vse te angleške tožbe in tudi Wilsonove poslanice ne bodo imele željenega uspeha. Ruski vojak se je naveličal vojne in ker sedaj ni nikogar, ki bi se ga upal siliti v boj s strojnicami, kakor je to delal car, je ruska vojaška pomoč za sporazum najbrže končnove-ljavno izgubljena. Kako je izpadla 10. laška ofenziva ob Soči in obupni poizkus na Tirolskem, smo ravnokar doživeli. Na ta način Italijani niti v petih letih ne pridejo do Trsta in Tri-denta. Ofenziva ob Aisni in v Champagni Fran.cozom istotako ni prinesla nobenega bistvenega uspeha. Pač pa je v teh silnih naporih Francozom pošla sapa, da se le še malo ganejo. Možno je pač, da zbirajo nove čete, dovažajo novo municijo, utrjujejo nove postojanke in se pripravljajo na nov sunek, a ogromnih izgub, ki so jih imeli ob Aisni in v Champagni pač ne bodo mogli več nadomestiti. Več ofenzivne sile kažejo Angleži. Kljub velikanskim izgubam, ki so jih impli ob brezuspešnih sunkih začetkom maja, ko so nameravali prodreti nemško fronto med Lensom in Douaijem, se je odločila angleška armada k novim napadom na razmeroma ozki fronti, ki niso ostali docela jalovi. Iztrgali so Nemcem lok pri Wi-tschaete in jih potisnili v postojanke na črti Hollebeke-Warneton. To je bilo pa tudi vse; pred Lille-om so jim Nemci tako ne-odoljivo zastavili pot, kakor začetkom maja južno Lille-a. nemški odgovor na Wilsonovo poslanico Rusiji. Berlin, 15. junija. (K, u.) Razpravljajoč v daljših izvajanjih o Wilsonovi poslanici Rusiji izjavlja »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, da šele sedaj, ko gre za pridobitev dobrohotnosti nove, svobodne Rusije, ne zadošča več poprej naglašani vzrok ogroženja ameriške plovbe po podvodni-kih, Wilson pripoveduje sedaj, da je Amerika pričela vojsko zato, da odpravi nemško avtokracijo, kar je tem bolj čudno, ker je vendar Wilson pri vojni napovedi razvijal avtokratično oblast, kakor morda nikdar bivši car Rusije. Članek nato odločno zavrača zatrjevanje Wilsona o vzrokih vojske, posebno da bi Nemčija v zadostitev nemških oblastnih načrtov razpredla mrežo intrig od Berolina preko Bagdada. List opozarja na defenzivni značaj tro-zvezne pogodbe in na javen dogovor glede gospodarske otvpritve Male Azije, kakor tudi na to, da so si ententne vlasti v pogodbah zasigurale vsestranski vojni dobiček. Glede možnosti sklenitve miru nagla-glaša list: Ruska formula »Mir brez aneksij in vojnih odškodnin« ne tvori nikake ovire za mir med Rusijo in centralnimi vlastmi. Osrednji vlasti nista nikdar zahtevali aneksij ali vojnih odškodnin, pač pa hočete skupno z zavezniki z zvestim medsebojnim sporazumom z Rusijo ustvariti stanje, ki jim bo jamčilo mirno in prijatelj sko medsebojno sosedstvo. Na morju. Nesn-nastopi proti ruskim opirališčent. Berlin, 17. junija. (K. u.) Uradno: Nastopi ruskih morskih bojnih sil v podmorski in v vojski z minami so povzročili obrambne ukrepe, ki so imeli sledeče uspehe: Dne 13. junija so vrgla letala veliko razstrelilnih in zažigalnih bomb na rusko opirališče Lebara. Z vidnim uspehom so se metale bombe dne 14. junija na otok Runo v zalivu pri Rigi na brezžično brzojavno postajo. Tako v glavnem, kakor tudi v postranskih poslopjih so opazovali veliko požarov. V zvezi s tem podjetjem se ie 15. iunija izkrcal del naših letal na otoku; kjer so uničili še ostale dele tega opisališča. Ko so svoje naloge izvedla, so se vsa letala vrnila. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Avstrijski podmorski čoln potopi • - " i 1000 tonski rušiiec. Dunaj, 16. junija. Uradno: Naš podmorski čoln je potopil 11. t, m. na Sredozemskem morju angleški torpedni rušiiec vrste L. ki meri približno 1900 ton. Poveljništvo mornarice. Zopet 19.500 ton potopljenih. Berlin, 16. junija. Uradno: Naši podmorski čolni so na severnih morskih bojiščih zopet uničili 19,500 ton. Načelnik mornariškega štr>k->. 53,616 ton potopljenih. Berlin, 16. junija. Uradno: V zaprtem ozemlju severnega pomorskega bojišča so naši podmorski čolni zopet potopili 21,300 ton. Naši podmorski čolni v Sredozemskem morju so zopet potopili večje število parnikov in jadrnic, ki obsegajo 32.316 ton. Potopljene ladje. Berlin, 17. junija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: V Angleškem kanalu so naši podmorski čolni potopili 5 velikih angleških parnikov, izmed katerih so bili trije oboroženi ter je eden po vsej priliki vozil olje, dalje 5 jadernic in S ribiških ladij. Načelnik admiralnega štaba mornarice, Boj japonskih rušilk s podmorskimi čolni na Sredozemskem morju. London, 16. junija. (K. u.) »Reuter« poroča: Japonski mornariški ataše poroča: Brodovje japonskih rušilk je na Sredozemskem morju napadlo sovražne podmorske čolne. Uspeh še ni znan. Ob tej priliki je sovražni torpedo nekoliko poškodoval rušilca »Sakaki«, na katerem je bilo ubitih 55 mož. Rušilca so srečno prepeljali v neko pristanišče. Državni tajnik admiralitete je izjavil, da je bil »Sakaki« med tistimi rušilci, ki so tako hrabro sodelovali pri rešilnih delih čet in posadke torpediranega transportnega parnika »Transsyvania«, dasi jim je grozila nevarnost, da bodo sami torpedirani. Mora podmorskih čolnov tlači Anglijo. Amestrdam, 16. junija. »Daily Mail« poročajo: Nemci so iznašli nov podmorski čoln, ki omogočujc, da lahko streljajo pod vodo. Ti podmorski čolni so našim ladjam nenavadno nevarni. Poleg tega ti novi podmorski čolni istočasno trosijo mine s tako brzino, da Angleži ne morejo očistiti pravočasno morja. Nove nemške mine se odlikujejo z izredno razstrelilno močjo. n "EMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na flandrijski bojni črti so se zopet pričeli šele popoldne močnejše bojevati. Močnejše so streljali na pokrajino pri Hol-Iebcke in zahodno Warnetona, kjer je osredotočen učinek naših baterij zadržal angleški napad, Na več mestih artoisške bojne črte so se razvili besni boji. Po izjalovljenih napadih 14. junija zvečer so Angleži iznova napadli vzhodno Loosa. Anhaltski bataljoni so odbili in vrgli sovražnika. — Tudi severnozahodno Bulle-courta smo Angleže s krepkim protinapadom zopet pregnali. Resni sunki so se severno in vzhodno Monchy razvili v boje. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Pri Aisiie in v zahodni Champagni je topništvo zvečer znatno močnejše delovalo; tudi roaoči je ostalo na mnogih mestih živali Bojna skupina Alberta Vir-temberžana. Pri poizvedovalnih sunkih smo ujeli več mož. Prvi generalni kvartirni mojstpr pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Ber'in, 16, junija zvečer: yT por: ih odsekih flandrijske in asi :S bojne črte, dalje od Aisne in v Champagni živahen ogerj s topovi. Odbili smo dopoldanske napade Angležev pri Mo«chy in vzhodno CroisSPesa; ž njim si položaja niso ■ remenili. Z vzhoda r " novega. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega, Na Flanderskem je bil topovski boj močan jugovzhodna Vperna in severno Armcnticreae. Jugozahodno Warnclona so angleški oddelki dvakrat napadli, a smo jih odbili. Od prekopa La Bassee do železnice Arras — Cambrai se je topništvo živahno bojevalo. Pri Monchy in pri Croi-silles so nadaljevali Angleži svoje sunke zjutraj in zvečer- Vzhodno Monchy smo sovražnika popolnoma odbili; severnozahodno Bulleccurfa je pa začasno udri v naše jarke, S protis-mki — ujeli smo nad 70 mož — smo zopet osvojili postojanko. Tudi jugozahodno Cambrai kakor tudi n-*;d Scramc in Oise je nastopal sovražnik vshuejSe kakor zadnje čase, Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Napad na trdnjave južne Anglije, Berlin, 17. junija. Wolff poroča: Neko naše mornariško letalno brodovje je napadlo ponoči od 16. na 17. pod vodstvom korvetnega kapitana Viktorja Schiitze važne trdnjave južne Anglije z vidno dobrim uspehom. Zrakoplovi so se morali ljuto boriti z angleškimi pomorskimi in kopnenimi silami kakor tudi z letalci. Pri tem je napadel neki sovražni letalec zrakoplov L 48, ki je goreč padel v morje, pri čemer je našla junaško smrt vsa posadka s poveljnikom. Ost!,'i zrakoplovi so se v dobrem stanu vrni-i. Načelnik mornariškega štaba. 15,000 angleških topov. Bazelj, 17. junija: Agentura »Radio« javlja iz Londona: Španski pisatelj Carillo, ki je obiskal francosko bojno črto, poroča, da uporabljajo zdaj na francoskem bojišču 15.000 angleških topov. Francozi se zanašajo le še na Ameriko. Genf, 16. junija. V včerajšnji seji francoske zbornice je izjavil vojni minister Painleve, da so Francozi v treh mesecih osvojili nazaj 1000 štirjaških kilometrov. Zdaj, ko je odpovedala Rusija, se morejo zanašati le na pomoč Amerike. Žrtve zračnega napada na London, London. Reuter javlja: Državni tajnik O' Connor je naznanil v zbornici, da so bile ob zračnem napadu na London ubite 104 osebe, 154 jih je nevarno, 269 pa lahko ranjenih; otrok je bilo ubitih in ranjenih 120. Italija se pripravlja na tretjo zimsko vojsko. Curih, 17. junija. »Popolo d' Italia« poroča: Ministrstvo se je prepričalo, da se mora Italija pripravljati na tretjo zimsko vojsko. Poincare zbolel? Kodanj, 17. junija. Na borzi v Kodanju se govori, da je po poročilih iz Pariza predsednik republike Poincare resno obolel. Baje ga je zadel mrtvoud. Z druge strani se pa te vesti taje in trde, da, če je Poincare zbolel, je njegovo bolezen le politika povzročila. Angleži se m macedonsKl Ho ji čili Berlin, 17, junija. Veliki glavni stan: Na nižini pri Strumi so Angleži izpraznili več krajev, ko so jih prej zažgali. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, • • » Po poročilih bolgarskega generalnega štaba z dne 16. t, m, so zasedle bolgarske čete sledeče kraje: Ormanli, Dolap-Čiflik, Barakli-Džumaja, Kumli-Kopri, Prosenik, Topolovo, Kalendra, Jenimahle, Beglik-mahle, Salmahle in Kakaraska, BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 16. junija. Uradno: Ob spodnji Strumi so Angleži v odseku med jezeroma Butkovo in Tahino izpostavljeno postojanko, ki so jo imeli doslej zasedeno, opustili in se umaknili na svoje obmostne postojanke na levem bregu reke. Naše čete so zasedle Ormanli, Dolapčiflik, Barakli-Džumaja, Kumli-Kopri, Prosenik, Topolovo, Kalendra, Janimahle, Beglikmahle, SalmaMe in Kakaraska. Francosko uradno poročilo, 16. junija. Včeraj je sovražnik pri Doj-ranskem jezeru po artiljerijski pripravi trikrat napadel. Bil je odbit. Precej močno artiljerijsko delovanje na desnem vardar-skem bregu in od časa do časa v ovinku Črne. Angleški letalci so metali bombe na kolodvor Porna, 15 km od Serresa. V Te-saliji se je glavna sila naših čet ustalila v okolici Larise, Naši prednji oddelki so brez težave zasedli Demirli in Kardilso ob železnici iz Polo v Trikala. Vojska z Heliju. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. junija. Uradno: Bojni odmor pri Soči traja dalje. — V prelazu Plocken sovražnik zelo živahno deluje. Na gorskem grebenu južno Sugan-ske doline so se včeraj "ipel razvili besni boji. Sovražnika so odbili. V ozemlju Zebio se je izjalovil sovražni sunek. V ozemlju Adamello so je polastil sovražnik postojanke na ledenikih. Načelnik generalnega štaba. Dunaj, 17. junija. Uradno: Avstrijska skupina letal je metala bombe na Goriškem na italijansko pre-skrbovališče Moša z dobrim uspehom. Sicer nič vnžnega. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 15. juniia. Na celi fronti posebno artilerijske akcije. Obstreljevali smo sovražne trene v bližini železniške postaje Calliano (dolina Adiže) in na korakajoče kolone v dolini Terragnolo. Sovražni pa-truljski poskusi proti našim črtam ob potoku Maso so se izjalovili. Letalci so posebno na Tridentinskem delovali. Dve sovražni letali smo v boju na pobočju Monte Verena in v dolini Maggio sestrelili, dve pa prisilili, da sta se spustili v svojih vrstah v Suganski dolini na tla, peto letalo je, zadeto od našega obrambnega ognja, padlo na pobočje Monte Zebio. Pogrešamo eno naših letal. Izpremembe v italijanskem kabinetu. Rim, 17. junija. (K. u.) Uradno se naznanja sledeče izpremembe v ministrstvu, katere je bil odobril kralj: Vojnega in mornariškega ministra, ki želita, da se vrneta v vojsko, bosta nadomestila general Giardino in konteradmiral Triangi, Državni podtajnik za orožje in strelivo general dali Olio postane minister. Generalni komisarijat za premog bo odpravljen; Bianchi, ki ga je vodil, postane obratni minister. Dosedanji prometni minister Ar-lotta postane minister brez portfelja. Ostal bo še dalje v severni Ameriki. Generalni komisarijat, ki ga je bil vodil državni podtajnik Canepa, se bo razširil. Obsegal bo aprovizacijo in uporabo-in odbor strokovnjakov, katerega bo vodil minister brez portfelja, ki bo proučeval vprašanja o bodočem prehodu iz vojnega v mirovno stanje. Sestavila se bo tudi komisija, v kateri bodo parlamentarci, uradniki in poljedelski, industrijski, trgovinski in delavski strokovnjaki, ki bodo pripravljali, kar je potrebno. Uradno se tudi razglaša, da se more splošna kabinetna kriza povzrorčiti le s sklepom parlamenta. Posebne izpremembe merijo na to, da se vojni uradi razširijo in okrepe. Po mm orskeoo kralja. Ženeva, 16. junija. »Petit Journal« poroča iz Aten: Del železniške črte na Pelo-ponez je grška sabotaža uničila. O zadržanju grške armade na Peloponezu ni došla v Atene nobena vest, ker so vse zveze pretrgane. Kralj Konštantin zapustil Grško. Atene, 16. junija. (K. u.) »Reuter« poroča; Kralj Konštantin je končno zapustil grška tla. Vojaški klub so zaprli. Razglasili so, da bodo vsakega ustrelili, ki bi poškodoval vojaške brzojavne ali telefonske naprave. Na Pireju so izkrcali nove čete. Ladje in železnice zopet vozijo. Stockholm, 15. junija. Iz Kodanjja se javlja: Kralj Konštantin sc namerava naseliti na gradu Smidstrup. Grška armada se uprla? Kodanj, 17. junija. V tukajšnjih političnih krogih je razširjena vest, da grška armada na Peloponezu skupno z artiljerijo koraka proti korintskemu prekopu. Potrjeno to poročilo še ni. Sprava z Venizelom? Ženeva, 17. junija. V francoskem senatu je ministrski predsednik Ribot izjavil ,da gre Venizelos v Atene, ker je gotovo pričakovati sprave. Pod nobenim pogojem ne bodo pustili, da bi se s kraljem postopalo kot z ujetnikom. Želijo, da ostane prost, da tako pokaže svoja prava čustva, če gre na Nemško. Amnestija. Atene, 16. junija. (Kor, ur.) Vlada je izdelala odlok za pomiloščenje za vse politične zločine. Grške ladje ententi. Lugano, 16. junija. (Kor. ur.) Milanski »Secolo« poroča iz Soluna: Grški oklopnici »Averov« in »Kilkiš« bodo izročili zaveznikom. Blokada odpravljena. Haag, 16. junija. Iz Aten poročajo, da je Jonnart ministrskemu predsedniku Zai-misu sporočil, da je blokada nad Grško odpravljena. Atene, 16. junija. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Nadkomisar Jonnart je vladi sporočil, da naj se blago, si je zadržano pri Salamisu, takoj pošlje naprej. Vse ladje z /ilom in premogom so dobile ukaz, da nadaljujejo svojo pot, vm z Rosi in Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunai, 16. junija. Uradno: V vzhodni Galiciji je bil mestoma topovski ogenj močnejši. Sicer se nič ne poroča. Načelnik generajnega štaba. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 17. junija. Uradno: Na ogrski vzhodni meji mestoma praske med patruljami. Pri Brzezcnih smo odbili ruske poizvedovalne oddelke. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16, junija. Veliki glavni dan: Položaj se ni izpremenil. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. junija. Veliki glavni stan: Močnejše so se pričeli bojevati zahodno Lučka, jugovzhodno Zloczovva in na predpolju Karpatov. Pri Brzezanih smo odbili ruski poizvedovalni sun^k. Prvi generalni kvartirni mojster Ludendorff. _____ _ Zm^ave v Rusiji. Nova republika v Rusiji. Petrograd, 15/ junija. (Kor. ur.) Agentura: Mesto Kirjariov v guberniji Tambov se je prolasilo z^pamostojno republiko. V boju med mešfc^ii, in zastopniki začasne vlade je bilo 'y$ij,ih 8, ranjenih pa veliko oseb. itb Neodvisnost Irkutska. Karlsruhe, 16,v junija. »Daily Chronicle« javlja iz Petrograda: Vojaški okraj Irkutsk je proglasil svojo neodvisnost. Anarhija v odeškem okraju. Budimpešta, 16. junija. »Pester Lloyd« poroča iz Stockholma: Angleški konzul v Odesi je pozval svoje vojake, naj radi anarhije, ki grozi, zapuste gubernijo. Znamenje za meščansko vojsko? Lugano, 17. junija. Petrograjski dopisnik »Corriere della Sera« poroča: V soglasju z delavskim in vojaškim svetom je provizorična vlada sklenila, da bo sedaj nastopila proti Kronstadtu s silo. Francoski veleposlanik odpotoval iz Petrograda. Stockholm, 16. junija. (Kor. ur.) »Afton-bladet« javlja: Francoski veleposlanik v Petrogradu je odpotoval baje čez Tdttiep in Haparando. |nf ' Zelo resen položaj v Rusiji, in » Stockholm, 16. junija. (K. u.) Ruskt komunikacijski minister Nekrasov je iajavij: Ruska revolucija se nahaja v zelo n*vae-nem položaju. Rusija je na točki preolicala. V bodočih dveh tednih se mora njena useda odločiti. il I Samouprava Ukrajine. j r Stockholm, 16. junija. Listi javlj^ iz Petrograda: Začasna vlada se je pečq^ na posebnem posvetu z vprašanjem ukrajinske samouprave. Sklenil je, da predlog odjt^inja in da prepušča odločbo bodoči ustavodajni zbornici. IVf j t j Delo tajnih zarot v Rusiji. ~ 1 V celi Rusiji se množe napadi na i|ele^-nice, mostove in na spomenike. Veliko tajnih družb dela silo v velikih mestih Rusije. V Petrogradu so našli obešenih 28 meščanov. Morilci so pustili napise: »To so izdajalci!« »Ziiriciier Post« je glede na te pojave pisala: Če umevajo mogotci na zahodu ta znamenja časa, morajo izpoznati, da ne preostane Rusiji drugega, kakor da sklene poseben mir. Pri posebnem miru bi bil za Rusijo najpametnejši državni bankrot. Delavski in vojaški svet. »Avanti« poroča: Ruski delavski in vojaški svet šteje 2000 članov. Volili so jih delavci in vojaki petrograjske posadke. Začetkom revolucije je zboroval svet trajno. Zdaj se zbira le od časa do časa, ker vodi posle izvršilni odbor, ki šteje 90 članov, a ta je izvolil pododbor 27 članov, ki zboruje trikrat na teden. Poleg tega pod-pododbora posluje še enajst komisij. Proces proti možem stare vlade. Bazel, 17. junija. »Agence Havas« poroča: Izredna justična komisija je svojo predpreiskavo o politiki ministrov in visokih uradnikov stare vlade končala. Sklenila je večino ministrov, posebno Stiirmerja, Bjelajeva, Protopopova in Šuglovitova sodno zasledovati. Proti monarhistom v Rusiji. Curih, 15. junija. Na Krimu so odstavili vse poveljnike palač, v katerih bivajo člani Romanovov, katerim so tudi prepovedali vsako občevanje z vojaki vračajočim se z bojne črte. Nevarnost pro!;revolucije v Rusiji še obstoja. Že;: H ruski polk. Berlin, 17. Ruska vlada je po- oblastila gospo .arjovo, da naj usta- novi ženski poii naboru žensk je But-zokarjeva izjavi: Jaz bom polku poveljevala. V*;;!••>. .ja beseda je postava. — Kdor bo ral. tega bom ustrelila.« Ameriko. V Ameriki se priglasilo 10 milijonov re-krutov. Geni, 16. junija. Agence Havas javlja iz Washingtona 7. t. m.: Do 5. junija se je priglasilo nad 10 milijonov Američanov v vojaško službo. Mladina je brez obotavljanja sledila Wilsonovemu pozivu. Vpisujejo se mirno. Prva ameriška armada se bo pripeljala v Evropo 1. septembra. Ameriško zračno ministrstvo. Bern, 16. junija. (K. u.) »New York Herald« javlja iz Newyorka: Ustanovilo se bo novo ministrstvo, ki bo moralo skrbeti za zrakoplovstvo. Razpolagalo bo s kreditom tisoč milijonov dolarjev. Nobenega nesporazuma med Ameriko in Japonsko. Rotterdam, 15. junija. (K. u.) »Exhange Telegraphen Company« poroča 14. t. m. iz Washingtona: Državni oddelek je naznanil vladi v Tokiju, da ni med obema deželama nobenega nesporazuma. Podpisovanje ameriškega vojnega posojila. Newyork, 15. junija. (K. u.) Reuter javlja: Posojila je podpisanega najmanj 500 milijonov funtov šterlingov. Slockholmsko konferenca. Stališče nemške socialne demokracije. Berlin, 16. junija. (Kor. ur.) »Vorvvarts« objavlja odgovor zastopnikov nemške socialne demokracije na vprašanja, ki jih je stavil stockholmski odbor. Potem stremi nemška socialna demokracija po miru brez aneksij in odškodnine, po miru, ki jamči za svobodni politični, gospodarski in kultu-relni razvoj lastnega naroda, ne da bi se oškodovale življenjske koristi drugih narodov. Če bi se meje izpremenile, se mora dati ljudstvu prosto, da se preseli v staro državo, ako to želi. Vrniti se morajo tudi vse kolonije. Odposlanstvo odklanja misel enostranske zaveze, da se popravi škoda v prizadetih krajih. Državam, ki iz lastne moči ne morejo popraviti škode, se mora dati mednarodna pomoč. Odposlanstvo je dalje za obnovitev svobodne Belgije. Glede Srbije in drugih balkanskih držav se pridružuje izjavi avstrijskih sodrugov. Vsem narodom se mora dati svobodo, najmanj pa narodno avtonomijo. Nemška socialna demokracija zahteva za Alzacijo-Loreno popolno enakopravnost kot samostojna zvezna država v okviru nemške države. Odposlanstvo zahteva dalje jamstvo, da se vojska ne bo nadaljevala kot gospodarska vojska. Odposlanstvo je končno proti temu, da bi se razpravljalo o vprašanju krivde. španski socialisti pridejo v Stockholm. Madrid, 16. junija. (Kor. ur.) Po poročilu »Imparciala« se udeleže španski socialisti stockholmske konference. Rusi pridejo v Stockholm. Stockholm. 16. junija. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Sklicanje od delavskega sveta predlagane konference v Stockholmu je zadelo na resne težkoče. Sedaj sta dobila Branting in Huysmans iz Petrograda naslednjo brzojavko: Naše odposlanstvo pride kmalu v Stockholm. Podpisan: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta. Zastopniki delavskega in vojaškega sveta na stockholmskem posvetu. Curih, 17. junija. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Začasna vlada je izdala šestnajstim delegatom delavskega in vojaškega sveta popotne liste za mirovni posvet. »Denj» poziva petrograjski delavski in vojaški svet, naj priredi izgrede za mir v nedeljo 24. junija. Delavsko-vojaški svet in stališče entente napram nameravani socijalistični konferenci. Petrograd, 15. junija. (K. u.) Glasom poročila petrograjske brzojavne agenture je poslujoči odbor delavskega in vojaškega sveta v odgovor na pismo Thomasa, Hen-dersona in Vandervelda objavil glede programa od delavskega in vojaškega sveta nameravane mednarodne socijalistične l konference izjavo, v kateri pojasnjuje, da je ruska revolucija dokazala nujno potrebo miru in združenja delavstva vseh dežel, in siecr na podlagi miru brez aneksij in odškodnin, v nasprotju s prizadevanji imperijalističnih in vojaških interesov. Člani konference bi se po priznanju pravice samoodločevanja vseh narodov brez truda lahko zedinili glede bodočnosti Alzacije iin Lotaringije in drugih ozemelj in se sporazumeli glede višine odškodnin za opustošeno Belgijo, Poljsko, Galicijo, Srbijo itd., ki r- nimajo nič skupnega z onimi odškorii -i, kakor sc jih nalaga premaganim d> Kar se tiče pogojev za udeležbo v erenci, ne zahteva delavsko-vojaški s. od nikogar pravice d odosedanje politike, smatra pa tudi za nepotrebno obveznost , da bi se privolilo v kakrršnekoli nameravane skle- i pe že vnaprej. Konferenca socialistov more imeti uspeh le tedaj, ako se ne smatrajo udeležniki kot zastopniki vojujočih se strank, ampak kot zastopniki enotnega delavskega gibanja za skupni cilj splošnega miru. Poročilo o mm Govorice o nesporazumu Rusije s sporaz-s umom. Stockholm, 16. junija. (K. u.) Govorice, da sta odpotovala francoski in angleški poslanik iz Petrograda, so najbrže nastale, ker sta odpotovala ministra Thomas in Henderson. Stockholms Tidingen je beležil, celo govorico o prelomu Rusije z zavezniki. Minister Thomas dementira vse te govorice in pravi, da je lahko zapustil Petrograd, ker je prišel tja novi francoski zastopnik. Rusko časopisje o odgovoru Francozov in Angležev. Lugano. -»Corriere della sera« javlja, da graja tako meščansko, kakor tucli socialistično časopisje odgovor Francije in Anglije glede na mir. Pišejo, da sta noti dovršeni in tako raztegljivi, da se lahko prila-gode vsem okolnostim. Socialistični listi pravijo, da nota pravzaprav pomenja, da Francija in Anglija ne pristopita ruskemu vojnemu smotru. Mirovna izjava francoskih socialistov. Pariz, 16. junija. (K. u). »Agence Havas«: Predno so glasovali v francoski zbornici o začasnem proračunu, je prečital Re-naudel v imenu socialstične stranke izjavo, ki ponavlja prejšnje izjave in izvaja, da bo socialistična stranka glasovala za kredite narodne obrambe. Pridružuje se naporom vseh zaveznikov. Od osrednjih velesil zahteva, naj se obnovi pravo Alzacije Lorene, ki se je kršilo leta 1871, odškodujejo naj se zasedena ozemlja in zatirane narode in zahtevajo končno mir, ki temelji na mednarodni pravičnosti in na pravu narodov, da naj sami o svoji usodi odločajo. Revandel je zagotovil, da Francija noče zavirati nobenemu narodu svobodnega razvoja in da ne išče nobenih osvojitev. Obžaloval je, ker vlada ni zaupala domoljubju socialističnih zastopnikov v Stockholmu. Bojazen pred ruskimi revolucionarji v Franciji. Bern, 14. junija. Iz Pariza: Francoski časopisi svare proti ruskim emigrantom, ki širijo povsod nevarni duh ruske revolucije, kar je seveda nevarno, V francoski zbornici zahtevali mir. Geni, 16. junija. V zadnji seji zbornice so socialisti ostro grajali način vojskovanja. Zahtevali so smotrenost in klicali: Zahtevamo mir, in sicer za vsako ceno. Francozi bodo počakali Američane. Dunaj, 16. junija. V francoski zbornici je moral vojni minister Painleve na pritisk socialistov in radikalnih socialistov izjaviti, da ne bodo podvzeli nobene morilne ofenzive več, marveč da se bodo omejevali le na obrambo, dokler ne bo težko zaželjene ameriške pomoči. Izpremembe v ruskem vrhovnem po-veijsivu. Petrograd, 15. junija. (Kor. ur.) Agentura: Listi poročajo, da je odstopil vrhovni poveljnik severne bojne črte, general Dra-gomirov; njegovo mesto je zavzel general Klemboski. Odstopil je dalje poveljnik kavkaške armade Judenič; na njegovo mesto je bil imenovan Pojevalski. Tudi poveljnik baltiškega brodovja, admiral Ma-ksimov je odstopil. Nadomestil ga bo kon-teradmiral Verderevski. Vprašane iirvoiske krize. Budimpešta, 16. junija. Z ozirom na dogovore barona Pavla Raucha s provizc-ričnim hrvatskim ministrom grof, Aladar-jem Zichy, ki hoče da prevzame vlado na Hrvatskem, piše »Pesti Hirlap«, kako je potrebno spremeniti na Hrvatskem ves ustroj in vpeljati vladanje v čisto hrvatskem duhu. »Neues Pester Journal« izve,- da je namen dosedanjih konferenc s hrvatskimi politiki kot z Gejzom pl, Josipovičem, dr, Teodorom Pejačevič in Pavlom baronom Rauch, da se združijo vsi patriotični elementi. — Isti list izve, da je prišel Pavel baron Rauch v klub ustavne stranke, kjer je konferiral z več politiki. ' Razno poročilo. Obsodba proti dr. Adlerjn, Stockholm, 17. junija. Smrtne ob;ad-be proti dr. Frideriku Adlerju, kakor sedaj soditi, ne bodo izvršili. Opozarja se na to, da je sodni dvor takoj po obsodbi napravil vlogo na najvišje sodišče, da se smrtna obsodba izpremeni v večletno ječo. Kraljevina Poljska. Lvov, 16. junija. Iz Varšave se poroča, da bo postal ministrski predsednik kraljevine Poljske knez Ljubomirski. Če bo odklonil, bo pa postal ministrski predsednik bivši avstrijski veleposlanik v Washingtonu grof Adam Tarnowski, ki biva v Varšavi in se udeležuje političnega življenja. Pritisk sporazuma na Špansko. Haag, 17. junija. »Daily Telegraph« poroča iz Madrida: Trdi se, da se bo španska politika temeljito izpremenila. Na dvoru postajajo vedno močnejše tiste struje, ki delajo na to, naj se Španska udeleži vojske na strani sporazuma. Finci proti strogemu nadzorstvu ob meji. Stockholm, 16. junija. (K. u.) »Sozial-demokraten« poroča iz Haparande: Na mejni postaji Tornea so angleški in francoski častniki natančno preiskali švedske delegate, ki so potovali na finski strankarski kongres. Finsko socialno demokratično časopisje zahteva, naj se razmere v Torneji temeljito izpremene. 'imrnm ME 8fi 18! i i! H iiiiMiiiimiMniiiMimmimmtiimiHiiMiiiiiiiiii Ob 12. url opoldne ]e zaključenopodpisovanjel Ta dan hočemo ln moramo tudi gospodarsko slaviti zmago. Dnevne novice. + Za veliko vojno posojilo. Podaljšani podpisovalni rok za 6, avstrijsko vojno posojilo se zaključi 22. junija t. 1. ob 12. uri opoldne. V teh kratkih dneh, ki so še na razpolago, more vsakdo, ki doslej še ni sledil klicu domovine, podpisati šesto vojno posojilo in gotovo bo tudi velik del obotav-ljalcev porabil to priliko in zadostil svoji dolžnosti. Že opetovano smo opozorili na to, da podpisovanje vojnega posojila prav znatno pospešuje delavnost naših bojnih armad. Treba je tudi zopet naglašati dejstvo, da je posest vojnih zadolžnic dragocena, varna zastava za dolgo časa. V svojem govoru dne 14. junija t. 1. o priliki predložitve državnega proračuna je finančni minister posebno povdaril, da se bo avstrijsko finančno gospodarstvo sedaj in v bodočnosti tako uredilo, da bodo imela vojna posojila pred vsemi drugimi državnimi papirji vso mogočo varnost. Čim večji bo uspeh sedanjega vojnega posojila, tem tehtnejše bo stališče Avstrije v svetu; migljaj za naše sovražnike, da si niso svesti samo naše armade, da hočemo prebiti do konca, marveč da se tega zaveda tudi prebivalstvo v ozadju. Naše geslo je in ostane: Mogočno 6. vojno posojilo! — Iz politične službe. Okrajni glavar Kari Ekel je prestavljen iz Logatca v Litijo, okrajni nadkomisar Hugo Hofbauer pl. Hohenwall je prideljen deželni vladi v Ljubljani. — Prestavljeni so: okr, komisar Vinko Borštnar iz Postojne v Logatec, okr. komisar Ludovik Pinkawa iz Logatca v Ljubljano (okolica), deželnovladni koncipist dr. Emil Schott in deželnovladni kon-ceptni praktikant Stanko Novak iz Ljubljane v Postojno, deželnovladni koncipist dr. Adolf Golia iz Ljubljane v Logatec, deželnovladni koncipist Friderik Deu iz Kočevja k deželni vladi v Ljubljani, — Živinozdravniška vest. Drž. višji živinozdravnik v Kranju Anton Korošec je dobil radi bolezni dopust. Nadomesto-val ga bo državni živinozdravnik Ivan Vizjak. — Odlikovanje generala Bruderman- na. Cesar je podelil generalu konjenice Rudolfu vitezu Brudermannu v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom kot armadni poveljnik veliki križ Leopoldo-vega reda z vojno dekoracijo in meči. General Brudermann je v prvi bitki pri Lvo-vu poveljeval 3. armadi, ki se je takrat junaško in vztrajno upiral velikanski ruski premoči. Sestanek zaupnikov hrvatskih strank pri ogrskem ministrskem predsedniku se vrši v Budimpešti dne 19. t. m. ob treh. Udeleže se ga zaupniki vseh strank razen Starčevičeve stranke prava, ki je povabilo odklonila. Zagrebška univerza armadnemu poveljniku Boroeviču. Rektor zagrebškega vseučilišča dr. Miler je poslal pl. Boroeviču povodom zadnjega odlikovanja naslednjo čestitko: »K Vašemu odlikovanju s ko-manderskim križem vojaškega reda Marije Terezije Vam hrvatska univerza prisrčno čestita, posebno razveseljena, da je slavnega vojskovodjo zopet obsipala milost Njegovega Veličanstva za velike zasluge na bojišču, hrv. univerza je v lepem spominu na svojega s slavo ovenčanega častne- ga doktorja ponosna.« Odgovor se je glasil: »Prvemu kulturnemu ognjišču domovine se za častečo čestitko prisrčno zahvaljuje Boroevič.« — Smrt zn domovino. Padel je na jugozahodnem bojišču dne 8. junija 1917 računski podčastnik Josip Magdič, doma iz ljutomerskega okraja. Bil je blaga duša, priljubljen pri tovariših in vrl narodnjak. Naj mu bo italijanska zemlja lahka! — Padel je na tirolskem bojišču ces. strelec Janez Plut, doma iz Črešnjevice v Beli-krajini, zadet od laške granate. Bil je vrl, dober mladenič, katerega smo vsi tovariši in predstojniki imeli radi. Bil je dvakrat odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Odlikovana slovenska usmiljena sestra. C. kr. namestnik grof Clary je podelil usmiljeni sestri-prednici A. Zagorič-nik v splošni bolnišnici v Knittelfeldu častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje. — Imenovanje. Kancelist mariborske deželne bolnišnice, g. A. Haler, je imenovan za oskrbnika deželne bolnišnice v Brežicah. — Iz poštne službe. Poštni nadofici-jal Karel Vabič v Gradcu je na lastno prošnjo premeščen v Ptuj. Umrl je 731etni reški duhovnik Fe-lice Pozzi, veliki prijatelj in dobrotnik dijakov in mladine sploh. Ustanovil je bil na Reki prvo dijaško Marijino družbo in dal tudi pobudo za ustanovitev sirotišnice pre-svetega Srca, v kateri je sedaj 65 sirot. Zagrebški stavci zahtevajo zvišanje draginjskih aoklad. Na zagrebškem vseučilišču je izvoljen za vseučiliščnega rektorja za sledeče šolsko leto vseuč. prof. dr. Julij Golik. — Ustavljen list. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je ustavilo izhajanje lista čeških Sokolic »Sokolice«. — Mestna plinarna in elektrarna v Mariboru zaradi nedostajanja premoga ustavita obrat dne 19. junija. — Sanatorij na Golniku. Na Golniku pri Tržiču se bo otvoril sanatorij s 150 posteljami za bolne na pljučih. Zgradila bo sanatorij deželna komisija za vračajoče se bojevnike s subvencijo ministrstva za vsako posteljo ter se bo število postelj najbrž zvišalo celo na 166, Po dokončani zgradbi pa nanj bi društvo prevzelo gospodarsko oskrbo sanatorija. V to svrho bo društvo kupilo posestva, oziroma že na kupljenem posestvu omenjene komisije postavilo vzorne hleve in sploh gospodarska poslopja, da bo moglo samostojno skrbeti za vse svoje potrebe. Izključeno tudi ni, da bo pozneje dežela ali celo ministrstvo prevzelo garancijo za obresti, pričakovati pa je, da bo sanatorij lahko sam kril tudi te stroške. lOletnl deček bil že enoletni prostovoljec. Iz Lipnice poročajo: V tukajšnje slovensko sirotišče je prišel pred par dnevi deček, ki je že eno leto vojaščine odslužil. Doma je iz Vižovelj prf Nabrežini. Ko je bila ta vas evakuirana, je zgubil svoje roditelje, ki so šil menda na Češko. Dečka so vzeli ma-žarski vojaki, ki so ga porabili za pašo. Bil je vedno tik za fronto in pas^l konje in osle. Ti se mu sicer niso hvaležne izkazali, en konj ga je vgriznil v glavo in en osel v brado. Vendar se je fantek pri vojakih prav dobro počutil, delil ž njimi vojaške napore, skrbi in nevarnosti. Ko so bili vojaki prestavljeni na drug kraj, je hotel ž njimi, ali na Pragarskem ga je stražnik odvzel vojakom in ga spravil semkaj v taborišče. Deček se je naučil mažarščine in morda še kake druge vojaške modrosti, ali versko je popolnoma zanemarjen. Zdaj je v zavodu, pa se ne more prav privaditi, vedno še misli, kako bi dobil kak »Passierschein«, da bi mogel priti do svojih prejšnjih tovarišev. — Neresnično poročilo. Vojak Juri) Zavrl, doma na Tujem grmu, obč Trebelje-vo pri Litiji, o katerem je poročal »Domoljub« z dne 31. maja, da je v Moravski Ostrovi skočil na glavo v raztopljeno železno rudo, kjer je v trenutku popolnoma zgorel, tako da ni bilo za njim skoraj sledu več, — je že oživel. Pisal je namreč sedaj domov, da se nahaja v Vitkovici na Mo-ravskem. Seveda poročilu »Domoljuba« domači niso verjeli in takoj uganili, da je isto pisal »Domoljubu« mož sam, le da hi domače žalostih Možu se mora pač dobro goditi in tudi mnogo časa mora imeti, da si izmišljuje take reči. Pač zasluži tak človek, da bi se ga pošteno kaznovalo. — Poročil se je g. dr. Ivan Vidmar, c. in kr. nadporočnik, z gdčno. Mimi Focko-vo iz Kranja. — Umrli vojaki. Umrl je v Trstu pešec nekega pešpolka Alojzij Rupar. — V Judenburgu sta umrla črnovojnika Janez Osterman, star 48 let, in Jžinez Krische, star 26 let. Koze na Reki so tudi to pot hitro zatrli, Te dni je zapustila bolnišnico na kozah obolela Dechinger popolnoma ozdravljena; v bolnišnici sta ostala le še dva moška bolnika. 18. junij 19. Junij 20. Junij • i ■ii——p 21. Junij 22. junij t Neki lOletni deček je splezal na visoko drevo, a preden je prišel do prvih vej, je omagal in padel na tla, kjer je nezavesten obležal. Prepevali so ga v bolnišnico, kjer je takoj nato izdihnil. Razprava proti »Živnostenski banki« odgodena. Razprava proti namestniku glavnega ravnatelja »Živnostenske banke«, dr. Jaroslavu Preisu, so odgodili do oktobra. Ljubljanske novice. lj Godbe pri naših domačih polkih. Kakor čujemo, imata naša domača pešpolka št. 17 in 2. gorski strelski polk sedaj jako dobri godbi. Ali bi ne bilo mogoče izposlovali, da pridete godbi za nekaj časa v Ljubljano ter nam priredite nekaj javnih koncertov? lj Potrata vode iz mestnega vodovoda je v zadnjih dneh dosegla višek, od kar obstoja mestni vodovod. Vodovodni stroji dvigajo na dan že preko 110.000 hI vode in ivendar raste poraba še vedno od tedna do tedna. Pumpe delujejo noč in dan z malimi presledki, ki so potrebni za manjše poprave itd. Prebivalstvo pa navzlic vsakoletnim opominom poliva vodo, pušča pipe odprte, ne popravlja pravočasno pokvarjenih vodovodov in trati vodo na vse mogoče načine, kakor bi tekla brezplačno iz Golovca ,v mestne cevi. Tako ne more iti dalje, če se hoče ljubljanskemu mestu še naprej ohraniti največjo dobroto, ki mu je ostala sedaj neomejena v obliki izborne pitne vode. Velikanske težkoče pri dobavi premoga, mazil za stroje in vseh drugih obratnih potrebščin, poleg tega pa pomanjkanje strokovnih delavskih moči, ovirajo delovršbo pri mestnem vodovodu do skrajnosti. Mestni magistrat apelira na civilno prebivalstvo, kakor tudi na vojaške oblasti, da varčijo z vodo in naznanijo vsako brezvestno zlorabo mestnemu vodovodnemu ravnateljstvu. Za vse potrebe je dosedaj še vode dovelj, toda še tako izdatni vir mora usahniti, če postane potratnost neomejena. Mestni magistrat bo vsako večjo porabo vode, ki presega po vodarini določeno množino, stavil pod posebno kazen, zato se po vseh pro-elopjih, naj imajo vodomere ali ne, prepoveduje uporaba vode za izplakovanje piso-irjev in za ventilacije. Vodovodi do tacih naprav se morajo strokovnjaško zamašiti (odklopiti). V pralnicah in kopeljih se naroča največja štedljivost z vodo. — Strogo je prepovedano škropljenje vrtov z briz-galnimi cevmi, ker se pri takem škropljenju porabi desetkratno množino potrebne vode. Vsi drugi vodovodni izlivki morajo biti, če se ne uporabljajo, popolnoma zaprti ter imajo hišni gospodarji skrbeti, da se dobro zapirajo. Zlasti velja to tudi za stranišča, ki so prirejena za izplakovanje z vodo. JKer zahtevajo resni časi najstrožjih odredb, posluževal se bo tudi mestni magistrat najskrajnejših sredstev in bo v dobrobit sploš nosti brezobzirno zaprl dotok vode vsakemu, kdor bi ne upošteval teh naročil. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Kohrer, mestna uboga, 77 let. — Marjeta Klemene, kuharica, 60 let. — Neža Krivec, užitkari-ca, 68 let. — Karel Rožnik, bivši delavec električne cestne železnice, 56 let. — An ton Čotar, posestnik, begunec, 64 let. — Josipina Schekovar, zasebnica, 77 let. — Fran Modic, posestnikov sin, hiralec, 43 let — Ljudmila Pogačar, hči železniškega pre-mikača, 3 leta. — Anton Kofol, sin železniškega delavca, 8 dni. — Marija Maček užitkarica, 79 let. — Slavica Pospišil, hči kleparskega mojstra, 2 leti. — Marija Glo-bočnik, delavka na polju, 76 let. lj V Ljubljani umrli trgovec M. Supan je zapustil med drugimi za mestne reveže v Ljubljani 2000 K, za reveže v Begunjah na Gorenjskem 1000 K, ognjegascem v Begunjah 1000 K, za bolne ali v vojni ponesrečene ognjegasce 1000 K, raznim Vincen-djevim družbam 1800 K, Elizabetni otroški bolnici v Ljubljani 2000 K, Ljudski kuhinji 200 K, občini Begunje na Gorenjskem za občinsko ubožnico 20.000 K, dalje je ustanovil ustanovo za uboge hiralce in in-i .valide občine Begunje. lj Zahvala. Zakladu za v vojni oslepele vojake so darovali v roke gospe soproge generalštabnega zdravnika dr. Geduldiger-ja: Sestra Paul-Ordody v honvedski bolnišnici št. 1 v Ljubljani znesek 160 K; gospa Eliza Konig vsakmesečno darilo 50 K; sestra Katarina v epidemijski bolnišnici znesek 25 K. — Povodom smrti pomorskega praporščaka Pavla Geduldigerja so častniki c. in kr. garnizijske bolnišnice št. 8 v Ljubljani zgoraj imenovani dami za zaklad za v vojni oslepele vojake darovali znesek 70 K. — Veledušnim darovalcem bodi v imenu zaklada za v vojni oslepele vojake tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. — Generalštabni zdravnik dr. E. G e d u 1 d i- lj Aprovizacija južne železnice. Pišejo nam: Mi južni železničarji ne vemo, da li je deželni vladi znano, kako židovsko se z nami postopa na južni železnici v aproviza-cijskih stvareh. Dejstvo je, da dobimo manj, slabše in dražje blago nego pri ljubljanski mestni aprovizaciji. Tako n. pr. kruh; dobimo ga manj in mnogo slabšega nega v mest- ni aprovizaciji. Špeh, ki pa ne zasluži tega imena, ker je sama koža, imamo čast plačevati po 14 K kg, dočim prodaja mestna aprovizacija lep špeh po 9 K. Moko nam lonorirajo vštevši z delnim nadomestilom Ogrsko. 1042 oral, najboljša zemlja v ravnini, velika in praktična poslopja, gostilna, 10 minut od kolodvora, 40 minut od mesta, priljubljen kraj za izletnike, se radi rodbinskih razmer ceno proda. Cenjena vprašanja kupcev pod »Posestvo 1454« na upravo tega lista. Absolvent graške trgovske akademije, iz dobre trgovske hiše, vojaščine prost, išče primerne v banki ali drugem trgovskem podjetju. — Ponudbe se prosijo na upravništvo tega lista pod »Trgovski akademik 20—1472«. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je našu ljubljena mati, oziroma stura mati, sostra in teta, gospa UNSTELJ po dolgi in mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti v 74. letu starosti v nedeljo 17. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokoj niče so vrši v torek 19. t. m. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Radovljico. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana - Radovljica, dne 18. junija 1917. Brez posebnega obvestila. Globoko žalujoči ostali. Med boleznijo, zlasti pa povodom smrti nepozabne nam mamice, oziroma soproge, tašče, sestre in tete, gospe nam je došlo toliko dokazov odkritosrčnega sočustvovanja, da se v svoji neutešljivi bolesti ne moremo vsakemu posebej primerno zahvaliti. Vsled tega si dovoljujemo tem potom izporočiti svojo najtoplejšo zahvalo za vso blagi rajnici in nam v tako obilni meri izkazano ljubav, osobito pa še za umrli poklonjeno krasno cvetje in za s tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izkazano ji zadnjo čast. Iskrena zahvala tudi moškemu zboru „Glasbene Matice" ter drugim gg. pevcem za ginljive žalostinke. V LJUBLJANI, dne 18. junija 1917. GSoboko šaSujoii ostali. v LJubljani ali okoHci ss želi prevzeti v najem aii ua racua. — Ponudbe na M. Diehsner v Ljubljani, Slomškova ulica S. irafei mm aj še vojaščine prost, šie s'u§be v kaki trgovini s špecerijskim ali mešanim blagom, nairajo kje na deželi. Cenjene ponudbe na upravo ^Slovenca" jiod št. 1E00. Sar amr 15 letni deček poštenih starišev bi se rad izučil v g P 1 I h I l! 1 i B i ar* Sls samske hissShs friSifes ss zadnf&ni treaofhn 2 zavarovalnica v Ljubljani vabi vse zdravo p. n. občinstvo (gospode in gospe) k iljlilill Vse druge podrobnosti pove Katarina Zalo, Vrhnika 343. 1447 brez zdravniške preiskave pri Nižjeavstrijski življenjski zavarovalnici | Za K 1000-— nominale se plača takoj K 201'— in 47 četrtletnih obrokov S po K 11'—, tedaj K 718'— za K 1000'—. Ako zavarovanec prej umrje, se !j takoj po smrti izroči obligacija za K 1000 — nomjnaie izročitelju police. Največja zavarovalna vsota za osebo: K 4000'—) starost 55 let. | Vzajemna zavarovalnica. jg^S^JHRflBBRS PMlifi I i lil II U ih ta lil P i isl H z enonadstropno hišo, velikim hlevom in gospodarskim poslopjem v Daljni vasi, ležeče ob veliki državni četrt ure od Kočevja sa pr@da0 zemljišče obsega 18 ha 39 a Ponudbe sprejema: Jta&on Ssles, župan v št. Vidu nad Ljubljano. irf.i 'Mimra '■•^^zrnmmk p j p I &m ras •U i g® S -C S." Vi c. kr. profesor navt. šole, c. in kr. linijski ladijski poročnik, ime-itelj voj. zasl. križa z vojno dekoracijo in meči I. IJ. in III. signum laudia z meči in Karlovega križa z meči je v zračnem boju pri Brindisi padel junaške smrti. Kumbor-Ljubljana, junija 1917. Žalujoči rodbini Poljanec - Pavločič. Brez posebnega naznanila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, nenadomestljiva mati, stara mati, sestra in teta, gospa v nedeljo dne 17. t. m. ob 1. uri zjutraj, previdena s tolažili svete vere v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v torek ob 10. uri dopoludne. BoStanj, dne 17. junija 1917. Ealufoe? ostali.