Leto LXXTIL, št. 101 Norvežani bodo nadaljevali volno v prepričan]«, da pripravljajo zavezniki novo akcijo — Norveška vlada se ne pogaja z Nemci — Zavezniške čete so se izkrcale na drugih mestih Norveške Stockholm. 4. maja. s. (Reu+er) Tukajšnje norveško poslaništvo kategorično zanika vesti, da bi bila norveška vlada stopala z nemško vlado v pregovore za sklenitev premirja. Uradni norveški kro^i izjavljajo, da so odločeni boriti sc proti nemški vojski do konca. Tudi iz Berlina demantira jo vesti, da bi se bila začela med nemško in norveško vlado pogaja ni a za premirje. V norveških uradnih krogih tudi zanikajo, da bi bila norveška vlada odredila demobilizacijo norveške vojske. Prav tako so netočne vesti, da so kralj Haak©n in vlada na Švedskem. V resnici so kral.i in norveška vlada se vedno na Norveškem. Stockholm. 4. maia. i. (Havas) Kakor poroča norveška brzoiavna agencija, oou-darjaio v norveških odločilnih krosih oni del Chamberlainovih iziav. kier ie rekel, da še ni nastopil trenutek za bilanco vojaške akcije na Norveškem. Na Norveškem prevladuje prepričanje, da se zavezniki pripravljajo na novo akcijo. To prepričanje je temelj, na katerem sloni volja Norvežanov, da se hočejo še nadalje boriti za svobodo svojega naroda. London. 4. maja. s. (Reuter) Vojno ministrstvo je izdalo sinoči naslednje uradno srxxročilo: Vrhovno poveljstvo norveške voiske ie v neznanem kraju Norveške. Vsa poeaia-nja. ki jih prično podrejen, norvešk vojaški organi za sklenitev premirja ? sovražnikom, se vrše brez poobLastila norveškega vrhovnega vojaškega povedTstva. Ta izjava vojnega ministrstva se nanaša očividno na poročilo, da ie lokalni poveljnik norveških čet pri Andalsnesu stopi! v pogajam a z Nemci za sklenitev lokalnega premirja. Norveške čete pri Andalsnesu so bile zbrane zato. da so krile umik zavezniške vojske. Stockholm. 4 maia. s. (Reuter) Norveška telegrafska auencija javlja davi. da so se zavezniške čete, ki so se umaknile iz Andalsnesa in Namsosa. varno izkrcale na drugih mestih na Norveškem. London. 4 maja. A A. (Reuter) Angleško vojno miiii.strstvo snoroča. da so brez osnove vesti, da bi zavezniki ne bili obvestili glavnega poveljnika norveških čet. da bodo evakuirali svoje čete iz pokrajine Trondhjem. Glavni poveljnik norveških čet se ie s svojim štabom vkrcal skuono z angleškimi četami na ladie v noči med 1. in 2. majem. vražnega napada, če bi se bile skandinavske države odločile za pakt o medsebojni pomoči, kakor ga ie predlagala Finska. Tako pa niso zavezniki krivi, če ie prišla njihova pomoč prepozno. Po novi razporeditvi angleške vojske Angleži so se umaknili iz srednje Norveške — Angleški tisk o prepoznih odločitvah nevtralcev London. 4. maja. s. (Reuter) Vest, da so zavezniki sedaj izpraznili tudi Namsos. ni izzvala v Londonu nobenega presenečenja. Takega ukrepa je bilo pričakovati že po izjavi ki jo je podal v četrtek ministrski predsednik Chamberlain v parlamentu. Kakor nravi sinoćnje uradno angleško poročilo, je bila izpraznitev Namsosa samo del skupnega načrta po novi razporeditvi angleške vojske. Po uradnih informacijah ie poveljnik angleške vojske, ki je operirala iz Andalsnesa, general Paget obvestil t>red odhodom vrhovno poveljstvo norveške vojske, da lahko skupno z angleško vojsko odidejo iz Norveške vse one norveške čete. ki to žele. Te čete bi bile porabljene na drugih bojiščih. Doslej še ni znano, koliko norveških vojakov se je temu pozivu odzvalo, London, 4. maja. s. (Reuter) Današnji anglešlvi listi poudarjajo, da je bila vest o umiku angleške voiske iz srednje Norveške sprejeta v domin ionih kakor tudi v Zedinjenih državah in mnogih drugih nevtralnih državah korektno in z razumevanjem. »Timesf citirajo pri tem glasilo španske falange Arriba. ki poudarja, da je treba posebno ceniti v današnjih časih dejstvo, da je Chamberlain angleškemu narodu tako odkrito povedal resnico. Obenem pa »Times*, odgovarjajo tudi vsem nevtralnim politikom in poudarjajo, da nevtralci niso zaveznikom dovolili nikdar kakršnihkoli načrtov, da bi se z njimi lahko vnaprej sporazumeli za sodelovanje v obrambo nevtralcev. List pravi, da oni. ki takoj ne zaprosi za pomoč, nima "pravice kritizirati. Kot posebno neumestne označuje list kritike švedskega tiska. Neki švedski list piše, da se morajo odslej vsi nevtralci zanašati samo še nase. K termi naglasa io »Times«, da ravno zato zavezniki nevtral-cem niso mogli pomagati, ker so se skoraj vse nevtralne države odločile, ko je bilo že prepozno. »Dailv Telegraph« opozarja, da Norveška ne bi postala tako lahko predmet so- New York, 4. maja j. (United Press) List »New York Timess k1 se obširno bavi s Chamberlainovim ekspozejem o položaju na Norveškem, pravi med drugim, da položaj tudi v tej obHki, kakor jo je prikazal Chamberlain, dokazuje, da angleška vlada v sedanji postavi ni bila povsem dorasla svojemu nasprotniku na Norveškem in da če tudi Chamberlain še nadalje ostane pred sodnik vlade, bo vendar morala le-ta izpopolniti svojo sestavo z novimi silami, ki bodo v stanju pospešiti potrebne akcije zaveznikov na Norveškem. List nadalje pripominja, da je neuspeh zaveznikov na Norveškem pokazal, da se slične akcije, kakor jo je Anglija začela na Norveškem, nikakor ne dado uspešno izvesti samo z močnejšo mornarico, zlasti še ne v primeru, ko razpolaga nasprotnik z močnim (letalstvom. š vedska sodba Stockholm, 4. maja AA. (DNB) Švedski tisk komentira posodice, ki bodo nastale zaradi angleškega poraza na Norveškem. Listi se ob tej prifliki posebno zanimajo za vprašanje, kako bodo vplivali norveški dogodki na samo angleško javnost. Listi pravijo, da bo moral Chamberlain prenašati ostro kritiko političnih krogov in da bodo opozicijske skupine vladine stranke zahte-j vale odstop vlade. »Aftenbladet« pravi v ! zvezi z umikom Angležev, da je ugotovlje-I no, da so nemške letalske sile napravile } uspešno preizkušnjo v borbi z angleškimi pomorskimi sillami. List pravi, da je postala sedaj norveška obala deska za odskok nemških letalskih sil proti Škotski. Nemčija si je ponovno zagotovila iniciativo. Premoč zavezniške vojne mornarice Pariz, 4. maja. s. (Havas) V zvezi z izjavo ministrskega predsednika Chamberlai-na. da je zaradi izgub nemške vojne mornarice nastala popolna sprememba v razmerju vojnih mornaric na svetu, navaiaio v zavezniških mornariških krogih naslednje podatke: Nemčija razpolaga sedaj z 2 oklopnica-ma, 2 žerpnima oklopaiicama. 2 težkima križarkama in 4 lahkimi križarkami. Poleg tega ima nemško vojno brodovje pri- Angleški pomorski ukrepi v Sredozemlju Anglija je odločena braniti svoje pravice v Sredozemskem morju — Dolge vrste angleških vojnih ladij v A leksandriji tvorijo Sele izvidnice večje mornarice — Pomirjeni e v vzhodnih državah London. 4. maja. AA. Posebni donisnik agencije Reuter ie poslal v London tale radiograrn: Prihod zavezniške pomorske eskadre. ki ie prispela včeraj popoldne v Aleksandri-jo. potrjuje prepričanje, da Anglija ni samo sposobna, temveč tudi odločena braniti svoje pravice v Sredozemskem morju, ako bi bilo to potrebno. Dolua vrsta vojnih ladij stoji sedaj v aleksandrijski iukj. izve se, da so to samo izvidnice še večje mornarice, kar učinkuje pomirjevalno na vzhodne pokrajine ob Sredozemskem morja. Enote angleške mornarice šestojajo is linijskih ladij, križark in nišilcev ter matičnih ladij za letala. Kairo, 4. maja. s. (Reuter) Ko je angleško francosko vojno brodovje vceraij popoldne priplulo pred Aleksandri j o. so izostali običajni pozdravni streli ladijskih baterij. Na zavezniških vojnih ladjah je d oka i sledov poškodb v nedavnih pomorskih bojih. Ameriška intervencija Posvetovanja ameriškega ¥ft_. Grški poslanik v Washingtonu nerja Wellesa, angleški vel* pa je dospel v Sofijo v Rimu obiskal Som-v Ankari Rim, 4. maja s. (Reuter) Ameriški veleposlanik Philipps je odpotoval včeraj v Firence, kjer se je sestal s posebnim odposlancem predsednika Roose\*elta pri Vatikanu Myronom Taylorjem. Temu razgovora pripisujejo velik pomen, ker je imel zadnje dni Taylor konference z vodilnimi osebami v Vatikanu, Philipps pa z vodilnimi italijanskimi državniki. Washington, 4. maja * (Reuter) Grški poslanik je obiskal včeiaj podtajnika za zunanje zadeve Sumnerja Wellesa s katerim, je imel daljši razgovor. Domnevajo, da je veljal razgovor koncentraciji italijanske vojske na Dodekanezu, kakor tudi splošnemu položaju v Sredozemlju Sofija, 4. maja s (Reuter) Angleški veleposlanik v Ankari K nate h bul l Hugfressen je dospel včeraj semkaj na razgovor z an-'* 1 * a RendkeHom. New York, 4. maja. AA. (Reuter) Dopisnik DaUy Nem« v Washingtonu predvideva, da se bo Rooseveit z vsemi močmi trudil, da bi se ne razširila volna na Sredozemsko morje. Dopisnik smatra, da se Rooseveltova akcija ne bo omejila samo na omejitev vojne, temveč da bo Bela hiša skušala pripraviti Italijo. Vatikan in druge nevtralne države do tega. da se ^nirnr ugotovi ali obstojajo izgledi za porajanja za sklenitev splošnega mira. Na kanca svojega poročila pravi dopisnik, da odločilni washingtonski krogi smatrajo, da bi bilo treba mirovno akcijo izvesti prej. preden stopi ves evropski kontinent v vojno. Pomorsko oboroževanje Zedinjenih držav VVashington, 4. maja. s. (Reuter) Predsednik Rooseveit je izjavil včeraj na konferenci tiska, da se bo ameriška vojska naučila na podlagi izkušenj vojne v Ev- ropi mnogo važnih stvari. Ameriška vojska bo naročila sedaj močnejše protiletalske topove in bo za svoja letala preskrbela zaščitne oklepe za bencinske tanke. Rooseveit je dalje omenil, da dosedanji uspehi letal proti vojnim ladjam ne bodo povzročili, da bi Ze din jene države odložile gradbeni program za svojo vojno mornarico. Francoski tisk o Musso-Iinijevih zagotovilih Pariz, 4. maja AA. (Havas) Današnji francoski listi komentirajo v glavnem Roo-seveltove izjave in zadnje dogodke na Sredozemskem morju. *Populaire* naglasa, da piše italijanski tisk zelo ostro proti zaveznikom. List omenja nato RooseveHovo izjavo ter zagotovila, ki jih je dal Mussolini glede ohranitve sedanjega stanja na Sredozemskem morju. List pravi, da je Mussolini dal to izjavo po več diplomatskih razgovorih. »Oe^vre« ugotavlja, da so italijanski finančni m gospodarski krogi v glavnem pristaši dobrih in normalnih odnosajev z Ze-dinjenimri državami. »Justice* smatra, da bo Mussotmi uvidel nevarnost, ki bi lahko nastala v primeru, da se sedanje stanje spm.tiK.nl Bern, 4, maja. i (Havas) Bo vesteh dopisnikov švicarskih listov so odločilni politični krogi v Berlinu skrajno rezervirani v pojasnilih glede angleških pornorsfcm ukrepov v Sredozemskem moriu. Krogi, ki so blizu nemškemu zunanjemu roinistr-stvu. se omejujejo zgolj na to. da tolmačilo te angleške ukrepe kot angleške politične manevre, ki naj izvajajo pritisk na Italijo, oziroma, katerih namen je dognati, kako bo Italija nea britanske pomorske ukrene, ako bi bili resni, dejansko Kakor noreča ^r*^ Zestung«, pa v nekaterih tolmačil jo nove bližno 17 rušilcev in okoli 30 manjših vojnih ladij. Število podrnornde ni točno znano, vendar ie dejstvo, da v zadniem času niso povzročile zavezniškim mornaricam skorai nobenih izgub. Nasprotno imajo zavezniki danes skupno 22 oklopnic. 24 težkih in 54 lahkih kri-žark. Anglija in Franciia imata skupno 254 rušilcev in 137 podmornic. Razen tega razpolagata Anglija in Francija s 7 nosilci letal, medtem ko ima Nernčiia samo enega. Delavska stranka zahteva boljše vodstvo London, 4. maia. s. (Reuter) Na nekem zbor ovan iu v Londonu ie iziavil sinoči vodja delavske stranke Attlee. da namerava delavska stranka zahtevati od vlade polnega pojasnila glede umika angleške vojske iz srednje Norveške. Delavska stranka ima vso pravico, da tako ooiasni-lo zahteva. Angleški narod zahteva pogumnih odločnih in uspešnih voditeljev. Delavska stranka ie pripravljena doprinesti svoj delež, da bo dobil angleški narod boljše vodstvo. Moskva in Berlin za nevtralnost švedske Moskva. 4. maja. s. (Reuter) Sovjetska vlada je sinoči uradno objavila, da so se pretekli teden sestali zastopniki nemške in sovjetske vlade ter sta se obe vladi ob tej priliki sporazumeli, da bosta Nemčiia in Sovjetska Rusija spoštovali nevtralnost Švedske. Stockholm 4. maja s. (Exchange Tele-graph) Tu sta bila aretirana neki nemški državljan in njegova tainica zaradi suma sabotaže. Pri hišni preiskavi ie bilo najdenih 200 kg razstreliv, več sto zažigalnih bomb min. peklenskih stroiev itd. Letalske borbe London, 4. maja. s. (Reuter) Pri izvidni-ških poletih nad Friziškimi otoki se ie v četrtek ponoči zapletlo neko angleško letalo v borbo s tremi nemškimi letali v bližini otoka Bork um. Strelcu angleškega letala se ie posrečilo sestreliti nemško letalo, vendar ie bil strelec v boiu ubit London. 4. maja. s. (Reuter) Nemška letala so bila sinoči skorai tri ure v boiu z angleškimi lovskimi letali v bližini vzhodne angleške obale. Veri etno so hotela nemška letala napadati ribiške ladie ob obalah. Proti nemškim letalom so na več mestih stopili v akcijo tudi nrotiletalski topovi in žarometi na obalah. Letalski alarm ni bil dan nikjer. volje Velike Britanije, da Dri zori šče volne sedaj resnično razširi tudi na jugovzhod Evrope. Berlin, 4. maja, AA. (DNB) Današnji nemški tisk se bavi z angleškimi načrti, ki jih označuje kot željo, da se vojna razširi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da pripravlia Angliia potem, ko je bila premagana na Norveškem, nov podvig. Zaradi tega ie nastalo vznemirjenje v mnogih državah. List ugotavlja, da je Anglija izvršila vrsto ukrepov proti Italiji. Ni še jasno, pravi list, v kakšni smeri se gib-lieio angleške grožnje in katera je ona nevtralna država, ki io bodo te grožnie zadele. Ker smer Anglije ni jasna, je popolnoma razumljivo, da so vznemirjene vse nevtralne države. Anglija dela v trenutkih nevarnosti vedno tako, da žene druge države namesto sebe v nevarnost. »Bertmer Borsen Zeitung« pravi, da se Anglija vedno izogiba neposredne borbe s svojim nasprotnikom. Vprašanje nevtralnosti ali boljše rečeno kršitve nevtralnosti posarneznih držav nima pri angleškem sistemu delovanja nobene vloge. Anglija je vedno rada delala razne eksperimente s posamezrnrrti večjimi in manjšimi narodi, ki morajo po mnenju Angležev služiti samo Angliji. Ker je podvig na Norveškem propadel, oripravlia sedaj Velika Britanija nov vihar. Vatikan ▼ primera, ako vstopi Italija v vojno 4. maja. 1 Londonski dočasnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da zasledujejo v Londonu ki Parizu z veliko pozornostjo stališče Vatikana. Kakor »Daiftv Telegraph* iz cttciomatskih krogov. r V^*flcanu o možnosti, da bi v primer«, oko se Italija zaplete v voono, prassH na PuitmgnlbAo. Ta sklep je bil baje apmočeu tndt že BfuamJLiiBu. Te informacije izvirajo iz krogov, ki so zelo blizu Vatikanu. Nizozemski 4. meda. pravosodni & (Reuter) JCzozernski predložil k verzi doftnĆB ze in sabotaže kazen 30 »Inozemska propaganda skuša zadržati uresničenje našega dela. Mi in naši so-narodnjaki Srbi ne bomo nasedli tem spletHanu" Dr. VI. Maček (Tribune des Nations) 1% notranje politike Sokoli pripravljeni Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, ki deluje te celo leto na reorganizaciji sokolskih vrst, da bi mogel čimbolj služiti interesom naše narodne obrambe, je te dni proglasil za vse jugoslovensko sokolstvo strogo pripravljenost. Izdal je proglas, v katerem pravi, da je stroga pripravljenost nujni odgovor jugoslovenskega sokolstva na vse nevarnosti, ki bi lahko nastale spričo dogodkov zadnjega časa za narod in domovino. V stanju pripravljenosti se morajo sokolske organizacije vzposobiti, da do največje mere podpro obrambne sile domovine, »Sokolski glasnik«, glavno glasilo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, objavlja vsebino savezne okrožnice vsem sokolskim edinicam v državi o organiziranju »dneva pripravljenosti« v nedeljo 12. maja. Tega dne se bodo morali zbrati v svojih sokolskih edinicah vsi pripadniki sokolske organizacije razen dece. Pri tej priliki jim bodo sporočena posebna navodila za njihovo delo v svrho okrepitve moralne in materialne obrambne moči našega naroda in države. Jugoslov. nacionalisti in občinske volitve na Hrvatskem Kakor smo že včeraj poročali, je bilo v Splitu zborovanje delegatov JNS. l"de-ležba je bila nad pričakovanje zelo velika. Po zborovanju je bila seja banovinskega odbora JNS za banovino Hrvatsko, na kateri je bila z ozirom na razpis občinskih volitev na Hrvatskem soglasno sprejeta naslednja revolucija: Z ozirom na dejstvo, da se vršijo te volitve z javnim glasovanjem, da ni vpošte-van princip proporca, da se občinski predsedniki volijo lahko tudi izven izvoljenih odbornikov, da je občinska avtonomija izigrana s tem, da je občinam odvzeta oblast nad občinskimi uradniki, da se predvideva in deloma že izvaja pregrupiranje občin po strankarskih računih, ne da bi bile prizadete občine vprašane, da totalitarni režim izključuje možnost nastopa opoziei-je, da javno glasovanje ob asistenci Hrvatske seljačke zaščite že v naprej onemogoča vsako misel na svobodno opredeljevanje volilcev, je banovinski odbor sklenil, da Jugoslovenska nacionalna stranka pri teh občinskih volitvah ne bo sodelovala. Vendar prepušča JNS svojim prijateljem, da v poedinih slučajih in v poedlnih občinah po lokalnih razmerah in potrebah lahko z ostalimi lokalnimi opozicijskimi skupinami sestavljajo kandidatne liste, ki pa ne smejo v nobenem slučaju imeti strankinega značaja, pri čemer morajo biti izključene skupine, ki imajo drugačno poglede na splošni državni in socialni red. Državno edinstvo in federalizem V velikonočni številki »Srpskega Glasa« (Beograd) piše Slobodan Jovanovič o ustavnem vprašanju ter pravi med drugim: Federalizem je bil med Srbi dolgo časa na slabem glasu, toda sedaj ima tudi med njimi prepričane pristaše. S teoretičnega stališča se more federalizem pomiriti z državnim edlnstvom. Kakšne bodo posledice v praksi, to nI odvisno od federalizma temveč od političnih odnosov v državi. Zagovorniki federalizma pravijo, da izvira srbsko hrvatski spor v glavnem v medsebojnem nezaupanju Hrvatov in Srbov. Federalizem bi imel to dobro stran, da bi odstranil to nezaupanje. Tako zagovorniki federalizma zapuščajo pravno stališče tn prehajajo na psihološko. Vsekakor ustavno vprašanje pri nas ni izključno pravni problem. Glavno je ojačanje jugoslovenske državne misli in politična vzgoja prebivalstva. MANIFESTACIJE JUGOSLO VENSKI VOJSKI Iz dalmatinskih mest poročajo o vsakodnevnih manifestacijah naši vojski. Kjerkoli se pojavijo nase čete, Id odhajajo ali se vračajo z vaj, povsod so predmet spontanih manifestacij zavednega meščanstva in okoličanov. PATRIOTIZEM HRVATSKEGA OBRTNIKA Hrvatski listi poročajo: Mesarski obrtnik Le las v Skradinu je pred svojo mesnico izobesil poziv vsem revnim rezervistom, ki so postih* svoje družine v pomanjkanju, naj se obrnejo nanj m pomoč. Patriotski obrtnik bo pomagal vsem v denarju in v naravi, dokler bo mogel. Lep vzgled, po katerem bi se mogli ravnati mnogi, mnogi, ki imajo več zemeljskih dobrin nego obrt- STARA BORBENA KRI »Narodni list« piše: Nas splitski bi vil antkHktatorski ban dr. I. Tartaglia je te dni v Zagrebu govoril na otvoritvi neke Njegov govor se v »Hrvatskem ni mogel prečKr^ti, ker je bil prostora. Stara ber* -»- *—i se Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, »obot*. 4. maja i«©. Štev. 101 Tretja ofenziva nemške diplomacije Po dosedanji akciji na Norveškem preostajata Nemčiji po francoskem mnenju zaradi gospodarske nujnosti le še dve rešitvi Pariz, 4. maj« 1. (RSV). Po informacijah iz raznih evropskih prestolnic je Nemčija trenutno sredi svoje diplomatske ofenzive, 5 katero si sedaj že v tretje prizadeva uresničiti politični trikot Bcrlin-R:m Moskva. V odločilnih francoskih krogih naglašajo, da je Nemčija pričela to svojo tretjo ofenzivo zaradi naslednjih dveh poglavitnih rezultatov, ki jih je doslej rodila njena akcija na Norveškem. Prvič je Nemčija znatno razširila teren, ki ga mora sedaj vojaško obvladati. Razen tega je spravila Švedsko v svojo gospodarsko odvsnost ter si še bolj zaprla dovoze za nekatere surovine, ki jih nujno potrebuje njena vojna industrija. Dejstvo, da je del Skandinavije sedaj gospodarsko popolnoma zvezan z Nemčijo, predstavlja Nemčiji le še dodatno breme, ki ga težko občuti njeno gospodarstvo. To je prvi konkretni faktor dosedanje nemške akcije na Norveškem. Drugi rezultat je ta, da Nemčija svoj nadaljnji vojaški uspeh na Norveškem Lahko izrablja v propagandne svrhe. Poostritev blokade, ki jo tišči na severu, mora Nemčija skušati izravnati na jugu. Zaradi tega si trenutno na vso moč prizadeva razširiti svoje gospodarske meje na Podunavje in Balkan. Gospodarski strokovnjak Clodius je v tem prizadevanju žc sto- Naša pogajanja z Moskvo London, 4. maja. i. (Exchange Telegraph iE\vening Standarda poroča iz Moskve, da jugoslovensko-sovjetski razgovori hitro in povoljno napredujejo. V Moskvi računajo, da bo sporazum podpisan v približno enem tednu. Najvažnejši predmet razgovorov so dobave ruskega petroleja Jugoslaviji. Moskva 4. maja. (AA.) Tas poroča: Svečanostim prvega maja so poleg sovjetskih zastopnikov prisostvovali tudi predstavniki vseh v Moskvi akreditiranih držav. Navzoča je bila tudi jugoslovenska delegacija z načelnikom dr. Djordjevićem. Tudi Rumunija se pogaja Bukarešta, 4. maja. s. (Reuter) Prihodnji teden se prično med rumunsko in sovjetsko vlado pogajanja za sklenitev sovjetsko rumunske trgovinske pogodbe. Rumunija namerava iz sovjetske Rusije uvažati predvsem bombaž. V pogajanjih bo določen tudi način plačevanja v izmeni blaga, kakor tudi količine blaga, ki jih bosta obe državi kupovali oziroma prodajali. Bukarešta, 4. maja. s. (Havas) V zvezi z obnovitvijo trgovinskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Rumunijo ie dospel v Bukarešto rumunski trgovinski ataše v Moskvi Cristiorianu. Takoi do svoiem prihodu je imel razgovor z ministrom za zunanjo trgovino Cristom. Kakor javljajo, je sovjetska vlada pristala na važne ugodnosti za izvoz blaga iz sovjetske Rusije v Rumunijo. Aretacije v Rumuniji Bukarešta. 4. maia. s. (Reuter) V teku tedna so rumunske oblasti odrekle podali-sanje dovoljenja za bivanje v Rumuniji 240 nemškim drtavijanom. Več izmed teh Nemcev je živelo v Rumuniii več let V neki kleti v brižimi kraljeve palače v Bukarešti ie bila odkrita tajna oddajna radijska »ostaja. Postajo so upravljali Nemci V Transilvaniji so posebni oddelki ru- munskega orožni št va izvršili zadnie dni obsežne preiskave med pripadniki nemške narodne manjšine. ZJasti v mestu Šibi i u je bilo aretiranih mnogo nemških turistov, za katere se je izkazalo, da so aktivni častniki nemške vojske. Vsi so bili izgnani iz Rumuni je. Stanovali so pri pripadnikih nemške manjšine. Skupno je bilo v Transilvaniji zadnje dni izvršenih 600 aretacij. V crnomorski Inki Konstanti je bilo aretiranih več Nemcev, ki so se pregrešili proti varnostnim predpisom v luki. ril potrebne korake v Bukarešti, Budimpešti, Beogradu in Sofiji. Svoj vojaški uspeh na Norveškem Nemčija uspešno izkorišča v pritisku na države evropskega jugovzhoda. V francoskih krogih pa so navzlic temu mnenja, da niti Italija, nit. sovjetska Rusija ne bi bili pripravljeni dopustiti Nemčiji, da uresniči svoje grožnje nasproti državam jugovzhodne Evrope, ako ne bi bili tudi sami deležni sadov take akcije. Zaradi tega sta Nemčiji dar.es na razpolago samo dve rešitvi: da pristane na deli-,tcv jugovzhodne Evrope med vse tri zainteresirane stranke, kar bi bilo seveda istovetno s trojno vojaško intervencijo na jugovzhodu. aH pa. da se zavzame za miren sporazum s Sovjetsko unijo in Italijo, pri čemer bi ji brez borbe pripadel levji delež na evropskem jugovzhodu. Na vsak način bo Nemčija danes zaradi gospodarske nujnosti prej ko slej prisiljena angažirati se v polni meri za uresničenje enega ali drugega izmed obeh načrtov. Dr. Clodius v Sofiji Sofija, 4. maja. s. (Reuter) Sernkai je dosoel vodja gospodarskega urada nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodius. Njegov obisk ie uradno označen kot privaten, vendar ga ie še včerai soreiel v avdienco krali Boris. Dr. Clodius ie imel še razgovore s finančnim in trgovinskim ministrom. Iz Trbovelj — Osebne spremembe pri rudnikih TRD. Trboveljska pr emogokopna družba je izvršila več sprememb na vodilnih položajih svojih rudniških obratov. S 1. julijem odide v pokoj tehnični ravnatelj družbe pri generalnem ravnateljstvu v Ljubljani g. inž. Avgust Heinrich, na njegovo mesto pa pride ravnatelj trboveljskega rudnika g. inž. Vltold Biskupski. Za ravnatelja rudnika v Trbovljah je imenovan dosedanji ravnatelj rudnika v Zagorju g. inž Alojzij Kolka. Na njegovo mesto pride višji rudniški inspektor v Trbovljah g. inž. Sil vin Burger. Njegovo mesto zasede obratovodja zapadnega obrata rudnika Trbovlje g. inž. Alfred Rogl. Za obratovodjo zapadnega obrata je imenovan g. inž. Jože 2eleznik, obratovodja vzhodnega obrata, za obratovodjo le tega obrata pa g. inž. Pran Malovrh. — Kam z našo mladino, nam bo prišel predavati znani upravnik poklicne posvetovalnice In posredovalnice lz Ljubljane g. dr. Vlado Schmidt. Tako zanimivega in aktualnega predavanja kot bo tema o »Pomenu poklicnega svetovanja za starše in njihove otroke« Se ni bilo v Trbovljah. V našem industrijskem kraju s Številno mladino je potrebna poklicna posvetovalnica, ki bi jo kazalo ustanoviti čimprej. Starši in ostali, ki imate opravka z mladino ter težave pri izbiri njihovega poklica, udeležite se zanimivega predavanja, ki se bo vršilo v okviru društva šola in dom« v telovadnici meščanske šole v Trbovljah v četrtek 9. maja točno ob 19. Vstop prost. — Sokolsko gledališče vprizori d revi ob 8. in jutri v nedeljo 5. t. m. ob 8. zvečer »Upnike na plan«, veseloigro v treh dejanjih. Komedijo Karela Piskofa, v prevodu Osta bo režiral g. Jože Paternost. Glavne vloge bodo glumili naši najboljši sokolski Igralci. »Upniki« bodo po svoji živi in aktualni vsebini gotovo zanimali trboveljsko gledaliflko publiko, ki jo vabimo k pol- noitevilni udeležbi. Goste prosimo točnosti, ki dosedaj žal še nikdar ni bila čednost Trboveljčanov. Uprava sokolskega gledališča je za novo igro izdala Učno opremljeni gledališki list, v katerem se bo čitatelj lahko poučil o vsebini nove komedije ter pogledal tudi malo >za kulise« naših igralcev. Danes in jutri zvečer vsi v Sokolski dom v trboveljsko narodno gledališče! Koncert mladih Hrvatov v Ljubljani Ljubljana, 4. maja Po prizadevanju tukajšnjega hrvatskega kulturnega društva ^Napredak« bo prišlo jutri v Ljubljano nad sto dečkov iz »Dcč-jega vzgajalisča* v Amruševu, da si v dveh dneh ogledajo Ljubljano in bližnjo okolico. Ker je to zvezano z znatnimi stroški, jih bodo mladi izletniki skušali vsaj delno pokriti s tem. da bodo jutri popoldne priredili koncert v St. Vidu ln 6. maja v dvorani »TJniona« in sicer ob 5. popoldne za šolsko mladino, zvečer ob pol 9. pa za odrasle. »Dečje vzgajališče« v Amruševu, ki je nedaleč od Kupinca, je bilo ustvarjeno na posestvu, ki ga le v ta namen poklonil zagrebški mestni občini njen bivši župan g. Amruš. V vzgajališču se zbira zapuščena ln siromašna mladina iz Zagreba, pa tudi od drugod ter se v njem šola. vzgaja in usposablja za kasnejše življenje. Otroci obiskujejo osnovno šolo in pomagajo pri gospodarskih opravkih. Sedaj je v zavodu okrog 100 dečkov, med njimi znatno število Slovencev. Da bi omogočil poset Ljubljane in gostovanje »Dečjega vzgajališča« iz Amru-ševa, je poklonil podpredsednik vlade dr. Maček čedno vsoto, pravtako zagrebški mestni načelnik g. Starčevič. dočim je zagrebška mestna občina darovala slike in lepake. Tudi tukajšnji me;*odajnl faktorji so blagohotno podprli akcijo. birmo nnLfiDrisfi VESELJE ŠVICARSKE URE VSEH VRST - PO KONKURENČNIH CENAH - V VELIKI IZBIRI »s^ ZLATNINA, SfcEBRNlNA, DRAGULJI CJUVELI), JEDILNI PRIBORI L T. D. NAKUP DRAGIH KAMNOV, VSAKOVRSTNEGA STAREGA ZLATA IN SREBRA PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH, OZIROMA SE VZAME TUW V PfcOIIRAČUN LJUBLJANA, Tyrševa cesta St. 2 Hotel Slon - ielefon šL 31-4? Možnost zračnih napadov na industrijska središča Zanimiva izvajanja vodilnega angleškega aeronavtičnega obzornika London, 4. maja j. (Havas) Vodilna angleška aeronavtična revija »The Aeroplane« se v svoji zadnji številki bavi z možnostjo, da bi angleško letalstvo organiziralo zračne napade na središče nemške letalske industrije, tako da bi nemški zračni sili pri korenini zadejalo uničujoč udarec. Revija smatra ta načrt »za izredno drzen«, dasi ne zanikuje možnosti njegove izvedbe. »The Aeroplane« jc mnenja, da bi bila angleška letalska akcija te vrste v trenutnem položaju zelo potrebna. Položaj angleške zračne sile na Norveškem po mnenju lista sicer nikakor ni ugoden, toda prav tako tudi ni brezupen. Vseeno pa je danes bolj kakor kdajkoli doslej potrebno, da se prizorišče vojnega dogajanja zanese v Nem- čijo. Angleško letalstvo bi moralo bombardirati velike nemške letalske tovarne v Dessau, Bremenu, Rostocku Oramenburgu, kjer so centri nemške letalske proizvodnje, iz katerih prihaja vsak teden na tucate novih letal vseh vrst, k; so nato uvrščena v nemške vojaške akcije na Norveškem. Revija opozarja ob zaključku na to, da Nemčija že pripravlja svetovno javno mnenje na nevarnost, k] groz- nemškim mestom, da bi bila bombardirana od zavezniškega letalstva. Kakorkoli na, se že to delovanje nemake propagande tolmači, nedvomno je, da bi v danem primeru utegnila služiti Nemčiji tudi za pretvezo, pod katero bi sama organizirala letalske napade na industrijska središča Velike Britanije. Plesni večer N. Kirsanove z Žnkovskim Troje ruskih umetnikov nam je prineslo mnoio užitka v prazni Ljubljana, 4. maja rursanove in Žukovskcga se dobro spominjamo kot dveh odličnih plesnih umetnikov klasičnega sloga, ki se je razvid v Rusiji do viška. 2e pred nekaj leti smo občudovali rusko primabalerino in njenega rojaka, šefa beograjskega baleta. Po resnično velikem ugledu, ki si ga je pridobil* Kirsa-nova, učenka in pozneje tovarišica Ane Pavlove po širokem svetu, naposled pa kot pi pa plesalka beograjskega pozorišta v družbi z Žukovskim, bi pričakovali dosti večjega zanimanja za njun plesni večer v Ljubljani Toda naša gledališka publika je vendar premajhna, da bi bilo mogoče napolniti Dramo m Opero hkrati. Slučaj, ki se čudno ponavlja, da imamo v obeh gledališčih obenem gosta ali repertoarno novost, je v petek zvečer zakrivil, da je brna Opera prav nezadostno, Drama pa izvrstno obiskana. Je pa tudi resnica, da po izrednem uspe- hu obeh Mlakarjev s sijajnim »Lokom« mozaično pestri spored plesnega večera s kar 15 kratkimi plesnimi in pevskimi točkami ob klavirju po tako kratkem času ne more dovolj zanimati in pritegniti. Skoda, kajti publika, kolikor se je je zbra-ilo v Operi, je imela velik užitek ter smo iznova uživali veliko zrelo umetnost vseh plesnih mojstrov. Nina Kirsanova je resnično sijajna plesalka čudovite tehnične dovršenosti in hkratu šarmantna dama, ki je tudi s svojimi toaletami kazala prav posebno prefinjen okus Kajpak je žela mnogo toplega priznanja. Njen drug. Anatol Žukovsk: je prvovrsten partner in kot solist odličen, močan in učinkovit Boris Popov je prav dobro zapel več točk iz svojega ogromnega koncertnega repertoarja, imel prav srečen večer in našel pri občinstvu najboljši odmev. Plesalca in pevec so bih opetovano klicam na i«uBDO ter so se lahko prepričali da so nudili publiki mnogo lepega užitka, ki je našel hvaležna srca Kakor vselej je tud: to pot vse plesne in pevske točke spretno in etektno spremljal komponist dirigent dr. D Š\ara. Fr. G. Iz Medvod — Nate podružnica Družbo sv. Cirila in Metoda je doživela dne 21. aprila v Sokol-sketm domu srečen krst. Občinstvo je pokazalo, da razume narodne potrebe časa, zato je v velikem Številu prihitelo ter s svojo navzočnostjo podprli idealno stremljenje podružnice. V nabito polni dvorani je pozdravil prisotne predsednik, odposlanec centrale iz Ljubljane g. prof. Kolar pa je v toplo zasnovanem govoru obrazložil pomen in nase skeleče rane ob meji ter občinstvo povabil, da pristopi k podružnici. Vsak zaveden Slovenec bi moral biti član te prepotrebne narodne organizacije. — Sledila je igra >Cez leto dni«. Občin- stvo se je dobro zabavalo .Bucik je s svojimi originalnimi kreacijami zabaval ves čas igre, je pač mojster, dober partner mu je Koprivar kot profesor. Kovač je gen-tleman ln vreden namestnik svojega prodnika. Tilka, dobra hčerka, a zna biti tudi ljubka ženica. Jelka je bila v formi, resnična, neprisiljena umetnica, pa tudi njena sestra Faru" je original zase, ki ima se neodkrite talente. Meta. naša primadona, je pa tako simpatična gostilničarka, da ni čudo, če je zan oo njej tako resničen birt, čeprav je nad letošnji teatrski jubilant že star, simpatičen znanec. Poročnik je bil posrečen; mlad zagorel juznjak, postaja resničen in v gotovih prizorih in kreacijah odličen. Zaletel, nesrečno, predolgo že oženjen ima pač smolo. Ema je rutin i rana igralka, zato zna ustvariti iz malega mnogo. Uglajen dohtar je bil Zupančič, nihče ne bi dvomil, da je zrasel na parketu. Po naravi šaljivec in korenina zase je Veletu-rist, v življenju in na odru simpatičen; iz njegovega humorja bogate notranjosti pri-žubori vedno kakšna dobra improvizacija. Piccolo je rutini ran star znanec, hišnica in koči jaz sta sliko spopolnila. Vsi ste se odrezali. Vi pa, ki ste pripomogli in pose-tili našo prireditev, ste pokazali, da razumete resne čase in da tli v vaših srcih idealizem. Postanite člani, mal položite dar domovini na oltar. Vtthotaplieae tuje Bruselj, 4. maja. a (Reuter) V bližini nemške meje pri Aachemi so naJle belgijske oblasti na belgijskih tleh 300 uniform tuje vojske. Domnevajo, da so bile uniforme vtihotapljene v Belgijo v vozovih za mleko. Oblasti so odredile sedaj stroeo kontrolo obmejnega nraneta. V LAegeu je bila v zvezi s to zadevo areti- Deaki zbor vzgajališča, ki obstoja že nad 10 let, bo presenetil naše občinstvo z večjim številom slovenskih in hrvatskih skladb, ki jih bo odpel ali odigral na tam-buricah. Lahko rečemo, da bo nastop teh mladih Hrvatov v naši sredi znova manifestiral povezanost Slovencev in Hrvatov in pomenil korak dalje v bratski slogi. Vstopnice za koncert v Ljubljani se prodajajo pri blagajni kina »Unionc. Iz Kranja — Občni zbor kranjske strelski* druž'ne Je bil v ponedeljek 29. aprila v dvorani hotela Jelen. Skupščine so se udeležili med» drugimi častnimi gosti tudi župan Karel Češenj, profesor inž. Jakob Mlakar, pod-ravnatelj Sempeiita inž. Oton Papež in Se več drugih. V svojem poročilu je tajnik Hinko Ločnlškar pouuarj.il resnost sedanjega svetovnega položaja in pozval zbo-rovalce, naj ne nasedajo raznim hujsknri-jam, vestem raznih agitatorjev in plnčnn-cev. Poročal je. da je strelska družina priredila v pretekli poslovni dobi 2 tekmi, izmed katerih je bila jesenska v večjem obsegu. Razdelilo se je nad 40 dragocenih nagrad, ki so jih darovali tovarnarja Korak in Sire. Jugobruna v blagu, v denarja pa Prah 300 din. Božič 200 din. HOTVlc za Jugočeško 200 din in drugi. Omenil je, da je tudi letos poklonila mestna občina društvu 1000 din. Strelišče sc je dobilo za nadaljnjih 10 let v najem proti primerni odškodnini, članarina se je določila na 25 din, za mladino pod 18. leti pa na iO din. Družina je vzgojila nekaj prav d brDa mladinskih strelcev, med katerimi so najboljši bratje Erženovi in šdlar iz St!-užo-vega. Pri zadnji tekmi so bili vsi ti odlikovani s strelskimi kolajnami. Novi o je sestavljen takole: predsednik Ciril Mohor, podpredsednik Karel češenj, blagajnik Stane Košn;k, tajnik Loeniškar Hinko, odborniki Pavla Grabnar, inž. Oton Papež, inž. Jakob Mlakar, sef po-taje Ivo Toporiš, Ciril Jakofčič, Smole CJustel, Bohorič Franc. Kobal Peter, Slavec Ivo. Zupančič Alojz. Revizorji so Gorjane Franc, Ivanka Lukmanova, Jeglič Ruda. Imena novih odbornikov nam jamčijo, da p'-1 bo delo kranjske strelske družine še bolj požive 1 o in da nam bodo naši s^trelei tudi letos pokazali vse svoje znanje in spreta - + K birmi v Kranju. Prejeli smo: Glede na poročilo v vasem dnevniku 30. aprila, kjer poročate med drugim: »Kmalu zatem je v hotelu ,Jelen* prišlo do izzivanj in je v veži neki V. iz Dobrave napadel delavca T. F. iz Klanca* itd., sporočamo, da ste prejeli napačne informacije in dn navedeni opis dogodka ne ustreza resnici. Zato vas prosimo, da v smislu tiskovnega zakona priobčite naslednji popravek" Ni res, da je neki V. iz Dobrave napadel delavca T. F. v hotelu .Jelen*, marveč k« je to zgodilo izven hotelskih prostorov in sicer na cesti. Zato omenjeni napad nima nobene zveze s hotelom »Jelen« Prepričani smo, da nimate nobenega interesa škodovati našemu poslovnemu ugledu, ker vemo, da se tako napačno poročilo zaradi napačnih informacij lahko pripeti v. mu dnevniku. — Sokotsko društ\'o priredi v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v posvetovalnici Narodnega doma sestanek članstva ob priliki Djurdje-vega dneva. Isti dan poteče tudi 441etnica prvega rednega občnega zbora, ki naj sc vsaj skromno proslavi. Ker se bodo na se-stanku obravnavale tudi dru^e važne sr\ari v zvezi z župnim zletom in pokrajinskim zletom v Ceflju, vabimo članstvo k poino-števiilni udeležbi. — Kino »Narodni domCi-gan baron«, ob 20. pa uprizorilo nadvse dobro uspelo opereto »Vse za šalo«, za katero je napisal libreto Celjan Danilo Gorin-šek, glasbo pa mariborski vojaški kapelnik Josip Jiranek. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice se dobijo danes še v Slomškovi knjigarni, v nedeljo od 10. do 12. pa bodo v predprodaji pri blagajni v gledališču. —c V»4na šahovska tekma. V nedeljo 5. t. m, ob 14. se bo pričela v vrtni dvorani hotela »Evrope« v Celju revanžna finalna prvenstvena tekma med Celjskim šahovskim klubom in mariborskih šahovskim klubom »Vidmarjem«, prvakom dravskega okrožja. V prvem srečanju med obema kluboma, ki je bila 28. aprila v Mariboru, je kljub rezultatu 4:4 zmagal Celjski šahovski klub, ker je na prvih deskah dosegel rezultat 3:1. Za nedeljsko revan-žno srečanje vlada živahno zanimanje. —c Materinski dan proslavi Kolo jugo-slovenskih sester v Celju v nedeljo 12. tm. Ta dan bo Kolo prodajalo cvetje, čisti dobiček je namenjen onim najrevnejšim materam, ki živijo s svojo deco v pomanjkanju, in onim, ki so v starosti osamljene in brez sredstev. — Pravoslavna cerkev »v. Save v Celju bo slavila v petek 10. t. m. svojo hramov-sko slavo v spomin na dan sežiganja relikvij svojega patrona prvega srbskega arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračaru L 1594. v četrtek, na predvečer slave, bo od 18.30 v cerkvi bdenije, v petek 10. t. m., na dan slave, pa bo ob 10. saborna hturgija. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača. Na D^urdjev dan v ponedeljek 6. t m. bo ob 9. Hturgija. —c Zanimiva nogometna tekma, v nedeljo 5. t, m. ob 16. ae bo pričela na Olim-povem igrišču v Gaberju prvorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Ta tekma bo odločila, kateri izmed obeh klubov bo zasedel drugo mesto na prvenstveni tabeli in s tem vstopil v slovensko ligo. Srečanje bo zelo zanimivo, upamo pa, da se bodo tudi igralci in gledalci vedli športno, —c Na občnem zboru Društva hišnih se«tnik©v za Celje in celjski okraj so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik Anton Fazarrnc. odborniki Franc Do-bovičnik. Ivo Gams. Konrad Gologranc, Branko Kosmač, ravn. Drago Kralj. Vinko Preloe. Branko Žemljic m Franc Zohar ter namestniki Cvahte. F. PreHog. Skale in Zupančič. Za pregledoval ca računov sta bila izvoljena 2£. Anton Lečnik in Anton Gratfželj. Občnega zbora se je udeležilo 27 članov izmed 307. Akademij« podmladka Jadranske na drž. realni gimnaziji v Celju bo v sredo 8. t. m, v mestnem gledališču. Spored je parter in lep. Obiščite akadetmjo ▼ čim večjem številu! —c Obisk toJeev, umrljivost in brezposelnost. V meseca aprilu ie obiskalo Celje 1059 tujcev (935 Jugoslovenov in 124 inozemcev) nasproti 862 v letošnjem marcu in 1088 v lanskem aprilu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 45 oseb in sicer 9 v mestu in 3« v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bQo 1. t. m. v evidenci 726 brezposelnih (596 moških in 130 žensk) nasproti 787 (659 moškim in 128 ženskami dne 20. aprila. Delo dobi 20 do 30 ključavničarjev in kovačev ter več orodnih kovačev in železostrugarjev za Vinkovce, no 10 težakov in hlapcev, 4 poljski delavci, po 2 krojača in mizarja, po 1 kovač in Žagar, 10 kmečkih dekel. 8 kuharic, 7 služkinj ter no 1 vzgojiteljica, sobarica in postrež-nica. —c Uprava Oficirskega doma in pododbor UROIR v Celju priredita drevi ob 21 družaben večer v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Vabljeni so vsi aktivni in rezervni oficirji z rodbinami in do njih vpeljani gostje. Posebnih vabil m vstopnine ni. Obleka promenadna. —c Sokolsko društvo Celje-matica vabi članstvo in naraščaj, da se polnoštevilno udeležita izleta, ki bo v nedeljo 5. t. m. Udeleženci bodo odpotovali ob 6.40 zjutraj z vlakom iz Celja v Laško. Iz Laškega bodo krenili k Sv. Jederti. po odmoru pa na Dol in v Sokolski dom v Hrastniku. Ce bo zjutraj močno deževalo, ne bo izleta. —c Zelo zanimiva nogometna tekma bo jutri na Olimpovem igrišču v Gaberju. Ob 16. se bo pričela prvorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Ker bo ta tekma odločila, kateri izmed obeh klubov bo definitivno zasedel drugo mesto na tabeH in tako vstopil v slovensko ligo. bosta obe moštvi gotovo pokazali vse svoje znanje in se z vso voljo borili za uspeh. Pričakujemo, da bo srečanje fair in da se bo tudi občinstvo vedlo športno. —c Nesreča. V Žalcu si je 52-1 etn a kuharica Alojzija Jcštova doma pri padcu po stopnicah zlomila levo roko v zapzstju. Jo-štova se zdravi v celjski bolnici. —c Nove cene mesa. Banska uprava ie odobrila mesarskim podjetjem v občinah Žalec. Griže in Petrovce, zastopanim po združenju mesarjev in klobaeičarjev v Celju, da smejo prodajati goveje meso sprednji del po največ 12 din. zadnji del največ 14 din, telečje meso največ 13 din oziroma 15 din. svinjsko meso največ 14 din, oziroma 16 din. — Tvrdka Franc Zangger v Celju sme prodajati svinjsko mast tvrdke Klaič po 21.45 din in bučno clie po 21 din pri prodaji na debelo. Mesarska podjetja v orjčmi Teharje, zastopana po združenju mesarjev'' in klobasičarjev v Celju, smejo prodajati volovsko meso po 12 do 14 din. meso od telet po 14 do 16 din. svinjsko meso po 14 do 16 din in sla uno po 18 din. — Tvrdka Krasovi c B. iz Žalca sme prodajati slanino po 19 din, bučno clie pa po 19.50 din za 1 kg pri prodaji na debelo. —c Občni zbor Slovenske ftol&ke matice. V nedeljo 5. maja bo ob 11. dopoldne občni zbor Slovenske šolske matice v risainici I. deške ljudske šole. Na dnevnem rtrdu bo tudi predavanje univ. prof. Karla Ozvalda »O vzgajanju boljšega človeka«. —c Umrl je v četrtek v Ipavčevi ulici 6 v Celju 321etni zasebnik Alodf OgTizek. —c Napad. V četrtek je neznan moški na dvorišču poleg neke gostilne v šcstanju napadel 241etnega dninarja Petra Pod-vratnika z Lepe njive pri Mozirju in mu zasadil nož v desno pleče. Pod vratnika so oddali v celjsko bolnico. —e Zdravniško dežurno službo za elane OT7ZD bo imel v nedeljo 5. t. m. zdravnik dr. Franc Prem&ak na Cankarjevi oeeti. Iz Dolnje Lendave — Nove cene mesa. Banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v Dolnji J.endavi, zastopanim po skupnem združenju obrtnikov v Dolnji Lendavi, da smejo prodajati svinjsko meso največ po 16 din, 'anino po največ 19 din in mast največ po 21 din za 1 kg-. Povišanje cene govejega in telečjega mesa je prepovedano. PRED SODIŠČEM Sodnik: še vedno tajite in vendar se opis zločinke točno ujema z vami: le pobraz, majhne nožice, elegantna slaka postava... Obtoženka vsa srečna: Ah, gospod sodnik, če je tako pa raje vse priznam. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, **>ota, * mtji 1940. Slev. 101 premiera: KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. url V nedeljo ob 10.30 dop. ter ob 15., 17., 19. in 21. Na vsak način oglejte ai ta film! po gled. komadu »ZASTAVA« od O. E. Grotha GUVERNER v režiji slavnega TUKZANSKEGA WUly Birgel — Brigitte KINO MOSTE Danes, v nedeljo In ponedeljek ob 20.30 predvajamo najlepši film godbe, tempa, ilagerjev v premieri za Ljubljano Carioea Pod zaritim Macan Ginger Rogers, Dolores del Rio, Buck Jones v senzacionalnem kovbojskem Fred Astaire filmu. pozor: i* kic i; t k k večernih predstav je ob pol 9. uri DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 36 z dne 4. t. m. objavlja uredbo o hmelju, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku n* poslovni promet z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, najnižje odkupne cene oljnatega semenja iz žetve 1940, dovolitev proizvodnje in prodaje civilnih mask Nebojša X M. 1., novi plačilni način z Grčijo, dopolnitev odločbe o ureditvi epiuemijske doklade zdravnikom, fpo-pravek v spremembah in dopolnitvah taksnega in pristojbinskega pravilnika, pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov- v območju dravske banovine za 1. 1940-41 in popravek v naredbi kr. ban-slve uprave dravske banovine o prijavljanju konj. — Zdravniška vest. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. De igrane Kristijan, zdravnik v Ljubljani. — prospfkt Slovenskega planinskoga društva. Osrednje društvo SPD je izdalo krasen prospekt Zlatoroga i s 6 v resnici umetniškimi fotografijami naših najboljših plan:nskih fotografov. Prospekt je tiskan v bakrotisku in lahko služi za vzor ustanovam, ki izdr.jajo turistične prospekte. — Izplačevanje pokojninskih prejemkov v mobilnem in vojnem stanju. Osebni in rodbinski upokojenci in upokojenke, rentniki. civilni rentniki in miloščinar.ii, k. ore i ema i o sv<>ie prejemke od direkcije drž. železnice v Ljubljani, nai se glede na uredbo in pravilnik iz 1. 1939 o izplačevanju pokojnin itd. v času mobilizacije in vojne z^lasiio v prihodnjih dneh na svoiih najbližjih žeiezn. postajah, ki iih vodi i o v svoji evidenci zaradi legitimacij itd., kjer dobe plačilne knjižice. V Ljubljani in Mariboru bosta izdajali knjižice le postaja Ljubljana (računska pisarna) oziroma Maribor gl. kolodvor. Svojo istovetnost mora vsak dokazati s kuponom ček. položnice zadnjega izplačila za maj 1940 oziroma z legitimacijo. Ce kdo ne more sam dvigniti knjižice, naj da pooblaščencu ne-kolkovano pooblastilo in kupon zadnjega izplačila. — Uredba o agrarni reformi. V kmetijskem ministrstvu pripravljajo načrt uredbe o novi agrarni reformi v naši državi. Kmetijski minister sam je nedavno izjavil, da je v naši državi še okrog 300 000 oralov zemlje, ki bi jo bilo treba razdeliti med koloniste in prostovoljce. Po novi uredbi bo predpisana revizija maksimiranja velikih posestev, tako da bi pod uredbo spadala tudi tako zvana vzorna posestva, kakršno je na primer Belje. Po informacijah iz poučenih krogov bi smela posestva imeti največ 300 oralov. Z novo agrarno reformo bi pridobili za razdelitev 270.000 oralov zemlje. — Pred sprejetjem uredbe carine prostega uvoza koruze. Uredba o brezcarinskem uvozu koruze bo kmalu objavljena. Uredba je že definitivno redigirana in podpisali so jo že mnogi ministri. Uredba je zelo kratka ter določa predvsem odločbo o popisu zalog koruze v državi in pooblastilo Prizadu, da lahko uvozi iz inozemstva potiebno količino koruze brez plačila carine. Maksimalna količina, ki bo prosta carine, bo znašala 5.000 vagonov, med tem ko so pieje računali, oa bo uvožene 10.000 vagonov koruze. — Dopolnitev uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Iz Beograda poročajo, da piipravljajo dopolnitev te uredbe. 2 njo bo določeno, da prejmejo izvršilni organi posebne nagrade za prijavo prekrškov uredbe, če se bo na sodišču izkazalo, da so bile njihove prijave točne in če bo prekršitelj kaznovan. — Za*>edanje stalnega nemško- j ugo*K> -venskega gospodarskega odbora se začne v torek v Beogradu. Nemški delegaciji bo naCeloval direktor gospodarskega ministrstva Lanfried. Na dnevnem redu zasedanja bodo predvsem redne zadeve, ki se tičejo izmenjave blaga, zlasti v zvezi z vključenjem Češko-Moravske v nemški carinski sistem. — Italijani zahtevajo od na« 150 vagonov komze. Italijanski trgovinski delegat v Beogradu je na pristojnih mestih interveniral, da bi izdali dovoljenje za izvoz 150 vagonov koruze za prehrano prebivalstva v Albaniji. Naše pristojne oblasti še niso dale definitivnega odgovora, ker je nasa vlada načelno prepovedala že jeseni izvoz koruze, ker je bila slaba letina za koruzo. — Sovjetska Rusija bo udeležena na jesenskem beograjskem velesejmiL Po vesteh iz Beograda bo Sovjetska Rusija razstavila na letošnjem jesenskem beograjskem velesejmu svoje blago, če bo trgovinski sporazum med njo in našo državo ugodno zaključen, v čemer pa zdaj ni več dvoma. Sovjetska Rusija bo baje zgradila poseben paviljon na velesejmišču. — Dobave ruskega petroleja Jugoslaviji. Po informacijah angleškega lista >Ewe-mng Standarda* trgovinska pogajanja med našo in rusko delegacijo povoljno napredujejo. Po teh informacijah gre predvsem za sklenitev sporazuma, da bi Rusija dobavljala Jugoslaviji večje količine nafte. — Po stopnicah je padla. 6 5 le t na pre-užitkarica. Ivana Pečnikova iz Sneberjev je snoči šla po stopnicah v podstrešje, na Zgornji stopnici pa ji je spodrsnilo, da je padla vznak in z glavo udarila ob cementni rob na tleh. Stara ženica si je pri padcu prebila lobanjo in so jo morali nemudoma prepeljati v bolnico. _ Žrtev starega sovraštva. Včeraj sta se pred neko gostilno v Kokrici nad Kranjem sporekla 361etni Žagar Vinko Druž-nik in neki njegov že stari nasprotnik. Iz prepira se je mahoma razvil pretep, med katerim je Družnikov nasprotnik potegnil nož in ga oklal na hrbtu ter na obrazu. Poškodovanec je moral zaradi poškodb v bpjnien, napadalca pa so aretirali orožniki« — Rojaki v Ameriki. V Clevelandu je umrla ga. Gertruda Mauer, rojena Bokar. v starosti 66 let. Doma je bila iz Dečje vasi pri Zagradcu. Po dolgi bolezni je umrl Martin Straus, star 61 let. Doma ;*e bil iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Cleve-landj je prišel že pred 40 leti. V starosti 67 let je umrl Ignacij Cerček. prav tako iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Glen-ville je umrla Mary Cevka, rojena Modic, stara 47 let. Doma je bila iz vasi Stude-nje pri Blokah, kjer ima tri biate in se-stie. V Pittsburgu je umrl Ivan Gašp^r-šič v starosti 61 let. iz Prema na Notranjskem. — Zvišanje izvoznih cen za živino. Minister za trgovino ir industrijo je predpisal odlok o zvišanju cen živine, ki jo izvažamo v Italijo. To zvišanje je predpisano v sporazumu s pristojnimi italijanskimi oblastmi, in sicer v ta namen, da se izravna razlika med našimi tržriimi cenami in cenami, ki so bile pred meseci dogovorjene z Italijo. — Zetska plovidba namerava vzpostaviti redOn promet med našimi lukami in Odeso. Družba »Zetska plovidba« ima redno prometno transbalkansko progo. Za promet z balkanskimi državami dobiva od drŽave subvencijo, ki znaša v obrokih 35 milij. din. Zdaj je uprava ^Zetska plovidbe« predložila na pristojnih mestih načrt o vzpostavitvi redne morske proge med Jadranskim morjem in Odeso. Vzpostavitev prometa na tej progi seveda zavisi od sklenitve trgovinskega sporazuma z Rusijo. — Zadnje poplave so napravile za 35 milijonov din škode v Novem Sadu. V Beograd je odpotovala delegacija zastopnikov Novega Sada, da na pristojnih mestih predloži uradno poročilo o veliki škodi, ki so jo napravile zadnje poplave. V poročilu je navedeno, da je bilo v Adamo-vičem naselju poiušenih 612 hiš. A razen tega so se zadnje čase porušile še druge izpo j kopane hiše in računajo, da znaša škoda okrog 35,000.000 din. Kmalu se bo sestal odbor ministrov, ki bo sklepal o podelitvi podpore novosadski občini. — Ljubljana—H luke—Prezid—Parg Čabar—Gerovo—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gl. kolodvor ob 5.35. Krekov trg 5.40, prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.—, prihod v Ljubljano ob 18.50. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. — ^ reme. Vremenska napoved pravi, da bo od časa do časa deževalo, sicer nobenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu, in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 23, v Dubrovniku 22, v Beogradu in Sarajevu 20. v Splitu 19. v Zagrebu 14. v Ljubljani 13.8. na Visu 13, v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.8, temperatura je znašala 11.4. Iz Liubffane —lj O železnici nf♦ reči, ki naj bi se bila pripetila dopoldne pri Zidanem mostu, so bile razširjene po Ljubljani alarmantne vesti, ki so vedele povedati o kopici mrtvih in ranjenih. V resnici pa gre zgolj za majhno nezgodo tovornega vlaka, ki seveda ni zahtevala prav nikakih človeških žrtev, a tudi gmotna škoda je neznatna. Kdo pač ima interes na tem, da s t.ikimi gorostasnimi pretiravanji razburja ljudi? lj— Krajevna orjranlzacija protituber-kulozne llgt* v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor 6. maja ob 18. v mestni posvetovalnici (poslopje magistrata na Mestnem trgu I. nadstropje). Vabljeni so vsi člani in občinstvo, ki se zanima za pio-tituberkulozni pokret. -—lj Sokolska materinska proslava na Viču. Jutri na praznik naših dobrih mamic bo tudi viška sokolska deca priredila v so-kolskem domu proslavo materinskega praznika z bogatim in pestrim sporedom. Uvodni nagovor bo imel podstarosta br. Rudi Marinčič, nakar bodo sledile deklamacije, godbene in pevske točke in Vide Pezdirjeve igrokaz »Milček išče Mimico«. Tudi naši mladi telovadci bodo nastopili s prostimi vajami. Poudariti moramo, da je ves program naštudirala mladina sama, zato zasluži vse priznanje in pohvalo. Najlepše zadoščenje pa bo imela sokolska mladina, ako bomo jutri napolnili dvorano do kraja. Začetek proslave bo točno ob 18. Vstopnice si nabavite že dopoldne v pisarni sokolskega doma. Starši pohitite jutri v polnem številu v nad sokolski dom. da s svojo deco proslavite materinski praznik. —lj Zaključek razstave akad. slik. Fr. Godca v galeriji OberSnel. Jutri 5. trn. ob 20. bo zaključena razstava del akademskega slikarja Franceta Godca. Dopoldne ob 11. ima slikar vodstvo, pa opozarjamo na to ljubitelje likovne umetnosti. Vstop v razstavne prostore je brezplačen. —lj Zaključno predavanje pri »Soči«. Društvo >Soča« v Ljubljani bo zaključilo svojo letošnjo predavateljsko sezono v dvorani pri >Levuc drevt ob pol 21. Kot zadnji predavatelj bo nastopil novinar in publicist g. dr. Branko Vrčon, čigar izčrpni, jasni in stvarni zunanjepolitični pregledi so naši publiki v svežem spominu. To pot želi g. predavatelj upoštevati posebne razmere, ki jih je povsod po svetu ustvarila nova vojna, pa nas bo zato v mislih popeljal po Evropi, ne da bi nam podrobno govoril o razvoju glavnih dogodkov, temveč da bi nam prikazal, kaj smatrajo v teh težkih dneh vsi narodi Evrope, zlasti oni izven vojne, za svojo prvo skrb: gojitev morale v zaledju, ki je prav v sedanji vojni najbolj zanesljiv zaveznik vseh malih držav. Temu predavateljevemu namenu odgovarja naslov aktualnega predavanja: Morala zaledja — glavni zaveznik raaUh narodov. Predavanje bo predvsem informativno, ker nam bo predavatelj na primerih pokazal, kakšno pozornost posvečajo danas evropske de*«** temu ogleda mu vprašanju. Po predavanju bo nastopil pevski zbor »Sloge« pod vodstvom g. Pre-melča. Vabljeni vsi »Sočani«, prijatelji in sploh vsi, ki se zato zelo važno predavanje zanimajo. Vstop prost vsem! 223-n —lj Cetni&ki uranak Ljubljanski pododbor udruženja četni kov je pričel zopet živahno delati. Izbral si je društveni lokal na Cesti 29. oktobra št. 17 pri g. živcu ter ima uradne ure vsak dan od 19. do 20., ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Na sporedu je v tekcoem letu več prireditev. Tako bo priredil jutri 5. maja svoj zgodovinski .Uranak« in sicer na Laver-ci pri Ogrinu. K tej proslavi vabi vso nacionalno javnost, da skupno s četniki proslavi spomin onih četašev, ki so prvi zgrabili za puške v boju za sve-bodo svojega zasužnjenega naroda. Uranak bo na prostem, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih. Začetek točno ob pol 9. zjutraj. Vstcpnine ne bo. pač pa je treba prispevati za hrano in pijačo do 15. le 15 din. Za pešce je določeno zbirališče ob 5.45 pred društvenim lokalom, za kolesarje pa ob 6.20 istotam. Ostali bodo odšli z vlakom ob 8., zbirališče ob 7.40 pri električni uri pred gla\*nim kolodvorom. Po-vratek z večernim vlakom ob 20. —lj Kulturni film o Norveški v kinu Slogi. Norveška, zemlja čudovitih fjordov na skrajnem severu, je domovina slavnih Vikingov, prednikov sedanjih prebivalcev. Že v srednjem veku je bila bojišče velikih severnih osvajalcev, kjer so se bile ogorčene borbe za posest tega ozemlja. Njena mesta so bila še nedavno polna miru in privabljala so s svojo lepoto turiste, da se divijo morju in s snegom prekritim obrežnim vrhuncem. Najvažnejša luka te dežele je mesto Bergen z močno razvitim trgovskim in turističnim prometom. Norvežani so izraziti pomorščaki ki skrbno čuvajo trndicije svojih prednikov Vikingov, slavnih mornarjev. Zanimivi so običaji in proslave ob žetvi, pri svatbi pa pokaže mladina vso svojo poskočnost in lepoto narodnih noš. Izredno zdravo pleme so Laponci, prebivalci na skrajnem severu, ki žive kot Nomadi, številne črede severnih jelenov so merilo njihovega bogastva. Ta aktualen in izredno poučen film predvaja kino Sloga kot dopolnilo k rednemu sporedu, ter priporočamo, da si ga vsakdo 123 —lj Kolo žen zadrugark opozarja 3Voje članice na predavanje, ki bo v &redo 8. maja ob 20. v dvorani glasbenega društva > Sloge«, Pražakova ulica 19. Tema predavanja je >Zad>ružna misel v sestavu človeške družbe«. Predaval bo univ. prof. dr. Fr. Veber. Za vse članice obvezno. Vabljeni tudi zadruga rji. —lj »l "jež t, zabavno Nušičevo veseloigro bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču šestindvajsetič drevi ob 20.15. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem saj so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker ni dobilo pri jubilejni, sobotni predstavi ogromno ljudi vstopnic, se je uprava odra odločila še za eno predstavo. Jutri 5. t. m. ob 13.15 bo zadnja ponovitev Izredno uspele veseloigre s petjem in godbo j Pekovska*. Kupite vstopnice že v naprej, ker jih pred predstavo ne boste več dobili. lj— Občni zbor Udruženja jugo^loven-skin narodnih železničarjev in brodarjev. oblastnega odbora Ljubljana, bo jutri 5. maja ob 8. v dvorani Delavske zbornica (Miklošičeva cesta). Vabimo članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. — Oblastni odbor UJNZB. Ljubljana. lj— Idrijski krožek v Ljubljani vabi vse rojake na sestanek, ki bo drevi ob 20 v gostilni pri rojaku Vidmarju na Sv. Jakoba trgu. —lj Halo! Halo! Ne pozabimo, da se bo tudi jutri vrtelo kolo sreče na Kongresnem trgu, kjer bodo priredili naši poštarji zelo bogato tombolo. Ob 3. popoldne vsi na Kongresni trg! Za borih 5 din se lahko odpeljete domov z avtom ali s kolesom. Zato ne zamudite prilike, ki se vam nudi. lj— Vsi rez. podoficirji, člani ljubljanskega pododbora udruženja rez. podoficir-jev. se vabijo, naj se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo jutri 5. maia t 1. ob 10. v predavalnici združenja jug. inženirjev in arhitektov v Ljubljani na Kongresnem trgu (Kazino). — Drevi ob 20. bo tovari-ki sestanek v salonu gostilne »Derenda< na Borštnikovem trgu št. 2. — Ker se bo na občnem zboru in na tov. sestanku razpravljalo oziroma sklepalo o nadaljnjem delovanju našega pododbora, so vabljeni razen članov tudi vsi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. Udeležba je za vsakega častna dolžnost! — Pododbor URP v Ljubljani. —lj Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta se v sredo poročila gdč. Tanja Kendova in g. ing. Boris Praprotnik. Mladima poročencema iskreno Selimo obilo sreče in blagoslova! —lj Recitacija Mrakovega »Karadjor-dja« bo v torek 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Delo je po svoji snovnosti blizu težkim problemom današnjega časa in bo brez dvoma vzbudilo zanimanje v naši najširši javnosti. Recitiral bo avtor sam, ki mu je vsa naša kritika že priznala močan igralski talent. Predprodaja vstopnic od ponedeljka od 10. do 13. ter od 15. do 17. pri blagajni Delavske zbornice. —lj Razne tatvine. Na glavnem kolodvoru je neki žepar ukradel Melhiorju C. 4000 din vredno zlato uro z zlato verižico vred. — Tudi na Vodnikovem trgu postajajo že par ji čedalje bolj podjetni. Delavka Marija Mohar je prijavila, da ji je nekdo izmaknil iz žepa denarnico s 660 din, Marija Ker pa je prijavila, da ji je bila ukradena iz košare denarnica s 150 din. — V delavnico izdelovatelja harmonik Karla Janca na Sv. Petra cesti 42 se je vtihotapil oni dan neznan zmikavt in ukradel 700 din. — V kinu Sloga sta bila ukradena Herti Zupančič ter Milki Globelnikovi dva skoro nova, moderna damska dežnika. — Iz kupeja beograjskega brzovlaka pa je neznan tat odnesel na ljubljanskem kolodvoru inž. Tihomiru Sretaljeviču in inž. Danilu Rado je vicu dva svetla letna plašča in nekaj raznih malenkosti, v skupni vrednosti 3000 din. —lj Heinz Rtthman, popularni filmski komik pripoveduje: Ko sem dobil svojega sina, ni bil to več mali nebogljeni novorojenček, temveč že dražesten trileten fantek. Tem večje pa je bilo zaradi tega moje presenečenje! Kako sem postal iz zakrknjenega samca srečen očka, kako je otrok po mnogih težavah dobil svojo pravo mamico, kako zelo mi je ugajala varuhinja mojega fantiča, dokler se ni izkazalo, kdo je njegova prava mati — vae to boste videli v sijajni veseli in izredno zabavni filmski komediji, ki jo predvaja kino Sloga. Ogled tega filma vsem prav toplo priporočamo. — 1233 —lj Carioea, najkrasnejši glasbeni in plesni film, kar jih je prinesla svetovna produkcija, teče v premieri v kinu Moste. S sodelovanjem priljubljenih igralcev Dolores del Rio Ginger Rogers in Fred Astai-rl, je ta odlično režira li film stopil med najpriljubljenejša glasbena filmska dela. To je film šarma, prekrasnih girlsov, španskih plesov, komičnih zapletljajev, temperamentne glasbe. Ker predvaja ta film edino kino Moste, vabimo ljubitelje živahnih komadov, naj si ga ogledajo. Za dodatek je za tiste, ki so želni senzacij, Buek Jones v kovvbov filmu Pod žarkim soncem. —lj Gostilna Martine Zg. SiŠ*«. Izbrana vina. dobra kuhinja. Pečene piske in purani. Vsako nedeljo koncert. 224-n Tožbi proti radeške-mu samostanu vloženi Ker spadajo Radeče v pristojnost novomeškega okrožnega sodišča, je prisoel pred dnevi v Novo mesto sorodnik francoske grofice de Rola. grški novinar Konstantin X. Cimbas. da posreduje v pravni zadevi. Nastanil se je v hotelu Metropo!. Cimbas se je oglasil pri državnem tožilstvu ter v imenu grofice Moriš de Rola vložil ovadbo proti radeškemu samostanu usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelske-ga. Glavni pravni zastopnik grofice dr. Grossmann iz Ljubljane pa je tudi vložil civilno pravno tožbo pri novomeškem sodišču. V tej pravdi gre za milijonske terjatve. Zato je zbudila v javnosti veliko pozornost. Vlomilci in sleparji na deželi Ljubljana, 4. maja V Loki pri Zidanem mostu sta se pred dnevi vtihotapili dve mlajši ciganki v stanovanje Rudolfa Fona in ukradli nad IS tisoč din v bankovcih po 5O0 din in po 100 din. Ciganki sta po tatvini odšli proti vasi Breg. nato pa proti Sevnici in dalje proti Hrvatski. Kakor so ugotovili orožniki, sta ciganki najbrž iz družine Nikoličev. ki se navadno zadržujejo okrog Zaprešiča in se klatijo po vsej Sloveniji in Hrvatski. Orožniki iz st. Pavla pri Preboldu iščejo 381etnega Karla Vegla. po rodu iz Do-na\vitze pri Leobnu, pristojnega pa v št. Pavel. Vegi je bil dalje Časa uslužben kot delavec v Mautnerjevi tovarni v st. Pavlu, pa se je kmalu naveličal poštenega dela. Pred dnevi je ponoči vdrl v skladišče tovarne, kjer je ukradel več rezervnih delov strojev in jih kasneje v Celju in drugje prodal za staro železo, denar pa zapravil. Preiskava je ugotovila, da je /egl ie prej v presledkih vlamljal v skladišče, odkoder je odnesel rezervne dele tkalnih stojev in jih spravljal v denar. Vegi, ki je pobegnil najbrž v Nemčijo, je tovarno oškodoval za nad 10.000 din. K trgovki Justini MaJgaj v Vrbju pri Žalcu je prišel nedavno Karel Stal. doma iz okolice Ptuja in ji na zvit način izvabil še dobro ohranjeno moško kolo znamke »Ideal« in pa nov šivalni stroj znamke Rost-Gasser«. štal je nekje v okolici šivalni stroj prodal za 1000 din, s prisle-parjenim kolesom pa pobegnil. Iz policijske kronike Ljubljana, 3. maja Dva podjetna kmečka fanta, Tone in France, doma iz Zasavja, sta pričela trgovati s senom, ki sta ga prodajala v Ljubljano. Sprva sta iskala le pošten dobiček, ki se jima pa je kmalu zazdel prenizek. Zato sta sklenila, da si pomagata s sleparijo. Preden sta pripeljala za naročnika seno na mitnico v Ljubljano, sta* kupila 100-kg soli, ki sta jo zakopaia globoko v seno. Na mitnici sta prejela potrdilo z navedbo teže sena. preden pa sta odpeljala seno naročniku, sta sol zepet izkopala in jo skrila v kako vežo, da sta jo vzela s seboj, ko sta se vračala. Naročnik seveda ni slutil, da je plačal 100 kg sena več kakor ga je res bilo. Podjetna fanta sta na ta način osleparila že kakih pet naročnikov sena in bi sleparila še nadalje, če se ne bi ujela. Ko sta predvčerajšnjim zopet odložila sol v veži neke hiše v Fiigner-jevi ulici, so bili na to opozorjeni policijski organi. Ti so menili, da gre za tatvino soli, zato so fanta pričakali in ju aretirali, ko sta nameravala nazaj grede sol zopet naložiti. Na policiji sta se izgovarjala na vse načine in šele po dolgem obotavljanju sta priznala, za kako »svrho sta potrebovala sol. »Čemu pa ravno sol?« so se čudili na policiji. ~toda to bi postalo sčasoma sumljivo, če bi kje v mestu odmetavala iz sena pesek, docim sva se vedno lahko izgovorila, da sva sol kupila, ker jo potrebujeva, pri tem pa nihče ni mogel misliti, da svo jo potrebovala za otezanje sena.« Fanta sta bila po priznanju izpuščena, zagovarjati pa se bosta morala zaradi sleparije na sodišču. V noči na 1. maj je stražnik opazil, kako se skriva in stiska k zidu na Sv. Petra cesti mlajši moški. Ker se mu je zazdel sumljiv, je stopil bliže in ga povprašal, kaj počne Dobil je zmešan odgovor, zato ga je preiskal In videl, da stiska pod suknjičem tri zaklane, vendar Se tople kokoši. Na vprašanje, kje jih je dobil, je mladenič povedal, da jih je malo poprej kirpdl na kolodvoru od nekega Bosanca. »In nož tudi?« je povprašal stražnik dalje ter pokazal na krvav žepni nož<č, ki ga je našel v njegovem stranskem žepu. Fant le seveda takoj uvidel. da z lažjo ne bo ničesar opravil. Na stražnici si je umil tudi krvave roke ln gladko priznal, da je kokoši ukradel nekemu svojemu sorodniku v Dvoru pri st. Vidu nad Ljubljano, kamor je odšel na lov že pozno zvečer. Policija je po nekaj dnevih zasledovanja aretirala 351etnega Antona Jevnikarja. ki je šele nedavno prišel iz zapora, v katerem je že moral preživeti osem mesecev as radi raznih sleparij. Tudi ko je bil zopet na svobodi, mu sleparska žilica ni dala miru. To pot si je izbral za svojo žrtev neko Neži ko J. na žab jaku, kateri se je predstavil za posredovalca pri prodaji zemljišč. Pod neko pretvezo ji je izvabil za 4000 din obveznic vojtac škode, češ da jih bo prodal z velikim dobickem za nakup nekega zemljišča pa mu je Nežika ciala še 3000 din. Slepar je z denarjem izginil in ga seve ni bilo več na spregled. Nežika je čakala več dni, slednjič pa se je odločila ln zadevo prijavila na policiji, ki je sedaj iztaknila tudi sleparja in ga zopet vtaknila v luknjo. Nežika je oškodovana za 7 tiseč dir, ki jih je Jevnikar meditem že zapravil v družbi veselih deklic. ±}fpod sita V petek 26. aprila smo slišali oh desetih zvečer v ljubljanskem radiu takole napoved Časa: »Cra bo triindvajset in enajst minut . . . gong... ura je bila triindvajset in enajst minut!« V četrtek 2. maja smo pa slišali takole napoved (zapet seveda ob desetih zvečer): j»L ra bo devetnajst m dve minuti... pong . . . ura je bila devetnajst in dve minuti . . .« Človek se prvi hip vpraša, aii sanja, ali ni morda pr\i april, in ko ugotovi, da ni ne prvo ne drugo, pogleda ne. svojo uro. ki kaže pravi evropski- čas: dvaindvajset ali po domače deset zvečer! Pričeli smo dvomiti v vtednost takih časovnih napovedi po radiu. Že res. da so zadnje čase po Evropi časi precej zmešani, imamo francoske, nemške, srednJ€tvrop&kš čase, da se res že komat spoznaš, dovolil 0»* si pa ponižno svetovati naši kuka\'ici, naj ostane zaenkrat še pri jugoslavenske m ». .i su . . . Kuku. je kukala, spomlud je spet prišla... Poslušalec radia KOLEDAR DANES: Sobota, 4. maja: Florijan. Cvetko JUTRI: Nedelja, 5. maja: Pij V. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Guverner KINO SLOGA: Hura! Sina sem dobil KINO UNION: Jeanne Dore — Materina radost in bol KINO MOSTE: Carioea in Pod žarkim solncem KINO ŠIŠKA: Vragi neba DRUŠTVO »SOĆA« predavanje dr. Branka Vrčona »Morala zaledja« ob 20.30 v dvorani pri »Levu« ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Ujež« ob 20.15 Mestni dom PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED JURJEVANJE NA LJUBLJANSKEM GRADU TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO občni zbor ob 9. v posvetovalnici mestnega poglavarstva UDRUŽENJE JL'GOSLOVENSKIH NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV občni zbor ob S. v Delavski zbornici UDRUŽENJE REZERVNIH PODOFICIR-JEV občni zbor ob 10. v predavalnici Združenja jugoslov. inženjerjev in arhitektov, Kazina OTVORITEV RAZSTAVE SREČKA MA-GOLICA ob 11. v Jakopičevem paviljonu ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE -Pekovska« ob 15.15 Mestni dom SOKOL VIC materinska proslava ob 13. v Sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvršcva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar. LTlica 29. oktobra St. 7, telefon št. 41-52. Naše gledališče DRAMA % Začetek ob 20. uri Sobota. 4. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Nedelja, 5. maja: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Ponedeljek. 6. maja: Danes bomo tiči. Red Sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Torek, 7. maja: Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Sreda. 8. maja: Hamlet. Red Sreda. Goto vanje Zvonimirja Rogoza. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 4. maja: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopra-nistinje Nedelja. 5. maja: Modra roža. Izven Ponedeljek, 6. maja: zaprto. Ker je gostovanje Zvonimirja Rog°za, člana Narodnega divadla iz Prage vezano na določen termin, dobijo abonenti reda Sreda prihodnji teden dve predstavi v drami. Rogozove igralske kvalitete, ki so mu odprle pot tudi k češkemu filmu, so pripomogle k tako sijajnemu uspehu, ki ga ima Zvonimir Rogoz z gostovanji v Ljubljani. Iz Metlike — Drzna tatvina, v hišo posestnika Jakoba Ogulina z Bočke se je podnevi ne-opaženo splazil nek nepridiprav in mu iz žepa suknjiča, ki je bil shranjen v omari, izmaknil ves izkupiček za prodanega vola 2400 din, njegovemu sinu Antonu pa prav tako iz omare 60 din. Čeprav je bilo v omari in obleki Se več drugih vrednostnih predmetov, jih tat ni odnesel. Izbral Si je torej samo denar in ene škarje. Tatvina je bila izvršena v času, ko je bil gospodar zaposlen v neposredni bližini doma. Neki fantič je videl kako je tat skočil skozi okno na prosto in urno odhitel. — prepovedana pašo. Golicave v Pašin-cu. Čistinah in Starih delih so bile deloma že pogozdene, deloma pa še bodo do 31. maja, da se bo dosegla popolna pomladitev. V omenjenih nasadih je po odredbi sreskega načelstva do nadaljnjega prepovedana vsaka paša, grabljenje in košnja stelje. Izvršilo se bo le trebi je nje v mesecih juniju, juliju in avgustu. — Dražom parcel. V skladu s sklepom predzadnjega občnega zbora, da se odprodajo vse manjše parcele, ki gospodarstvu meščanske skupnosti prav malo ali nič ne koristijo, je bila 30. IV. javna dražba, na kateri pa je bila odprodana le ena manjša parcela za gostilno g. Živkoviča in sicer sm 8ooo mi 10! »SLOVENSKI NAROD«, ***** M StocnS , ■ ... za sokolskim praporom Mladinska telovadila V avqj«m zlatem jubilejnem letu kaže Sokolsko društvo Zagorje ob Savi povsod izredno veliko delavnost in tako je društveni naraščaj, ki je letos dobil v okviru društva samostojno upravo, v nedeljo 28. aprila zvečer priredil prav zadovoljivo obiskano in lepo uspelo telovadno akademijo na deskah sokolskega odra. K pozdravu državni zastavi je nastopilo 82 naraščaj-nikov, naraščajnic in dece, potem pa je zbranemu občinstvu in mladini starosta br. Lojze Kolenc spregovoril nekaj pomembnih besed, poudarjajoč, da je vsa naša bodočnost v zavedni in z gorečo domovinsko ljubeznijo prežeti mladini, čemur je recitacija Stritarjeve »Mladinic po na-raščajniku J. Župančiču dala zaključni poudarek. Nato je sledilo sedem telovadnih točk. raznoterosti, prisrčen nastop >Malega Sokoličac, vmes pa ubrano troglasno petje sokolskega mladinskega zbora pod vodstvom br. Ivana Culota, ki je oskrbel tudi klavirsko spremljavo ostalih točk. Tako je vajo v trojicah izvajalo 15 moške dece prav lepo skladno. Slikovita devetorica ženskega naraščaja v mornariških dresih je v barvitem izpreminjanju svetlobe iz reflektorja na galeriji z ljubko eleganco prednasala simbolično »Na Adri- j jo.'c Potem je devetorica lepo zraščenih i narašča jnikov pokazala že kar bravu rožno i izvedene vaje na konju, da je gledalkam v dvorani zastajal dih. Izredno ljubke vaje z rožicami dvanajstorice ženske dece, rajajoče okrog cvetočega drevesca so močno ugajale, ženski naraščaj je pokazal na dvovišlnskl bradlji nekaj zanimivih vaj, katerih namen je, da se telo harmon-sko razvija. Osrednja točka, najbolj zabavna po svoji grotesknosti so bile pač >Raznoterosti«, kjer se je občinstvo nasmejalo do solz. Moška, deca se je prekopicevaia, izvajala razne skoke, kolobarje, hodila po kamelje itd. Višek pa je bil nastop osmih »Egipčanovc v egiptovski opremi. To točko so seveda na neprestani aplavz morali ponoviti. Zletne proste vaje, najprej ženskega, potem moškega naradčaja — zadnje so bile podane nekoliko ohlapno — ter pozdrav državni zastavi, ln akademija je bila zaključena. Občinstvo, ves čas z vsem srcem pri svojih ljubljenčkih, katere je nagradilo z glasno pohvalo, je odhajalo izredno zadovoljno. Mladina našega Sokolskega druStva je z veliko samozavestjo dokazala. da je zmožna samostojnega dela. želimo, da to delo nadaljuje in da je ne strašijo nobene morebitne težave, da goji vzajemno bratsko ljubezen in da nam s tem v največji meri potrdi veliko zaupanje vanjo, ki jo goji zbor starejših bratov in sester. Naj krepko živi in se razvija za čast sokol-stva, ki bodi najtrdnejši steber lepe našo domovine. Zdravo! Alkohol spodjeda naše obrambne zidove ob meji Iz študije g. Vojka Jagodica o ra alkohola na slovensko mladino — o obmejnih krajih in vplivu ugotovitve Ljubljana, 4. maja PoviŠJU« vinogradov v Sloveniji meri 25.455 ha. Z žlahtno trto je zasajenih 23 tisoč 602 ha. s samorodnicami pa 1953 ha. \ ma so pridelali 1. 1937 535.304 hI. Vinogradi zavzemajo 3°/o celotne površine Slovenije. Največ površine zavzemajo v okrajih Maribor levi breg, Brežice. Ljutomer. Krško, Ptuj. Šmarje. Sadovnjaki zavzemajo 21.318 ha. Povprečni pridelek jabolk je okoli 250.000 stotov. češpelj 32.000 stotov sliv 2/.000 stotov-. hrušk 100.000 stotov. če upoštevamo, da sta prodaja in izvoz grozdja in sadja, kakor tudi vina in žganja minimalna, je sklepati, da se večina pridelanih alkoholnih pijač popije doma, bodisi v kraju, kjer se pridela, ali pa v bližnjih krajih. Pri tem ni upoštevan uvoz tujih vin. kakor tudi ne suhih fig za kuhanje žganja. Povprečno pride na enega prebivalca v Sloveniji 50 I vina in po mnenju gospodarskih strokovnjakov 35 1 žganja Zanima nas vprašanje, koliko otrok in mladostnikov (do 18. leta) uživa alkoholne pijače, ali z drugimi besedami, koliko mladih pivcev je med našo mladino, ne glede na to. a!i pijejo redno ali ob priliki, vino ali žganje, zanima nas, kolik je odstotek a k b Mzncije mladine. Pri zadevnem raziskovanju sem zajel 192.611 učencev ljudskih, srednjih in meščanskih ioL Izmed teh je uživalo alkoholne pijače 120.061 ali 67°'o in sicer 733796 moških in ženskih preiskovancev. Od vseh jih je bilo v ljudskih šolah 66.71 odst.. v meščanskih 69.86°/o. v srednjih šolah pa 69r>. Ako razdelimo Slovenijo glede na površino vinogradov v tri skupine in so v 1. skupini ne vinorodni kraji, v 2. skupini kraji, ki imajo manj kot 3Tc površine posajene z vmogradi, ter v 3. skupini kraji, ki imajo nad 39! površine posajene z vinogradi, se izkaže, da je uživanje alkohola med Ijud-skošofsko mladino razširjeno takole: V 1. skupini 39.92% v 2. skupini 60.25% in v 3. skupini S5.65^c alkoholizacije mladine. Največja je razširjenost uživanja alkohola med mladino v vaseh, najmanjša v me st:h \ ečja ali manjša vinorodna ali nevi-norodna struktura okraja vpliva tudi na mesra in trge. industrijske kraje in vasi glede razširjenosti uživanja alkoholnih pijač med Ijudskošolsko mladino. Giede na naša aktualna obmejna vprašanja je važna naslednja ugotovitev: Če vzamemo mejo od Strojne v dravograjskem okraju vzdolž vse nemške in madžarske soseščine do Pinc v dolnjelendav-skem okraju, meji na Nemčijo in Madžarsko 56 naših šolskih okolišev. Med 10.614 otroki teh ljudskih šol je bilo pivcev 7410 ali 70^. So pa vasi, v katenh pijejo redno vsi otroci vino ali žganie vsak dan. kakor n pr. v G en te rove i h. Motvarjevcih. Pin-cah. Domar.j^evcih itd. Najslabša je naša •Maginotova črta« ob državni meji dol-njelenda-. >šcoa okraja, kjer pije redno vsak peti otrok. Med nosečimi materami je pri Slovencih uživanje alkoholnih pijač zelo razširjeno, kar je v skladu z vražami in prepričanji, da bo otrok lepši, čim več bo mati popila med nosečnostjo vina in žganja. Med 744 raziskanimi kraji je bilo 471 ali 64.34% takih, v katerih je razširjeno uživanje alkohola med nosečimi materami. Če jih razdelimo po prej omenjenih skupinah, pije v prvi skupini vsaka tretja, v drugi skupini vsaka druga, v tretji skupini pa vse noseče matere. Navada, dajati dojenčkom alkoholne pijače, je razširjena med omenjenimi v 259 krajih (34.77r>). in sicer dobi alkoholne pijače v prvi skupini vsak deveti, v drugi vsak peti in v tretji skupini vsak drugi d >jcnček. Uživanja alkoholnih pijač med šoli odraslo mladino ni bilo opaziti v 84 krajih (11° o), uživanje alkohola ob raznih prilikah v 216 krajih (29%), pogosteje in redno uživanje alkohola v 444 krajih (59 odst.). Med šoli odraslo mladino imamo torej samo 12% abstinentov. Najpogostejši in najvidnejši znaki vpliva alkohola na mladino so zaostajanje v šolskem napredovanju, manjnadarjenost, moralna pokvarjenost, telesna bolehnost in bolezni. Manjnadarjenih otrok, namreč takih, ki po mnenju učiteljev v razredu ne morejo napredovati, ali napredujejo z največjo težavo, je bilo 22.091 sli 12.94%. med njimi 8.28% dečkov in 5.06% deklet. Sporedno z razširjenostjo uživanja alkoholnih pijač med mladino raste tudi odstotek manjnadarjenih in je v 1. skupini manjnadarjen vsak 12. deček oziroma vsaka 20. deklica, v 2. skupini vsak 7 deček oziroma vsaka 12. deklica, v 3. skupini pa vsak 5. deček oziroma vsaka 7. deklica 1 Če primerjamo odstotek razširjenosti uživanja alkoholnih pijač med Ijudskošolsko mladino in odstotek onih otrok ki rednu uživajo alkoholne pijače, z odstotkom manj nadarjenih, vidimo, da raste odstotek razširjenosti uživanja alkoholnih pijač sporedno z odstotkom manjnadarienih, in sicer od skupine do skupine, tako tudi od mest. preko trgov in lndustrijskh krajev do vasi Ta sporednost nam nudi najbolj nesporen dokaz, da moramo, kadar govorimo o vzrokih manjnadarienost-.. upoštevati kot glavni vzrok tudi alkohc'-.zem. V že omenjenih obmejnih šolskih okoliših je odstotek maninadarejnin 17.38. kar pomeni, da ie vsak 5 do 6 otrok manjnadarjen. Najslabše je v okoMš^h Apače. Gornja Radgona. Slatina Radcnc; in Sto-govci. kjer je odstotek manjnadarjenih 24.56, kar znači, da je v teh okoliših manjnadarjen vsak 4. otrok Moralno defektnih otrok namreč takih, pri katerih se kaže defektnos* v nenrav-nih dejanjih, preklinjanju, potepanju, dcla-mrznosti, trpinčenju živali, nespoštovan ju staršev, laži. kraji itd., je bil- 17*»7 m sicer 1193 dečkov in 514 deklic. V I skupini ic bilo od teh 0.67%. v drugi skupini 0.90%, v 3. skupini pa 1.55% Nevinorodne vasi imajo relativno največ otrok, starih 7 do 8 det v svojih šolah, vinorodne vasi pa največ 10 do 11 let starih. V 3. skupini zaostaja 29.6% vseh otrok osnevne ljudske šole, dočim jih zaostane v 1. skupini samo 23%. Pijancev smo našteli brez Ljubljane, Maribora in Celja 10.848, med njimi 6807 družinskih očetov. Njih življenje je bilo v 93 odst. socialno slabo, pri 88% gospodarsko slabo, pri 88% slabo v vzgrjncm pogledu, 87% pa je bilo versko brezbrižnih. Skupaj so imeli 31.690 otrok. V krajih, kjer se prideluje v;no. pijejo največ jeseni in pozimi. Glede vprašanja, kako se kaže vpliv alkohola že na samo spočetje otroka, so se pokazali naslednji zaključki: Odstotek spočetij prične rast5 z oktobrom in raste stalno do februarja. Po tem je sklepati, da oploditve prično rasti s trgatvijo in rasto do pusta V skladu s temi ugotovitvami kaže statistika, da raste število rojstev od junija do novembra. Jeseni in pozimi, ko se pri nas največ pije, se spočne polovica vseh otrok. Za povzdigo našega kmetijstva Krško, maja. Kmetska nadaljevalna šola na Vidmu pri Krškem je te dni z uspehom zaključila svoje prvo šolsko leto. 24 mladih kmečkih sinov si je v zimskih mescih nabralo novega znanja, ki ga bodo lahko sedaj tudi praktično uporabljali. Učni načrt je upošteval predvsem krajevne potrebe glede na klimatske razmere. Pokazalo se je namreč, da prav v okolišu, kjer je klima najbolj ugodna v naši banovini, vladajo žal marsikje takšne razmere, ki kličejo k nujni reformi kmečkega dela. Povsod se opaža pomanjkanje izšolanih kmetskih fantov v kmetijskih ali kmetsko-nadalje-valnih šolah. Čeprav bi bilo stremljenje po večji izpolnitvi še tako močno, bi bilo vsem nemogoče ustreči, ker imamo premalo kmetijskih šol, pa še te lahko poseča le majhno številce iz vsakega sreza. Ker so bili pogoji v naši okolici v vsem povoljni ter smo imeli na razpolago tudi strokovnjake za vse gospodarske panoge, se je tudi pri nas lahko ustanovila kme-čko-nadaljevalna šola na Vidmu. V njej so se tečajniki lahko seznanili le z delom potrebnega znanja v vseh panogah kmetijstva. Najbolj jih je zanimalo, kar jim je zaradi važnosti in težkoč časa najvažnejše: vinograd, klet, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in zadružništvo. Tudi izlet v kmetijsko šolo v St. Juriju in na vinarsko razstavo v Šmarju pri Jelšah Je imel to obeležje. V kmetijski soli v St. Juriju so si pod strokovnim vodstvom ravnatelja g. inž. Koprivška ogledali kmetijsko šolo in vse kmetijsko-gospodarske naprave. Ogledali so si tudi nekatere vrste živine. Od tu so krenili na vinarsko razstavo v Šmarje, kjer so se seznanili z različnimi vini šmarskega sreza ter jih primerjali z domačimi vinL Za zaključek Šolskega leta je vodstvo tečaja pod vodstvom Iv. Hrovata. Šolskega upravitelja iz Krškega, priredilo Še zadnja predavanja s filmi. Ob tej priliki so videli tečajniki film o gnojenju krompirja, ki ga je tolmačil g. Pučnik, nakar je predaval Ivo Hrovat o sadjarstvu. Njegova izvajanja je spremljal filmski trak in so imeli gojenci priliko vsako stvar tu* i fnmš Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: Želodca, črev, jeter, zlatenico, solčnih kamnov, presnove, zamaščenosti. ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo di]eteti£na kuldn|a — Krasno sportoa kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti« ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI. INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA di videti. Izvajanju obeh predavateljev so tečajniki pazljivo sledili, saj so se pri tem spet nekaj novega naučili. Na tečaju so pokaz=li vsi udeleženci brez izjeme veliko zanimanje, razumevanje in discipliniranost. Uspešno delo naših sadjarjev Škofja Loka. 3. maja. Škofjeloški okraj ima 14 podružnic SVD Na zboru sadjarjev škofjeloškega okraja se je zbralo 1. maja v šolski dvorani toliko zborovalcev. da so komaj našli prostor. Učinkoviti zbor pomologov je ©tvoril kot predstavnik škofjeloške SVD ravnatelj g. Sovre, vodstvo okrajnega zbora pa je prevzel notar g. Sink. Iz preglednega poročila glavnega odbora g. Skulja iz Ljubljane je razvidno, da ima loški okraj podružnice SVD v Draž-gošah. na Češnjici, v Gabrku. v Javorjah. v Lučinah. v Poljanah, v Selcah. v Sori. v Žabnici. v Skofji Loki, v Retečah. pri Sv. Duhu, v Sovodnju in na Trati, ter je v vseh organiziranih 466 sadjarjev. Vsekakor impozantno število. Delo naših sadjarskih postojank ie prav lepo, napredek povoljen. Prizadevanja naših sadjarjev se razvijajo'v štirih smereh. Predvsem se hoče skrbno oskrbovati drevje, zanemarjeno in propadlo drevje pa odstranjevati. Sadjarske potrebščine se bodo nabavljale čim bolj mogoče skupno: nabava novih drevesc^se bo izvršila skupno in po sadnem izboru. Vsa nozornost se bo posvečala čim bolj ekonomični porabi sadja. Ker pomeni suho sadie velevažno živilo, se bo akcija za graditev sušilnic smotrno nadaljevala. Hočejo pa naši sadjarji tudi na področja najnovejših izsledkov preusmeriti porabo sadja v kuhanje marmelade in pridobivanje sadnih sokov. Zelo zanimiva so bila poročila delegatov podružnic, ki so podali pred zboroval-ci izčrpno sliko skrbnega dela po srezu. Število sušilnic se dviga, prirejajo se tečaji. Šo^ka mladina se uvaja k delu v sadonosnikih. precepljanje pa se vrši v smislu sadnega izbora, da dobivamo nove sadonosnike. Delegat Grum ie navedel, da ima ožje loško območje zdaj štiri podružnice, dočim je pripadalo vse to članstvo prej v Skofjo Loko. Cepitev je rodila najboljši plod, saj se je Članstvo dvicr^ilo za 400 od=totkov! Kot posebnost ima Skofja Loka svoj vrtnarski odsek. Prirejeni sadni sejem (v 92 zabojčkih je bilo 40 vrst!) je bila dobra šola. Le poštena solidna trgovina ima bodočnost! O Čistilniku, ki bo v korist vs^nvi našemu sadjarskemu svetu, je govoril g. Sink. nabava sterilizatoriev oa bo morala biti skrb vsake podružnice same. O likvidaciji razstavnega odbora je govoril g. Sovre, o potrebi večje povezanosti med sreskim kmetijskim odborom in sadjarskimi podružnicami pa gg. Planina, Hladnik, Skulj, Korenčan, Hafner in drugi. Ko je bilo ugotovljeno, da so pogledi vseh sadjarjev škofjeloškega okraja usmerjeni v isto smer, in s poudarkom, da se bodo skupni zbori vseh podružnic SVD v okraju še priredili, je bilo zborovanje po triurnem delu zaključeno. — Razpis zdravniške sluibe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v javni bolnici v Celju. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1 pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošriie naj se vlože ori banski upravi v Ljubljani do 15. maja. SPORT Okrog Šmarne gore bodo dirkaU Jutri ob 2. popoldne se bodo kolesarji lovili okrog: šmarne gore na progi Zg. Ga-meljne, dmartno, Skaručna, Repnje, Vodice, Hraše, Sv. Valburga, Smlednik, Vikr-če Tacen, Šmartno, še enkrat isto progo s ciljem v Zg. Gameljnah. To progo, ki meri 46 km, bodo vozili verificirani dirkači v sistemu »handicap«, t. j. po načinu, kjer bodo juniorski dirkači startali tri minute pred prvorazrednimi, ki bodo morali te tri minute pridobiti z večjim tempom vožnje. Borba bo zato ostra, ker bodo tako v juniorski kakor v prvorazredni skupini udeleženi dirkači, ki so po svoji zmožnosti dobro znani. Med prvorazrednimi konkurenti bodo Peternelj, Gartner, Gregorič, Podmiljsčak, stirn, morda znani hrvatski dirkač Pokupec, Grabne r, ki je doslej vozil med juniorji, a mora sedaj med glavne, in morda se kdo drugi; med juniorji pa Berlič. Bizdlj, Korenin itd. če bo le količkaj ugodno vreme in proga ne preveč blatna, se lahko pričakuje dokaj visoka povprečna brzina, ki jo bodo dirkači morali voziti, če se hočejo na cilju dobro plasirati, kajti klasificiranje bo enotno ne glede na kategorije. Da bo ugodeno tudi turističnim dirkačem, ki niso v posesti pravilnih dirkalnih koles, je zanje prireditelj določil krajšo dirkalno progo na triko tu Zg. Gameljne, dmartno. Povod je, Zg. Gameljne. Ta vrsta dirkačev .med katerimi je tudi nekaj takih, ki bi se prav lahko kosali s pravimi dirkači, bo vozila ▼ si lpinah po dva kroga predvoženj ln izbrani v finalu ie dva kroga finala. Predvožnje bodo odvozili pred startom glavne dirke, finale pa po startu istih, t. j. med razvojem glavne dirke. Tudi vožnja teh bo zanimiva in jo bodo prav razločno opazovali celo izletniki s Šmarne gore, odkoder je dobro vidna celotna proga. Razdelitev nagrad, ki so jih prispevale razne tvrdke in pa posamezni dobrotniki, bo po končanih dirkah pri Magistru v Zg- Gameljnah. Ob tej priliki se naprošajo vsi avtomo-bilisti. motociklisti in kolesarji, ki bodo vozili jutri od 3. do 5. popoldne na progi v obratni smeri dirke, posebno pa med Tacnom in Smlednikom, naj bodo zlasti na nepreglednih ovinkih previdni, da ne bo nesreč. Za opozorilo na prihajajoče dirkače bo kak kilometer pred njimi vozil motocikel z rdečo zastavico. Hermezar.nm — motoristom. Jutri priredi Moto Hermes izlet svojega članstva k tovariSki sekciji - Trebnje. Od tam gremo na Gorjance, popoldne pa bo zabava na vrtu načelnika trebjanske sekcije g. Tomšiča. Zbirališče članstva je ob pol 8. zjutraj pred nebotičnikom. Udeležite se izleta v čim večjem Številu! Moto-Hermes. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SISK1, telefon 41-79_ Največji aviatični film, kateri na realistični način prikazuje vratolomne življenjske opasnosti pilota Vragi neba V gl. vlogah: Myrna Loy, Clark Gable, Spencer Tracy Predstave: danes ob pol 9 uri. jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri Prihodnji spored za binkoštl: Grofica Walewska Spominu zaslužne učiteljice V ponedeljek zvečer je umrla v Ljubljani učiteljica v p. Kristina Demšar, stara 83 let. Zadnjo pot. k Sv. Križu je nastopila v sredo 1. maja popoldne. Spremilo jo je poleg sorodnikov lepo število njenih stanovskih tovarišic in tovarišev ter dokaj njenih nekdanjih učencev in učenk in drugih. Bila je učiteljica iz dobe, ko je bilo treba orati še kaj trdo in zapuščeno ledino in mnogo prestati, zlasti kdor se je izpostavljal za napredek in prebujo tedaj še dokaj zaostalega našega naroda. Pokojnica se ni strašila nobenega truda, niti groženj nasprotnikov proti naprednemu pokretu. Ostala je trdna in odločno odbijala vse napade ter se z vsem trudom žrtvovala za napredne ideale, katere si je osvojila že v mladosti kot mlada učiteljica. Tem idealom in nazorom je ostala zvesta vse življenje in je delala zanje, dokler so ji dopuščale telesne moči. Rodila se je leta 1857 v Železnikih kot hči uglednega obrtnika. 2e v svoji mladosti je pokazala veliko nadarjenost. Zato jo je poslal oče, ki je omogočil vsem svojim otrokom potrebno Izobrazbo, v Ljubljano v fiolo, kjer je leta 1877 absolvirala učiteljišče. Njena prva ln večletna učiteljska služba je bila v 21reh. Bila je lepe postave, živahnega in odločnega temperamenta. Kot taka je znala pridobiti mladino za napredek in znanje ter se tudi sama poglobiti v svoj poklic. Iz Zirov je prišla v Šmartno pri Litiji, kjer je ostala približno trideset let. Tu se je pričelo Sele njeno pravo delo tudi izven šole na prosvetnih in humanitarnih naprednih ter nacionalnih ustanovah, pri CMD, Sokolu, bralnih in pevskih društvih. To njeno delovanje, Še bolj pa uspehi in pridobivanje naklonjenosti ljudstva za napredno prepričanje seveda ni bilo po volji nekaternikom, še bolj jih je pa grizlo, ker je bila naročena na *Sloven. Narod«, ki je bil tedaj po cerkveni oblasti prepovedan. In pričela se je gonja proti njej z vsakovrstnimi pritožbami na šolske oblasti, da bi jo premestili. Bilo je pred približno Štiridesetimi leti, ko je priila neka taka zadeva pri seji tedanjega kranjskega deželnega šolskega sveta na vrsto. K besedi se je takoj priglasil tedanji prost Klofutar kot zastopnik cerkve v tej korporaciji. Bil j je bolj nem-Skutarskega duha in v izrazih tudi ne pre-vič izbirljiv, če je bilo treba koga pobijati. Med njegovim govorom ga je vprašal baron Hein kot predsednik: »Prečastiti, kaj vendar imate toliko proti tej učiteljici ?«: In Klofutar se je na kratko odrezal: ?Ona bere »Slovenski Narod«! Na te besede je sledil takoj oster odgovor naprednih zastopnikov in pokojni dr. Tavčar ga je kot tedanji »Narodov« šef z vso ostrino svoje sposobnosti zavrnil, da ga od tedaj ni bilo več k nobeni seji in se je sam izrazil, da ne bo prišel več, dokler bo ta Človek notri. Seveda so bile vse pritožbe proti njej kot neutemeljene zavrnjene in je Kristina Demšar ostala v Smartnem ter delovala v tej smeri naprej, sele čez nekaj let, ko je nastopila šusteršič-Lampetova doba pred vojno, so jo premestili v Cerklje pri Krškem. Hodila je tudi tu po započeti poti in se tudi »Narodu« ni odrekla. Učit. Demšar si je v Cerkljah s svojim delom v šoli in izven nje kmalu pridobila zaupanje in vdanost ljudstva. Od tu je po vojni po 451etnem učiteljskem delovanju odšla leta 1922 v pokoj, ki ga je nekaj let uživala na Gorenjskem pri Bledu, nakar se je preselila v Ljubljano. Tudi v pokoju se je še vedno udejstvovala pri delu v raznih stanovskih in pri drugih kulturnih naprednih društvih. Pri srcu ji je bil vedno in povsod Sokol in njegov napredek. Pred dobrimi tremi leti je začela pešati, noge so ji odpovedale ln bila je navezana na sobo in posteljo, vendar pa je duševno sve-Žost ohranila skoraj do zadnjega trenutka. Dokončala je, a njen spomin bo ohranjen pri vseh. ki so Jo poznali in uživali dobrote njenega truda pri pouku kakor tudi izven učilnice. Slava njenemu spominu! taserirajte v „SU Narod«44! Nova pridobitev v središču Ljubljane Na TvrSevi cesti, v hiši, kjer ima »Putnik* svoje prostore — tik pred Figovcem — je tukajšnja ugledna slaščičarna »Pe-triček« odprla svojo podružnico Lokal, ki ga je do polovice odstopil »Putmk* v ta namen, je tvrdka Petnček temeljito preuredila tako v estetskem kakor tudi v higienskem oziru. kar jc glavni pogoj za vzorno slaščičarno oziroma sladoledarno. Lokal in pohištvo jc v domačem, narinlncm slogu. Tvrdka »Petričelc«. ki ima svoje glavne poslovne prostore na Aleksandrovi cesti in je danes menda že vodilna slaščičarna Jugoslavije, ki po svojh izredno tinih in nad vse okusnih slaščicah in bonbonih slovi celo preko naših meja, hoče v svoji podružnici nuditi isto kvalitetno blago kakor v svoji trgovini v palači »Dunava* na Aleksandrovi cesti Poleg tega pa hoče posvetiti vso svojo pazljivost in ves svoj trud izdelavi res prvovrstnega sladoleda po nizki ceni, predvsem za stoječe, oziroma mimoidoče goste. Kakor izvemo, pade otvoritev podružnice bas v 65 jubilejno leto. odkar deluje slaščičarna Pctriček K otvoritvi te lične podružnice kakor tudi k njenemu jubileju ji iskreno čestitamo in ji Želimo najboljšega uspeha Ljubitelji fine slaščičarske umetnosti dobro vemo. kolikega pomena so moderno urejene in vedno s prvovrstno izbiro založene slaščičarne. Nujno so potrebne vsakemu mestu in jih zlasti tujski promet ne more pogrešati V Ljubljani ic zatorej nova podružnica Pctričkovc slaščičarne posebno na pravem mestu. Za svojega 4 in pol letnega dražest-nega fantka iščem pripravno mamico. Ponudbe s sliko sprejema Heinz Ruhmann HURRAI SINA SEM DOBIL Vesela in zabavna filmska komedija, polna zdravega humorja in vedrega razpoloženja! PREMIERA DANES! KINO SLOGA, tel. 27'30 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. ln 21. uri Pogrešan vojaški obveznik Mokronog, 1. maja Posestnik in oče sedmih otrok Janez Pav-sič iz Lakenca pri Mokronogu je bil že nekaj časa pred veliko nočjo na orožnih vajah na Sušaku. Pričakovali so ga za praznike domov. Ker ga ni bilo, so bili domači in rudi žena mnenja, da je ostal dalje časa v vojaški službi. Ko pa ga teden za tednom le ni bilo domov in tudi ni bilo nobenega glasu o njem, niti niso prejeli nika-kega sporočila, se jim je začela zdeti stvar sumljiva. Pričeli so sumiti, da se je mogoče ponesrečil pri znani železniški nesreči blizu Metlike na Hrvaškem. Tako je mineval čas, ki je sum domačih čedalje bolj potrjeval. 2ena je naprosila za. poizvedovanj? pri domačem občinskem predsedništvu, ki pa do sedaj ni še nič gotovega dognalo. Pogrešani je bil dober mož in skrben oče ter bi njegova smrt številno družino hudo prizaddla. Potrebno bo vse storiti, da se dožene, kaj se je pogrešanemu pripetilo in Če ni bil morda res med ponesrečenimi pri hudi železniški katastrofi. Iz Novega mesta — Nove cene moke. Banska uprava je odobrila tvrdkam, zastopanim po združenju trgovcev za s rez Novo mesto v Novem mestu, da smejo prodajati pšenično moko vojvodinske provemence s prebitkom 22« 0, zaokroženim na 5 para pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktivni borzi, oziroma s pribitkom 20 odstotkov ->b enakih pogojih na pšenično moko slavonske proverilenoe in z znižanjem po 20 para pri 1 kg sa moko St. 2 in po nadaljnjih '20 para za moko st. 5 cadrorna 6, oziroma 7 na o&zL označenih borznih cen za pšenično moko it. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov. Ob stoletnici rojstva ru skega glasbenega velikana Peter Iljič Čajkovski genialni tolmač slovanske tragike Pevec melanholičnega ko p men j a, neutešeni iskalec ljubezni in |i»Jcor V torek 7. maja bo sto let, odkar so rojenice povile rudarskemu ravnatelju liji Petroviču Cajkovskemu v Votkinsku v vzhodni Rusiji dečka, ki mu je bilo nam«, njeno, da zavzame v sklopu svetovne i., ruske glasbe eno najznačilnejših in najbi^-nenadomestljivih mest, tako samosvoj jo lik tega ruskega skladatelja, samostojen v krogu svojih ruskih tovarišev, še bolj p,, izviren v družbi svetovne glasbe. Značilna za njegovo glasbo je bila od vsega začetka mehka poteza francoske duhovitosti, ki jo je bil podedoval po svoji materi Aleksandri Assicri, hčerki francoskega izseljenca, pa tudi njegova guvernanta v zgodnjih otroških lotih je bila francoskega porekla. Naš skladatelj se je bil narodil v drugem zakonu, pred njim je bil njegov starejši brat Nikolaj, za nji::i sta prišla v prihodnjih štirih letih še dva otroka, naposled pa dvojčka Anatol in Mo-dest. Poslednji je bil dolgo vrsto let Caj-kovskemu umetniški mentor in po njegovi smrti tudi življenjepisec. V njegovi rodbini so pridno muzicirali in je Čajkovski rano prišel v stik z glasbo, že kot otrok je poslušal Chopinove skladbe. V njegovem sedmem letu se je rodbina preselila v Petrograd, kjer je čez leto dni stopil v pripravljalni tečaj za pravno šolo. L. 1854 mu je kolera pobrala mater. Poleti 1859 je Čajkovski končal svoje učenje in je služil do 1. 1863 v pc>i ograjskem finančnem ministrstvu. Uradniško delo mu ni kaj prijalo in njegovo nagnenje do glasbe se je čimdalje bolj uveljavljalo. V zadnjem letu svojega službovanja je že obiskoval prav tiste čase ustanovljeni konserva-torij. ki ga je vodil Anton Rubinstein. Na zavodu je ostal dve leti, nakar se je preselil v začeku 1.1866 v Moskvo. Prevzel je pouk teoretične glasbe na tamošnjem konservatoriju. ki ga je vodil Antonov brat Nikolaj. Od 1. 1878 dalje do svoje smrti se je Čajkovski posvetil ves samo svojemu umetniškemu poslanstvu. Sprva se ie priselil k svoji sestri Aleksandri Davidov v Kamenki. Tu je ostal pod varnim okriljem svoje sestre do 1.1884, ko si je ustanovil lastno domačijo v podeželskem mestecu Klinu med Moskvo in Petrogra-dom. Od 1. 1887 se pričenja mojstrovo poslednje obdobje. Čajkovski prireja koncerte, diiigira lastna in tuja dela doma in v tujini, 6. novembra 1. 1803 pa je umrl v Pctrogradu zaradi kolere. Čajkovski je imel notranje zelo viharno življenje, še danes, ko je literatura o tem izrednem možu narastla do nepreglednosti in ko so se zadnja leta odprli tudi dolgo neznani in tajni ruski arhivi, zlasti spomini, ki osvetljujejo razmerje čajkov-skega do njegove neznane oboževalke pl. Meckove, ki ji gre glavna zasluga, da je skladatelja podpirala in mu z bogatimi darovi omogočila samoumetniško življenje in delovanje, si raziskovalci njegove psihe še niso povsem na jasnem. Mnogi so se razpisali o njegovi melanholiji, drugi so modrovali o njegovi slovanski usodnosti, tretji so poizkušali s psihoanalizo in z raznimi drugimi razlagami. Pojav čajkov-škega pa še vedno ni pojasnjen. Preplitka so vedra, s katerimi skušamo zajemati iz njegove nedognane duše, pregloboki so vrelci, da bi mogli z besedo označiti skrivnostne sile. ki so čajkovskemn narekovale božanstvene melodije njegovih oper in simfonij, njegovih klavirskih skladb, skratka njegovega dela kot celote. Njegova ljubezen do oboževane neznane prijateljice, ki ji je bil posvetil tudi svoje remek delo. svoj labudji spev, svojo 6. simfonijo, nosi, kakor še mnoga stran njegovega življenja tajne na sebi, ki jih bo težko pojasniti. Navzlic temu bi se motih, če bi si čaikovskega predstavljali kot tihega, vase poglobljenega in od sveta in življenja odmaknjenega misleca, ki se je bil odtujil vsakdanjemu življenju. Bil je za svc*jo dobo svetski človek. Poznal je vso Evropo. Prepotoval jo je na svojih umetniških turnejah križem in kražem. Zaslovel je doma in v tujini, celo v daljni Ameriki že v zgodnjih letih svoje tvornosti. Njegov klavirski koncert v b-molu je igral v tvorcev! navzočnosti Nikolaj Rubinstetn na pariški svetovni razstavi 1.1878. 2e 1. 1881 so Igrali Evgena Onjegina na dunajski dvorni operi. L. 1886 ga najdemo na veliki umetniški turneji po Evropi. Gostuje s svojimi deli in kot dirigent v Berlinu. Parizu. Londonu. L. 1890 ga vodi pot v Pariz tn New York. V naslednjem letu se klati po Nemčiji in Rusiji. L. 1892 je znova na Dunaju in v Parizu. V letu njegove smrti, po dokončanju svoje poslednje simfonije, se odpravi v Belgijo in Veliko Britanijo. Vseučilišče v Cambridgeu mu podeli častni doktorat, ki so ga pri tej priliki deležni tudi Max Bruch, Saint-Sacns m Boito. Po svoji zunanjosti je bil Čajkovski vse drugo kakor melanholik. Rdečkasta barva njegovih lic ni oddajala nevrastenika. Po svoji izobrazbi kakor tudi po svoji vzgoji je bil naš skladatelj izredno oimen, na višini zapadnoevrepskega razumnika svoje dobe. Obvladal je laščino, čital angleški, govoril tudi nekaj nemščine. Odlikoval se je z elegantnimi družabnimi kretnjami, čeprav je obsojal krokarije« svojih moskovskih prijateljev, je sam tudi kdaj pogledal globlje v kozarec in si zlasti v tujini tolažil svoje domotožje s kakšnim kiepkejšim pozi i kom. Posebno nežno je bilo njegovo razmerje do pokrajine in ruskega krajinstva še posebej. V svojem domu si je bil uredil romantičen vrt. Pogledi po ruski širni pokrajini z brezovimi gozdiči, konturami cerkva, bežnimi oblaki, ki drve usodno čez zemljo in njene rodove, so mu bili stalni viri globokih občutij. Mnogo let je preživel na posestvih ge Meckove, ki mu jih je dala na razpolago. Dolgo je užival tudi prirodne lepote San Rema. Florence in drugih krajinsko nedosegljivih krajev Italije in Švice. Kakor nit pa se je čez vse to nemirno umetniško in človeško življenje vilo bolestno koprnenje po neznanih in nedoseženih tajnih ciljih. Kakšen je bil pri teh krizah srca delež skladateljeve neznane prijateljice, pač re bo mogoče nikoli dognati. Za njegovo glasbo se je razvnela po vijohnistu Koteku. ki jo je opozoril na skladatelja, čeprav 9 lot starejša, mati 11 otrok, grde zunanjosti, je takoj stopila ž njim v pisemske stike in jih nadaljevala do skladateljeve smrti. Nikoli se nista seznanila. cajkovski je prejerual njeno pokojiuno, ki -uu je omogočila nemoteno umetniško življenje. Morda sta se mnogokrat srečala v ,'edališču in si nemo pogledala v oči, ne da bi vedela drug za drugega. Svojo četrto simfonijo ji je posvetil s kratkimi, a čustveno neznansko bogatimi besedami Svojemu najboljšemu prijatelju^. Čaj-Kovskega je silno presunilo, ko mu je 1890 morala sporočiti, da mu zaradi propalega gmotnega položaja mora ukiniti pokojnino. Vedel je Ie predobro, da je to bil le izgovor, živčno strta se je njegova neznana prijateljica odtujila svetu. Čajkovski je še na svoji smrtni postelji, ko je zapadel v delirij težke bolezni, izgovarjal njeno ime ob najhujših očitkih sebi in svojemu ravnanju. Preživela ga je komaj dva meseca in preminula 13. januarja 1894. L. 1S77 se je bil Čajkovski poročil z učenko moskovskega konservatoi ija Antonino Ivanovo Miljukovo. a ta zakon je bil že po prav kratkem času razdrt. Čajkovski je čez nekaj tednov pobegnii v samoto CIarensa ob ženevskem jezeru. Tragedija tega zakona še ni docela pojasnjena. Gotovo je. da se je Čajkovski čutil od vsega začetka ob strani te žene silno nesrečnega. Mr.ogi so spravljali to krizo v* zvezo z nagnjenjem našega skladatelja, ki pa v tem ni osamljen, saj so podobni očitki že leteli proti mnogim velikanom duha, kakor na pr. Michelangelu. VVildeju, da ne omenjamo drugih. Čajkovski je skladal že v rani mladosti. Zelo rad je fantaziral na klavirju, spremljal petje in plesne prireditve v domačem krogu. Tu so mu rojile melodije zapovrstjo po glavi, da se ni mogel ubraniti njihovemu toku. šele s 24. letom je pisal orkestralna dela. v njegovem 27. letu pa je njegov založnik Jurgenson izdal prve klavirske skladbe. Čajkovski je pisal .c skrbno Njegove partiture so se odlikovale, kakor svoj čas Mozartove po pravi kaligrafir Naš skladatelj je bil vrsto let tudi glasbeni kritik in je kot tak, pa tudi v posebnih spisih obelodanil marsikatero opazko, ki kaže, kako je delal in ustvarjal. Največje težave je imel z vmesnimi vložki, ki so morali spajati njegove. Iz čistega navdihnjen ja nastale melodične odstavke. Največje umetnine je napisal za orkester. Njegov zvočni čut je ustvaril na tem področju edinstvene glasbene domisleke. Posebne tajne je znal izvabiti iz tonskih globin. Vedno pa je pisal v skladu z značajem posameznih inštrumentov. In njegova dela? Pisal je simfonične pesnitve, opere, kvartete, komorno glasbo, samospeve, baletno glasbo, maše itd. Kdo ne ve za njegove zadnje tri simfonija (četrto, peto in šesto), njegove simfonične pesnitve Romeo in Julija. Francesco da Rimini, njegov violinski koncert, oba klavirska koncerta, njegovo Serenado za godalni orkester, njegove godalne kvartete, njegove Letne čase za klavir, njegovi div-no nežni operi Evgen Onjegin in Pikovo damo, balete Labodje jezero, Snegulčico. njegove cerkvene zbore! Harmonično in melodično je oplodil skladatelje vsega sveta. Nekaj tajno omamnega lije iz njegovih del, še danes po vsej priliki nedoseženo v svoji čustvenosti in elementarni moči. Ob stoletnici njegovega rojstva in prav ob njem se pa še posebej spominjamo in zavedamo, kolikšna je sila slovanskega glasbenega čustva in kako izviren in oplajajoč je prispevek velikega ruskega naroda k vsečloveški glasbeni kulturi! Neizčrpna ležišča železne rude na švedskem Švedska ruda ima 60 do 70% čistega železa Šved.-ka ležišča železne rude so nostala zadnje čase relo ponularna, sai so predmet svetovne politike. Razumljivo je. da so si hotele velesile, ki so zapletene v sedanjo vojno, zagotoviti bogastvo švedskih železnih rudnikov in da ie bilo prav to vzgon važnih mednarodnih dogodkov zadnjega časa. Brez železa ni vojne in železna ruda je dandanes še boli d ras ocem kakor zakladi zlata v kleteh narodnih bank. Bogatim ležiščem železne rude na Švedskem je treba pripisovati visok življenjski standard švedskega prebivalstva. teh jaških pridobivajo rudo in io kratko-malo spuščajo do jaških v nredor na železniške vagone Rudo odvažajo po električni železnici v pristanišče. Pozimi jo odpremJjajo v Narv'k pri t mišče ob Atlantskem oceanu, poleti pa v Lulea. luko v Bolniškem zalivu. Morje v Bctniškem zalivu ie skorai šest mesecev na leto za-mrznieno. zato večino rude izvažajo^ iz N"arvika. " V tem rudarskem področiu ie elektrika skorai edino pogonsko sredstvo. Največja elektrarna je v Par j usu s kapaciteto okrog Narvik, nakladanje železa. — Posnetek iz časa, ko so Nemci na svoje tovorne ladje nakladali železno rudo v Narviku Rezerve železa na Vedskem spadajo med največja ležišča na svetu. Tudi ori povprečni produkciji 10,000.000 ton na leto je ten rezerv dovoli za več stoletij, sai so ocenjena rta 3 milijarde ton. Po sedanjih političnih in gospodarskih računih so torej ležišča švedske železne rude neizčrpna. Vrednost švedske železne rude ie še tem večja, ker vsebuje 60 do 70% čistega železa in je izvrstna za predelavo. Ležišča švedske železne rude so visoko na severu, deželi polnočnega somca. na Laaxasskem. Središče tega rudarskega področna sta Gallivare in Kiruna, torej približno na sredi med Severnim morjem in Botniđcim zalivom. Pridobivanje bogastva švedske železne rude je zelo enostavno, a poslužujejo se najmodernejših termičnih pripomočkov. Enostavno ie zato. ker je ruda v 30 do 40 metrov debelih žilah in ker tvori greben celega pogorja skorai čista železna ruda. Zato torej ni treba globokih rovov, saj leži ruda po večini na površ>u. Pod goro Kiruna vaara na severnem Švedskem, ki je vsa železna, je malo jezero Luossajarvi, ki ima železno dno. Od jezera proti gori drži 5 km dolga žila železne rude. debela 40 do 196 m. Bogastvo te gore cenijo na 100C?0.C0O ten železa. Skozi to goro so Švedi vrtali predor za železnico. Nad predorom so rudarski jaški. V nadstropjih ob 140.000 loorrjslkSh sffl- Po etektricnih želez-nicah vozijo v malih presledkih vlaki po 40 posebnih vagonov, tako da lahko odpeljejo na dan v pristanišča 3O.000 ton rude. Pristanišči v Narviku in Lulea sta tehnično dovršeno urejeni. Vagoni avtomatično izsipavajo tovore na nabrežju v posebna skladišča, od koder rudo zopet avtomatično prelagajo na parnike. Ta moderna ureditev omogoča, da lahko na dan odpravijo no več ladij. Piistejiišča v Narviku se poslužujejo za od važan je švedske rude predvsem zato, čeprav leži med 68. in 69. stopnjo severne širine, ker ne zamrztije niti v na jostrei-ši zimi zaradi toplega Zalivskega toka. ki obliva norveško obrežje. Razurnltivo ie. zakaj so se se zavezniške Čete tako prizadevale, da bi iztrgale Nar vik iz nemških rok. Vprašanje je, zakaj si Švedi ob tolikšnem bogastvu niso izgradili svoje železarske industrije, vedeti pa moramo, da ni povsod nakupičeno vse bogastvo v eni in isti deželi. Šved siva ima sicer izredno mnogo rude. nima pa dovoli pogonskih sredstev. Zato si ie vedno prizadevaila, da bi izvozila čim več rude. Sicer imajo Švedi tudi nelo* J«"V rd' s rile vendar je železna r -' rs et njihovega izvoza. Pred slovesno otvoritvijo razširjenega »šlajmarjevega doma« zasebni nameščenci so dobili vzorno bolnico V PONEDELJEK OTVORITEV PORODNIŠKEGA ODDELKA Ta oddelek je nov Sanatorij je obratoval ves čas, ko so ga razširjali in tudi letošnjo zimo, ko so prezidavah ter preurejali stari del poslopja Porodniškega oddelka doslej ni bilo; potreben je bil zelo, saj je naša ženska bolnica vedno prenapolnjena, V javnosti vlada zato se tem večje zanimanje za novi oddelek in nedvomno bo vedno dobro zaseden. O njegovi ureditvi bi lahko govorili zelo obširno, tudi predvsem v superlativih. Pri tem nikakor ne mislimo le na same bolniške sobe, ki so v vseh oddelkih prav za prav enake, a jih po potrebi — katerokoli — lahko spremene v L, odnosno II. razred. Mimogrede naj omenimo, da imajo vse te sobe stenske omare, priključke za telefon, radio in priprave za fizikalno zdravljenje. Stene med sobami so rrredno dobro izolirane proti zvoku. V bolniško sobo ne prodre iz sosedne sobe ali s hodnika noben vznemirljiv zvok. Sobe v po rodniškem oddelku so slikane v ori j etno modri barvi, kakršna se je izkazala Kot naj-prijetnejša za porodnice. Glavno pa je, da ima porodniški oddelek vse prostore in vzorno razdeljene, od sobe za babico, porodniške sobe, operacijske, dežurnega zdravnika, za dojenčke pa do septične porodniške sobe. Vse je povsod urejeno strogo po predpisih in opremljeno v resnici izvrstno. Vse kaže sledove premišljenega dela — pri vsem jih je vodilo načelo smotrnosti. Porodniški oddelek ima 22 postdlj. Tudi to nadstropje ima veliko teraso. VELIKI OBRATI V KLETI Ob tej priliki lahko samo naštejemo glavne prostore v sanatoriju, brez opisovanja. Že v sami kleti bi se morali ponuditi tako dolgo, da bi le en članek ne mogel vsebovati popolnega opisa. V kleti je več obratov v pravem pomenu. Tako je obrat sam za sebe pralnica. V klet spuščajo s posebnim dvigalom umazano perilo v prostor z d es in rektorjem Umazano perilo najprej desinfecirajo in ga razkuženega jemljejo v drugem prostoru, v pralnici, iz desinfektorja. Pralnica je opremljena z vsemi stroji. Ob nji je parna sušilnica, v naslednjem prostoru pa likalnica. Posebno dvigalo dviga oprano perilo iz kleti. Vsi ti prostori so ločeni od drugih v kleti tako, Ljubljana. 4. maja Trgovsko bolniško in podporno društvo bo jutri praznovalo vsaj tako lep praznik, če ne še celo lepšega kakor pred leti, ko je obhajalo lOOletnico ustanovitve; otvorit ev razširjenega sanatorija »Slajmcrjcv dom« pomeni v resnici največji uspeh društva, S povečanim sanatorijem so dobil' zasebni nameščenci vzorno bolnico, zdravstveni zavod, ki po svoji ureditvi, opremi in organizaciji v resnici povsem ustreza sodobnemu razvoju medicine ter zdravstvenim zahtevam. Jutri bo slovesna otvoritev razširjenega sanatorija; včeraj so si zavod ogledali zastopniki ljubljanskih listov. Novinarjem so 'razkazali poslopje šef zdravnik dr. Kra-marič s projektantom in nadzornim inže-njerjem arh. Domicijanom Serajnikom ter predsednikom TBPD E. Gombačem. PRIJAZNO KAKOR — V HOTELU Bolnice, kakršne poznamo pri nas, imajo nekaj odbijajočega na sebi, da postaneš bolan že ob pogledu na nje. Prvi vtis pri »Slajmcrjevem domu« je pa povsem drugačen. Tudi ko vstopiš v lepo avlo, se ti še vedno ne zdi, da si v bolnici. Zdi se, da tudi marmornate stene — domač kamen _ dihajo toplo. Barve so v lepem skladu, vse je svetlo ter veselo, a brez tiste bledično-sti, kričeče belih sten, kakršne so navadno v starejših bolnicah. Počutiš se kakor v penzionu ali udobnem hotelu. Tudi harv.i linoleja, ki gluši korak, jc prijazna in v skladu z notranjostjo. Zrak je čist, brez vsiljivega vonja po Hzolu in drugih razkuži lih. V avli pri vhodu ima svojo sobo vratar — kakor v hotelu. Poleg na desni je upraviteljeva pisarna. Na levo drži hodnik v novi del sanatorija, na desni so stari prostori, a tudi adaptirani, s sprejemno pisarno, kirurško ambulanco, dalje z operacijskimi prostori, veliko dvorano in manjšo pomožno itd. SMOTRNA. VZORNA RAZDELITEV PROSTOROV S samim naštevanjem prostorov pa nikakor ne moremo povedati, kar je najpomembnejše: prostori niso razvrščeni tako in tako le po naključju. Vse je v tem velikem poslopju ki zavzema skoraj 1400 kv. metrov zazidane ploskve (novi del 970 kv. metrov), urejeno premišljeno do zadnje podrobnosti. Ko so proučevali moderne sanatorije, da bi se zgledovali pri njih, so skrbno pazili, da bi ne presajali napak na naša tla Razširjenje majhnega starega sanatorija je pa bilo zvezano s celim kompleksom tehničnih vprašanj že zaradi lege tesne parcele. Ni bilo tako lahko rešiti vprašanja kako povezati prizidek s starim poslopjem, da bi celotno poslopje tvorilo smotren, notranje organizatorno povezan obrat. Parcela je bila tako tesna, da novi del poslopja ni mogel biti sezidan niti v isti črti s starim delom. Projektantu se je pa posrečitlo situirati poslopje tako. da imajo bolniške sobe tudi do\olj sonca. Notranja Tazdelitev je v glavnem takšna: od središča, kjer vežejo štiri etaže (klet, pritličje in dve nadstropji) dvigala, se cepijo posamezni oddelki. Bolnika pripeljejo v sanatorij, če ne more priti, pod pristre-šek posebnega vhoda, od koder je le nekaj korakov v prizemlju do dvigala. Bolniki ne prihajajo tako skozi avlo,, kje** bi se srečali z zdravimi ljudmi. Z dvigailom prepeljejo bolnika takoj tja, kamor spada. V pritličju so na desm glavni operacijski prostori na levi interni oddelek Tam je tudi [ otolaringolog, ordinacijski prostori za interne bolezni, dalje poseben prostor za kardigraf, kemični laboratorij, dnevna soba za bolnike, bolniške sobe itd. Nekateri izmed teh prostorov bi pa zaslužil že sami obširen opis, tako n. pr. soba za kardigraf, ki je izolirana z omrežjem od vseh strani zelo temeljito, da bi zunanji električni valovi ne mogli vplivati na občutljiv aparat. V I. nadstropju novega poslopja je kirurški oddelek. Nadstropje ima veliko teraso, okrog 90 m- razsežno, da bodo bolniki lahko po potrebi prišli na prosto ob ugodnem vremenu. Terasa je dobro zaščitena pred vetrovi. V drugem nadstropju je pa oddelek, ki budi največ zanimanja: porodnišni- da so povsem obrat zase. Prav tako so ločeni prostori za fizikalno zdravljenje s kopalnicami: električne in parne kopeli, obsevanje itd., ortopedska soba, interkliner in drugi stranski prostori. Tudi ta oddelek je zelo dobro opremljen. Končno je v kteri še vzorno urejena in opremljena kuhinja. V nji imajo štedilnike na plin in premog in kotle za kuhinje s paro. To je najbrž najlepša kuhinja v LJubljani. Ob kuhmji je četa vrsta shramb za živria. Sanatorij hna v zalogi za 6 mesecev živil. (Prav tako ima vedno v zalogi za pol leta medikamentov). Ena izmed shramb je hladilnica, ki ima vedno enako temperaturo. Prostor hladijo avtomatično s posebnim motorjem. Praktično je urejena tud' kurilnica, ki je zopet povsem ločen oddelek zase. NAJMODERNEJŠI RENTGENSKI APARAT V SLOVENIJI Sanatorij bo kmi'n dobil tudi nov rentgenski aparat, ki bo veljal nad 300.000 din. To bo najmodernejši aparat svoie vrste v Sloveniji. Prostor za rentgen je v pritličju na desni, v staTem delu poslopja. Marsikoga bo zanimalo, koliko stroškov zahteva tako vzorno urejen sanatorij, ki ima 46 bolniških sob in 90 do 100 postelj TBPD jc začelo urejevali »šJajmcrjcv donv< 1. 1931 in naslednje leto je bil otvorjen Sanatorij so pa začel; razširjat: Ki. oktobra predlanskim. Za razširjenje m opremo sanatorija so najeli pri Pokojninskem zavodu 7 milijonov din posojila Skupn: stroški za ureditev sanatorija so do>lej znašali 12 milijonov din. Društvo kot stavbni gospodar je pod vodstvom finančnih in tehničnih strokovnjakov dobro gospodarilo ter se mu je posrečilo prebroditi vse ovire, ki bi lahko ogražale veJliko akcijo, ko se je jeseni po izbruhu vojne začelo vse naglo po-dra zevati. V marmornato ploščo v avli sanatorija je vklesan napis: Sanatorij »Šlajmerjev dom« so v plemenitem stremljenja po medsebojni pomoči sezidali slovenski nameščene: včlanjeni v TBPD. ob sodelovanji? Pok : nnskeca za voda in mestne občine ljub janske v letih 1931 do 1940.« Ta preprosti in kleni napis pove več kakor še tako lepe fraze; v njem je rečeno, da so si naši nameščenci postavili kr- m spomenik Učitelj pretepel kmečkega Santa Glede na notico, objavljeno pod gornjim naslovom v ^Slov. Narodu« dne 26. spri 1 a, smo prejeli naslednji popravek: V nedeljo 21. aprila okrog 2. popoldne je prišla v ćSadreže k ge. Ani črudovan poso-stnica Lili Zalokar z namenom, da naju povabi v svoj vinograd, ki ga ima na VI-njem vrhu pri Beli cerkvi. Okrog pol treh smo vad trije odšli v vinograd k ge. Lili Zalokarjevi. Kmara po odhodu iz ć>adrež me je Iskala v čad reža h na posestvu ge. Ane čudo-vanove ga. Jožefa Komljanec, posestnica Iz Erinjevca 37 pri škocjanu. Z njo je prišel tudi njen zet Janez Tram te, posestnik in kovaški mojster iz škocjana. Ga. Jožefa Komljanec je hotela na vsak na/an govoriti z menoj zaradi neke za nio živ-Tenisko važne stvari; zato je prosila g. Antona Andrejčiča, naj ji pokaže pot do vinograda ge. Liri Zelokarjeve. Ob rol šestih popoldne so prišli za nami v vinograd ga. Jožefa Komljanec. njen zet Janez Tram te m g, Anton Andrejčič. kot vodnik. Okrog 9. zvečer smo se vračali iz vinograda proti vasici Sračnik. Malo izp<>d DrejCnikove hišice smo šli čez neobdelano in neposejano in do takrat še. ne preorano njivo, ki je last posestnice Marije Zajče-ve Iz Vinjega vrha in si s tem skrajšal pot. Steza naredi namreč tam precej ve-Kk ovinek in ne drži. kakor je bilo poro-čano: »da bi ne delal g. Zaje Adolf nepotrebnih ovinkov po cesti, se je poslu ril poljskih stez in končno že posejanih in obdelanih njiv, po katerih je moško pešačil.: Skozi vasico Sračnik amo šli spredaj ga. Korrdjančeva, ga. Lfri Zal ck ar jeva in Dol-fe Zajec v prav prijetnem razgovora. Ko smo biH že pod vasico Sračnik, začujemo ^afofksarrje«: m glasno preklinjanje. Po glasu sem spoznal, da je to Alojzij Dmj-čnfk, ne pa Alojzij Dvenfk, kakor je bilo porocano v vasem dnevniku. Poznam ga dobro po glasa — bil sem svoj čas vodja orkestra v Metliki — in je bil g. Drejc-nfk Alojzij pri moji gospodinji nad leto dni v službi kot Mapoc Obrnem se nazaj in ker ni bilo nikjer videti zaostalih treh, ?mo šli vsi trije nazaj s pospešenim korakom, ker je preklinjanje iz ust Drejčnlka Lojzeta obetalo zelo težak, nevaren in resen položaj. Med >aufbiksanjem^. preklinjanjem in zasredovanjem s strani Lojzeta Dre j črnka je zadnja trojica prišla v stik z napadalcem in sicer v bližini *rše posestrrfce Marije Zajčeve rz Sračnika. Drejmik L"i-ze je slekel suknjič, v roki pa je imel n' G. Anton Andrejčič je pozval Drejčniki. naj nož spravi. Ker ni hotel to takoj storiti, temveč je še nadalje ogražal diaižoo z nožem, ga je udaril Tone Andiejčič po glavi, in ni res, kakor je bilo poiočano, da ga je udaril Dolfe Zajec, šolski upravitelj iz Cadrež. Andiejćić Tone je udai A a kolom po glavi Lojzeta Drejćnika ESt da bi odvrnil protipiaven napad z nožem. Lojze Drejčnik. ki je odšel naslednji d^n v bolnico usmiljenih bratov v Novo mesto, se je v par dneh vrnil in je bila njegova poškodba ocenjena kot lahka. Cadreže, 30. aprila 1940. Adoh? Zajec. Kuhinja brez kuharja V gostilniškem podjetju italijanske fašistične organizacije Dopolavoro albsrgo e menza« so priredili oni dan obed, pripravljen v kiminji brez kuharja. Obed ie obstojal iz treh jedi in pripravljen je bil za šest ali celo več oseb. Jedila so bila v posebnih posodah, v katerih se kuhaio na plin ali elektriko. Kuhinja brez kuharja se zapre in kuhar lahko mirno odide, kamor hoče ter ostane odsoten tudi tri ure. Obed. ki se skuha brez gospodarja, stane 50 cen-tezirnov. To je novost v italijanski fašistični, prehrani, K prvemu brez kuharja skuhanemu obedu so se zbrali zastopniki tehničnih in živilskih korporacij. ki so bili z uspehom te novotarije zeio zadovoljna. Skandinavija iz ptičje perspektiv Mnogo drugod neznanih lepot in posebnosti nudi njena priroda Prekrasen lev v skoku z mogočno grivo v obliki pogorja, tako je opisoval Skandinavijo Jules Verne, kakor jo vidimo na zemljevidu. Slikovita veriga pogorij, razprostirajoča se v dolžini nad 1800 km. deli polotok v dva med seboj močno različna dela. Na vzhodu je Švedska, globoko raz-orana s koriti rek. Švedska je skalovita in lahno nagnjena proti obmorskim nižinam Bottnie in Balta. Južni kraj močno spominja na nasproti ležečo Finsko. Tam so tiha jezera v naročju temnih gozdov, reke se vijejo med močvirnatimi bregovi, zaraščenimi z jelšami in vrbami, šumeči potoki brze ob kamenitih pobočjih pod temnimi jelkami in smrekami. Tu pa tam bobne mogočni vodopadi, ki jih niti skandinavska zima ne more ukleniti v svoj ledeni oklep. Severni del Švedske je še bolj gorat in pust kakor južni Pod mračnimi grebeni golih pogorij se razprostirajo neskončni gozdovi, odražajoči se v dolgih rečnih jezerih in blestečih močvirjih. Trda je narava tu in ostro je podnebje Švedske Jeseni so dolgočasne, deževne, zime dolge, pomladi meglene s pogostimi poplnvanv, ko se začne topiti led in sneg, poletje pa pogosto zelo vroče in soparno. Ce je Švedska po svoji zunanjosti in prirodi v splošnem v skladu z drugimi deh Balta, je Norveška čudovito podobna Škotski, čeprav sta daleč narazen in čeprav leži med njima širno Severno lodeno morje. Obala je namreč gola pusta in strma, kakor stara vojna zastava, razcefrana v mnogih bitkah. Na mnogih krajih se je zajedlo v celino morje. Ob švedski je vse polno otočkov, med katerimi morajo voziti ladje zelo previdno, da ne zavozijo na pečine. Notranjost švedske nudi sliko mračne gorske pustinje. Strme pečine in globoke morske kotline, skalnati žlebovi in mogočni gorski grebeni dajejo švedski pečat divje pokrajine. Z meglo zastrta močvirja še bolj poglobe ta vtis. Nekoliko poživljajo to mračno sliko gorska jezerca, v katerih se zrcalijo bližnje gore m pa bistri potoki ter bobneči vodopadi nad globokimi prepadi. Nad vsem se pa razprostira severno nebo, zdaj jasno in mirno, zdaj zopet mračno, zastrto s črnimi oblaki in burno kakor Severno morje. Skandinavska planota pa prekaša škotsko po svojem obsegu, zlasti pa po višini svojih gora. Pogorje Skandinavije ne tvori celotnega pasu. temveč je razklano. Nižji pasovi so pokriti z bujnimi gozdovi, srednji in zgornji pa so večinoma goli. Bogastvo jezer in morja ob Skandinaviji je neizmerno. Visoki gorski grebeni zadržujejo oblake, podeče se iz na morja, in zato ima Skandinavija mnogo padavin. Zemlja se dobro namaka, gorskih potokov in rek je mnogo. Skandinavski sever se razprostira že v arktični oblasti. Gore so tam še bolj mračne v svoji popolni osamljenosti. To je pustinja v pravem pomenu besede. Ob njihovem vznožju leži prav tako pusta krajina, preprežena z griči in kotlinami. Vse je golo, brez drevja in grmovja, daleč tja proti vzhodu. To je severna tundra, ki se začenja na meji gozdnatega pasu in zaključuje v tipično polarni krajini. Niti stebelca ne vidiš tu pozimi, kjer obseva sonce na mrač nem nebu samo visok sneg. ležeč tu skoraj vse leto. Obala ledenega oceana ima pod vplivom toplejših morskih tokov zmernejše podnebje, čeprav se vidijo tudi tam zlasti v dolgi polarni noči samonikli in fantastični pojavi daljnega mrzlega severa, temne skale strme razorane obale, črna voda širnega morja in temno nebo se izgubljajo v sivih meglah in črnih oblakih. Koliko drugod neznanih lepot in koliko posebnosti nudi priroda Skandinavije. Ob Baltu se razprostirajo rodovitna polja in zeleni listnati gozdovi Švedska ima še pragozdove. Norveška mračne visoke gore, potem pa sledi daljni sever, meja polarne ledene krajine. Končno pridemo do skandinavskega morja, tako nemirnega in izpre-menljivega z neskončnim šumenjem svojih valov in bobnenjem plime, morje, nad katerim se dvigajo visoko proti nebu mrač ne gore v svojem skrivnostnem miru. Zahteve trgovcev s tekočimi gorivi Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi se odločno bori proti temu, da bi bila monopolizirana še nadrobna prodaja bencina Ljubljana, 4. maja Obširno smo poročali o borbi trgovcev s tekočimi gorivi v Ljubljani. Znano je. da se ta organizacija bori proti stremljenju, da bi tudi nadrobna prodaja tekočih goriv postala monopol petrolejskih družb. Zato so tudi trgovci morali ustaviti prodajo tekočih goriv, ko so bih izdani novi predpisi o prodaji bencinske mešanice na nakaznice. Tedaj so bile določene za prodajo tako majhne količine bencinske mešanice, da bi trgovci z zaslužkom ne mogli niti kriti svoje režije. In ot> tej prili- i ki je javnost zvedela, da }e zaslužek trgovcev s tekočimi gorivi z/Io majhen. Trgovci so zahtevali na pri: ojnih mestih, naj bi uprava državnih moi -voolov skušala do- I seči pri petrolejskih dn ":bah. da b4 dajale trgovcem bencin pod ugodnejšimi pogoji, tako da bi zaslužili 10 odstotkov. Uprava državnih monopolov je pa odgovorila, osrednjemu odseku trgovcev s tekočimi gorivi, da ruma zakonske možnosti, da bi prisilila petrolejske družbe, po čem naj dajejo blago trgovcem, češ da je to Jtvar svobodnega dogovora med interesenti. Odbor za določanje cen bencina je pri finančnem ministrstvu in naj bi se trgovci obrnili nanj. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je odgovoril upravi državnih monopolov, da ga njen odgovor nikakor ne zadovoljuje. Trgovci se sklicujejo, da § 27. uredbe o tekočih gorivih določa, tla se lahko prodajne cene tekočih goriv na debelo I maksimirajo, in celo, da lahko monopolna uprava, pridi-ži sebi in organizira izključno prodajo tekočega goriva v celi državi ali le v nekaterih območjih. Zakonska možnost je torej podana. Pa tudi če bi ne bilo ~akonskih možnosti za predlagani ukrep, je obstoj domače trgovine s tekočimi gorivi vendar tako važna zadeva, da bi bilo treba zakonske možnosti ustvariti. Osrednji odsek ve. da monopolna uprava lahko predlaga potrebne ukrepe ter pripi-avt osnutke uredb za resornega ministra, ki bo potem že poskrbel za zakonitost. Ce so našli zakonske možnosti na primer o spremembi št. 171 uvozne carinske tarife, po kateri plačujejo industrijske rafinerije ali njihova zajednica le 1.50 din v zlatu za uvez 100 kg sirove nafte, vsi drugi uvozniki pa 3 din v zlatu, ukrep, s katerim je bil zatrt razvoj domače veletrgovine s tekočimi gorivi, je treba najti tudi zakonske možnosti za ohranitev samostojne nacionalne trgovine s tekočimi gorivi, kolikor jo je pač še ohranjeno. S spremembo odločbe ministrskega sveta o spremembi št. 171 car. tarife prav lahko dosežejo, da so industrijske rafinerije, če hočejo obdržati svoje velikanske privilegije, zavezane prodajati bencinsko mešanico ne samo porabnikom, temveč tudi trgovcem, in sicer po ceni na debelo. Trgovci s tekočimi gorivi na drobno so tudi zahteval; spremembe obratovalnega časa v tem smislu, da velja za prodajo j bencinske mešanice čas, kakor ga predpisujejo banovinske naredbe o odpiranju in zapiranju obratov za druge stroke. Uprava jim pa ni ustregla tudi v tem pogle- j du, čeprav ni bilo nobenih ovir. Osrednji odbor pa prav dobro tudi ve. 1 da je odbor za določanje cen benemske mešaniec pri oddelku za carine ministrstva financ. V odseku so želeli, da bi monopolska uprava sprevidela, kako upravičeno in potrebno je, da je v tem odboru tudi zastopnik osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi. Monopolna uprava bi lahko ta predlog zagovarjala pri finančnem ministrstvu. V dravski banovini je še okrog 150 kolikor toliko samostojnih trgovcev s tekočimi gorivi na drobno. Ce ne bodo ustregli upravičenim predlogom osrednjega odseka glede določitve zaslužka in obvezne prodaje industrijskih rafinerij vsem trgovcem, bodo zavladale petrolejske družbe tudi v nadrobni prodaji kot neomejen gospodar, kajti domači trgovci ne bodo mogli več dolgo vztrajati v neenaki eksistenčni borbi. Zato pri osrednjem odseku mislijo, da bi se morala uprava državnih monopolov zavedati, da je njena prva dolžnost skrbeti za interese domačih ljudi in domačega kapitala. Odgovor uprave monopolov, kakršnega, so prejeli trgovci, pa ne kaže, da bi upravi monopolov bili pri srca interesi naših trgovcev. t milijona t julnov prepeljejo Iz newyorškega pristanišča sta odoluli te dni ameriški obalni stražarski ladji »Perseus« in »Shoshone«. ki spremljata okrog 2,000.000 tjulnov iz Južne Kalifornije v Beringovo morje. V začetku comla-di se zbero tjulni. ki prezime na obali Kalifornije in Mehike v vodah Dri San Diegu. od koder nastopijo pot ob obali in okrog Aleutskih otokov v Berineovo morje, kamor prispo v začetku junija, seveda če ie vreme ugodno, in če ere tudi sicer vse po sreči. VVashingtonska vlada ščiti v sporazumu z Rusiio in Japonsko tiulne. da bi jih lovci ne pokončali, odnosno, da bi ne podlegli raznim elementarnim katastrofam. Preden ie bila sklenjer.a pogodba, so amer:Dr.«. ki je bila na našem odru deležna že velikanskega uspeha. Na novem domu imajo LiOčani še dolg in je pozdravljati misel naših igralcev, da tamošnje marljive sokolske delavce na tak način podprejo. — Smrt pobira.V torek so pokopali rudarskega upokojenca Josipa Tierganta. Bergant se je zelo udejstvoval v nacionalnih strokovnih in političnih organizacijah. Bil je mož poštenjak in splošno priljubljen, kar jo pokazala številna udeležba na njegovem pogTebu. Dalje je v ljubljanski bolnici preminil upokojeni rudar m posestnik Drnovšek Ivan. Drnovšek se jo bil zdravil v bolnišnici zaradi poškodbe na nogi. Gonil je bil namreč telico svojemu sinu Francetu, ki je mesar v Toplicah, žival se je splazila in potegnila moža, ki je imel vrv ovito okrog roke. za seboj, da je padel in si zlomil okostje. Pričakovali so, da pride zdrav domov, pa je pljučnica vzela dobremu možu življenje. Kot rudar je delal v Nemčiji in Zagorju. Svoje številne otroke je dooro vzgojil in so vsi v dobrih pozicijah. Na njegovi zadnji poti ga je opremljalo veliko število znancev in prijateljev. V Kotredežu pa jo umrl Franc Pavlic. Zapustil je ženo s petimi otroki. Pokojnim blag- spomin. — Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije (krajevni odbor v Zagorju) bo priredil d revi ob 20. v veliki dvorani Sokolskoga doma spominski večer Antona Aškerca. Na sporedu je pregled njegovega plodnega pesniškega dela v obliki recitacij, govornih zborov, dialogov, dramatičnih prizorov, petja, glasbe in podobnega. Rokopis je pripravil br. Arnošt Adamič. Sodelujejo s. TJle Ivanka, br. Golob Franci, br. Kopriva Janez, br. Košnnerl Vinko ter mladinski pevski zbor pod vodstvom br. Culota Ivana. Večer je namenjen spoznanju dela. vzorov in boje1/ enega naših velikanov duha. ki se je trdo in neizprosno boril za svobodo naroda in du-ka. Zbudi naj umovanje za veliko akcijo, katere končni cilj je ta, da napredna javnost, s cem priznavajoč in časteč spomin neupogljivega, borca, zbere potrebna sredstva za odkup Aškerčevo domačije, da nam tako ostane ohranjena tudi gruda, na kateri se je rodil nepozabljeni naš klicar za- tiranih, ponižanih, a ne premaganih Vstopnine ni! Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo! — Dva primera meningitisa imamo tudi pri nas. Najprej je zbolel petletni Ludo-vaj Ludvik, ki pa se mu sedaj v ljubljanski bolnišnici obrača na bolje. Otroški vrtec, v katerega je pohajal, je bil zaradi razkuženja tri dni zaprt. V soboto pa so po odredbi dr. Slavka Gruma odpeljali v Ijuo-1 lansko bolnico 18 let staro služkinjo Ano Jalovčevo. na kateri so se pokazali znaki meningitide. — Poročil se je pretekli teden mizarski mojster g. Zaletel Ciril z gdč Mici Jerano-vo iz Šmarce pri Kamniku Čestitamo! — Aškerčeva proslava bo v soboto 4. maja zvečer v veliki dvorani Sokortskega doma. V okviru akcije za rešitev Aškerčeve domačije bo dramska družina Sokoia počastila spomin velikega pesnika in borca / bogatim sporedom citiranih in dramatiziranih njegovih del. sodeloval pa bo tudi mladinski pevski zbor Zasedba vlog je v rokah preizkušenih članov in članic dramske družine Vstop k proslavi bo prost. Yabijena je vsa naša narodna javnost. — Samostojna ljudska šola na Lokah. Te dni je izdala banska uprava pod številko 6174 z dne 22. aprila t I. odlok, s katerim ic končnoveljavno postal dosedanji del to-pliške šole v samostojnem poslopju na Lo-* kah avtonomna šola, ki bo dobila svojega upravitelja in tjakaj dekretirano učitelj-stvo. Šola je šestrazrednica, treba pa jo bo novim nalogam primerno preurediti. S tem je zaključena debata med zagovorniki in omahljivci tako, da bodo. kakor kaže, Lo-čani kar zadovoljni- Je pa tudi v interesu šole kot take. da ni navezana na doslej oddaljeno upravno središče, kar je v marsičem oviralo smotrni razvoj. — Spremembe v vodstvu rudnika na vidiku. Zvemo, da pripravlja generalno ravnateljstvo TPD izpremembo rudniškega vodstva tudi v Zagorju. Vest o tem sprejemamo z delienimi občutki, gotovo na vsi edini v tem da bom«.- v danem primeru izredno težko pogrešali našega ravnatelja inž. Alojzija Kolko. ki je kot stvaren, uvideven in naroden predstojnik in človek priljubljen pri vseh slojih brez izjeme. Prevzel bo ravnateljsko mesto v Trbovljah, na njegovo mesto pa pride rudniški višji inšpektor inž. Silvin Burger iz Trbovedj, ki bi potemtakem postal prvi rudniški ravnatelj v sestavu TPD. po narodnosti Slovenec. Izpremembe naj bi se izvršile 8 1. julijem letos. — Velik uspeh so dosegli podmladkarji RK iz Trbovelj, ko so na praznik gostovali v našem Sokolskem domu s pravljično Goljevo petdejanko »Princesa in pastir-čeka v režiji učitelja g. Tiča. Dvorana je bila polna mladega drobiža, ki se je zabaval nad vsemi temi bajnimi postavami, starimi nerodnimi grenadirji, doživljal prigode princese in pastirčka Boštjančka in vseh, ki jih ne moremo našteti, ki pa so vsi od kraja z občudovanja vredno pnrodnostjo podali svoje hvaležne vloge Pevske točke je spremljal mali orkester Podjetnim sosedom smo hvaležni za lep užitek in jih želimo še in še pozdraviti v svoji sredi. Iz Litije — Harmonikarski tečaj. Mali harmonikarji, ki imajo svoj poseben tečaj pod okriljem Glasbene šole, bodo nadaljevali tečaj prihodnji petek 10. maja. Pouk v ha imenik arskom tečaju je bil prekinjen zaradd nalezljive otroške bolezni meningitisa. — Cepljenje **oz bo v ponedeljek 6. t. m. ob 8. v litijski ljudski šoli. K cepljenju se naj javijo vsi šolarji, ki bodo v tem letu dopolnili 10. leto in seveda tudi dojenčki. Pregled o uspehu cepljenja koz pa bo teden dni kasneje ob isti uri m prav tako v III. razredu naše ljudske šole. — Le dva delovna dneva v tem tednu. Delavci naše predilnice so imeli ta teden le dva r>šihta Vesna«. — 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Razigrani zvoki (plošče). — 20.30: Cerkveni pevski zbor z Jezice. — 21.15: šramelkvartet »Murnček«. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Ponedeljek, 6. maja 7.00: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12.00: Koroške pesmice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost (ga. dr. Božena Zajc-Lavričeva). — 18.20: Veseli utrinki (plošče), — 18.40: Srednjeveško lončarstvo v Sloveniji (g. dr. Rajko Ložar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fran Govekar). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Večerni koncert radijskega orkestra. V TRGOVINI — Danes so bili v naši trgovini sami orientalci. — Kako to? — No, vsak se je hotel orientirati kakšne so cene, kupil pa ni nihče ničesar. PRI ZDRAVNIKU Vaše srce bije zelo nepravilno. Ali pijete ? Bolnik: Da, toda zelo nepravilno. šiiduiiiiitihiti»::i!i čiiiiliiUi!i!:iU: i;!riiisi]t:htiiiiiiiiti! !::irffiiJ ■■ j L i^!ttriliišiiiliilit!i:itt=:; i; Jbillft i za pohištvo, vedno najnovejši vzorci v veliki Izberi kupite pri SEVER« Ljubljana — Marijin trg z Blago Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda4* LJubljana, Knafljeva ulica štev. ? Naznanilo! S!ašč čarna Petriček vljudno naznanja, da je OTVORILA SVOJO PODRUŽNICO na Tyrševi cesti — poleg »Putnika44 in prosi cenjeno občinstvo za blagohotno naklonjenost. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit; znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Linolej za kuhinje Ima najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje unoleja. RAzno Seseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 9.— rizling > > 9.— dolenjski cviček » > 10.— jabolčnik > > 5.— muškatni silvanec > > 12.— dingač > > 12.— žganja: troplnovec liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec > > 36.— rum > > 36.— borovničar > > 36.— Mrzla jedila ! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L. Ali res nimate še srečke dri. razr. loterije? Sporočite čim prej svoj :enjeni naslov na navadni dopisnici: niši sreče, bančni poslovalnici Bezjak Maribor, Gosposka ul. 25 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah do oavija v modemi in solidni iz- lelavt tvrdka >Opravac, Celovška 50 Sprejemajo se naročila o. L F KI D NAKITOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko raz stavo. Brajkovie Zivko, diplo mirano čevljarstvo, Ljubljam Igriška 3 (pri Drami). 122 TRGOVSKE LOKALE v centru Bleda ob jezeru b parku, oddam v najem. Ko' man. Bled. 1219 LA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša ooiačlia si nabavite pri PBB8IEB Sv. Petra cesta 14. ""** 00 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. -Velika zaloga perja po 7.— din. »Jnlljana«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L*. TRAJNO ONDULACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah, Vam napravi z najnovejšim aparatom za nizko ceno »Salon Merlak« — Sv. Petra c 76. 1238 Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! KLIŠEJE ENO , i* JUG'OGKAPIKA PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8,— din Izvrstna MEDICA barva ustne In lica! Dobite jo v st> ii—».vi Lluhhana židovska ul. b 5»A'i>.» ...» v • — ». ^oeeni prodam. Zapužka ces' ,1 -^nT»Wie 12. P06K' ■oaeđa 50 par davek pose r>^ Najmanjši znesek s.— Din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji oddelki orf i do 8. in od H 8. do 9. ure zvečer za začetnike in tzvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 6. maja. Šolnina najnižja. Največja strojeplsnica a 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, ^ 1190 GLASBA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. RROMAT1Ć.NA HARMONIKA 120 basov z registrom tvrdke *Hohner« ugodno naprodaj. — Franc Sajovic, Kovinarska 2, Celje. 1218 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din. DAMA ISCE starejšega samskega dobro si-tuiranega gospoda, da bi šla skupaj na letovišče na Gorenjsko za daljši čas. Ponudbe je poslati na upravo SI. Naroda pod >Srčno prijateljstvo«. 1226 POSESTVA V BOSNI vodne sile In hiše nudi reali-tetna pisarna geometer Tripalo i drug, Banja Luka, 1232 HIŠO Z ZEMLJIŠČEM S00 kv. m prodam. Cena din 16.000. — Vprašati: Bizjak — Zgornje Radvanje, Hostejeva ul. 73, pri Mariboru. 1233 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znosen 8.— din. UČENCA krepkega, zdravega in poštenega sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ivan Malešič, Metlika, 1234 Najnovejše frizure, barvanje las, trajna ondnla-cija. Salon komfortno moderno opremljen. .RAKAR' Prešernova 7 poleg glavne pošte RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igracni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26 SAMO NEKOLIKO PAR VEc ln Vase zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina m zdrava Najboljši v«xLJk po radijskem sveto je NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, StrofcovC članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. izhaja vsak potek In je tudi lopo ilustriran: L PRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ■ !|l!|f!f|i!|'«!l'l!l!!ili|lii!i!l!!l!i'tiP!iH NARODNA TiSKARNA I LJUBLJANA Uraiuj* Joaip ZuponSi // Za .Narodno Mamo" Fran Jaran M Za upravo in insaratni dni fa*a Oton Chrbtof M V* r IjubJjanl ^^*A7+%XS^^^B$++/+$%/+%/^$+%$+/$/X f Ema Grammatica reprezentantinja najvišje odrske kulture In umetnosti v prekrasnem — globoko pretresljivem filmu po Tristan Bcrnardovem gledališkem komadu Lastništvo filma EMONA FILM, Ljubljana. V POČASTITEV MATERINSKEGA DNEVA! MATERINA RADOST IN BOL Ce boste pozabili vse filme, ki ste jih videli v svojem življenju — ta film Vam bo ostal nepozaben! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10.30 dop. (znižane cene!) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO UNION Tel. 22-31 S poti po Siouenski krajini Prekmurje je zakladnica našega Žlahtnega narodnega starinstva Ljubljana. 4. maja %e pri prevozu čez Muro, če se napoti-. -> s prelepe Kapele in iz Radencev proti Tišini in Murski Soboti, se nam odkrije čisto nov svet. Na poti od Maribora do Kapele, mimo Sv. Marjete, Sv. Lenarta in Sv. Trojice s tremi zvoniki ob župni cerkvi — po tej deželici vseh svetnikov, kjer se z vsakega lepšega griča smeji cerkev -— zakriva razgled vinorodno gričevje, ki se preliva iz vala v val. Pri Radencih, kjer bije pod zemljo sedemnajst src, ki nam dajejo sedemnajst zdravilnih Izvirov, se zemlja umiri. Samo kratek izprehod je od tam do Mure in onstran nje je že do obzorja ravno Prekmurje, naša zmerom nam zvesta Slovenska krajina, kjer se stoletja žilavo upira tujemu vplivu naš »guč« in kier je zakladnica našega žlahtnega narodnega starinstva. Pol Prekmurja je takšna ravnina, sočna in plodna, ki ji ne vidiš konca m kjer vasi v daljavi lahko naslutiš samo po visokih zvonikih starodavnih cerkve. vino in kupčijo pridobili precejšnja imetja. Mursko Soboto odlikujejo tudi njene vinske kleti z izbrano kapljico iz prekmurskih goric. Kjer rodi trta so ljudje zmerom nasmejani in gostoljubni. Takšni so tudi vsi naši Prekmurci, ki jim je vsak gost dobrodošel in iskren prijatelj. Posebna zanimivost Murske Sobote so njene športne naprave. Sredi velikega gozda, kjer je tudi banovinska drevesnica, je velik športni stadion, ob njem pa nenavadno lepo urejeno športno kopališče, ki mu daje vodo bližnji potok Ledava Te sobo-ške športne naprave sredi gozda — po svojem lepem položaju so res edinstvene v Sloveniji — skrbe za zdravje mladih Prek-murcev, ki bodo za sedanjim rodom popeljali Prekmurje v zasluženo boljšo bodočnost. de starine Murske Sobote naj omenimo. Ohranjene so v cerkvah, premnoge pa tndi v starodavnem Szaparvjevem gradu, ki je zdaj last občine in kjer imajo poleg modernega kina svoje prostore skoraj vsi rrmrju med madžarskimi vasmi! Pot od Gederovcev mimo Cankove proti cerkvi sv. Jurija in Rogaševcem pa vodi ob nemški mejL še ogel mimo prostranih Beltincev ln spet se vračate proti Murski Soboti. V Ra-kičanu, nekaj kilometrov pred Soboto, se morate ustaviti. Tam je kmetijska šola. ena najvzomejših v slovenskih krajih, ki daje naši prekmurski vasi zgled za umno gospodarstvo — kmetijstvo, sadjarstvo in živinorejo. Ta šola je najlepši prosvetni Pogled na Mursko Soboto Ob ravnih cestah so se zfteknUe naše prekmurske vasi. Med jagnjedi so skrite v razkošnem zelenju ,ki ga daje plodna ravninska zemlja. Hiše so čiste in prostorne, vendar pa tu m tam veje iz njih revščina — posledica čudne prekmurske navade. Pri nas. na kmetih, deduje posestvo najstarejši sin. ki izplača vse druge otroke in na cčetovini sam gospodari naprej. V Prek-murju prvorojenec nima nobene večje pravice kakor vsi drugi otroci. Posestvo raz-dele na enake dele m vsak otrok dobi svojega. To razdru že vanje gospodarstev je najbolj ukoreninjena navada prekmurske ravnice, ki ji nihče ne najde zdravila in ki čim dalj*1 bolj slabi prekmurskega kmeta. Zdravstveni dom v Murski Soboti Prekmurski kmet je sicer napreden in dovzeten za dobre nasvete. To najbolje izpričujejo njihove vasi, ki so vse lepo urejene in negovane. Značilne so po tem, da nobena hiša nima vrat proti cesti, ampak vse na dvorišče. Tam so tudi tisti vodnjaki, ki jih tako pogosto srečujemo na vseh ravninah: na pokončno deblo ob vodnjaku je počez pritrjeno drugo, na katerem visi velika golida za zajemanje vode. Se eno odliko imajo naše prekmurske vasi: v njihovih cerkvah, ki jih je le redke popačil sedanji čas, najdemo sedem in celo osem sto let stare freske, najstarejše in najdragocenejše umetnine našega Prekmurja. Duhovniki radi poudarjajo, da so prav te cerkve ohranile naš slovenski gue< v teh krajih. V šolah in pri gosposki ga niso poznali. Samo tako se je lahko zgodilo, da v nekaterih vaseh znajo slovenščino le dedki in vnučki. očetje med njimi pa je ne razumejo. Toda tako je le v redkih vaseh, res redkih, ki so bile pač najbolj izpostavljene tujemu vplivu. V vseh ostalih vaseh — z izjemo nekaterih, ki so ali čisto madžarske ali čisto nemške — odmeva iz vsake hiš? blagoglasna govorica naših Prekmur-cev. Murska Sobota je sicer vas. pa je vendar kakor mesto. Lepo je urejena in nenavadno prostorna. Vidi se. da je zrasla iz tai sredi ogromne ravnine, kjer je prostora dovolj in kjer je sočne zemlje skoraj preveč. Ulice in trgi so razkošno široki, zdaj že lepo urejeni s pločniki in varnostnimi cestnimi napravami. Hiše so skrite v zelenju vrtov in nasadov. Nekatere so kar utonile v cvetju prekmurske pomladi. Posebno lepo j> urejeno središče med znano Szaparvjevo graščino in evangeljsko cerkvijo. 6b drevoredu med tema dvema značilnima soboškima stavbama bodo te dni postavili spomenik starim prekmurskim književnikom, ki bo hkrati prvi spomenik v Murski Soboti. Prav lepo je urejen tudi Glavni trg, ki ga bodo morda že kmalu poživili cvetni nasadi. Ko bo vse to opravljeno, bo središče Murske Sobote pravo mestno središče; čisto nič vaško, čeprav je Sobota še zmerom le vas. V Murski Soboti je prebivalstvo po veri precej različno. Največ je seveda katoličanov, samo malo manjše je število pripadnikov Luthrove reformirane cerkve, precej manjše, a vendar žilavo, pa je število zidov, povečini bogatinov, ki so si s trgo- pafinejHI uradi naše lepe Murske Sobote. V gradu je čisto zanesljivo najbolj za-rdmiva m dragocena dvorana kjer sodi zdaj senat soboškega okrožnega sodišča. Samo za peč v tej dvorani so ljubitelji starin ponujali že sto tisoč dinarjev ... Murska Sobota kot središče našega Prek-nrrurja ali Slovenske krajine ima tudi svoje kulturno življenje, ki prihaja najbolj do izraza skozi stroje Prekmurske tiskarne, edine v tej veliki ravrdni. V tej tiskarni so tiskali vse liste, ki so dramili naše Prek-murce in jih izpodbujali v slovenski narodni zavesti. Tam tiskajo »Mursko Krajino«, edini list našega Prekmurja, pisan v čisti slovenščini, poleg njega pa še nekaj nabožnih katoliških in luteranskih listov, koledarjev in podobnega. Ta skromnost pa ni vse, kar daje Prekmurje naši kulturni skupnosti. Prekmurje nam daje tudi nekaj ! književnikov.ki so nam prepričljivo poka-| zali življenje te krajine in ki zavzemajo v slovenski književnosti prav vidna mesta. Pot. ki smo jo slovenski novinarji napravili po Prekmurju, da bi spoznali življenje te krajine in njenih ljudi, je bila dolga — mimo nas je šla veriga prekmurskih vasi ,vsaka s svojo posebnostjo in s svojimi zanimivostmi. Ta pot da lahko človeku skoraj popolno podobo našega Prekmurja. Vodi mimo Kup-šincev. Gederovcev in Sladkovcev do Cankove, kjer seže šolski vrt čisto do meje med Nemčijo in nami, pa so vendar ljudje zavedni in zavedno »gučijoc le v svoji blagoglasni prekmurščini. Tam je že konec ravnine in pot se vzpenja proti goratemu delu Prekmurja. Marsikdo ni vedel, da je Prekmurje tudi gorato. Ni sicer kakor naše Gorenjsko, pa vendar segajo posamezni vrhovi po šest sto m več metrov nad morsko gladino — Murska Sobota ni nad njo niti sto metrov. Pri veliki in lepi vasi Per-toči, kjer na levi strani kraljuje Sv. He- Cerkev v BogojinL zgrajena po načrtu prof. Plečnika če hočete spoznati Prekmurje, se obrnite od Rogaševcev tja proti Gornji Lendavi, ki jo poznajo domačini samo kot Grad. Zvila se je okoli gradu, ki so ga bili v dobi križarskih vojsk zgradili tempi ar ji. V začetku XTV. stoletja so templarje odpravili in so dobili njihova posestva grofje Szech-njrji, ko je L 1684. izumrl njihov rod, pa grofje Batthyanyji ter za njimi Szarparvji in Szechenvji. Zdaj je last soboškega župana Hartnerja. škoda je, da ta ogromni grad, ki je eden največjih v vsej Sloveniji, nagriza zob časa. Cisto osamel je in v njem živi le ostareli oskrbnik, ki se ne more upirati nagrizajočemu času. Grad v Gornji Lendavi, grad v Gradu, bi bil še zdaj kljub svoji starodavnosti primeren za kakšno strokovno šolo ali za otroško letovišče, saj leži sredi brezmejnih borovih, smrekovih, bukovih in hrastovih gozdov. Bila bi neprecenljiva škoda, če bi veter razdrl še močna ostrešja in če bi bil grad neizogibno zapisan počasnemu umiranju ... Mimo Mačkovcev, kjer je prijazni dom industrijca Benka, ki je amerikaniziraj tip Prekmurca, hiti pot proti Martjancem, znanim po starodavni cerkvi, zgrajeni proti koncu XIII. stoletja in eni izmed najstarejših v Prekmurju... Cas pa beži in več pozornosti zbudi spet Bogojina, kjer je Plečnik sredi preproste in borne vasi postavil po oblikah razkošno, po notranjosti pa premoderno cerkev, ki človeka raztrese .namesto da bi ga zbrala Kmetijska šola v Rakičanu k molitvi. Kakor vsi Prekmurci, so tudi Bogojinčani srčno dobri in gostoljubni ljudje, hvaležni za vsako dobro besedo in za vsak najmanjši dar. ki jim ga prinese človek iz bogatejšega in večjega sveta. Le škoda — in to so nam poudarjali domačini — da so jim vzeli tihega boga in ga prestavili v razkošje svetlobe in sodobnih oblik, ki jih Prekmurci — v srcu našega žlahtnega narodnega starinstva — niso želeli in ki jih kot neprimernih niso vajeni. In če se boste napotili v Turnišče, kjer dekanuje popularni prekmurski narodni svečenik Ivan Jerič, ki so ga bili zaradi njegovega narodnega dela Madžari obsodili na smrt, se boste prepričali, da so besede o novi bogojinski cerkvi resnične. Stara cerkev v Turnišču je najstarejša v Prekmurju in so v njej ohranjene freske Grad v Murski Soboti lena, se pot posene se borj v strmino, dokler ne dosežemo Rogaševcev in njihove prostorne cerkve sv. Jurija. Po narodnosti so ljudje tu že pomešani, župniki pridigajo ob nedeljah v slovenščini in nemščini, nekaj kilometrov v stran — posebno v vaseh Ocinje, Fikšinci in drugih — pa so že čisto nemška naselja, ki v njih nikoli ne zazveni slovenska beseda. V Rogaševcih in drugje vam bodo tudi radi povedali, da je v Prekmurju celo tudi — kranjska vas, naselje pristnih Kranjcev, drvarjev, ki so se pred desetletji naselili ob ogromnih gozdovih in ki so v svoji vasi Kobiljem do dandanes ohranili vse svoje kranjske šege. Kobilje je čisto na drugi strani Prekmurja, ob madžarski meji, sredi madžarskih vasi. Otok Kranjcev v Prek- 1b leta 1130. Proti koncu XIV. stoletja so jo gotizirali, vendar pa so v njej ohranili skoraj vse stare, dragocene in še vedno žive freske, zaradi katerih je nase Prekmurje prava zakladnica. Ob stari cerkvi stoji zdaj nova, ki jo je ztrradil po potezah od Plečnika manj sodobni arhitekt, pa ji je prav zaradi tega ohranil vso njeno prisrčnost in zbranost — najlepše odlike vsake molilni ce in vsakega svetišča. Narodni duhovnik Jerič vam bo z živo besedo naslikal podobo našega Prekmurca. Povedal vam bo o vseh njegovih dobrih straneh in o vseh njegovih razvadah, največ pa o njegovi trdni narodni zavesti, ki je edina ohranila Prekmurje, da je v vsem svojem življenju še zmerom res čisto naše in celo najbolj nase... dom Slovenske krajine in njeno delo je najodgovornejše. Tisti, ki so prejeli v njej obilo naukov — v besedi in vzornem dejanju — se vračajo v svoje vasi. Ce bodo na svojih domačijah pridobljeno znanje uporabili, kakor jim je bilo v šoli namenjeno, lahko pričakujemo, da se bo naša prekmurska vas še visoko dvignila in da jo bomo morda kmalu lahko postavili za zgled vsem drugim slovenskim vasem. Prekmurje ima to možnost. Izrabiti mora svoje zemeljsko bogastvo in upoštevati, da je kmet najbolj njen človek, ki lahko najbolj dvigne to plodno in lepo krajino. On je bodočnost Prekmurja in s to zavestjo prežeto se bo Prekmurje lahko naglo dvigalo in dvignilo na stopnjo, ki mu ga omogočajo razkošne brazde nepreglednih polj. Samo še en nasvet za vse. ki se bodo napotili v našo Slovensko krajino: Vzemite najprej v roko knjige in spoznajte njeno zgodovino, šele potem se napotite po tistih lepih vaseh, po ravninah in med gričevjem, da boste vedeli ceniti to zakladnico naše besede in naše narodne starine. VI. Regallv. Iz Celfa —c Dvojno gosto\anje mariborskega gledališča v Celju. Mariborsko Narodno gledališče bo ponovilo jutri ob 15. v celjskem gledališču Straussovo opereto ^Cigan baron«, ob 20. pa uprizorilo nadvse dobro uspelo opereto ^ Vse za šalo«, za katero je napisal libreto Celjan Danilo Gorin-šek, glasbo pa mariborski vojaški kapelnik Josip Jiranek. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice se dobijo danes še v Slomškovi knjigarni, v nedeljo od 10. do 12. pa bodo v predprodaji pri blagajni v gledališču. —c V»xna šahovska tekma, v nedeljo 5. L m. ob 14. se bo pričela v vrtni dvorani hotela »Evrope« v Celju revanžna finalna prvenstvena tekma med Celjskim šahovskim klubom in mariborskih šahovskim klubom »Vidmarjem«, prvakom dravskega okrožja. V prvem srečanju med obema kluboma, ki je bila 28. aprila v Mariboru, je kljub rezultatu 4:4 zmagal Celjski Šahovski klub. ker je na prvih deskah dosegel rezultat 3:1. Za nedeljsko revan -žno srečanje vlada živahno zanimanje. —c Materinski dan proslavi Kolo jugo-slovenskih sester v Celju v nedeljo 12. tm. Ta dan bo Kolo prodajalo cvetje, čisti dobiček je namenjen onim najrevnejšim materam, ki živijo 9 svojo deco v pomanjkanju, in onim, ki so v starosti osamljene in brez sredstev. — Pravoslavna cei*ev sv. Save v Celju bo slavila v petek 10. t. m. svojo hramov-sko slavo v spornin na dan sežiganja relikvij svojega patrona prvega srbskega arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračaru 1. 1594. v četrtek, na predvečer slave, bo od 18.30 v cerkvi bdenije, v petek 10. t. m., na dan slave, pa bo ob 10. saborna liturgija. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje stavskega kolača. Na DjVrrdjev dan v ponedeljek 6. t. m. bo ob 9. Bturgija. —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 5. t. m. ob 16. se bo pričela na Olim-povem igrišču v Gaber ju prvorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Ta tekma bo odločila, kateri izmed obeh klubov bo zasedel drugo mesto na prvenstveni tabeli in s tem vstopil v slovensko ligo. Srečanje bo zelo zanimivo, upamo pa. da se bodo tudi igralci in gledalci vedli športno, —c Na obenem zboru Društva hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik Anton Fazarinc, odborniki Franc Do-bovičnik. Ivo Gams. Konrad Gol obrane, Branko Kosmač, ravn. Drago Kralj. Vinko Prede«. Branko Žemljic in Franc Žohar ter namestniki Cvahte. F. Prelog. Skale in Zupančič. Za pregledoval ca računov sta bila izvoljena gg. Anton Lečnik in Anton Grajželj. Občnega zbora se je udeležilo samo 27 članov izmed 307. —e .ftfradrniijs podmladka Jadranske straše na drž. realni gimnaziji v Celju bo v sredo 8. t. m. v mestnem gledališču. Spored je pester in lep. Obiščite akademijo ▼ čim večjem številu! —c Obisk tulcev, umrljivost in brezposelnost. V mesecu aprilu je obiskalo Celje 1050 tujcev (935 Ju&oslovenov in 124 inozerncev) nasproti 862 v letošnjem marcu in 1088 v lanskem aprilu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 45 oseb in sicer 9 v mestu in 38 v javni bolnici Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 726 brezposelnih (596 moških fci 130 žensk) nasproti 787 (659 inoškirn in 128 ženskam) dne 20. aprila. Delo dobi 20 do 30 ključavničarjev in kovačev ter več orodnih kovačev in žeiezostrugarjev za Vinkovce, no 10 težakov in hlapcev, 4 poljski delavci, no 2 krojača in mizarja, po 1 kovač in žagar. Najslavnejša predstavnica italijanske film ske in odrske umetnosti Ema Grammatica, slavna žena, ki je ponesla sloves odrske in filmske kulture in umetnosti po vsem svetu, sc bo predstavila danes ljubljanski ki-nopubliki v filmu »Jeanne Dorc«, čigar premiero bo predvajal od danes naprej kino Union v Ljubljani. Ema Grammatica jc umetnica, ki zasluži da jo poznajo m vidijo vsi ljudje Njena igra, njena simpatična pojava, govorica, njen blažen, topel nasmeh, njena mimika, vse njene geste so tako prirodne, prepričevalne in prijetne, da se ta slavna igralka prikupi vsakemu gledalcu V fi.mu »Jeanne Dore« bo predstavljala Ema Grammatica ir.ater, dobro, že priletno ženo-vdovo, ki visi z vsem srcem na svojem sinu edincu. Ta sin je svoji materi edini sončni žarek, kasneje pa bridka bolečina, kakršno more občutiti edino le mati. katere sin je rase! na strašna stranpota in zabredel v mreže zločina. Mislite si mater, ki mora pričati, zagovarjati sina, obtoženega strašnega umora! Mislite si materino bolečino, ko čuje v sodni dvorani strašno obsodbo »kriv«. Mislite si trpljenje matere, ko zadnjič vidi sina prodno ga pdljejo v prognanstvo! Strašno je to slovo! Ema Grammatica podaja to materinsko vlogo tako vzvišeno, tako heroično, tako nepopisno lepo, da si bo ta slovita umetnica mahoma pridobila srca vse Ljubljane, in da bo ta film in ta vloga slavne Emc Grammaticc ostala nepozabna vsem, ki bod<» film videli. Nihče naj ne zamudi edinstvene prilike spoznati umet nico tako visoke kvalitete in take eminentne potence, kakršna je Ema Grammatica nihče naj ne zamudi filma »Jeanne Dorć«. Ta film je vzvišena h mna materinske ljubezni, najprimernejši za počastitev materinskega dneva in je tudi s tega vidnca nai-topleje priporočati, da si občinstvo film ogleda v največjem številu 1233 10 kmečkih dekel, 8 kuharic. 7 služkinj ter po 1 vzgojiteljica, sobarica in postrež-nica. —c Uprava Oficirske/ja doma in pododbor UROIR v Celju priredita drevi ob 21 družaben večer v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Vabljeni so vsi aktivni in rezervni oficirji z rodbinami in po njih vpeljani gostje. Posebnih vabil in vstrip-nine ni. Obleka promenadna. —c Sokolsko društvo Celjc-matica v»bi članstvo in naraščaj, da sc polnoštevilno udeležita izleta, ki bo v nedeljo 5. t. m. Udeleženci bodo odpotovali ob 6.40 zjutraj z vlakom iz Celja v Laško. Iz Laškega bodo krenili k Sv. Jederti. do odmoru Da na Dol in v Sokolski dom v Hrastniku. Ce bo zjutraj močno deževalo, ne bo izleta. —c Zelo zanimiva nogometna tekma bo jutri na Olimpovem igrišču v Gaberju. Ob 16. se bo pričela prvorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Ker bo ta tekma odločila, kateri izmed obeh klubov bo definitivno zasedel drugo mesto na tabeli in tako vstopil v slovensko ligo. bosta obe moštvi gotovo pokazali vse svoje znanje in se z v«o voljo borili za uspeh. Pričaka ;em o. da bo srečanje fadr in da se bo tudi občinstvo vedlo športno. —c Nesreča. V Žalcu si ie 52-»lern*a kuharica Alojzija Jcštova doma pri padcu d3 stopnicah zlomila levo roko v zap:stju. Jo-štova se zdravi v celjski bolnici. —c Nove cene mesa. Banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v občinah Žalec Griže in Petrovce, zastopanim po združenju mesarjev in klobaeičarjev v Celju, da smejo prodajati goveje meso sprednji del po največ 12 din, zadnji del največ 14 din, telečje meso največ 13 din oziroma 15 din. svinjsko meso največ 14 din, oziroma 16 din. — Tvrdka Franc Zangger v Celju sme prodajati svinjsko mast tvrdke Kladč po 21.45 din in bučno olje po 21 din pri prodaji na debelo. Mesarska podjetja v občini Teharje, zastopana po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, smejo prodajati volovsko meso po 12 do 14 din. meso od telet po 14 do 16 din. svinjsko meso po 14 do 16 din in sla ino po 18 din. — Tvrdka Krasovic B. iz 2aka sme prodajati slanino po 19 din, bučno olje pa po 19.50 din za 1 kg pri prodaji na debelo. —c Občni zbor Slovenske fcolske matice. V nedeljo 5. maja bo ob 11. dopoldne občni zbor Slovenske šolske matice v risainici I. deške ljudske šole. Na dnevnem rtdu bo tudi predavanje univ. prof. Karla Ozvalda pO vzgajanju boljšega človeka«. —c Umrl je v četrtek v Ipavčevi ulici 6 v Celju 321etni zasebnik Alodf Ogrizek. —c Napad. V četrtek je neznan moški na dvorišču poleg: neke gostilne v Šoštanju napadel 241etnega dninarja Petra Pod-vratnika z Lepe njive pri Mozirju in mu zasadil nož v desno pleče. Pod vratnika so oddali v celj.sko bolnico. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 5. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi ceeti. Iz Dolnje Lendave — Nove cene mesa. Banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v r>olnjl Tendavi, zastopanim po skupnem združe-nju. obrtnikov v Dolnji Lendavi, da smejo prodajati svinjsko meso največ po 16 din. r 'anino po največ 19 din in mast največ po 21 din za 1 kg. Povišanje cene govejega ln telečjega mesa je prepovedano. PRED SODIŠČEM Sodnik: še vedno tajite in vendar se opis zločinke točno ujema z vami: le pobraz, majhne nožice, elegantna H oka postava ... Obtoženka vsa srečna: Ah, gospod sodnik, če je tako pa raje vse priznam. »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 4. maja 1940, Slav. W1 PREMIERA! KESO MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri V nedeljo ob 10.30 dop. ter ob 15., 17., 19. in 21. Na vsak način oglejte si ta film! v režiji slavnega TUR2ANSKEGA GUVERNER po gied. komadu W11lv »ZASTAVA« ^ od O. E. Grotha Horney KINO MOSTE Danes v nedeljo in ponedeljek ob 20.30 predvajamo najlepši film godbe, tempa, šlagerjev v premieri za Ljubljano Carioca Pod žarkim soncem Ginger Rogers, Dolores del Rk Buck Jones v senzacionalnem kovbojskem F red Astaire filmu. POZOR! PRlfETEK VEČERNIH PREDSTAV JE OB POL. 9. URI DNEVNE VESTI — Izplačevanje pokojninskih prejemkov v mobilnem in vojnem stanju. Osebni in rodbinski upokojenci in upokojenke, rentniki. civilni renmiki in milošč narji. ki nreiemaio svoie D:eiemke od direkcije drž. železnice v Ljubljani, na i se glede na uredbo in pravilnik iz 1. 1939 o izplačevanju pokojnin itd. v času mobilizacije in vojne zglasiio v prihodnjih dneh na svoiih najbližiih železn. postaiah. ki iih vodijo v svoji evidenci zaradi legitimacii itd., kjer dobe plačilne knjižice. V Liubliani in Mariboru bosta izdajali knjižice le postaja Ljubljana (računska pisarna) oziroma Maribor gl. kolodvor. Svojo istovetnost mora vsak dokazati s kuponom ček. položnice zadnjega izplačila za maj 1940 oziroma z legitimacijo. Ce kdo ne more sam dvigniti knjižice, naj da pooblaščencu ne-kolkovano pcoblastilo in kuoon zadnjega izplačila. — Lr V| ♦ i 0i. jLi. + • *n **, la i * »I - t r ' ♦ , /" * . j , ,a * j j * - . '> * s * * r r >r v , r, i I #1 , J iX / ■ i. — Sovjetska RusUa bo udeležena na jesenskem beograjskem velesejmu. Po vesteh iz Beograda bo Sovjetska Rusija razstavila na letošnjem jesenskem beograjskem velesejmu svoje blago, če bo trgovinski sporazum med njo in našo državo ugodno zaključen, v čemer pa zdaj ni več dvoma. Sovjetska Rusija bo baje zgradila poseben paviljon na velesejmišču. — Dobave ruskega petroleja Jugoslaviji. Po informacijah angleškega lista >Ewe-ning Standarda< trgovinska pogajanja med našo in rusko delegacijo povoljno napredujejo. Po teh informacijah gre predvsem za sklenitev sporazuma, da bi Rusija dobavljala Jugoslaviji večje količine nafte. — Zvišanje izvoznih cen za živino. Minister za trgovino in industrijo je predpisal odlok o zvišanju cen živine, ki jo izvažamo v Italijo. To zvišanje je predpisano v sporazumu s pristojnimi italijanskimi oblastmi, in sicer v ta namen, da se izravna razlika med našimi tržnimi cenami in cenami, ki so bile pred meseci dogovorjene z Italijo. — Zetska plovidba namerava vzpostaviti reden promet med našimi lukami in Odeso. Družba > Zetska plovidba« ima redno prometno transbaikansko progo. Za promet z balkanskimi državami dobiva od države subvencijo, ki znaša v obrokih 35 milij. din. Zdaj je uprava Zetska plovidbe« predložila na pristojnih mestih načrt o vzpostavitvi redne morske proge med Jadranskim morjem in Odeso. Vzpostavitev prometa na tej progi seveda zavisi od sklenitve trgovinskega sporazuma z Rusijo. — Zadnje poplave so napravile za 35 milijonov din škode v Novem Sadu. V Beograd je odpotovala delegacija zastopnikov Novega Sada, da na pristojnih mestih predloži uradno poročilo o veliki škodi, ki so jo napravile zadnje poplave. V poročilu je navedeno, da je bilo v Adamo-vičem naselju porušenih 612 hiš. A razen tega so se zadnje čase porušile še druge izpod kopane hiše in računajo, da znaša škoda okrog 35,000.000 din. Kmalu se bo sestal odbor ministrov, ki bo sklepal o podelitvi podpore novosadski občini. — Ljubljana—Bloke—Prezid—Parg Čabar—Gerovo—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gl. kolodvor ob 5.35, Krekov trg 5.40, prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.—, prihod v Ljubljano ob 18.50. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. Iz LJubljane —lj Sokolska materinska proslava na Viču. Jutri na praznik naših dobrih mamic bo tudi viška sokolska deca priredila v sc-kolskem domu proslavo materinskega praznika z "bogatim in pestrim sporedom. Uvodni nagovor bo imel podstarosta br. Rudi Marinčič. nakar bodo sledile deklamacije, goubcne in pevske točke in Vide Pezdirjeve igrokaz ■■■Milček išče Mimico«. Tudi naši mladi telovadci bodo nastopili s prostimi vajami. Poudariti moramo, da je ves program naštudirala mladina sama, zato zasluži vse priznanje in pohvalo. Najlepše zadoščenje pa bo imela sokolska mladina, ako bomo jutri napolnili dvorano do kraja. Začetek proslave bo točno ob 18. Vstopnice si nabavite že dopoldne v pisarni sokolskoga doma. Starši pohitite jutri v polnem številu v naš sokolski dom. da s svojo deco proslavite materinski praznik. —lj Kulturni film o Norveški v kinu Slogi. Norveška, zemlja čudovitih fjo^dov na skrajnem severu, je domovina slavnih Vikingov, prednikov sedanjih prebivalcev. 2e v srednjem veku je bila bojišče velikih severnih osvajalcev, kjer so se bile ogorčene borbe za posest tega ozemlja. Njena mesta so bila še nedavno polna miru in privabljala so s svojo lepoto turiste, da se divijo morju in s snegom prekritim obrežnim vrhuncem. Najvažnejša luka te dežele je mesto Bergen z močno razvitim trgovskim in turističnim prometom. Norvežani so izraziti pomorščaki ki skrbno Čuvajo tradicije svojih prednikov Vikingov, slavnih mornarjev. Zanimivi so običaji in proslave ob žetvi, pri svatbi pa pokaže mladina vso svojo poskočnost in lepoto narodnih noš. Izredno zdravo pleme so Laponci, prebivalci na skrajnem severu, ki žive kot Nomadi. Številne črede severnih jelenov so merilo njihovega bogastva. Ta aktualen in izredno poučen film predvaja kino Sloga kot dopolnilo k rednemu sporedu, ter priporočamo, da si ga vsakdo ogleda. 123 —lj »l jež <, zabavno Nušicevo veseloigro bodo ponovili v šentjakobskem gledališču šestindvajsetic drevi ob 20.15. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem saj so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker ni dobilo pri jubilejni, sobotni predstavi ogromno ljudi vstopnic, se je uprava odra odločila še za eno predstavo. Jutri 5. t. m. ob 15.15 bo zadnja ponovitev Izredno uspele veseloigre s petjem in godbo »Pekovska«. Kupite stopnice že v naprej, ker jih pred predstavo ne boste več dobili. Kulturno delo sokolske mladine na Teznem Pripravila je lep Prešernov večer s pestrim sporedom Teczno, 3. maja Frecej očitkov pade na naslov naše mladine. Zlasti ji očitajo, da posveča preveč svojih moči sportu in premalo narodno-kul t urnemu delu. In vendar delamo tej mladini nemalokrat krivico, ker ne opažamo, kaj počenja mladina drugih večjih narodov in gledamo na njeno delo s prevelikim subjektivnim mnenjem. Dokaz, da gre mladina tudi v naših ne povsem ugodnih razmerah svojo ravno pot, nam je doprinesla tezenska sokolska mladina, ki je iz lastnega nagiba v samostojni upravi sestavila svoj delovni načrt, ki obsega poleg telovadbe, tekem, letovanja in drugih prireditev tudi lepo kulturno delovanje z debatnim i večeri in akademijami. Prvič nas je prijetno presenetila s prireditvijo Prešernovega večera, ki je obsegal uvodno besedo, recitacijo >Krsta pri Savici«, govor o razvoju književnosti do Prešerna, : Scnete nesreče«, besedo o Prešernu in njegovi dobi ter recitacijo >Zdravice^. Vse točke so bile tako skrbno pripravljene in podane, da so imeli vsi navzoči prijeten občutek ne samo glede izvajanja posameznih točk, ampak se je tudi utrjevalo prepričanje, da je tezenaka sokolska rn]fl^ing na pravi poti, ki ji lahko popolnoma zaupamo, da bo svojo dfHMrsav s pridom uporabljala, ker jo ljubi, spoštuje in ceni. Posvetiti hoče vse svoje moči in odlike narodno kulturnim ciljem ter vrednotam. Ljubke recitacije so ganile vse navzoče, podane so bile z nežno toploto in globokim občutjem, ki ga lahko izrazi le mladina. Oba govora sta pokazala vestnost glede študija naše domače književnosti. Zelo posrečena je misel, da si je izbrala tezenska sokolska mladina ravno Preser na za svoj prvi večer. Mladina pravilno pojmuje, da mora najprej dodobra spoznati ter oceniti slovenske kulturne vrednote. Le po spoznavanju teh vrednost vodi pravilna pot k pristnemu jugoslovenstvu. Spored je potekel brezhibno, vrli mladi prireditelji so bili deležni odkritosrčnega priznanja Številno zbrane sokolske mlađane in članstva. Nabrani prostovoljni prispevki pa bodo v podporo revnim nara-ščajrdkom za taboren je, kar je druga razveseljiva stran smotrnega kulturnega dela. Vodstvu agilnega naraščajskega odseka pa bodi poleg priznanja ter čestitk lzre cena tudi najtoplejša zahvala za prijeten večer z željo, da izvede započeto delo do konca. Z veseljem je treba priznati, da je bfl ta večer najlepši, kar jfh je priredila nafta mladina. lj— Občni zbor Udruženja JuroMovenskih narodnih Železničarjev in bredarjev, oblastnega odbora Ljubljana, bo iutri 5. maja ob 8. v dvorani Delavske zbornica (Miklošičeva cesta). Vabimo članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. — Oblastni odbor UJNZB, Ljubljana. lj— Idrijski krožek v LJubljani vabi vse rojake na sestanek, ki bo drevi ob 20 v gostilni ori roiaku Vidmarju na Sv. Jakoba trsu. —lj Halo! Halo! Ne pozabimo, da se bo tudi jutri vrtelo kolo sreče na Kongresnem trgu, kjer bodo priredili naši poštarji zelo bogato tombolo. Ob 3. popoldne vsi na Kongresni trg! Za borih 5 din se lahko odpeljete domov z avtom ali s kolesom. Zato ne zamudite prilike, ki se vam nudi. lj— Vsi rez. podoficirji. člani ljubljanskega pododbora udruženia rez. podoficir-iev, se vabijo, nai se zanesli ivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo jutri 5. maja t. 1. ob 10. v predavalnici združenja jug. inženirjev in arhitektov v Ljubljani na Kongresnem trgu (Kazino). — Drevi ob 20. bo to var liki sestanek v salo- Maribor, 3. maja V šabedrovi gostilni na Teznem je bil dobro obiskan redni občni zbor Združenja obrtnikov za mariborsko okolico na Teznem, ki je ena naših najagilnejših, pa tudi številčno najmočnejših stanovskih organizacij. Zbor je potekel ob živahnem zanimanju vseh navzočih za razna aktualna vprašanja. Id tarejo danes prav posebno podeželske obrtnike vseh strok, zlasti zaradi vednega naraščanja cen življenjskih potrebščin, pa tudi zaradi pomanjkanja gotovine. Zborovanje sta posetila tudi zbornična svetnika gg. Bureš in Sojč iz Maribora, dočim je zastopal domačega župana občinski odbornik g. šabeder. Zaslužni načelnik g. JoŠko šabeder je podal izčrpen pregled o tajniškem poslovanju in stanju blagajne, kar so zboroval-ci s priznanjem sprejeli na znanje. Po poročilu revizorjev je bila soglasno sprejeta raz resnica blagajniku ter upravi. Zelo zanimiva je bila debata o reorganizaciji združenj. Debate se je udeležilo več govornikov, ki so izrazili napram temu vprašanju svoje tehtno mnenje. Kc% rezultat izčrpne debate je bil sprejet soglasen sklep, naj ostane združenje neokrnjeno, tako da se ne sme iz ist3ga Izločiti nobena obrtniška stroka. Sličen sklep je bil sprejet tudi glede kovinarjev, ki se nočejo izločiti iz skupne zadruge na Teznem, ker so popolnoma zadovoljni z delom dosedanje skupne zadruge, ki dela v pravi slogi za procvit obrtništva raznih strok. Tudi so razmere, v katerih živijo podeželski mojstri, popolnoma drugačne od razmer, v katerih so mestni mojstri. Tega se podeželski obrtniki prav dobro zavedajo. Maribor, 3. maja Po petih letih smo spet gledali na našem odru pretresljivo ter izredno dmarnič-no in močno Arxovo švicarsko dramo »Izdaja pri Novari« v F. Albrechlovem prevodu ter v izborni režiji g. Petra Malca. O delu samem smo poročali že svojčas ob priliki njegove prve uprizoritve na mariborskem odru. Režiser je še bolj podčrtal realistično in dramatično razgibano stran celotne uprizoritve. Pritegnil je stare igral ce ter igralke, ki so pred petimi leti z odlično mterpretacijo kreirali posamezne vlorre. Omeniti je le razliko v zasedbi vloge Turmanovega brata Gilga. ki ga je pred petimi leti mojstrsko podal takratni član Narodnega gledališča v Mariboru g. Maka Purjan. Osrednji lik te pretresljive in globoko zajete drame je kmet Tu rman iz Urija. Kakor pred 5 leti, tako je Pavle Kovic tudi sedaj z živim občutjem zajel globoko tragiko v borbi za domačijo, ki gre do smrti in žrtvovanja samega. Nekatere značilne poteze na tem svojem Turmanu je še poglobil ter podrobneje izdelal. Poleg Tu rmana je bila najmočnejša podoba njegova mati, ki jo je z umetniško širino Mariborske in — Uprava mariborskega pododbora združenja rezervnih oficirjev poziva vse rezervne oficirje, ki se zanimajo za skupno nabavo predpisanega vojaškega kovčka in oficirske torbe, naj se prijavijo do 15. maja pismeno ozir. med uradnimi urami ustmeno. pododboru v Mariboru. Uradne ure so vsako sredo od 19. do 20. v pisarni v Narodnem domu. — Ljudska univerza v Mariboru. V. ponedeljek 6. maja bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja. — Delavska majska akademija bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru. Nastopila bodo naslednja pevska, glasbena, kulturna in športna delavska društva: Pevski zbor in glasbeni odsek pekovskih pomočnikov, >Grafika«, >Froh-sinn«, »Enakost« Studenci, »Detoljub«, Glasbeno društvo železniških uslužbencev, mandolinistični odsek Vzajemnost-Maribor, Vzajemnost Studenci ter fanfara Prvega delavskega kolesarskega društva. Skupni pevski zbor pod vodstvom g. V. Zivka in s spremijevanjem godbe bo zapel »Mi hočemo pesmi« od A. Jobsta. — Tajci v Mariboru. V preteklem mesecu je obiskalo Maribor 1515 turistov, ki so imeli skupno 2610 noenin. Med turisti je bilo največ naših državljanov in sicer 1191, ki so imeli 2050 noenin. Nemcev je bilo v mesecu aprilu v našem mestu 235 (383 nočnin), nadalje 27 Cehov (54), 14 Italijanov (19), 13 Madžarov (23), 6 Švicarjev (2), 6 Francozov (12), 3 Rumunl (5), 2 Turka (7), 3 Bolgari (6), ter po 1 Anglež (3), Grk (1), Nizozemec (1) in Svod £% nu gostilne »Derenda« na Borštnikovem trgu Št. 2. — Ker se bo na občnem zboru in na tov. sestanku razoravljalo oziroma sklepalo o nadaljnjem delovanru našega pododbora, so vabljeni razen članov tudi vsi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. Udeležba je za vsakega častna dolžnost! — Pododbor UR P v Ljubljani. —lj Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta se v sredo poročila gdč. Tanja Kendova in g. ing. Boris Praprotnik. Mladima poročencema iskreno želimo obilo sreče in blagoslova! —lj Recitacija Mrakovega »Karadjor-dja« bo v torek 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Delo je po svoji snovnosti blizu težkim problemom današnjega časa in bo brez dvoma vzbudilo zanimanje v naši najšršl javnosti. Recitiral bo avtor sam. ki mu je vsa naša kritika že priznala močan igralski talent. Predprodaja vstopnic od ponedeljka od 10. do 13. ter od 15. do 17. pri blagajni Delavske zbornice. AMERIŠKI SENATOR BORAH O nedavno umrlem ameriškem senatorju Borahu ie bilo splošno znano, da se ie njegovo mnenje vedno razlikovalo od mnenja drugih ljudi. Ko ie orezident Coo-lidge zvedel, da Borah tudi iaha, ie pri-pornnil: — Temu se pa čudim, vedno sem namreč mislil, da se morata kani in jezdec prem'kati v isto smer. Zbornični svetnik g. Bureš se je iskreno zahvalil za pozdrave. Poljudno je obrazložil zadevo reorganizacije in čestital predsedniku ter upravi k vestnemu in složnemu delu. Zbornični svetnik g. Soje pa je opozarjal zborovalee na obrtniško razstavo, ki se je bodo podeželski mojstri nedvomno polnošteviLno udeležili. Sledil je še razgovor o potreoi starostnega zavarovanja, o enotnih cenah, pobijanju nelojalne konkurence ter vedno novim pojavom ter oblikam šušmarstva. Pri slučajnostih so zbudile posebno pažnjo zlasti tehtne besede g. Lužnika. Oglasili so se k besedi tudi gg. Kac, Sinič, Be-ribak in Lampreht. Posebno prisrčnih čestitk in tople pozornosti so bili deležni mnogi navzoči obrtniki, ki so že več kakor 40 let in celo več kakor 50 let samostojni mojstri. Enako prisrčno so bile izrečene Iskrene čestitke agilnemu ter neumorno delavnemu predsedniku g. šabedru, ki vodi zadrugo že 15 Jet z najlepšim uspehom in v zadovoljstvo vseh organiziranih okoliških obrtnikov. Zborovale! so dokazali, da zna naše okoliško obrtništvo upoštevati prilike časa ter da je vse delo poteklo v pravi, prisrčni slogi. To je tudi uajlepši dokaz za to, da ni nobenega povoda za razpust združenja oziroma izločevanje posameznih strok. Vsa poročila so bila skrbno in precizno sestavljena, kleno in brez nepotrebnih besed. Predsedniku in upravi je treba izraziti k lepemu uspehu ter k vzornemu poteku zborovanja najtoplejše priznanje z željo, da se čim prej uresničijo cilji, ki jih hočejo doseči s s\cjim nadaljnjim, vztrajnim delom. F. L. in globino ter dovršenim prikazom podajala naša igralka gdč. Elvira Kraljeva. Neugrana v življenjski polnosti in brezobzirnem nagonu je bila Amei ilme Starčeve. Tudi njen lik je bil v popolnem skla-dju z ostalima glavnima likoma. Prav tako je bil Crnoborijev Gilg krepko začrtan in vestno" pripravljen, vendar pa ni docela dosegel tiste stopnje in učinkovitosti, ki je odlikovala Furjar.ovega dovršeno kreiranega Gilga. Pretkanega in diplomatsko priliznjenega dijomskega deželnega namestnika je odlično podal g. Rado Nakrst. Omeniti je še ostale uspešne vloge štandekerjevega generala Trivulzia, Grom ove ga urijskega okrajnega glavarja, Košutovega hlapca Turkovega stražnika in Ledinekovega pisarja. Predstava je bila med najmočnejšimi, kar smo jih videli na slovenskem odru v Mariboru. Občinstvo, ki je pri premieri popolnoma zasedlo gledališče, je zaživelo v intenzivnem kontaktu z odrom in je toplo dajalo priznanje igralcem ter igralkam. Izredno močno odrsko delo bo tudi v letošnji sezoni privabljalo mariborsko kulturno občinstvo. V. okoliške novice — Mater*n»ki dan. v četrtek je bila v tukajšnjem gledališču svečana materinska proslava, ki jo je pripravil ženski krožek društva >Jadran-Nanos«. Z lepim uspehom je bila uprizorjena znana Ribičič-Gerbčeva mladinska spevoigra >V kraljestvu palčkov«. Spevoigro je zrežiral z lepim uspehom g. Milan Pertot. Proslava je bila namenjena mariborskemu dijaštvu, jutri v nedeljo popoldne pa bo nova predstava za ostalo občinstvo. Cisti dobiček materinske proslave je namenjen obdaritvi obmejnih mater. Vsi sodelujoči so z lepo igro in uspešnim nastopom zagotovili učinkovitost prisrčne mladinske spevoigre. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13. — Čigavo je kolo? V Stolni ulici so našli kolo z evidenčno številko 2—22933, ki ga dobi lastnik na policiji. — Zdravniško dežurno službo ima jutri v nedeljo za člane OUZD in njihove svojce zdravnik dr. Hugo Velker, tel. 25—75. — NI »več. V Mariboru ni več dobiti parafinskih sveč, ki so se v zadnjem času podražile na več kot 46 dinarjev za kg. — Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel maj niski sestanek v četrtek 9. maja na terasi ali pa v lovski sobi hotela »Orel«. — Pokvarjena mladina. V hiši Ivanke Kosenina v Prisojni 12 v Kosakih so zalotili 3 fante v starosti 13 do 15 let, ki so prenočevali pod stopnicami. Pri zaslišanju se je izkazalo, da se fantje pečajo z raznimi tatvinami. Ukradene predmete so vnovčevali ter se z izkupičkom preživljali _ Tatovi na pohodu. Na Aleksandrovi cesti je izginilo viničarju Vinku Goricami iz Sv. Barbare kolo znamke »Wanderer«, vredno 900 din. — Kuharici Matildi Sliv-nikarjevi, stanujoči v Resljevi ulici 8, je zginila med gledališko predstavo 250 din vredna svilena ruta, — Gostilničarju Francu Robinšaku s Tržaške ceste 18 je neznani zlikovec ukradel s kolesa 300 din vredno električno luč. Zasebnici Tereziji Langerjevi je na Vodnikovem trgu neznanec izmaknil ročno torbico, v kateri je bilo nekaj drobiža. V stanovanje posestnika Alojzija Repiča iz Košakov se je vtihotapil tat. ki je ukradel obleke in druge predmete ter oškodoval Repiča za okoli 1000 din. — Preveč dežja v Podravju. Neprestano deževje bo sicer se mnogo popravilo glede posledic suše v minulem mesecu. To se že sedaj pozna na travnikih. Ni pa še verjetno, da bi bilo deževja kmalu konec. Nasprotno, čudna megla, ki se vleče preko vsega Pohorja in Kozjaka že tretji dan, obeta še veliko padavin, zlasti okoli mlaja dne 7. maja. To je vreme tudi za še ob-čutnejše ohlajen je: V hribih sneg, v dolinah pa, čim dež pojenja, slana. — Kulturne novice. Prihodnji teden ima glasbena šola »Drave« tri nastope svojih gojencev, in sicer v sredo 8. maja ob 16. uri, v četrtek 9. t. m. ob 20., v petek 10. t. m. ob 20. uri. Vse produkcije naše glasbo ljubeče mladine bodo v veliki dvorani Narodnega doma. — Tudi »irkove krtače. Tukajšnja >De-lavska politika* poroča v številki 51: »Za življenjske potrebščine je razumljivo, ako jih človek sedaj ne more kupiti toliko, kolikor bi jih rad. To je deloma tudi dobro, ker se s tem preprečuje kopičenje in špekulacija. Zanimivo pa je, da ni mogoče nabaviti niti večjih množin takih predmetov, za katere bi človek mislil, da jih bo mogel dobiti tudi v času vojne. Neka večja trgovina, ki je navadno naročala skupno po 100 tucatov sirkovih krtač, kakršne rabijo naše gospodinje, kadar umivajo pod. je dobila od dobavitelja obvestilo, da jih more dobaviti samo 10 ducatov. Zakaj samo 10 ducatov, se ne ve, pa ne morda, da bi dobavitelj računal z nadaljnjim dviganjem cen, zaradi česar smatra, da je pametneje, ako se podraže krtačo, dokler so pri njem na zalogi, kakor pa če bi bile pri trgovcu.« — Iz Studencev. Pomladek Jadranske straže In Pomladek Rdečega križa na stu-denški deški ljudski šoli proslavita danes in jutri s pričetkom ob 20. uri materinski dan na odru Sokolskega društva v Studencih. Na sporedu je uprizoritev lepe in primerne mladinske veseloigre ^Povodni mož«. Mariborsko gledališče Sobota, 4. maja ob 20.: Izdaja pri Novari. Red A. Nedelja, 5. maja: Zaprto. Gostovanje v Celju. * Prva ponovitev š\ii-ar*ke drame »Izdaja prt Novari«, ki je bila pri premieri v mariborskem gledališču zelo prisrčno sprejeta in je zapustila globoko pretresljiv učinek, bo drevi. Na vrsto pride red A. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 5. maja ob 15.: Cigan l^aron. Ob 20. Vse za šalo. Gostovanje mariborskega gledališča. Sport — Športne vesti. Jutri v nedeljo 5. maja bo na stadionu ob Tržaški cesti prvenst\e-na tekma med SK železničarjem in Cako-vačkim SK. V predtekmi bo juniorski nogometni »derby med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. — Vne.ieljo dopoldne s pričetkom ob 10. bo na igrišču SK ničarja prvi letošnji lahkoatletski miting z obširnim razporedom za senior je, juni je in omladince. — Koroška kolesa. : t podzveza je za jutri določeno kolesarska dirko preložila za 14 dni. — SK Železničar bo za binkoštne praznike priredil nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali pobreška Slavija. SK Drava iz Ptuja, SK Slovenjgradec. SK Slovan iz Gu-štanja ter rezervno moštvo SK Železničarja. _ Reorganizacija smučaj-srva in MZSP. Od Mariborske zimskospoi tne podzveze prejeli: Listi so objavili, da se športni klubi, člani Mariborske zimsko športne pod-zveze niso udeležili zadnjega zborovanja 27. aprila v Ljubljani in da se torej ne zanimajo za reorganizacijo športne zveze, ki se sedaj odloča. Res je. da so temu zborovanju prisostvovali predsednik, po«lp:ed-seclnik MZSP in en klubski član. ki so popolnoma zadostovali, da so obrazi nžlL skupno mnenje in stališče vseh klubov MZSP glede osnutka pravil. Niso pa prisu k posvetovanju zastopniki ostalih 15 klubov, članov MZSP iz naslednjih razlogov: 1. vsi klubi so tesno povezani kot harmonična družina v svoji podzvezi. ki je skupaj z njimi že prej proučila v-«»e bistvene pogoje reorganizacije, da sedaj ona sama a polnim zaupanjem zamore kolektivno zastopati njihove interese. 2. Tudi so klubi MZSP že obrazložili svoje zahteve In zelje delegatu JZSS na mariborskem sestanku. 3. Razne divergence pri reorganiznciji se v glavnem sučejo v antagonizmu me 1 Gorenjci in Ljubljančani. 4. S potovanjem v Ljubljano so združeni materialni Izdatki, ki jih klubi lahko prihranijo. Tako je odsotnost klubov MZSP opravičena, toda pO svojih predstavnikih iz MZSP za jejo vsake spremembe, podpirajo vsa dobra, prizadevanja, vse pametne zamisli od katerekoli strani v stremljenju za kon » zdravo ureditev slovenskega smučarstvn. in se vesele, če so k temu že pripomogli ter bodo v odločilni uri zastopn.ki vseh 16 klubov gotovo vsi na svojem mestu, trdno prepričani, da bodo vei slovenski smučarji, vzvišeni iznad sedanjih malenkostnih epizod visoko dvignili zastavo bodočo slovensko zimsko športne zveze. Izpred sodišča — Obsojena zaradi prevnetega navdušenja. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 441etno sejmarko Marijo Strajnško-vo iz Maribora na leto dni in 2 meseca strogega zapora ,na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let in na 500 din povprečnine, ker se je pregrešila proti čl. 3 zakona o zaščiti države. Strajnškova je namreč na sejmih, ki jih je obiskovala, v prevneti obliki dajala duška tuji miselnosti. — Cena bučnega olja. Banska uprava je odobrila tvrdki Paul Pivec, oljarna Sele-Pragersko, da sme prodajati jedilno bučno olje po 18.30 din za kg na debelo. Okoliški obrtniki v obrambi svoiih pravic Podeželski obrtniki vseh strok so težko prizadeti radi naraščajoče draginje in pomanjkanja gotovine — Pobijanje nelojalne konkurence in Šušmarstva »Izdaja pri Novari« v mariborskem gledališču Prodoren uspeh izredno močne švicarske drame