nJOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, f ovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 3. z^msl 1990 • številka 34 • leto XU¥ • cena 8 ainarlev Slovenskih fantov skrb Kako bodo na služenje vojaškega roka odhajali naborniki s Celjskega. O tem pišemo v prispevku na 2. strani, kjer smo želeli povedati vse tisto, kar naše fante v tem trenutku najbolj skrbi. a svidenje v naslednji akciji Kako poteka cestnoprometna akcija? To smo se vprašali in brž tudi našli odgovore, ki jih beležimo na 12. in na 24. strsini. -eieno zlato |i dozorelo Savinjska dolina je pričela slačiti svojo zeleno obleko. Ropot strojev se je močno vrezal v dolino, obiralni stroji delajo noč in dan in povsod so že kamenjali pridne roke obiralcev, ki so včasih prišli 2 Vseh vetrov. Na sliki: priprava zelenih kobul na s^serge v Gotov^ah. Stavka da ali ne? Slovenski Svobodni sindikati pozivajo k splošni stavki, ki naj bi jo organizirali 10. septembra in temu pozivu so se že odzvali' delavci v kovinski in tekstilni ter usnjarski! industriji. Vendar stvari ne bodo tekle glad-1 ko, o čemer pričajo protesti Neodvisnih sin- dikatov, pa tudi slovenske vlade. O tem so govorili tudi na Demosovem shodu v Šent- jurju. O tem na 2. strani. Urbanizem je bajka in resničnost To je pripoved o arhitektki mag. Alenki Polutnik in njeni ljubezni do urbaniz- ma. Posebno rada ureja stara mestna jedra. Tako obvaruje dediščino prete- klosti za potrebe sedanjosti. V svojih odločitvah zna biti uporna in jih zna argumentirati, čeprav, priznava, bi kas- neje kaj naredila tudi drugače. Celje je dobilo nekdanji sijaj tudi po njeni zaslu- gi. Tak projekt ne nastane čez noč, kot pravljica, ampak nastaja več let. Ci- tira tudi misel arhitekta Mušiča, ki je rdeča nit in naslov reportaže na strani 12. za manj Gvenka več muz'ke z gospodarsko liberalizacijo se razcveta zasebna prodaja novih avtomobilov, predvsem iz uvoza. Japonska invazija se pojavlja tudi pri nas. Kohko je ta čas zasebne avtomobilske ponudbe in kakšna je na celjskem območju, pa preberite na 4. strani. 2. STRAN - 23. AVGUST 1990 Ne za širitev asfaltne baze Krajani Galicije odloč- no nasprotujejo vsakršni kemični industriji v svo- ji krajevni skupnosti. Tako bi na splošno lahko povzeli triurno burno razpravo na zboru kraja- nov v Pernovem minuli petek. Zbor krajanov je bil sklican zaradi obravnave osnutka ureditvenega na- črta asfaltne baze v Pire- šici. Po tem načrtu je predvidena širitev proiz- vodnje kalcijevega klori- da, gradnja betonarne ter gradnja tovarne asfaltnih zmesi. Predstavniki Cest- nega podjetja so na tem zboru, ki se ga je udeleži- lo okrog 65 krajanov, zatr- jevali, da ne predvidevajo širjenja proizvodnje, tem- več jo nameravajo pred- vsem modernizirati. Kra- jani tem zagotovilom ne verjamejo, obenem pa tr- dijo, da jim že sedanja proizvodnja na asfaltni bazi ter v kamnolomu povzroča sive lase ter onesnažuje okolje. Po- drobneje bomo o argu- mentih ene in druge stra- ni pisali v prihodnji šte- vilki Novega tednika. IB Sindikat poziva it stavici Svobodni sindikati Slo- venije pozivajo, da se zapo- sleni 10. septembra udeleži- jo splošne stavke, ki naj bi tajala od 8. do 10. ure. Svoj poziv utemeljujejo s položa- jem delavcev v Sloveniji, ki so se znašli v splošni eksi- stenčni stiski, vlada pa se prepočasi loteva reševanja težavnega položaja. K stav- ki pozivajo vse delavce, re- akcija predstavnikov Neod- visnih sindikatov pa kaže, da udeležba gotovo ne bo tako množična, kot pričaku- jejo nekateri. Svobodni sindikati zahte- vajo od vlade, da se uveljavi- jo kolektivne pogodbe, ne da bi omejevali izplačilo plač, da se razbremenjevanje go- spodarstva pozna tudi pri višjih neto plačah in da zač- ne država sklepati kolektiv- ne pogodbe za družbene de- javnosti in negospodarstvo. Poleg tega zahtevajo, da se sredstva za nerazvite prelije- jo v socialne probleme, da se ne povečujejo prispevki po- sameznikov za zdravstvo ali šolstvo in da se lahko pove- čajo stanarine samo, če se povečajo plače. Med zahte- vami je tudi ta, da se prene- hajo stečaji podjetij, ki so se znašh med plačilno nespo- sobnimi zaradi zgrešene go- spodarske politike in da se prepreči množično odpušča- nje delavcev. Če se vlada ne bo takoj lotila reševanja teh zadev, bodo Svobodni sindi- kati 10. septembra sklicali splošno stavko. Zanjo so se ponekod že odločili, tako so jo podprli v sindikatih ko- vinske in elektro industrije, dvanajsturno stavko pa na- povedujejo tudi v zdravstvu. Neodvisni sindikati so se- veda na ta poziv reagirali in ocenili, da so Svobodni sin- dikati s pozivom prelomili pogodbeno obveznost iz splošne kolektivne pogodbe, ki predpostavlja socialni mir med podpisniki. Očitajo tu- di, da gre za politično stavko, s katero naj bi ogrožali vlado Demosa. Nekateri tudi opo- zarjajo, da bo stavka škodila tako vladi kot sindikatom in da si bodo delavci z njo samo še poslabšali položaj. Svo- bodni sindikati vse te spre- membe zavračajo in se pri- pravljajo na 10. september, ko pričakujejo, da se jim bo- do pridružili slovenski de- lavci. TC Teicstilci podpirajo stavko v napovedani septembrski stavki bodo sodelovali tudi delavci tekstilne in usnjarske predelovalne industrije na celjskem območju. Tako so se dogovorili na sestanku ob- močnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjar- sko predelovalne industrije, ki je bil v ponedeljek v pro- storih Zarje - Scale Modne konfekcije v Petrovčah. Na tem sestanku so sodelo- vali predstavniki sindikata vseh tekstilnih in usnjarsko predelovalnih podjetij, med drugim Topra, Konusa, Metke, Polzele, Tekstilne tovarne Pre- bold, Dekorativne iz Laškega, Zarje ter Elkroja. Povedali so, da delavci podpirajo stavko. dogovoriti pa se bo treba, ali bodo delo prekinili za pol ure ali bo stavka trajala celo uro. V nekaterih podjetjih morajo v teh dneh namreč izpolniti obveznosti do tujih partnerjev, zato si izpad proizvodnje težko privoščijo. Po informacijah predstavnikov sindikata vod- stva podjetij v glavnem stavki ne nasprotujejo, ponekod ter- jajo le nadomestilo časa, ki ga bodo porabili za prekinitev de- la. Stavko delavci podpirajo predvsem zaradi nemogočih razmer v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji. Po majski stavki se namreč raz- mere niso izboljšale, ponekod pravijo, da so še slabše. Marsi- katero vprašanje so udeleženci tokrat nameravali zastaviti tu- di predstavniku republiškega odbora sindikata, vendar se razgovora v Petrovčah ni ude- ležil nihče. Zato delavci po- stavljajo vprašanje članstva v takšnem sindikatu. Na sestanku v Petrovčah so obravnavali tudi predvideno kolektivno pogodbo. Po oceni sodelujočih je ta pogodba še nejasna, zato je bo treba dopol- niti. Med drugim so nejasne stvari okrog izmenskega dela in predvidenega varstva otrok za tiste, ki delajo v nočni izme- ni. Če odmislimo vsa druga vprašanja in pomisleke ob nočnem varstvu otrok ostaja tudi vprašanje, kdo bo takšno varstvo financiral. jg TRAČI niče i Ko smo sredi poief,- vabili k sodelovani,,^ šib TRAČ-nicah eZ"* Ije obveščenih celjski^ vinarjev, je takoj, šal za višino honoV* ponudbo odklonil iV pa je, da nam še prišepetava zakulisjl, gajanja na Celjskem plačilo v naturalijs^' veda. En trač je eno J ali pa špricer, ki jamo tudi vam - če sev uganete, za koga gre ' Ekološko osveščeni o Ijani bodo odslej spali, saj je občinska vu bogatejša za moža veS intelektualnih potenci^ zadolženega samo z^Z Ije. Jožef Jarh bo za zacrt postavil ob Šmartinsh jezeru ekološko-izobn valni center in Celjane« pričal, da je prav to ^ kar v zasvinjanem me ob Savinji najbolj pot^j jemo. Gospod Miro Grt žvenketa po Celju s ta verigo in išče piratskta radijskega obrekovii ki trdi, da njegovo stt vanjsko delovanje ai & brez moralnih madd Ko ga bo našel, ga bo j klenil na kratko - mo pa se bo gospodu Grad v lovu pridružil še kdo, se krog obrekovancevi Predstavnik Zelenih i jurja (ki ne ve ali je Pluto Lenardičev) je na ponet kovem srečanju občinši Demosa s podpredsedm republiškega družbeno Učnega zbora Tonetom šakom omenjenega neko nista kar naprej ogov s »tovariš, no, gospod šak«. Le-ta pa je Šentjui spet za nekaj časa dodt prosvetni. Tone Peršak trdi, da I za splošno stavko 10. tembra krivi komunist dirigirajo svobodnim s katom. Zakaj bi Zveza stavkala zoper vlado, J nič kriva, ko pa podpi kolektivno pogodbo i spodarsko zbornico. Vi kdo je delodajalec in kt kriv. In še - treba je v« rediti, da generalni štrai uspe, saj bodo koma potlej menda le spoznat nimajo več vseh niti vrt kot takrat, ko so ljudje t sam žvižg letali mahat i stavicami. Tone Peršak se spozna na bodočo slovensko Usi V njej bodo komunistom prečili, da bi zahtevali f časne volitve, mandaU vendarle treba speljati konca. In naj se ve, ka kriv, da morata Peterka pel toliko potovati po si Slovenci se ne moremo mosvojiti, ker MarkovK denar zaklepa v trezor M ne banke, ti neumni njaki pa nam brez prfP vanja nočejo pomagati- Slovenci, ne bf ni novinarji, ki so ^-figM Ijali tudi nad stat re»^^ se svojega kritizersi^,^ nočejo odvaditi in " ,^ p,/ jo, da je zdaj razmerJ^pf drugačno. Sicer pa se (po neprijetnostih ^'LM njanjem Zakona ^.^^f'* nju) oči subtilnejsiP ^ ^ff* da takšne novinarji' niki vred, spravi k P' I_.----^ Nov polet šentjurskega Demosa? šentjurski Demos, ki si je na spomladanskih volitvah zagotovil dobro šestino mest v občinski skupščini, kot usklajevalno telo štirih strank - demokratov, kmeč- ke zveze, zelenih in krščan- skih demokratov - praktič- no ne deluje več, je ocenilo njegovo doslej neformalno vodstvo. Srečujejo se z osipom član- stva, vse stranke se ne vklju- čujejo enako v delo Demosa, njihov občinski klub poslan- cev ni zaživel, predvsem pa jim ni uspelo najti ustreznih ljudi, ki bi lahko utrjevaU na volitvah pridobljeni položaj. Zato so na srečanju v pone- deljek na novo zastavili delo v prihodnje ter izvolili novo vodstvo. Hkrati pa se sreča- nje izkoristiU za pogovor s Tonetom Peršakom, pod- predsednikom družbeno-po- litičnega zbora republiške skupščine o političnih doga- janjih v Sloveniji in Jugosla- viji ter o težavah Demosa nasploh. Tone Peršak je opozoril, da se s podobnimi težavami Demos srečuje povsod, saj so se njegovi ljudje v politiki znašli kot popolni amaterji in da se zato pravo politično delo zdaj šele začenja. Pri tem bo nujno »delo z ljud- mi«, ki ga je šentjurski De- mos v novem programu oz- načil z javnimi tribunami, pogovori po vaseh, družab- nimi, kulturnimi in športni- mi srečanji. Da bi jim zastav- ljeni načrti lahko uspeli pa nameravajo profesionalizira- ti mesto sekretarja, za kar naj bi sredstva z enakimi de- leži zagotavljale vse Demo- sove stranke. Člani njihovih izvršilnih odborov so se stri- njali, daje poleg tega najpo- membneje v delo vklopiti in- telektualce, ki so večinoma še vedno na »komunistični strani«. S tem se bo moralo ukvarjati novo vodstvo, ki bo odslej bolj institucionali- zirano, sestavljali ga bodo po trije člani vsake stranke, ki jih bodo določili naknadno. Izvolili pa so že predsednika - to je zdaj Franc Kovač (SDZ), za podpredsednika so izvoUh Ivana Pevca (SKZ), sekretar pa bo Simon Zdol- šek (SKD). V delovnem pogovoru s Tonetom Peršakom so se člani šentjurskih strank do- taknili praktično vseh pro- blemov slovenske politike in gospodarstva, ki pa so po Peršakovem mnenju pred- vsem posledica omejene mo- či repubUške skupščine in vlade. Zaradi sedanje zako- nodajne in ustavne ureditve bistvene spremembe niso možne. Kaj več bo mogoče storiti šele, ko bodo dosegli poglavitni cilj Deklaracije o suverenosti Slovenije - su- spenz zveznih zakonov, in ko bo predvidoma že kmalu v začetku prihodnjega leta z referendumom sprejeta no- va slovenska ustava. Do ta- krat pa bo še veliko težav, ki jih povzročajo tudi tisti vo- dilni v gospodarstvu in bančništvu, ki so člani ZKJ- SPD in delujejo proti sednji oblasti. Nič manjša ni nevar- nost Svobodnih sindikatov, ki delujejo prav tako pod ko- munističnim okriljem in ki lahko z napovedano splošno stavko naredijo,veliko škode - ne le gospodarske, ampak tudi politične, je menil INES DRAMJE. Teden upoltojencev Od 27. avgusta do 2. septem- bra bo v laški občini teden upokojencev in invalidov. V tem času se bodo zvrstili raz- lični posveti o aktualnih vpra- šanjih upokojencev in invali- dov, spominski pohodi ter športna tekmovanja, ki bodo v Laškem, Radečah in Brezah nad Laškim. V tem obdobju načrtujejo tu- di obisk socialno ogroženih upokojencev v laški občini ter slavnostni koncert ženskega pevskega zbora, ki bo v dvora- ni VCMRL v Rimskih Topli- cah. Zaključek tedna upoko- jencev in invalidov v laški ob- čini bo v nedeljo, 2. septembra pri sindikalnem domu v Rečici pri Laškem. Z. S. Slovensklli fantov skrb Celjski občinski sekretariat se zavzema za sodelovanje Obilica informacij v sred- stvih javnega obveščanja in še vedno nekaj nerešenih vprašanj in dilem, ki so brž- čas bolj politične kot pa operativne narave, bega slovenske fante (in njihove svojce), pri tem pa še vedno ni znano, kdaj in zlasti kje bodo letošnji naborniki slu- žili kadrovski rok. Da bi do- bili nekaj konkretnih, prak- tičnih informacij, smo se to- krat oglasili na Sekretari- atu za ljudsko obrambo ob- čine Celje. Po besedah občinskega se- kretarja Mirana Terbovca se v sekretariatu karseda trudi- jo, da bi zadostih konkret- nim željam in potrebam po- sameznikov - nabornikov, tudi tistih, ki so že na služe- nju vojaškega roka. Letošnji naborniki bodo prejeli obve- stilo o napotitvi na služenje in o kraju, kjer bodo oprav- ljali to državljansko dolž- nost, predvidoma v dneh do konca tedna. Prednost pri vpoklicu imajo tisti, ki so ali pa še bodo predložili potrdi- lo o vpisu na eno od višjih oziroma visokih šol. Zadnji rok za.predložitev tega potr- dila je 10. september. Seveda bodo v tem primeru prejeh naborniki obvestilo o napoti- tvi kasneje. Od septembrskega nabor- nega kontingenta bo, po se- danjih podatkih, okoH 30 od- stotkov celjskih fantov služi- lo vojaški rok v Sloveniji, ostali pa v drugih delih pete- ga armadnega območja. Le skromen odstotek bo napo- ten na druga armadna ob- močja, gre za tiste, ki se bodo usposabljali za rezervne vo- jaške starešine ali služili rok v vojni mornarici oziroma vojnem letalstvu. Letošnje napotitve bodo tri: v septembru, novembru in decembru, in ker je v pri- pravi zakon o skrajšanju vo- jaškega roka, bosta v tem primeru tudi novembrska in Na novinarski konferenci v Ljubljani so minuli teden predstavniki republiškega se- kretariata za ljudsko obram- bo povedali, da bo na peto vo- jaško območje odšlo 52 od- stotkov nabornikov, od tega pa jih bo vojaški rok služilo v Sloveniji 15 odstotkov. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in republiški se- kretar za ljudsko obrambo, Janez Janša, pa sta na torko- vem pogovoru s predsedni- kom zvezne vlade, Antejem Markovičem in sodelavci do- segla, da bo dvajset odstot- kov nabornikov služilo voj- sko v Sloveniji, 60 odstotkov pa na petem armadnem ob- močju. Izgleda, da armada vendarle nekoliko popušča zahtvam slovenske skupščine o služenju vojaškega roka na- bornikov iz Slovenije. Pot za nadaljnja pogajanja pa bo se- veda še dolga. decembrska generacija lah- ko prihodnje leto pričeli štu- dirati na univerzah. Še ved- no pa velja, da letos k voja- kom ne bodo šli tisti fantje, ki so se vpisali na eno od petih posebej imenovanih visokošolskih ustanov (štu- dij strojništva, medicine, elektrotehnike, obrambo- slovja in veterine). Po nasvetu Zorana Justi- na, vodje kadrovsko-mobili- zacijskega oddelka, naj se naborniki v primeru kakrš- nih koli nejasnosti ali potreb oglasijo na sedežu sekretari- ata, kjer bodo poskušah re- ševati probleme v oboje- stransko korist. Na občinski sekretariat naj se obračajo tudi starši, v kolikor se poja- vi problem v zvezi z nabo- rom ali služenjem sinovega vojaškega roka. Izvedeli smo tudi, da v občini Celje za zdaj ni niti enega primera oporeč- ništva ali zahtevkov po civil- nem služenju vojaškega ro- ka. In še to: če »oporečnik« v tekočem koledarskem letu dopolni trideset let in ga do te starosti občinski upravni organ iz kakršnih koli razlo- gov ni uspel napotiti na slu- ženje vojaškega roka, bo le- ta razporejen v rezervni se- stav in torej vojaščine v kla- sičnem smislu ne bo služil, izključene pa so tudi sankci- je zoper takšno osebo. MARJELA AGREŽ DEMOS vas vabi na politični pilni le 2296 otrok), s tem pa se ■"jša tudi število otrok vpisanih ^fc, čeprav celjski delež z več kot •»^stotki predšolskih otrok v vrt- ^«i oskrbi presega republiško '!Prečje. vzgojno-varstveno organizacijo * Cernejeve bo po 1. septembru J*"ih 557 otrok, kar je za 120 malč- rnanj kot zdaj. Vpisanih imajo 54 JJ^^ev, v vseh enotah pa le 64 do- ^^ov. Prav v tem vrtcu je glede na "O otrok največji osip, saj njihove, enote pokrivajo celjske krajevne skup- nosti z najstarejšim, prebivalstvom. V enote vrtca Tončke Čečeve je trenut- no vpisanih 1769 otrok in kljub temu, da dobijo s 1. septembrom še 262 no- vincev, bo po tem datumu v vrtcu skupno le 1712 otrok. Imajo namreč kar 26 oddelkov male šole in priprav na šolo. Tudi v enotah vrtca Zarja je trenutno v primerjavi z aprilom vpisa- nih 100 otrok manj, pričakujejo pa, da se bo skupno število otrok do konca leta povečalo, tudi na račun nove sose- ske v Novi vasi. Sicer pa je trenutno v njihove enote vpisanih 874 otrok. Čeprav v celjske vrtce lahko starši že nekaj časa vpisujejo otroke tudi med šolskim letom, pa glavnina malčkov še vedno prvič prestopi vrtčevski prag v septembru. V vseh treh vrtcih opo- zarjajo, da je otroka potrebno kar naj- bolje pripraviti na ta korak, da se že na prvi stopnički ne bi spotaknil. V vrtcih so pripravili junija roditeljske sestan- ke za starše novovpisanih otrok, prav v teh dneh pa v dispanzerju za predšol- ske otroke opravljajo zdravniške pre- glede. V vrtcih vabijo starše, da se pri- bližno deset dni pred prvim prihodom otroka v vrtec, oglasijo pri njih in si skupaj z malčki ogledajo nove prosto- re. Otrok lahko spozna tudi svoji »frši- ci«, se poigra v igralnici in povpraša vse, kar ga zanima. Poleg tega lahko vsaj nekaj prvih dni, ko otrok že priha- ja v vrtec, starši še ostajajo z njim v igralnici, vzgojno-varstveni delavci pa priporočajo, da vsaj prvi teden star- ši ne bi puščaU otroka v vrtcu vseh devet ur. Svetujejo, naj bo prilagajanje na nov način življenja tudi za malčka čimbolj prijetno, saj se bo staršem obrestovalo vsa naslednja jutra, ko bo otrok z veseljem odhajal v vrtec. IVANA STAMEJČIČ Ribiška 400-letniGa Ijjl^ika na Kozjanskem je prvič omenjena v listini iz leta Oj^p pred 400 leti, kraj pa so sicer naselili že Rimljani, ko h ^odo obeležih prihodnjo nedeljo, 26. avgusta, blov v okviru 10. srečanja narodnozabavnih ansam- vjf, ""^glasili za kr^evni praznik 24. avgust, tako imeno- rejjj ''ernejevo. Na »Jernejevo nedeljo« že od nekd^ pri- ioji° *^"lturne prireditve, v župniji pa cerkveno sloves- Do^ '^'"^evno skupnost, ki jo je leta 1974 močno prizadel je značikio razvito kmetijstvo. Leto 1974 je bilo ioiQ !'i^ejnik hitrega razvoja kr^a. V kr^u imauo novo tijsij' I J° postavili Veleryčani, samopostrežnico, kme- liJij^^Fgovino, gasilski dom, nek^ obrtnikov, ter pokopa- klj|f...^upnijska Jernejeva cerkev iz 15. stoletja je v senci HaJ^h kulturnih spomenikov, Anine in Marijine cerkve fjg^^skem. JfisaJJ^^^lJskem jubilejnem srečanju narodnozabavnih ^samKi°^' °^ nastopilo predvidoma 13 ^''liDa ^ desetih letih predstavilo vsega %ki ansamblov. Prireditelji razmišljajo o novi Vsako leto dobro obiskane prireditve. BJ Porodnišnica se odpira s temeljito prenovo ginekološko-po- rodniškega oddelka celjske bolnišnice konec leta 1988 je zdravstveno osebje na tem oddelku dobilo priložnost, da v svo- je delo uvede kar nekaj sprememb. To, da so novorojenčki ves dan ob materi- nih posteljah, se je že dodobra uveljavi- lo, zdaj pa razmišljajo še o spremenje- nem režimu obiskov porodnic in ostalih pacientk. Predstojnik ginekološko-porodniške- ga oddelka primarij dr. Slavko Peterlin pravi, da so vse spremembe, ki jih uv^a- jo zaradi boljšega počutja pacientk, od- visne od standarda na oddelku. Pred le- tom 1988 sije bilo nemogoče predstavlja- ti novorojenčke v materinih sobah, saj so bile te zvečine prehodne, v njih pa je bilo nameščenih tudi po 8 postelj. Zdaj imajo na oddelku le nekaj štiriposteljnih sob, največ pa je dvoposteljnih. Novorojenčki s svojimi mamicami imajo sicer najboljše pogoje v enoposteljni sobi, vendar je teh še vedno malo. »Prav zaradi tega je tudi nemogoče pri- merjati naš oddelek z ljubljansko porod- nišnico, kjer so z odprtjem novih prosto- rov obiski mogoči kadarkoli,« pravi pri- marij dr. Peterlin. Vendar pa so na gine- kološko-porodniškem oddelku vseeno prisluhnih željam svojih pacientk in nji- hovih svojcev in spomladi izvedli anketo o tem, kdaj si želijo obiskov. Z obdelavo rezultatov so ugotovili, da bi bilo najpri- mernejše uvesti še dopoldanske obiske, popoldanski čas obiskov pa razširiti na 2 uri. Zdravstveno osebje je pripravilo pred- log spremenjenega režima obiskov, ki ga mora jeseni obravnavati še zdravstveni svet celjske bolnišnice, predvidoma pa naji)i pacientke na ginekološko-porodni- škem oddelku večkrat obiskovali že ok- tobra. V predlogu odpirajo vrata gineko- loško-porodniškega oddelka vsak dan med 10.30 in 11.30 uro, popoldan pa bi svojci in prijatelji pacientke lahko obi- skovali med 14. in 16. uro. Novost, ki so V celjski porodnišnici pa z obiski ni- majo samo dobrih izkušenj. Zdravstve- no osebje se velikokrat pritožuje nad prav razposajenimi, celo vinjenimi obi- skovalci, še največ težav pa imajo z otroki, ki po kratkem obisku bolniš- nične hodnike izrabijo za igrišče. Zgodi- lo se je že, da so medicinske sestre pre- kinile pravo tekmo v malem nogometu. jo v celjski porodnišnici že vpeljah, pa velja tudi za prvi obisk novorojenčka. Očetje, ki ne sodelujejo pri porodu, si lahko svojega otroka ogledajo že prvi dan, kadarkoh med 8. in 20. uro. I. STAMEJČIČ 6. STRAN - 23. AVGUST 1990 NAŠI KRAJIIK ^ Glinokop še jabolko spora Krajani Pristave pri Vojniku še vedno nasprotujejo izgradnji novega glinokopa, ki ga na območju kraja načrtuje Industrija keramičnih izdel- kov Ljubečna. Svoje nezadovoljstvo so krajani izrazili že na zboru pred meseci, podkrepili pa so ga s protest- no izjavo, pod katero se jih je podpi- salo kar dvesto. Zadnji zbor krajanov v Pristavi, kije pomenil zaključek javne razgrnitve os- nutka programskih zasnov za ureditev glinokopa, je pokazal, da se prizadeti krajani še vedno ne strinjajo z načrti Ljubečne in da vztrajajo, da je treba ugotoviti, kakšni bi bili vplivi posega v okolje. Po osnutku programskih zasnov na- merava Ljubečna odpreti nov glino- kop v Pristavi po letu 1992, v končni fazi pa bi obsegal več kot 24 hektarov površin. Za njegovo izkoriščanje bi morali odstraniti več kot 8 hektarov gozda in del kmetijskih površin prve kategorije, čemur zlasti nasprotuje eden od lastnikov, ki se ukvarja s kme- tijstvom. Krajane pa skrbi tudi odstra- nitev gozda, saj po njihovem mnenju tudi po rekultivaciji ne bo več tako kakovosten, kot je sedanji. Zato so na zadnjem zboru ponovno zahtevali šir- šo analizo o vplivih posega na življenj- ske in ekološke pogoje v kraju. Pred- vsem pa zahtevajo, naj se Ljubečna pred posegom dogovori z lastniki zem- ljišč in se odprtja glinokopa loti le v primeru njihovega soglasja, ne pod naslovom širših družbenih interesov. Eden od predlogov je bil tudi, da naj Ljubečna najprej izkoristi zaloge gline v bližnjem Šmiklavžu, kjer že ima od- prt glinokop. Njegova širitev bi pome- nila poseg v varovalni pas, s čimer pa se verjetno ne bodo strinjali tamkajš- nji prizadeti krajani. Kakorkoli, postopek se bo očitno vlekel še nekaj časa, med drugim tudi zato, ker v krajevni skupnosti ljubečna še niso imeli javne razprave o tej pro- blematiki pač pa so jo organizirali le v krajevni skupnosti Vojnik, kamor sodi Pristava. Ker del gUnokopa sega tudi v krajevno skupnost Ljubečna, bodo morah svoje mnenje o načrtih povedati tudi tamkajšnji krajani. TC Ansambli na Graški gori Na Graški gori je bilo srečanje narodnozabavnih ansamii Letos je bila ta prireditev že petnajstič, udeležilo pa seiv^ 3 do 4 tisoč ljubiteljev narodnozabavne glasbe. Za n;^ strokovne žirije in občinstva se je potegovalo devet atisariH Občinstvo je za najboljšega izbralo ansambel Draga je tako prejel nagrado Radia Velenje, strokovna žirtaH nagradila ansambel Vesna iz Velenja. "I Po siedaii »Bede v zaicotju Veienla« Sredi marca, natanko petnajstega, je v Novem tedniku izšla pretresljiva zgodba o družini Oprešnik iz Paškega Kozjaka, ki je v nepopisni bedi preživ- ljala vsak dan. Oprešnikovi, to so 85 letna nepokretna mati in dva precej za- ostala sinova zrelih let, so bili s svojo skromno hiško »skriti« v kotanji, kot da bi jih že narava želela zavarovati pred pogledi morebitnih udobja vajenih mi- moidočih. Čeprav se je po izidu reportaže v Pi- smih bralcev nemudoma oglasila velenj- ska patronažna služba z očitki našemu pisanju in čeprav so umolknili po našem neocelofanjenem odgovoru, so se ob vzpodbujevalni injekciji, ki smo jim ji jo zapičili, hitro zdramili ter z roko v roki s socialno službo in osebjem doma upo- kojencev v Velenju, v rekordnem času poskrbeli za Oprešnikove. Sedemnajst dni po objavi reportaže so bili namreč Oprešnikovi že nameščeni v čist, lepo urejen dom upokojencev v Velenju. Oprešnikove smo obiskali minuli te- den in se na lastne oči prepričali, da so zanje lepo poskrbeli. V domu so uredih, da imajo na voljo dve sobi, ki sta poveza- ni, da jih ne bi ločili. Pavla Oprešnik, suha, koščena ženica, iskrivih oči, nas je nasmejana sprejela čista, sedeč na postelji, kjer so ji,ravno- kar postregli z izdatnim kosilom. Še ved- no je pripravljena zrecitirati katero iz- med svoj.ih neskončno dolgih, a lepih, pesmi: »Ce zahajaš rad v planine, pridi tudi na Kozjak, tudi tukaj je veselo, raz- vedri lahko se vsak...« Resnici na ljubo je treba zapisati, da Pavla še vedno ne more pozabiti kajžice na Paškem Kozjaku, kjer je preživela večji del življenja, toži se ji po zelenih obronkih Paškega Kozjaka, po drugi strani pa neprestano zagotavlja, kako hvaležna je vsem v dornu, ki tako lepo skrbijo zanjo in sinova. Če jo boste vpra- šali lqe bi bila raje, bo odvrnila, da je ni čez kajžico na Paškem Kozjaku. Takole modruje: »Bolje se bom počutila, ko bom prišla v svoj dom, takrat se mi bodo odpr- la nebeška vrata. Če je človek nekje do- ma, si misli: To je sreča!« Da, takole pravi 85 letna nepokretna ženica, toda ko pomisli na sinova, ki nista sposobna skrbeti sama zase uvidi, da je zanju v domu bolje. Pepi in Franci pa sta z domom na sploh zadovoljna. Eden iz- med njiju pomaga celo pri košnji okoli doma, oba pa sodelujeta v pevskem zbo- ru. Tu jima je prav lepo, pravita, saj ni treba toliko delati. Po besedah osebja in socialne delavke je bilo sprva z Oprešnikovimi veliko te- žav, preden so se privadili novemu nači- nu življenja. Sedaj pa so z njihovo akli- matizacijo zelo zadovoljni. V domu se tudi trudijo, da bi Pepija in Francija na- učili osnovnih pravil vzdrževanja osebne higiene, ki,so jima bila doma popolna neznanka. Človek ju skorajda ne prepoz- na sedaj, ko sta čista, obrita, ostrižena. Iz zbeganih, preplašenih bitij, kakršna sta bila marca, sta se prelevila v prijazno zroča moška, ki $e bosta sčasoma gotovo privadila življenja med ljudmi, kar jima že dobro uspeva. V domu so za vse tri Oprešnikove veli- ko storili. Po dobrih štirih mesecih po izidu reportaže smemo zapisati, da so za- dovoljni vsi: Oprešnikovi, domski delav- ci, socialne delavke in patronažne sestre. Nenazadnje pa tudi mi. Očitno namreč neredko pripomore šele javno razgalje- nje problema, da se počasi obračajoče kolesje raznovrstnih procedur zavrti z bliskovito naglico. NATAŠA GERKEŠ Foto: LOJZE OJSTERŠEK Sv. Duh bo posvečen V nedeljo ob 10. uri bo mari- borski škof, dr. Franc Kram- berger, posvetil novo cerkev Sv. Duha v Celju, ki te dni do- biva dokončno podobo. Cer- kev pa je že pred posvetitvijo postala pomemben sakralni in kulturni objekt, saj so v njej v minulih mesecih pri- pravili že nekaj lepo obiska- nih koncertov. Cerkev je arhitektonsko zas- noval arhitekt Jože Marinko, da je cerkev dobila relativno hitro dokončno podobo pa gre zasluge pripisati župniku Dra- gu Svetku. Cerkev je v no- tranjščino sprejela vernike že ob polnočnici lani, ker pa šele sedaj dobiva dokončno podo- bo, jo bo posvetil mariborski škof. Cerkev Sv. Duha smo Celja- ni imeli že pred tremi desetletji ob Vrunčevi uhci, ker pa so jo dali oblastniki konec šestdese- tih let porušiti, so obljubi!:, domestno gradnjo na nov kaciji. Kar nekaj desetič: moralo poteči, da so se ra: re otoplile in da se je praj zelena luč za gradnjo. PriB nji so s svojimi prispevki« no pomagali tudi vernilM Čuvali petelina 85 let delovanja je častitlj va doba za obstoj nekega dn štva. In ravno toliko let žepi zi na rdečega petelina Gaj sko društvo Škofja vas.j| Leta 1905 so se zbrali Bi ni, predvsem kmetje in obni ki, ter ustanovili gasilsko iM štvo. Leta 1932 so zgradili 1» dom (sedaj v lasti tovarne nenih odej) in dobili prvo j torno brizgalno. Pet let kaa je so razvili enega prvin V venskih praporov - žal s°l po vojni odnesli Nemci. l»j leta pa so dobili prvi tov« avtomobil. V letih 1952J so dobili tudi nov dem. Da je bilo gasilsko d že v začetku močno al nam priča tudi srebrna na, ki jo je Vatrogasna a ca Savske banovine v Zagrebu podelila na* Gasilskega društva Sk(* Josipu Kožuhu. Visoki jubilej so v petek s slavnostno s< kateri je član Štaba op^ Slovenije, Ivan Pasero, I republiška odlikovanja, jih prejeli Vinko Sen' Franc Kasestnik, Dra8 sestnik in Irena JamniS« likovanja Občinske & zveze je podelil njen nik Janko Rebov, in to ' Horvatu, Sabini RavnaK Sentočnik, Simoni in Dragu Gregorcu. sestnik. Robi JamniseKv Košenina, Primož Kroff maž Kmecel in Andrg| točnik pa so prejeli občinska odlikovanja- cija pobratenega Ga . društva Varaždin je od, ložnosti podelila tn nT/J publiška odlikovanja 4 sta jih tudi Tone Sen«^ Rudi Ravnak) ter dve odlikovanji. ^^^^j^g^APj Prvi finalisti Zlate harmonike Prijetno okolico gostišča Bellevue v Rogaški Slatini so v soboto popoldan napol- nili zvoki diatonične har- monike. V organizaciji zdravilišča so se pomerili harmonikarji v prvi polfi- nalni skupini za pokal Zla- ta harmonika. Osemintrideset harmoni- karjev je pred številnim ob- činstvom pokazalo kaj zna. Zato je imela komisija težko delo, ko se je odločala, komu dati vstopnico za fmalno pri- reditev. Soglasno je odločila, da bodo na Ljubečni nasto- pili: Jože Križan, Rogaška Slatina; Edi Goršič, Celje; Hinko Seme, Šmartno na Pohorju; Zoran Zorko, La- ško; Stanko Mikula, Škofja vas; Zvonko Krivec, Vitanje; Peter Luzar, Toronto, Kana- da; Jože Škerjanc, Ljutomer; Viktor Kotnik, Slovenj Gra- dec; Stanko Horvat, Ormož; Robert Praprotnik, Ljublja- na; Dejan Lubej, Slovenske Konjice; Domen Jevšenak, Stranice; Mitja Gobec, Str- mec; Ambrož Bogataj, Kranj; Miran Frešer, Zg. Pol- skava in Janez Vodovnik iz Oplotnice. Zdravilišče Rogaška Slati- na in vodstvo gostišča Belle- vue je tekmovanje vzorno pripravilo. Zadovoljni so bili harmonikarji, še bolj pa gostje, med katerimi je bilo zlasti veliko Italijanov. Žal pa je bil prireditveni prostor premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti ljudskim god- cem. Zato bodo morah v Ro- gaški razmisliti o primernej- ši lokaciji za tako prireditev. V nedeljo ob 13. uri se bo- do v Postojni pomerili še harmonikarji iz druge polfi- nalne skupine. Dolenjci, No- tranje!, Gorenjci in Primorci se bodo skupaj s harmoni- karji iz Zvezne republike Nemčije in Italije borih za preostalih deset prostih mest v finalu na Ljubečni. M.B. Muzika brez cvenka z izgradnjo sistema za ka- belsko televizijo so v Sloven- skih Konjicah začeli lani in zdaj so akcijo »tisoč priključ- kov« uspešno pripeljali h koncu. Vse pa še vendar le ni tako, kot so si bili zamislili izvajalci. Kabelsko televizijo so v Slo- venskih Konjicah gradili z iz- datno pomočjo združenega de- la. Glavno postajo so postavili v Konusu in zgradili primarne in sekundarne vode do lastni- kov v individualnih hišah in blokih. Zanimanje za priključi- tev kabelske televizije je bilo med naročniki večje kot pa za odplačevanje obrokov. Neka- teri med njimi so namreč še vedno dolžniki, pravijo v kra- jevni skupnosti Slovenske Ko- njice, čeprav bi morali naroč- niki za priključek plačati le 1960 dinarjev, pa še to s po- močjo kreditov. Kabelsko tele- vizijo so namreč v Slovenskih Konjicah gradili tudi s pomoč- jo denarja iz samoprispevka. Zdaj lahko krajani spremljajo 12 programov: štiri zemeljske in osem satelitskih. Večina na- ročnikov je iz individualnih hiš, in sicer kar 70 odstotkov, ostali so iz blokovnih naselij. Prispevke je v celoti odplačalo le 424 gospodinjstev, medtem ko je ostalih 580 naročnikov še vedno dolžnih po 350 dinarjev. Denar pa je nujno potreben za redno vzdrževanje sistema, pravijo v krajevni skupnosti in za niveliranje sprejema tam, kjer bo to še potrebno opraviti. MP itBAJi IN LJUDJE 23. AVGUST 1990 - STRAN 7 ^Kološka osveščenost že daje rezultate f^ni-- ribiči so v soboto ^-enovljenem ribiškem i P na Marofu nad Jur- toftt proslavili 35 let ia Ribiške družine La- je bila ustanovljena ° itobra 1955 leta na po- , Kakšnih 50 ribičev, ki hili poprej včlanjeni .hiško društvo Celje. Da- •ma družina 220 članov ^0 mladincev in pi- fiaženost Savinje, ki ^2 do 3. kakovostnem Vju in je največji ribo- ^revir, je največji pro- ^ laških ribičev. Najtežje Jpvletu 1965, ko je bila >ija že odpisana reka.i razmere so laške ribi-i Jjsilila, da so poprijeli za, fjn z lastnimi močmi; ^ili to, kar imajo danes., ^ofu so usposobili dva j^jia ribnika in zgradili ri- ^jdom. Ob Gračnici so jipili stari mlin in v njem »Jiij valilnico z zmoglji- : O tisoč iker. Lani so Jih 160 tisoč koma- Liaiuda potočne postrvi, J vlagaj o v varstvene po- Leopold Pavčnik, predsednik in Anton Bačič, gospodar Ribiške družine Laško. toke. Salmonidnih lovnih re- virjev imajo 23 ha in 108 ha ciprinidnih. Imajo pa tudi pet vzrejnih krapovskih rib- nikov. »Člani Ribiške družine La- ško z zaupanjem zremo v pri- hodnost, čeprv se naravne- mu okolju slabo piše. Prepri- čani smo, da bomo zajezili propadanje okolja, kajti eko- loška osveščenost že daje sa- dove, sicer skromne, a ven- dar pomembne. Ob tem se zavedamo, da brez človeka, zavzetega za ekološka vpra- šanja ne bo napredka«, je po- udaril v svojem govoru na proslavi predsednik družine Leopold Pavčik. Na proslavi so najzasluž- nejšim članom in organizaci- jam podeliU priznanja in pla- kete. Ribiška družina Laško je prejela Red za ribiške za- sluge II. stopnje z zastavico, njen predsednik Leopold Pavčnik pa Plaketo RZS. Priznanja RZS I. stopnje sta prejela Samo Pečar in Dani Skornik. Priznanja RZS II. stopnje so prejeh Jože Brulc, Avgust Padežnik in Bojan Mastnak, III. stopnje pa Franc Ferlin st., Franc Plaz- nik st., Zlatko Sivka, Milan Lah, Ivan Mastnak, Edi Ter- šek in Roman Dornik. Plake- to RD Laško je prejel Anton Bačič, posebna priznanja RD Laško pa Darko Jančič, Roman_Matek, Franc Ulaga, Milan Žveplan, Peter Cest- nik, Jože Hohkraut ml., Mir- ko Bolčina, Milan Pfajfer, Edvard Privšek, Albert Pa- njek, Jože Potušek, Kari Omerzel in Rezika Škornik. Proslave se je udeležil tudi predsednik občine Laško Miloš Veršec. V kulturnem programu pa je nastopil mo- ški pevski zbor Anton Aškerc iz Rimskih Toplic. FRANJO BOGADl Nov ribiški dom Celjski ribiči bodo v sobo- to, 25. avgusta ob 14. uri na polotoku Brezova ob Šmar- tinskem jezeru odprli ribiški dom. Otvoritev bodo pope- strili s kulturnim progra- mom, družabnim srečanjem in srečelovom. „ Veterani preganjajo rdečega peteiina v soboto bo na nogomet- nem igrišču v Mozirju ob 16. uri popoldne medruštveno tekmovanje gasilcev vete- ranov. Tekmovanje organi- zira Gasilsko društvo Mo- zirje, prijavljenih pa je že 14 desetin iz cele Slovenije. Predpogoj za udeležbo na tekmovanju je, da si star naj- manj 50 let in da si gasilelc. Izvajali bodo dve vaji. Prva je vaja s hidrantom, suha iz- vedba, druga pa vaja razno- terosti. Obe vaji bodo izvajali po pravilniku za republiško in izbirno tekmovanje CTIF (mednarodni pravilnik za ga- silsko tekmovanje). Da vse skupaj ne bi bilo preveč res- no, se bodo gasilcii z Mozirja in Paske vasi pomerih v no- gometu za pokal »Kišta pira«. Mozirski gasilci pravijo, da jim pri organizaciji tekmova- nja najbolj pomagajo Velenj- čani, ki pa potem na žalost na tem tekmovanju tudi zmagajo. Letos se bodo Mo- zirjani še posebej potrudili, saj bodo na tekmovanju ve- teranov sodelovali najboljši iz občine. Tekmovalce so iz- brali na občinskem gasil- skem tekmovanju, ki se gaje udeležilo 6 desetin iz šestih gasilskih društev. Gasilci menijo, da je tek- movanje privlačna paša za oči, hkrati pa na tak način starejši gasilci ohranjajo stik s sodobno gasilsko opremo. V. K. Tečaji v Velenju Prejšnji teden so na Delav- ski Univerzi v Velenju začeli s tečaji angleščine petih raz- redov osnovne šole, ki jim na ta način želijo dati ali prve osnove ah pa spodbudo za nadaljnje učenje tujega jezi- ka. Sicer pa sta se pred dnevi zaključila dva šiviljska teča- ja, v katerih sije znanje šiva- nja in krojenja pridobilo 38 žensk. Za jesen pa v Velenju že pripravljajo številne nove izobraževalne programe, ki naj bi služile predvsem spodbujanju obrtništva in podjetništva. J. M. ti Lipami novanje invalide bd Lipami, v stanovanjski £ki Dolgo polje 3 v Novi , v Celju, so delavci Ingra- ;gradili nov stanovanjski ■i\ s 83 stanovanji. Stano- jSO kupila podjetja in po- ianiki, 36 pa je bilo kuplje- isredstvi družbene pomo- f: pravilniku o projektira- iDjektov s sredstvi družbe- pomoči. Po pravilniku Djektiranju objektov brez ktonskih ovir morajo ttanti v vseh večjih sta- ijskih objektih eno stano- I prilagoditi tudi za biva- ivalidnih oseb. l!0 so Pod lipami 24 v No- a priredili eno stanovanje '■Mm osebam, kar pome- ^je v njem samo ena pre- stena, da so vrata širša, b je tudi kopalnica in isoča nemoteno gibanje in- ilni osebi na vozičku, kuhi- in dnevni bivalni prostor povezana, rredtem ko je «"'ca ločena s pomičnimi 'Prav tako sodi k stanova- "frasa, ki je v isti višini. % do stanovanja je pri- ifio urejen, stanovanje pa je Mjičju. Stanovanje poleg j^"ie potrebuje le še last- '^a listi čakajočih na stano- ' 1 Strokovni službi za jsko gospodarstvo nimajo invalidskih J|''fencev pozivajo vse in- ,}M nimajo rešenega sta- ^''jskega problema, ali ti- ^^alidne osebe, ki bi želele ^^i^je zamenjati za funk- P^^^i^p, naj se s prošnjo njih, saj si po bese- e Zrinski želijo, da vo stanovnanje na- zrecno invalidom, nika, ki stanovanje -buje. N. G. Srečanje čebelarjev Občinska čebelarska zve- za Žalec pripravlja za 9. september srečanje čebe- larjev pobratenih čebelar- skih društev. Tone Roz- mari, predsednik skupšči- ne Čebelarske zveze Žalec je povedal, da bo srečanje pri Jami Pekel, srečali pa se bodo čebelarji pobrate- nih čebelarskih društev iz Šmihela na avstrijskem Koroškem, Raven na Koro- škem, Maribora, Zagorja ob Savi in čebelarji žalske občine. Najprej bo strokov- ni posvet, nato pa družab- no srečanje s piknikom in srečelovom. T.T. Gradnja pod Škalcamr v Slovenskih Konjicah so delavci Ingrada pred nekaj dnevi začeH graditi nov tr- govsko poslovni center, ki se bo imenoval Škalce. Center raste med Liptovsko in Oplotniško cesto, pod vino- rodnimi Škalcami torej. Načrti zanj so nastali v Razvojnem centru Celje. Gradnje 12 objektov na tem področju so se gradbinci lo- tili etapno, za trg. Začeli so z gradnjo bančnega dela, za objekte na novi lokaciji pa se zanimajo tudi pri Merxu. MP Celje, kdo bo tebe ijubii? v poletnem Celju bi se moralo res- nično vsak dan kaj dogajati. Tako pa so sicer topli avgustovski večeri v me- stu kvečjemu zaustavljeni z vrčkom piva ali coca-cole z ledom in klepetom z znanci in prijatelji na katerem od zunanjih vrtov v Celju. Gostinci so to pot kulturnike prehi- teli in se bolj potrudili zaslužiti kakšen dinar in oživiti Celje. Res je tudi, da kulturniki nimajo kdo ve koliko de- narja za organizacijo večjih prireditev, a je tudi to najpogosteje bolj jalov izgo- vor. Razen rednih poletnih prireditev, ki so bile prijavljene za poletno Celje, bi se brez dvoma našlo še kaj osvežujo- čega in za vroče pasje dni ne bomo tako hudo izbirčni pri kakovostnem izboru te ali one prireditve. Celo arma- do ljubiteljskih kulturnih delavcev imamo, združenih v različnih društvih in težko je verjeti, da jih je vseh pet ali šest tisoč v obeh mesecih na počitni- cah. Lahko bi se, na primer, našla sku- pinica in pripravila kakšno lahkotnej- šo prireditev, ples ah pevski program. Lahko bi se kje našel in nas zabaval ulični »band«, ali pa posameznik, kar v tujini, pa tudi v Ljubljani, pogosto vidijo na ulicah. Ljudje bi postali, če že drugače ne, zaradi radovednosti ali morebitnega komentarja. Imamo tudi glasbeno šolo, ki jo obiskujejo mnogi mladi talenti in tudi ti s svojimi profe- sorji vred najbrž niso vsi na počitni- cah. Ti bi morda celo radi nastopali, se potrudili in uveljavili in kaj malo cven- ka bi bilo potrebnega za takšno osve- žitev. V Celju imamo poleg Zavoda za kul- turne prireditve, ki naj bi vlekel niti prijavljenih prireditev, tudi mnogo za- sebnih organizatorjev, ki so, milo reče- no, kaj malo naredili, da bi konec kon- cev tudi sami pokasirali kasen dinar. Vsi povprek pa se izgovarjajo drug na drugega^ zato pa je kakor pač je. Puš- čobno. Žalostno. MATEJA PODJED Ulični band, Primer je res iz tujine, s Karlovega mostu v Pragi, a saj se tako radi oziroma za zgledi prek meje. Na petih krajevnih skupnosti .lovski Vinski vrh je ^'»a redkih krajevnih ii^^ ki je bila odreza- ^.^>cer bližnjega občin- u.. središča, Šmarja, ^"^oma makadamsko zvezo z svetom so tjimeli le čez šentjursko. hvV^2 Gorico pri Sliv- L,^.entjur in Celje. V as- ^-.^ 3800 metrov maka- se pogodbeno , '^^rajevne skupnosti : Vinski vrh, Zibika, Šentvid pri Gro- tts/^aj ta novoasfaltira- ti«(,p Povezuje tudi kra- (itlj^sievteh skupnostih. . ^ste bo z bankinami 5 metrov. V krajevnih skup- nostih so za podlago zbrali 500 tisoč dinarjev, asfaltna preobleka pa je veljala 2 mi- lijona. Največ so odšteU v krajevnih skupnostih Šmarje in Vinski vrh. V krajevni skupnosti Šmarje imajo letos v načrtu še asfaltiranje cest Ješovec- -Borovje-Brecljevo, Bobo- vo-Orehek, Korpule-Belo, kjer jih je lani prehitela zima, ter Jelšingrad-Senovica- -Močle, kjer pa še ni povsem znan del trase pri bodočih igriščih za golf, kjer jo bo morda treba deloma spreme- niti. BJ BRALCI - PRIPOVEDOVALCI Za vsako ceno na morje Torej; zajela vas je mrzlica, ali bo- lje vročica imenovana »za vsako ceno na morje«: Najprej z vseh bančnih knjig spra- skajte uboge konvertibilne dinarje, razbijte vse otroške pikapolonice, pra- šičke, sposodite si od najboljših prija- teljev (ki seveda ne gredo na morje) in preštejte denar. Ugotovih boste, da za- došča samo za sladolede, ki so pogla- vitna in nujna prehrana vaših najmlaj- ših družinskih članov - jedo ga vsaj trikrat dnevno. Ne preostane vam nič drugega, kot da oropate Službo družbenega knjigo- vodstva. Po ropu ste končno priprav- ljeni za rahlo letovanje nekje blizu in to v campu (za hotel bi namreč morali oropati najmanj kakšno švicarsko banko). V pričakovanju mirnega, tihega, družinskega dopusta, ste prispeh do svoje prikolice - preko sindikata - se razume, ker je to še vedno najceneje. A presneto, ključavnica je zarjavela od vlage in soli, nujno potrebujete WD 40 da sploh lahko odprete; okna na prikolici (če imate željo da bi jih odpr- li) padajo dol, ključa od plina ni nikjer... Ko vse to nekako spravite v red, je že popoldan in nujno ste potrebni počit- ka. A niti za sekundo ne pomislite, da bi lahko spali: kajti v sosednjih priko- licah tekmujejo med sabo kdo ima glasnejši kasetofon - kdo bo koga pre- glasil. Poleg tega majhni otroci, ki pro- testirajo proti vročini cvilijo kot majh- ni pujski. Ce pa se odločite, da boste odšli na plažo, se pripravite na šok. Tohko, kot boste videli družin, toliko bo psov vseh vrst. Od tistih najmanjših, slad- kih z mašnicami in čopki, ki se oglaša- jo »cjuh«, »cjuh«, do takšnih, ki poje- do 5 kg najboljšega mesa dnevno in delajo senco čez polovico plaže. Vse- kakor, če ljubite pse, si morate pred dopustom nabaviti vsaj enega. Glavni modni hit pa so trije srebrni pudU na eno družino. Niti slučajno ne smete nositi na pla- žo hrane, kajti ti psički in psi prebrska- jo vrečke (medtem, ko ste v vodi, se razume) in pojedo vse: od breskev, keksov do zelo okusnih paštet in klo- bas: Če vam je uspelo brez živčnega zloma preživeti dan in še imate apetit, boste verjetno želeli večerjati. A nika- kor ne kuhajte v prikolici, kajti brez roštilja vas v campu še pes ne povoha. Lepo ogradite prostor okoli prikolice, za katerega se vam zdi, da vam pripada in še rnalo čez, zakrijte z brisačami in pecite ha roštilju. Ni pomembno kaj, lahko tudi navadne klobase, samo da bo veliko dima, vali naj se vsaj od recepcije do plaže. To morate početi vsak dan, da bodo sosedje mislili, da tudi vi odlično jeste. Po večerji je obvezen sprehod. A ni- kakor ne oblačite garderobe, ki ste jo skrbno izbrah za dopust, ali celo sami šivali in štrikali, kajti vsi vas bodo za- smehovali, če se ne boste prikazali v bermuda hlačah in to v divjih flores- centnih barvah s črnimi packami ali vsaj v kolesarskem trikoju in narobe obrnjeno čepico. S sprehoda se morate vrniti okajeni, če pa ne prenesete alkohola se morate pač delati vinsko utrujeni. Da bi vas opazilo čim več ljudi se morate na ves glas dreti: - austehen - get up everybody - ustaj narode, nema spavanja. Ali kaj podobnega - po možnosti izvir- no vašega. In tako mine dan, dva, če imate do- bre živce lahko tudi celih deset. Pa prijetne počitnice vam želim. DARINKA LES 8. STRAN - 23. AVGUST 1990 Naši kraji vedno lepši Uspeh pričakujejo tudi v repubiiški akciji že petnajsto leto zapored organizira Celjska turistič- na zveza ocenjevanje naj- lepše urejenih krajev in šol- skih okolij, ki velja tudi za nekakšno predtekmovanje za podobno republiško ak- cijo. Komisija, ki jo vodi Ja- ka Majcen, je obiskala 39 krajev in 62 osnovnih šol. Ugotovila je, da so kraji in okolice šol vsako leti lepše urejeni, vse več pa je tudi cvetlic. Kljub temu pa je še precej pomanjkljivosti, ki bi jih lahko z malo truda odpravili. Veliko je neurejenih dvo- rišč, zanemarjenih plotov in nepokošenih prostorov pred hišami in na dvoriščih. Mar- sikje imajo še neurejeno ka- nalizacijo, bregovi rek so polni različne nesnage, v po- nos pa nam ne morejo biti tudi divja odlagališča smeti in neurejena smetišča. Na cestah so še sedaj vidni ostanki peska od zimskega posipanja, o slabi cesti od Ljubnega do Luč pa že nima smisla izgubljati besed. Go- stišča so vedno lepše ureje- na, žal pa je marsikje njihova slaba točka neurejenost sani- tarij. Doslej se je v skupini veli- kih turističnih krajev najbo- lje odrezala Rogaška Slatina, v skupini turističnih krajev so najbolje ocenili Braslov- če. Slovenske Konjice in Ža- lec, v skupini manjših turi- stičnih krajev pa Polzelo, Rečico ob Savinji in Vojnik. Za prehodni pokal za lepo urejena šolska okolja se bo- do potegovale tiste šole, ki so prejele ocene vzorno. To so Bistrica ob Sotli, Braslov- če, Dramlje, Gornji Grad, Ljubno, Planina, Polzela, os- novni šoli Pohorskega odre- da in Edvarda Kardelja iz Slovenskih Konjic, Šempe- ter, Šmarje pri Jelšah, Vele- nje-Škale in Žalec. Ocenjevanja Celjske turi- stične zveze imajo vehk od- mev. Za ilustracijo zapišimo, da je bilo lani le pet šol z vzorno urejenim, okoljem, letos pa jih je kar dvanajst. Najbolje uvrščeni se bodo potegovali za naslov najlep- še urejenih torej tudi v repu- bUški akciji, kjer so lani zav- zeli najvišja mesta. Pričaku- jemo lahko, da bo tako tudi letos. Z. V.-J. V. Velenjska noč ob jezeru Velenjčani so se v soboto veselili ob jezeru. Tradicionalna, že šesta »Noč ob jezeru« ipL. privabila okoli 4000 obiskovalcev.. Zaplesali so ob glasbi Fantov treh dolin in ansambla tS Pejakoviča, zabaval jih je Vinko Šimek z Namino ruleto, mladi so se zavrteli v discu, vol zavrtel na žeiru, mnogim pa seje zavrtelo v glavi ob gledanju kabaret showa z ženskim L Tudi za otroke Minulo soboto so se začele prireditve tradicionalna Šoštanjskega turističnega tedna. ^ Danes bodo odprli kramarski sejem, jutri popoldne pji na vrtu Kajuhovega doma koncert tamburaškega orkestu Pesjega. Zaključek prireditev bo v soboto, ko bodo pri« vili Šoštanjsko noč, na kateri bosta med drugim nastod Moped show in ansambel Jožeta Šumaha. Precej priretii pa se je zvrstilo že v minulih dneh. Tudi na najmlajšei pozabili, saj je bil včeraj otroški živ-žav. | ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, n. sol. o., J Celje, Gregorčičeva 3 po sklepu 5. redne seje Delavskega sveta DO z d 7. 8. 1990 razpisuje v skladu s 57. in 58. členom Statuta delovne organizacije delovna opravila s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dol 4 let: 1. predsednika kolegijskega poslovodne organa delovne organizacije, 2. člana kolegijskega poslovodnega organa za področje osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva, 3. člana kolegijskega poslovodnega organa za področje specialističnega i hospitalnega zdravstvenega varstva, 4. člana kolegijskega poslovodnega organa za organizacijsko kadrovsko ii pravno področje Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pO jev izpolnjevati še naslednje: 1. - da imajo končano VII/2 stopnjo strokovne i^l obrazbe medicinske, ekonomske, pravne, polite' ške ali družboslovne smeri - da imajo 5 let delovnih izkušenj na odgovor' delovnih opravilih - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realiza;: razvojnega programa v delovni organizaciji 2. - da imajo končano VII/2 stopnjo strokovneif obrazbe (specialistični izpit iz osnovnega zdravstv^ nega varstva ali iz preventivne stroke, prednost iti*" jo kandidati z izpitom iz javnega zdravstva) - da imajo 5 let delovnih izkušenj v osnovn« zdravstvenem varstvu ali preventivni specialisti'' dejavnosti . , - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realiz^- razvojnega programa v delovni organizaciji 3. - da imajo končano VII/2 stopnjo strokovne^ obrazbe (specialistični izpit iz hospitalne zdravs ne dejavnosti) , .y. - da imajo 5 let delovnih izkušenj v hospitalni stveni dejavnosti s svojega področja ^iji - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realiz razvojnega programa v delovni organizaciji 4. - da imajo končano VII/1 stopnjo strokovni obrazbe (fakulteta) družboslovne smeri . - da imajo 5 let delovnih izkušenj na organiz skem, kadrovskem in pravnem področju f-^f - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realiz razvojnega programa v delovni organizaciji- Pisne prijave je. treba poslati v 8 dneh po ^^^^^^ razpisa, in sicer z dokazili o izpolnjevanju po9 na naslov: .M ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, kadrovska sj-.^,. - 63000 CELJE, Gregorčičeva 7. Na ovojnici P^'^ te: »Prijave na razpis«. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 izbiri. / V Zrečah zdravje iz globin v Zrečah zaključujejo grad- njo term, ki so jih začeli gra- diti pred letom dni in ki naj bi prve goste sprejele že oktobra letos. Glavni investitor je Unior Zreče, ki želi na tak na- čin razširiti turistično ponud- bo z zdraviliškim turizmom in povezati Roglo z dolino. Terme v Zrečah bodo imele štiri bazene. Pokrit bazen za rekreacjo in zdravljenje ima 300 kvadratnih metrov, zuna- nji, v obliki »ledvice«, 800 kva- dratnih metrov, ob njem sta še bazen za otroke in v novem de- lu bazen za terapijo. Tudi opre- ma za terapijo je že pripravlje- na za montažo. V termah v Zre- čah bodo izvajali zdravljenje s hidroterapjo, elektroterapijo, termo- in kinezo-terapijo. Zgradili so tudi sodobno telo- vadnico s trim kabineti in am- bulanto z majhnim diagnostič- nim oddelkom. Urejajo tudi okolje term, peš poti in park, v oporo pa so že naselili nekaj divjadi. V načrtu imajo še gradnjo teniških igrišč, kar naj bi dopolnjevalo bogato zdravi- liško ponudbo, za katero vlada zlasti med tujimi gosti že zdaj precej zanimanja. V izdelavi je tudi prospekt z vsemi podatki o termah in turizmu na območ- ju Pohorja in Zreč. Termalna voda (izvira v Zrečah, vsebuje veliko kalcija in magnezija in ima podobne zdravilne učinke kot voda na Dobrni), bo imela v odprtih bazenih 34,5 stopinj Celzija, v zaprtih pa jo bodo dogrevaU do 37 stopinj. MP Rekorden obisk Prejšnji teden so na našem turističnem območju zabe- ležili rekordno število nočitev - kar 5180. Zdaj že lahko z gotovostjo trdimo, da bo letos na območju celo več nočitev kot lani, ko so jih zabeležili milijon in sedemdeset tisoč. Minuli teden so bili povsem zasedeni hoteli v Rogaški Slatini, pa v Podčetrtku in na Dobrni, zadovoljni pa so lahko še marsikje drugod, tudi v Preboldu, kjer letujejo gostje iz Splita in Nizozemske. Dobri letošnji rezultati gredo seveda predvsem na račun naših zdravilišč, ki so s svojo kakovostno penzionsko in izvenpenzionsko ponudbo zlasti v Rogaški Slatini in na Dobrni že na evropski ravni. Povsod tudi narašča število tujih gostov. Drugo poglavje je seveda, kakšni bodo finančni rezultati. Pretiranega optimizma ni, saj je jasno, daje dinar precenjen. Ce so že hoteli zasedeni, potem tega ne moremo trditi za zasebne sobe. Vzrokov za to je več. Cene so previsoke, kakovost opremljenosti teh sob pa je marsikje vprašljiva. Še pred desetimi leti je bilo na našem območju okrog pet tisoč zasebnih sob, danes pa jih je le še okrog petsto. JANEZ VEDENIK Kosice na Homu »Malo je žena, ki znajo ,zarezati' s koso, še posebno v zadnjem času, ko smo moški postali bolj ustrežljivi,« je malo za šalo malo zares dejal eden od udeležencev letošnjega srečanja kosic in koscev na Homu. Organizatorjem, PD Zabukovica, je nekaj kosic vendarle uspelo pripraviti, da so se pomerile v košnji, najbolje pa se je odrezala Marija Brodej iz ekipe Trnovlje II. (na sliki) Trnoveljčani so se najbolj odrezali tudi v skupnem seštevku, sledijo pa jim ekipe Matk, Zabuko- vice in Zahoma. Srečanje je na planinsko postojanko na Homu nad Grižami privabilo preko 500 obiskovalcev, ki so uživali na svežem zraku, odpiral pa se jim je tudi lep pogled na Savinjsko violino- EDI MASNEC Enaka turistična taksa za tujce In domačine Za turistično propagando in prireditve ter nasploh za turistično dejavnost vedno bolj primanjkuje denarja. Tudi zato je Celjska turistič- na zveza pripravila predlog o povišanju turistične takse, ki je že tako ali tako bila nižja kot drugod v Sloveniji. V Ljublja- ni je bila štirikrat večja, v Mari- boru pa dvakrat. V pripravah na vstop v Evropo ni mogoče več delati razlik med domači- mi in tujimi gosti, menijo pri Celjski turistični zvezi in izvrš- nim svetom občin celjskega območja predlagajo, da bi bila turistična taksa za domače in tuje goste enaka - deset dinar- jev. Doslej je domači gost pla- čal 3,5 dinarja, tuji pa sedem dinarjev takse. Izjema na ob- močju je bila le Rogaška, kjer že veljajo izenačene turistične takse v vrednosti sedem dinar- jev. Turistično takso po novem naj bi začeU plačevati od 1. septembra naprej. JANEZ VEDENIK Holcerlja v Vitanju Sončno vreme je pripomoglo, daje tra- dicionalna Holcerija v Vitanju resnično zaživela. Turističnemu društvu je uspelo pritegniti praktično vse kr^ane, da so se vključili v številne aktivnosti, ki so v ok- viru tega praznika potekale v Vitanju. V soboto dopoldne so prikazali nekatere stare obrti kijih »rokodelci« tam še ohra- njajo. Jože Grm in Konrad Rošer sta iz- delovala koše oz. kmečko orodje (na sli- ki), Franc Ledinek cokle, Stanko Korše se je ukvarjal s sodi, Johan Planski pa s šikolami. Osrednja popoldanska prire- ditev se je seveda nanašala na holcerska dela vitanjskih gozdarjev, popestrili pa so jo z zabavno igro - valjanja hlodov na čas. Aktiv mladih zadružnikov je na sre- čanju nastopil s pesmimi Jurija Vodovni- ka, stare pesmi so prepevali tudi Hudiry- ski fantje, številni krajani pa so predsta- vili spominke, ki so jih izdelali sami. Med njimi smo zasledili nekaj prav izvirnih, na primer miniaturen kamnit mlin za mletje jabolk, cepe, plug, lestve, klepe in seveda holcer. EDI MASNEC 23. AVGUST 1990 - STRAN 9 možnosti velikih kmetij i'Gornji Radgoni so v so- .n odprli 28. kmetijski se- l"*'%ja 80 tisoč kvadratnih jfj''ji razstavne površine avlja 1200 domačih in rf^deset tujih razstavljal- ^ iz enajstih evropskih %cej s celjskega območja. tem v Gornji Radgoni je ■j' 1 i-epubliški sekretar za fLijstvo, gozdarstvo in jlfhrano, profesor Jože '■^•^S^loveniji si želimo čim po možnosti popolno iioskrbo s hrano. Neka- osednje dežele, ki kme- V podobnih pogojih .;. so to dosegle, je dejal C. Jasno nam mora biti, politične samostojnosti visoke samooskrbe ■ -rano. Vsa povojna leta -o bili prepričani, da lahko iiježemo razvito kmetijstvo ' ndustrializacijo kmetova- ■.■ Srednja Evropa pa je -vnala, da je industrijsko njstvo energetsko in rialo potratno ter ekolo- . n etično nesprejemljivo. ■ bomo morali upoštevati mi. Ne smemo ozabiti, kimamo podobno kot so- .^:nje države v alpskem ::;štoru za kmetijstvo manj ^erne površine, ki so iološko zelo občutljive. So- jobno kmetovanje bo tudi jtinas moralo biti zasnova- no na odgovornosti za varo- vanje okolja in tal ter ohra- njanje krajine. Na območju večjega predela Slovenije sta zato prostorska in socialna funkcija kmetijstva enako- vredni ali celo pomembnejši od pridelave hrane. Jože Osterc je dejal, da je finančno uspešna le primer- no velika družinska kmetija. V bodoče bomo morali na- meniti izboljšanju velikost- ne strukture kmetij več po- zornosti. Spreminjanje te strukture pa bo dolgotrajen proces. Dosegah ga bomo po več poteh: z nakupom, naje- mom in vračilom odvzete zemlje. Takoj pa moramo do- seči, da bo kmet plačan tudi za prostorske in ekološke storitve. Dražje pridelave ne moremo pokrivati z neute- meljeno višimi cenami. Več- je dohodke lahko kmetom zagotovi tudi večja stopnja predelave in neposrednejša plačila. To še zlasti pride do izraza pri prodaji na domu, ki je povezana tudi z razvo- jem kmečkega turizma. Analize so pokazale tudi, da se lahko naše najboljše tržne kmetije po učinkovito- sti primerjajo s podobnimi v Avstriji in drugod. Tem se ni treba bati vključevnaja v Evropo. Povsem drugače je z našo predelavo in trgovi- no, ki se bosta morali raci- onalizirati. Če drugače ne bo šlo, bo to treba urediti admi- nistrativno. Kmetijski sejem v Gornji Radgoni je velikega pomena tudi za številne razstavljalce z našega območja. Letos se ga udeležujejo Sip iz Šempe- tra, ki se predstavlja tudi z novimi linijami strojev za reševanje tehnoloških pro- blemov na kmetijah, Ferralit iz Žalca (sistemi za namaka- nje in črpalke), Hmezadove članice (Agrina, Inženiring, mlekarna Aija vas, Strojna, Tajfun Planina), Gorenje in Kovinotehna, Železarna Što- re, Farmin Inženiring iz Ve- lenja, Comet iz Zreč in ATS iz Petrovč. Večina razstav- Ijalcev kljub težkim časom pričakuje tudi finančno uspešnost, predstavlja pa se z mnogimi novimi tržnimi prijemi in ne nazadnje tudi z občutnimi sejemskimi po- pusti. Dokončno oceno uspešnosti pa bo mogoče da- ti šele ob zaključku sejma, ki ga bodo zaprli v nedeljo. JANEZ VEDENIK Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, na otvoritvi kmetijskega sejma v Gornji Radgoni: »Ko analiziramo evropsko učinkovite kmetije, ugotovimo, da vodijo te kmetije strokovno izobraženi ljudje. Spoznanje, da sta pogoja za učinkovito pridelavo na kmetijah dobra poklicna izobrazba in učinkovita svetovalna (pospeševalna) služba, bo usmerjalo bodoče ukrepe in finančno podporo s strani Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naš cilj je, in bo ostal, da si morajo vsi kmetje pridobiti strokovno izobrazbo. Še tako učinkovite slovenske kmetije zaradi svoje majhnosti in težavnega terena v večini primerov ne morejo biti povsem konkurenčnee velikim evropskim. Zato je treba njihovo pridelavo ustrezno zašči- titi. Ker vzrok za manjšo konkurenčnost ni kmetija, je prav, da posledica ukepov za zagotovitev paritetnega dohodka nosi družba kot celota. Če v kratkem ne bo mogoče priti do primerne zaščite na zveznem nivoju, bodo morali slovensko pridelavo zaščititi sami. Priznavanje lastnih proizvodnih stroškov in zaščita morata biti naravnana tako, da spodbu- jata uspešne kmete, neuspešne pa pripravita do tega, da oddajo zemljo v obdelavo uspešnim kmetijam.« i Letos pohiteli z obiranjem hmelja čeprav so strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovar- stvo v Žalcu ocenjevali, da bo hmelj dozorel okrog 20. avgusta, so ponekod že pred tem datumom pohiteli z obiranjem. Razlog je bil rdeči pajek, ki seje kljub škropljenju pojavil na nekaterih hmeljiščih. Do konca tega tedna naj bi tako spravili pod streho večino savinjskega goldinga, auroro ,bodo obrali predvidoma do začetka septembra, ostale pozne sorte pa do desetega septem- bra. Za letino pravijo, da bo povprečna, še vedno pa nekoliko boljša kot lanska. Vršilec direktorja Inštituta za hmeljarstvo Milan Dolinar ocenjuje, da bo pridelek znašal okrog 3800 ton, ne bo pa dosežen cilj, to je 4200 ton. Analize zaenkrat kažejo, da bo kvaliteta dobra. Tako so bili podatki o kemični kakovosti že šestega avgusta takšni, kot so včasih ob koncu obiranja, dese- tega avgusta pa so bili rezultati takšni kot lansko leto. Tudi pri prodaji si v Export Importu ne obetajo težav. Tujim kupcem so že prodali okrog 3300 ton, ostalo količino pa bodo kupile domače pivovarne. IB, Foto: TONE TAVČAR Da pot od Celja do Žalca ne bo predolga, so poskrbeli v novem gostinskem lokalu PRI ZLATEM KRIŽU v Novem Celju v bistro ju pri Zlatem križu se boste osvežili in razvedrili. Pridite in se prepričajte. Zlat ko Stari č Vrhunsko vino rabi vrhunsko nego!« v sklopu Mednarodnega sejma vino- jadništva v Gornji Radgoni je v torek :tdništvo Nedeljskega podelilo priz- inja za najboljša slovenska vina. Oce- valna komisija je pod vodstvom it dr. Slavice Šinkovec z Biotehniške nlteta ocenila 200 vzorcev vin zaseb- iin družbenih proizvajalcev. Eno zla- >in dve srebrni plaketi je za svoja iunska vina prejel tudi Ivan Kolar iz ?odne Ponkvice pri Grobelnem. "Gornjo Radgono je Ivan Kolar poslal ■vzorce vin, dve mešani beli in sauvig- «1, za vse pa je dobil zelo visoke ocene »sauvignon 18,1, za mešani beh pa 17,7 '17,8, najvišja možna ocena pa je 20,0) 'tako eno zlato in dve srebrni plaketi, »a to ocenjevanje seip šel z bojaznijo, Jjebila konkurenca zelo močna. Zave- ■pa sem se, da mi morajo biti tudi 8be ocene za nekakšno spodbudo, da bi "liteto popravil. Dobil pa sem dobre ^ in zato sem seveda še bolj zadovo- 1^« je povedal Ivan Kolar. ^Kolaijevih so se z vinogradništvom "Sijali že od Ivanovih otroških let, a sprva je bilo to le proizvajane vina za lastne potrebe in kvaliteta ni bila tako visoka. Lastne proizvodnje vina pa se je Ivan lotil, ko je od brata kupil vinograd s 600 trsi i se prvič pobliže soočil s pride- lavo in predelavo grozdja. Z vinogradni- štvom se je takrat ukvaijal zgolj laično. Za izpopolnjevanje svojega enološkega znanja je dobil ^možnost pred desetimi leti, ko je bil v Šmarju član ocenjevalne komisije. Srečal seje z mnogimi strokov- njaki in skupaj so ocenjevali napake, ki so se pojavljale pri mnogih vinogradni- kih in kletarjih. Tako je Ivan Kolar prido- bil mnogo strokovnega znanja o vzgaja- nju vrhunskega vina, ki ga je s pridom uporabil v lastnih vinogradih. »Pridelati grozdje ni tako težka zadeva, težko se začne šele od mletja naprej, takrat je na- pake težje popraviti,« je pojasnil Ivan. Prve ocene njegovih vin so bile nizke, z izpopolnjevanem tehnologije vzgoje vin pa se je Ivan povzpel na najvišjo ra- ven slovenskih pridelovalcev vin. Danes imajo pri Kolarj»vih 6-7 tisoč trsov žlahtnega grozdja, od tega je še ne- kaj starejših sort, ostale pa so laški ri- zling, beli pinot in sauvignon. Vse delo z vzgojo vinogradov in vina opravijo sa- mi, le občasno, na primer ob trgatvi, do- bijo kakšno pomoč. Vinograd pa zahteva nenehno skrb. Ivan Kolar sam obrezuje vse vinograde, kar traja cel mesec. »Po- goj za kvalitetno vino je kvaliteten grozd in to se začne že z obrezovanjem. Sicer je tudi iz nekvalitetnega vina možno nare- diti dobro vino, a to vino ni vrhunsko«, ugotavlja Ivan. Dobra letina prinese Kolaijevim od 15 do 17 tisoč litrov vina, ki ga radi kupujejo različni ljudje, od delavca do župnika. Ivan pravi, da je zelo težko dobiti ugled na tem področju, še težje pa ga je popra- viti, ko je že izgubljen. V vino mora zato posegati človeško znanje. »Pri nas je vino mnogo premalo cenjeno glede na to, koli- ko je vanj vloženo. Vrhunsko vino ni pi- jance. K dobremu vinu sodi dobra hra- na,« je o žlahtni kapjici še dejal Ivan Ko- lar, pridelovalec vrhunskih vin iz nezna- ne vasice Spodnja Ponkvica pri Gro- belnem. LUCIJA GROBLER 10. STRAN - 23. AVGUST 1990 Kocuvan ovenčan z zlatom Na državnem atletskem prvenstvu v Sarajevu je at- let celjskega kluba Kladi- var, Miro Kocuvan, zasedel prvo mesto v teku na 400 m z ovirami in s tem prema- gal klubskega tovariša Ko- pitarja, ki je bil tretji, ter Božička, ki je pristal na še- stem mestu. Srebrno meda- ljo je v metu kopja osvojila Straškova, bronasto pa v hoji na 10 kilometrov Ko- lar ter v skoku ob palici Di- mitrijevič. Radmanovičeva je bila v skoku v daljavo četrta. V ponedeljek se bo v Splitu pričelo Evropsko atletsko pr- venstvo, za katerega imamo tri kandidate tudi Celjani. Po po- govoru s trenerjem Božom Radmanovičem, opravljenim v ponedeljek, je bilo takrat še prezgodaj govoriti o tem, kdo od njih bo v Split dejansko od- potoval. Z gotovostjo je lahko potrdil le nastop Kocuvana, medtem ko je bil še vprašljiv nastop Kopitarja in Straškove. Ker je bila dokončna odločitev sprejeta šele v torek zvečer, o njej zaradi zaključka redakci- je, ki je v torek opoldne, žal ne moremo poročati. Miro Kocuvan ima po bese- dah Boža Radmanoviča s svo- jim najboljšim rezultatom, ki ga je tekel lani (50,62), oziroma 50,82, kar je njegov letošnji najboljši rezultat, realno mož- nost za uvrstitev v prvi krog kvalifikacij, za kaj več pa ver- jetno letos še ni čas. Kljub vse- mu je za devetnajstletnega Ce- ljana že velik uspeh to, da bo nastopil na tej veliki atletski prireditvi, za katero je že pri- javljenih 1462 tekmovalcev iz 35 evropskih držav in Izraela. Kocuvan, ki se je na svetov- nem mladinskem prvenstvu v Plovdivu pred nedavnim uvrstil v finale in zasedel šesto mesto in ki je na mladinskih Balkanskih atletskih igrah v Ljubljani osvojil zlato kolaj- no v teku na 400 m z ovirami, je gotovo športnik, na katerega bodo morali tekmeci iz drugih držav resno računati tudi v članski konkurenci že čez le- to ali dve. N. G. Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo objavili fotografi- jo sodelavca Toneta Tavčarja, ki naj bi predstavljala Matjaža Mraza, ko prejema priznanje iz rok dr. Škapina, po uspešno opravljenem nastopu na Hme- ljarskem triatlonu. Na fotogra- fiji ni bil šestouvrščeni Ce^an Matjaž Mraz, zato danes objav- ljamo fotografijo celjskega tri- atlonca, ki se je letos že udele- žil triatlonske prireditve v Niči in Kamniku, kjer je bil tretji. Matjažu, ki ga letos čakata še nastopa na triatlonski preiz- kušnji v Bohinju in Avstriji, se za napako opravičujemo. ŠPORT VČERAJ. ...je minil v znamenju zlate kolajne jugoslovanskih košar- karjev na svetovnem prven- stvu v Argentini, za Celjane pa v znamenju zlate kolajne, ki jo je na državnem atletskem pr- venstvu v Sarajevu osvojil Mi- ro Kocuvan ter ob nekaj do- brih uvrstitvah ostahh celjskih atletov. V nedeljo so se pričela tek- movanja v Slovenski nogo- metni ligi. Nedelja je bila črna za nogometaše s Celjskega. Ce- ljani so doma izgubili srečanje z Ljubljano z 1:4, steklarje do- ma moral priznati premoč Vo- zilom, ki so domačine ugnali z 2:1, Partizan Hmezad pa je v Velenju z Rudarjem izgubil s 4:0. Na Šmartinskem jezeru je bilo minuli vikend državno pr- venstvo v podvodni orienta- ciji, kjer pa še letos niso sode- lovali Celjani. Le-ti namreč ni- so prejeli naročene opreme iz Sovjetske zveze, zato se prven- stva niso mogh udeležiti. Sicer pa bodo skušali zamujeno na- doknaditi na tekmovanjih no- vembra in decembra, ko se bo- do odpraviU na mednarodno tekmovanje v Prago in Franci- jo ter se udeležili državnega pr- venstva v plavanju s plavutka- mi, ki bo decembra v Beogra- du. Državno prvenstvo v pod- vodni orientaicji, udeležilo se ga je 47 tekmovalcev iz 9 ekip, je dobro pripravilo celjsko Društvo za šport na vodi Nivo, med ženskmai pa so največ uspeha imele ljubljanske tek- movalke in pri moških Beo- grajčani pred Ljubljančani. V nedeljo je zvezni selektor, Tomaž Favai iz Ljubljane potr- dil tudi sestavo ekipe, ki bo konec meseca nastopila na evropskem prvenstvu v Pa- rizu. Na rokometnih igriščih se te dni še ne dogaja nič poseb- nega, če odmislimo priprave na novo prvenstvo, zato pa se toliko več dogaja pri Rokomet- ni zvezi Jugoslavije. Ta je pred dnevi zasedala in sklenila, da bo prva hga tudi v bodoče se- stavljena iz 16 klubov, imeli pa naj bi še štiri druge zvezne lige. S tem se niso strinjali le Hrvati in Slovenci, ki se jim te dni izteka rok za odločitev, ali bo- do v prihodnji sezoni še nasto- pili po tem tekmovalnem siste- mu ali si bodo umislili novega. Hrvati so namreč zagrozili, da bodo iz I. lige izstopili vsi hrva- ški klubi, če njihovi zahtevi, da bi ustanovih dve prvi ligi, ne bi ugodili. Slovenci še ne grozijo temveč čakajo... V rokometnem klubu Aero je prišlo do sprememb. Od po- nedeljka dalje imajo novega trenerja.To je Vedad Ljubo- škič, ki je v minuli sezoni vodil klub iz Brčkega. Ker se bo Lju- boškič presehl v Celje v klubu menijo, da e potrebujejo po- močnika trenerja, za katerega je bil sprva namenjen Miloš Rovšnik. Rovšnik bo zato opravljal delo trenerja ostalih selekcij. Celjani so se dogovo- rih za poodpis pogodbe še za eno sezono z Jašarevičem, prav tako pa bo v celjski vrsti zaigral Šoštanj ski vratar Gra- dišnik. Na strelišču na Gričku je bi- lo občinsko strelsko prven- stvo z malokalibrskim orož- jem, na katerem pa, žal, niso nastopile ženske. S pištolo Drulov je zmagal Zoran Lah pred Jožefom Strajharjem in Poldetom Teržanom, s puško pa pri mladincih Matej Dobo- vičnik pred Markom Dobovič- nikom in Tadejem Dolarjem ter pri članih Vili Ravnikar pred Brankom Malcem in Jo- žefom Jeramom. ... IN JUTRI ... ko bo že v znamenju mr- zličnih priprav na atletsko Evropsko prvenstvo v Splitu. Tam bomo imeli predstavni- ka(e) tudi Celjani, sicer pa tudi ostali celjski športniki ta vi- kend ne bodo počivali. Nogometaši bodo odigrah drugo kolo v Slovenski nogo- metni ligi. Celjani bodo gosto- vali v Žalcu, pri Partizanu Hmezad, Steklar bo doma go- stil Muro, velenjski Rudar pa bo gostoval v Domžalah. Strelci se bodo v^soboto in nedeljo mudili v Šempetru. V soboto bo tam 5. kolo repu- bliške lige v streljanju z malo- kalibrsko puško, v nedeljo pa republiško tekmovanje za me- morial Jožeta Klanjška-Vasje. Celjski Smučarsko-akrobat- ski klub Mont pripravlja v ne- deljo, akrobatski show spek- takel na letnem kopališču v Celju. Pričel se bo ob 14. uri, akrobati pa bodo vse do večer- nih ur pripravljali zabavne igrice za kopalce, akrobatski show nastop na kanvasu, ple- salca iz Zagreba bosta plesala akrobatski ročk and roll, ska- kalci bodo pripravili še akro- batski show nastop na skakal- nici z doskokom v vodo, pri- pravili pa bodo še srečolov in modno revijo. V soboto bo za- radi omenjene prireditve vstopnina za bazen nekoliko višja, saj bo za odrasle 50, za otroke pa 35 dinarjev. V petek bo ob 18. uri na ba- zenu v Slovenskih Konjicah tekmovanje v plavanju. Tek- movalci vseh starostnih kate- gorij bodo plavali na 50 metrov v poljubnem slogu. Prijave bo- do organizatorji sprejemah pol ure pred pričetkom tekmova- nja na bazenu v Slovenskih Konjicah. V soboto bo na igrišču pri letnem bazenu v Velenju tur- nir trojk v košarki. Na turnirju bo tudi tekmovanje v izvajanju prostih metov, startnina za to tekmovanje bo 10 dinarjev. Na Rogli se bodo v prihod- njih dneh mudili na pripravah košarkarji Merxa in rokometa- ši Aera. Košarkarji bodo vadili pod taktirko Borisa Zrinskega, rokometaše pa bo že vodil novi trener Vevad Ljuboškič. Na Ljubečni bo v nedeljo dr- žavno prvenstvo v kartingu. Na Shvniškem jezeru bo v nedeljo ob 13. uri pričetek odprte regate za jadralce na deski, ki jo pripravlja turistič- no društvo Slivnica. Letos je to prva regata od štirih, kijih obi- čajno pripravijo vsako leto. TVD Partizan Polzela prireja 1. septembra 6. Završnikov memorial v malem nogometu. Ker organizatorji pričakujejo veliko število sodelujočih, pro- sijo, da se le ti prijavijo že te- den pred pričetkom turnirja Živku Anzelcu na Polzelo 207, ali pol ure pred pričetkom tur- nirja pri Osnovni šoli na Polze- li. Prijavnina znaša 300 di- narjev. TOP FOTKA Na državnem prvenstvu v podvodni orientaciji na Šmartin- skem jezeru je bilo za nepoznavalce tega športa malo videti, razen hitro plavajočih boj, ki so jih imeli tekmovalci prive- zane na hrbtih. Zato je imel naš fotoreporter Edi Masnec nemalo težav, ker z aparatom ni mogel zlesti pod vodo, in posneti top fotke. To mu je uspelo šele ko je ujel enega izmed tekmovalcev, ki je zahropel: »Mehr luftt«, oziroma: »Več zraka!« in se že naslednji hip zopet potopil pod vodo. Skrivnostna oseba iz plavalskih vrst Za 127. šahovsko nagradno igro je prispelo 53 dopisnic, od tega 48 pravilnih (Robert Fisher). Nagrade sta izžrebala Olga Šetina in Andrej Šmauc iz Tima Laško, prijeli pa so jih: j 1. Marija Srabotnik, Pod lipami 6, Celje 2. Franjo Stanič, Pot na Lavo 9/a, Celje 3. Marija Posl, Sv. Jurij 11, Rogatec . j ' j Skrivnostna oseba v naši radijski nagradni igri je bil dr. Dani Vrhovšek, nekdanji plavalec celjskega Neptuna in bivši državni rekorder na 200 metrov hrbtno. Odkril ga je Branko Draksler, Šmaijeta 11, Rimske Toplice. Nagrajenci naj nagrade dvignejo v oglasnem oddelku Novega tednika v tridesetih dneh. Šahovska nagradna igra 128 Alisa Maric je letos prekinila dolgoletne neuspehe naših šahistk in se uvrstila na turnir kandidatinj. Imenovana je že kot mladinka osvojila medaljo na mladinskem svetovnem prvenst^^ v Dobrni leta 1985. Kakšno? ZLATO SREBRNO BRONAST^ Nagrajuje EMO Celje. 1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (brezplačno 6., 7., 8. razred) 2. USO PROGRAMI: a) pomožna gostinsko-turistična dela (II. zah. st) - kuharski pomočnik, natakarski pomočnik, soL rica b) pomožna skladiščna dela (II. zah. st.) - skladiščni delavec II 3. obratni strojni tehnik - V. stopnja Pogoj: končana 3-letna poklicna šola 4. strojništvo - oblikovalec kovin - IV. stopnja Pogoj: končana osnovna" šola 5. modni oblikovalec - V. stopnja industrijski oblikovalec - V. stopnja Pogoj: končano izobraževanje na drugi poklicni a srednji šoli. Šolanje izvajamo skupaj s Srednjo šol za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Pred vpiso je obvezen preizkus likovne nadarjenosti. 6. upravno-administrativni tehnik - V. stopnja (vodeno samoizobraževanje) Pogoj za vpis v 3. letnik je končana 2-letna admin strativna šola. Vpis v 1. letnik i Pogoj: končana osnovna šola 7. poslovno-finančna in trgovinska dejavnost - smer ekonomski-komercialni tehnik - V. stopnji (vodeno samoizobraževanje) Pogoj: končana osnovna šola 8. Višja upravna šola Ljubljana - VI. stopnja - upravna dejavnost ' 9. Fakulteta za organizacijske vede Kranj (VI. in VII. stopnja) - proizvodna dejavnost - kadrovska dejavnost - organizacijska informatika Vabimo vas tudi v našo plesno šolo Bolero, in sioi v: - Mali Bolero za otroke med 5. in 15.letom - tečaje za odrasle: jazz balet, družabni ples in fit^ ness vadbo za ženske. Vpis v plesno šolo bo od 27.8. do 10. 9. 1990, od 12. do 14. ure, ob petkih pa do 16. ure. Vpisujemo tudi v tečaje tujih jezikov za otroke in odrasle, in sicer v: - začetni tečaj angleškega in nemškega jezika za predšolske otroke (VIDEO) - začetni in nadaljevalni tečaj angleškega in nem- škega jezika za šolarje - začetni tečaj angl. in riem. j. za odrasle , - tečaj pogovornega nemškega jezika za upok« jence M - tečaj angl. in nem. poslovnega jezika ■ - začetni tečaj strojepisja il - začetni tečaj šivanja in krojenja Informacije in vpis za vse oblike izobraževanja Delavski univerzi Žalec, tel. 711-417, vsak dan od 7.-16. ure. ___' 23. AVGUST 1990 - STRAN 11: JgKate/a dejstva 1'jlP Šempeter .zadnjem času se pojav- * v sredstvih javnega ob- "iSanJa članki o podjetju ^cpmpeter, v katerih biv- rg^tor L. RAJH podaja videnje dogodkov ffl kolektivu v času nje- f^^ga vodenja ter pred- Ckritično ocenjuje ures- £vanje sanacijskega pro- ■^,3 novega vodstva. v člankih pojavljajo Lere trditve, ki ne odra- ^dejanskega stanja in raz- v tem kolektivu, ,vod- !^ skupščine občine Žalec latra, da je zaradi celovite Izstavitve zadeve, potreb- ^jvesti nekatere ugotovi- Jpristojnih institucij, ki so Jelovale pri ugotavljanju ibosti in nepravilnosti v tej pnizaciji. Vodstvo skupš- Jpse s tem ne želi spuščati polemiko v zvezi z zadevo J, želi pa, da si javnost sa- I ustvari podobo razmer, 150vladale v kolektivu pod ^stvom L. RAJHA in v ča- jl(0 so se pod novim vod- jom začeli kazati prvi re- ,ltati uresničevanja sana- jskega programa. !/\TŠni svet Skupščine re- lijlike Slovenije je septem- 5 1989 pripravil oceno go- odarske situacije v Slove- pinjo v ekspozeju posre- di v obravnavo zborom iipščine republike Slove- t Iz ocene izhaja, da so e v tem obdobju izgube Ecentrirane v velikih or- uzacijah, večje motnje po- h^nja pa so bile po oceni publiškega izvršnega sveta Botne v Tomosu, TAM, kstilindusu, Avtomontaži, Dstroju in tudi v SIP Šem- ler. Kompleksna anahza ?)odarjenja je pokazala, je bilo ekonomsko stanje ikaterih podjetjih bistve- no slabše, kot so ga prikazali polletni obračuni. Tako je imel SIP po ugotovitvah iz- vršnega sveta skozi daljše obdobje hude likvidnostne težave in neusklajene odno- se z bankami, beležil je tudi rast zalog, vse to pa je uvrsti- lo SIP v krog podjetij z večji- mi motnjami v poslovanju. Izvršni svet skupščine ob- čine Žalec je že dalj časa ugotavljal motnje v poslova- nju SIP. SIP je nekaj zadnjih let posloval z izkazanimi ali prikritimi izgubami. V letu 1986 je bil izdelan predsana- cijski in v letu 1988 sanacij- ski program. Obdobje janu- ar-junij 1989 je SIP zaključil na meji dohodkovne uspeš- nosti in z visokimi likvid- nostnim primanjkljajem, v devetih mesecih je bila iz- kazana izguba, likvidnostni primanjkljaj pa se je podvo- jil. Zaradi neugodne struktu- re financiranja s kratkoroč- nim zadolževanjem na sivem trgu, zaradi visoke inflacije in zaradi ustavitve prodaje, je SIP zašel v take likvid- nostne težave, da je grozil stečaj celotne organizacije. Nad izločenim TOZD TKM je bil v septembru 1989 uve- den stečajni postopek. Izvrš- ni svet je zato 16/8-1989 zah- teval od vodstva SIP po- drobno analizo razmer v tem kolektivu. L. RAJH pa je še 6/9-1989 pisno zagotavljal, da probleme relativno uspešno obvladujejo. Služba družbenega knjigo- vodstva v Republiki Slove- niji, podružnica Celje, je opravila kompleksen pre- gled poslovanja SIP v letu 1988. V letu 1989 sta bila opravljena dva parcialna pregleda (kontrola 13. člena zakona o finančnem poslo- vanju za obdobje I-IV/89 in kontrola terjatev in obvezno- sti s poudarkom na poravna- vanju obveznosti po stanju 31/10-1989) glede na nelik- vidnost in stalne blokacije ŽR. Pri tem je SDK ugotovi- la nekatere nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju (zapisnika št 373-34/II-VPI- 142/89 in 373-20/III-VPI-75/ 89) in podala ovadbo TJT. Služba ni ugotavljala pona- rejanja poslovnih rezultatov, kot to navaja L. RAJH, ker omenjeni parcialni pregledi niso zajeli kontrole poslov- nega rezultata v letu 1989. Ljubljanska banka - sploš- na banka Celje ugotavlja, da poteka sodelovanje med banko in SIP po zamenjavi vodstva v SIP normalno- .Banka kreditira po svoji po- slovni politiki v glavnem do- kumentarne kredite, pripra- vo za uvoz in izvoz, občasno pa tudi druge namene za pre- moščanje likvidnih manj- kov. Po oceni banke je SIP uskladil svojo proizvodnjo s prodajnimi možnostmi, kar je povzročilo izboljšanje lik- vidne situacije, saj SIP ni bil blokiran na ŽR v tem obo- dobju. V tem obdobju je SIP tekoče poravnal svoje obvez- nosti tako za obresti kot za kredite. Sodelovanje poteka v okviru kreditnih sposob- nosti SIP. Po oceni Družbenega pra- vobranilca samoupravljanja so bile v SIP motnje prisotne celotno obdobje leta 1989. DPS je že v mesecu januarju ugotavljal nepravilnosti in nezakonitosti v postopku re- organizacije. V pobudi de- lavskemu svetu z dne 18/1- 1989 je predlagal, da se ob sprejetju zaključnega računa celovito obravnava gospo- darska in finančna situacija in da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje gospodarskega stanja. SDK je predlagal, da opravi oceno zaključnega ra- čuna, da bi se ugotovilo real- no stanje v delovni organiza- ciji. Kljub opozorilom se je k celovitemu razreševanju problematike SIP pristopilo šele v drugi polovici leta, pod novim vodstvom v dosti neugodnejših razmerah in nakopičenih gospodarskih in finančnih problemih. Republiški sekretariat za industrijo in gradbeništvo, ki je vseskozi spremljal po- slovanje SIP, še posebno po letu 1986, ko se je pojavila izguba in likvidnostne teža- ve, v juniju 1990 ugotavlja, da so se gospodarske razme- re v tem kolektivu, kljub bi- stveno zaostrenim gospodar- skim pogojem v državi, iz- boljšale. Podatki kažejo na izboljšanje gospodarjenja s sredstvi (zmanjšanje zalog, uravnoteženje proizvodnje s tržnimi možnostmi, hitrej- še oDračanje sredstev) in s tem tudi bistveno izboljša- nje likvidnosti podjetja. Zato SIP od oktobra 1989 tudi ni več zaslediti v seznamih (SDK) podjetij z blokiranimi žiro računi. Po oceni sekreta- riata je to vsekakor uspeh in odraz spremenjene poslovne politike, ki jo izvaja sedanje vodstvo podjetja. Republiški sekretariat ocenjuje na osno- vi navedenih ugodnih spre- memb v poslovanju podjet- ja, dosedanje delo novega vodstva kot uspešno. Glede na vse navedene ugotovitve institucij, ki so po zakonu dolžne spremljati poslovanje podjetij, vodstvo skupščine v primeru SIP smatra, da je kolektivu ob vseh naporih, ki jih vlaga v dolgoročno sanacijo po- trebno nuditi vsestransko podporo in pomoč. MILAN DOBNIK, Predsednik skupščine občine Žalec Izpulitell obeti Leopold Rajh, bivši dolgo- letni direktor šempetrskega Sipa, je zopet najpametnejši. Sedaj, ko bi moral uživati za- služen (?) pokoj, mu nostal- gija očitno ne da miru. Mor- da pa je le zelo huda člove- ška stiska, ko se ti desetletja klanjajo, potem pa si naen- krat »navadni« upokojenec. Nekateri očitno tega ne pre- nesejo in potem na veliko tu- lijo, daje po njihovem odho- du vse narobe, da je tovarna pred pripadom, da tovarno kradejo itn. Ne da bi hotel na kakršen- koli način zagovarjati seda- nje vodstvo, vseeno doda- jam. Že v času Leopolda Raj- ha je bilo stanje v Sipu stra- hovito slabo. Zaradi predi- menzionirane proizvodnje so kopičili prevelike zaloge, plače so bile izredno nizke, delavci zelo nejevoljni, per- spektivnih razvojnih progra- mov ni bilo. Leopold Rajh pa je samozavestno trdil, spom- nim se njegovega prispevka iz Sipovega internega časo- pisa, da je vse v redu in da le nekateri zlonamerneži hoče- jo škodovati Sipu od zunaj. Ko pa smo v tovarno hoteli priti novinarji, nam je kaj rad zaprl vrata svoje pisarne. Človek s čistimi računi in poslovno etiko tega kajpak ne more storiti. In že bi pozabih nanj, če se ne bi sedaj kot »veliki svet- nik« kar naprej oglašal v ča- sopise, da je bil žrtev in da bodo še kako obžalovali, ker so mu pred letom odvzeli iz rok vajeti Sipa. Res, da je mogoče z delavci, ki so neza- dovoljni, zelo lahko manipu- lirati, saj le ti neprestano iš- čejo grešne kozle, toda če je general(ni) pogumen in vse- vedoč po bitki, med bitko pa je zgubil na vseh frontah, mu tisti treznejši pač ne morejo verjeti. Tovrstno iskanje mo- ralnih zadoščenj pa je, če ne drugega, strahovito zoprno. VOJKO ZUPANC, Migojnice PREJELI SMO Teharslce žive rane Sedim na plaži v Fazani sonce pripeka in pravkai sem zaprla Leljakovo knjige Teharske žive rane. Ta knji- ga nikakor ni primerno do pustniško čtivo, vendai prejšnjo nedeljo sem jo kupi- la na stojnici pri cerkvi sv. Ane in sem jo morala se- veda takoj prebrati. Tudi sa- ma sem domačinka Vrh, ki mi več kot štiridesetletni re- žim ni dal možnosti živeti doma v kraju, kje sem se kmalu po vojni rodila. Kot šolarka v Štorah in kasneje v Celju, sem verjela v svetlo komunistično pri- hodnost, ki so jo bile šolske knjige takrat polne. Vendai smo mladi pojznali le eno plat medalje. Šele, ko sem bila pognana s trebuhom za kruhom v svet, se mi je pri- čelo zaupanje v naš režim krhati. Smešno, ravno drža- va, proti kateri so nam v šo- lah imeli največ slabega po- vedati, mi je dala košček kruha. Marsikdaj sem kot otrok napeto prisluškovala, kadar so se odrash šepetaje pogo- varjali o povojnih grozotah okoh nas, toda nam otrokom si niso upali povedati ni- česar. Dolino, kjer je bilo povoj- no taborišče, smo imenovali Vodole in to je bil eden naj- lepših kotičkov moje mlado- sti. Narava je tod sama po- skrbela za primeren grob. Takrat, ko smo otroci tamkaj spomladi nabirali prve zvončke, nismo vedeli, da tr- gamo cvetje z grobov. Tisoči in tisoči čudovitih beUh zvončkov so tamkaj vzcvete- li vsako pomlad, dokler... Vse dotlej, dokler se niso tedaj vladajoči spomnih, da je treba vse sledi zločinov za vedno zatreti. V dohno so poslah bagre in iz naravnega parka napravili odlagališče smeti in cinkarniških od- padkov. Ne morem verjeti, da se je to dogajalo v mojem rojst- nem kraju. Branje Leljakove knjige me je hudo prizadelo. Nikakor pa ne dvomim o res- ničnosti podatkov v njej, saj sem vedno slutila, že iz obna- šanja starejših, da so se tukaj dogajale strašne stvari. V »Večeru« sem čitala, da so pred dvema dnevoma »nepoznani storilci« oskru- nili s petinštiridesetletno za- mudo postavljeni križ, kot spominsko obeležje po vojni pobitih. Iz katerih krogov ti neznanci izhajajo, si lahko mislimo. Najprej so hoteli vse sledi za svojim krvavim plesom izbrisati s tem, da so na kraju zločinov napravili smetišče, ker pa se narod le ne da utišati, skrunijo ta skromni spomin na žrtve po- boja s kljukastimi križi. Tudi ti ljudje, ki so tukaj umrli, so se borili za Slovenijo, za bolj- ši jutri, ali pa so bili celo po- vsem nevtralni in nedolžni. Prebrala sem mnogo knjig o drugi svetovni vojni, pred- vsem slavospevov naši NOV, v zadnjih letih pa iščem tudi sama material, ki osvetljuje tisto stran medalje, ki nam je bila doslej več ali manj nez- nana in z osupljostjo spozna- vam, da je pravzaprav med našimi narodi samimi prete- klo največ krvi - veliko ne- dolžne. Zakaj Vojvodina ni več ju- goslovnska žitnica, kaj se je zgodilo s tisoči podonavskih Nemcev, ki so iz velikih močvirij v Banatu in Bački s trdim delom v dveh stolet- jih napravili rodovitna po- lja? Prebrala sem knjigo »V objemu rdečega zmaja« v nemščini, kjer so opisani povojni zločini v Vojvodini. Spoznala sem mnogo ljudi, ki so za las ušh tamkajšnje- mu peklu. Prebiram vse knjige na to temo, ki so izšle v tem času v Sloveniji in to je res strah in groza, kaj se je tu tak()j po vojni dogajalo. Tako mah na- rod smo in toliko bridkosti smo si prizadeli med seboj. »Slovenec že mori Slovenca - brata« - ah je Prešeren že pred dobrimi sto leti slutil, kaj se bo z našim malim na- rodom še dogajalo? Kdo so bili naši krvniki, pri katerih bi bil lahko sam Hitler za va- jenca? Danes, ko stoji slovenski narod na veliki prelomnici, ko nam vsem Slovencem gre za biti ali ne biti, je zadnji čas, da si odkrito pogledamo v oči in povemo našim otro- kom tisto resnično zgodovi- no, pa če je še tako temna. Šele potem lahko govorimo o narodni spravi in o pokoju ljudi, ki so že štiri in pol de- setletja mrtvi. Nič na svetu ne more obuditi žrtev, ki so po nedolžnem ali ne umrli za neko prepričanje ali pa so bi- li proti njemu. Resnična zgo- dovina pa je edina, ki lahko pomaga, da se na podlagi še tako krute resnice upiramo raznim ideologijam, ki lahko pripeljejo narode na rob pre- pada. Nobena resnica ni edi- na prava! Danes se sprašujem, ali še naš narod res v svoji demo- kratski ureditvi potrebuje stranko, ki nam je tako dolgo metala pesek v oči in katere simboli so bili rdeči od slo- venske krvi. Ko pogledamo v vzhodno Evropo, vidimo milijone srečnih ljudi, ki so se končno rešili železnih oklepov ideologije, katera je svetu s svojo dolgoletno po- polno nadvlado dokazala, da ni sposobna ljudem dati ti- stega, kar potrebujejo za živ- ljenje in je milijone samo z represijo držala na uzdi. Danes si ta, nedavnega po- vsem dominantna stranka, spreminja ime in se skuša vključevati v demokratsko gibanje v svetu, vendar nji- hova ideologija ostaja ista, njen rdeč prapor pa je oma- deževan za vse večne čase, ne glede na to, kakšno zve- neče ime nosi. V tem čudovitem sončnem popoldnevu sedim na plaži v Fazani in razmišljam črne misli. Pred mano se v morju razteza zeleno otočje Bri- onov. Paradoksno je to! Kak- šen raj na zemlji so uživali ljudje, katerih roke so bile zamazane s krvjo tisočev na- sprotnikov! S kakšno ideolo- gijo so premamili množice, da so jim ploskale štiri deset- letja dolgo? Toda pustimo raje mrtve v miru počivati in poskrbi- mo vsaj za boljši jutri naših otrok. JOŽICA BAUMGARTNER Reuthngen, ZRN Kaj bo s Hmeijarjem? Letos bi glasilo savinjskih in slovenskih hmeljarjev in Poslovnega sistema Hmezad Žalec praznovalo 60-letnico izhajanja. Že lani smo za to priložnost načrtovali bolj slavnosten letnik z izbranej- šo vsebino, potujočo razsta- vo po tozdih sozda Hmezad, ki bi ponazarjala nastanek glasila od pisca preko tiskar- ne do bralca, okroglo mizo na temo Hmeljar, pisci in bralci. Hmeljarjevih 60 let v sliki in pripravljali prizna- nja za najuspešnejše in dol- goletne sodelavce. Star pregovor pravi, da .človek obrača, bog pa obrne. Toda to pot je bil človek tisti, ki je izničil dolgoletna priza- devanja urednikov in sode- lavcev. Hmeljar ni povezoval le savinjske in slovenske hmeljarje, ampak je sodelo- val z nad 30 eminentnimi svetovnimi knjižnicami, in- Nadaljevanje na 14. strani TRGOVSKO PODJETJE »TEKO« CELJE Delavski svet TP »TEKO« CELJE razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ni reelekcija Izbranega kandidckta bomo imenovali za 4 leta. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo, eko- nomske, pravne, organizacijsko-poslovne ali druge ustrezne smeri in najmanj 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti blagovnega prometa, - da imajo strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti direktor- ja podjetja, - da jih ne prizadevajo določila 59. člena Zakona o po- djetjih, - da niso vodili podjetja, ki je poslovalo z izgubo. Pisne prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazi- li o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TP »TEKO« CELJE, Gubčeva 'Jlica 1, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu DS. DELAVSKA UNIVERZA CELJE CANKARJEVA 1 t)ELAVSKA UNIVERZA CELJE VPISUJE °d 20. avgusta dalje v - TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN MLADINO - IZREDNI ŠTUDIJ PROMETA NA VPPŠ - IZREDNI ŠTUDIJ NA LESNI SREDNJI ŠOLI " TEČAJE RAČUNALNIŠTVA IN PROGRAMSKIH JEZIKOV - osnovno šolo za odrasle " tečaje podjetništva ^ tečaje za usposabljanje v posameznih poklicih in strokah - druge programe za odrasle. otroke in Mladino l^se informacije lahko dobite tudi po telefonu št. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE OBJAVLJA NOVOSTI PRI AVTO ŠOLI Tečaj za študente in vse, ki ne morejo obiskovati rednih tečajev, organiziramo: petek popoldan od 15. ure dalje sobota dopoldan od 8. ure dalje nedelja dopoldan od 8. ure dalje Na posebno željo strank bomo tečaje cestno prometnih predpisov organizirali tudi v dopoldanskem času. PREDAVANJE CPP TER PRAKTIČNA VOŽNJA Študentje in člani, oziroma družinski člani članov ZŠAM Celje (žena, sin, hči) imajo pri predavanju teorije (CPP) 10% popusta, ter pri praktični vožnji 5%. Popusti za vožnjo velja- jo do 30 ur vožnje. V novost spada tudi program »UČENJE VOŽNJE«, ki ga lahko dobi vsak kandidat v tajništvu ZŠAM Celje. V avto šoli dela okoli 40 priznanih inštruktorjev. Vozila so sodobna: R 5, Golf, Ril, novost je CROMA za kandidate, ki imajo doma večja vozila. Obročno odplačevanje lahko dobite za dve tretjini skupnih stroškov. To se pravi brez denarja do izpita. AVTO ŠOLA SE PRIPOROČA Z DEJAVNOSTMI: Avto šola, rent-a-car, vleka vozil, turistični prevozi, vzdrževa- nje vozil in z gostinskimi uslugami na avto poligonu Ljubeč- na pri Celju. Za kvaliteto in točnost jamči DS avto šola ZŠAM Celje, ter se priporoča z geslom: »PRIDITE PREPRIČAJTE SE« 12. STRAN - 23. AVGUST 1990 Urbanizem ie hajka in resniču Alenka Polutnik se najraje ukvarja s prenovo starih mestnih jeder ženska, pa urbanistka. Tako bi morda še ne tako dolgo tega na glas ali v brk godrnjali moški poklicni kolegi. Časi se na srečo spreminjajo in mag. Alenko Polutnik, dipl. in- g.arh. iz Razvojnega centra Celje priznavajo kot strokovnjakinjo na področju urbanizma in vodilno pla- nerko. Marsikomu že še gre kaj v nos, ven- dar se zna Alenka za svoja stališča potegniti in jih tudi trdno argumenti- rati. Za modrino njenih oči se skriva- ta talent in ljubezen do poklica, v ka- terega se je vpregla z vsem srcem, in ki se mu ne predaja samo v odmerje- nem delovnem času. Mnogi vedo, da je na primer prenova starega mestne- ga jedra Celja v dobršni meri njeno delo. Alenka Polutnik se najraje ukvarja z načrti prenove starih mestnih jeder in z načrti, kjer je potrebno urejati zelene površine z novimi stanovanj- skimi soseskami, z raznimi rekreacij- skimi območji in parki, čeprav ures- ničitev le-teh ostaja pogosto na pa- pirju ali v občinskih predalih. Toda to ji ne jemlje poguma in idej. Vselej pripravljena za nove bitke in prepri- čevanja gleda na stvari realno: »Da- nes bi bili morda načrti za prenovo Celja drugačni kot tedaj, pred deseti- mi leti, ko so nastajah. Ko je projekt končan, najdeš tudi sam v njem kakšno pomanjkljivosti ah pa zami- sel, kako bi bilo še bolje. Čas gre naprej in tudi lastna razmišljanja ne obstanejo na mestu,« pravi Alenka Polutnik. »Prenova Celja seveda ni samo rezultat samo mojega dela, am- pak delo širokega tima strokovnja- kov s katerimi seje potrebno najprej uskladiti in najti korekten dialog. Še- le potem se lahko lotimo dela.« Iz- kušnje pri tem le nekaj veljajo. Zmotno je misliti, da na področju prenove kaj nastane čez noč. Postop- ki so dolgi in zapleteni, vpeti v včasih togo zakonodajo o planiranju. Naj- prej je potrebno izdelati načrt za celo mesto, kjer je predvidena prenova, ga argumentirati z vseh vidikov, šele potem je mogoče sploh razmišljati, kako naprej. To lahko traja tudi ne- kaj let in končni načrti so samo pika na »i« vsemu temu. V tem procesu ni mogoče prezreti deleža Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne, komunalnih in drugih organiza- cij. Pri tem je Alenki Polutnik stroka vselej prvo merilo, čeprav se zgodi, da se politika pogosto meša vanjo. Kadar je temu tako, se Alenka rada spomni, ali pa na glas pove misel znanega slovenskega arhitekta-urba- nista Vladimirja-Bracota Mušiča, ki je napisal knjigo: Urbanizem, bajke in resničnost. V njej se sprašuje, kaj je sploh urbanizem? »Njegova vodil- na misel je: aU je to politika, ah stro- ka? Pravi, da vedno o strokovnih stvareh na koncu odloča politika. Ti- sto namreč, kar je potrebno realizira- ti, je odvisno od sredstev gospodar-^ Deio urbanistke mag. Alenke Polutnik je sestavljeno iz tisočerih detajlov. skega razvoja in potreb gospo^. stva. Zato odločitve padajo drugjJ' načrt pogosto ni tako izpeljan, fot"' ga je zamislil strokovnjak. Na kon^ grenko pilulo pogoltne hačrtov^'^ saj ljudje pravijo: to je pa delal taT' ta. Naučila sem se, da na takšne n pombe ne reagiram več. Mislim, il^' urbanizem rezultat nekega časa ^ sodelovanja med stroko in politiu" občine in repubhke. Je odraz razine" in ne toliko želje ah volje načrto! valca.« Skrivnost dvorišč in vrtov Celje ima Alenka Polutnik zelo ra. da, čeprav je doma iz Maribora, ia čeprav jo najlepši spomini vežejo nj Ljubljano, kjer se je sprva tudi zapo. slila. »Ampak že tedaj so bih takšni časi, da si bil zlahka ob delo. Ko smo kar vsi dobih kolektivno odpoved^ sem vpisala tretjo stopnjo študija jn jo zaključila precej kasneje. Vendar življenje hoče svojo pot. Tako sem prišla v Celje... družina, dom, dva otroka... Sprva je bilo težko. Na to mesto sem se sčasoma privadila, ko sem kot prva izmed urbanistov zače la podrobno delati na projektih Ce Ija. Vsi so me lepo sprejeli in zd^ si počutim doma. Ne verjamem, da h kje kot strokovnjak tako uspela, ko sem prav tu, v Celju.« Seveda. Danes pozna Alenka vsa) detajl mesta, vsako drevo, vsako ze Na svidenje v naslednji akciji četrtek, 16. avgust, od treh popoldne do osmih zvečer. Navaden dan, vroč in soparen. Dopoldne se z Vinkom Gorenakom, načelnikom inšpektorata milice UNZ Celje dogovoriva za akcijo v akciji. Tega dne je bila namreč vseslovenska prometna akcija, poostreni nadzor v pro- metu in vsaka postaja milice je pripravila svoj načrt. Da bi ne vzbujala pozornosti, sedeva v golfa, službeno vozilo UNZ Celje, ki pa je bilo v navadni, »civilni« obleki, pa tudi moj sopotnik je bil v oblačilu čisto vsakdanjega udeleženca v prometu. »Danes me boste vi vodih, peljal bom, kamor boste hoteh,« reče, ko si pripenjava pasova in kreneva v neznane smeri. Ukazovati samemu načelniku inšpektorata milice je svojevrsten čar, še posebej za žen- sko, ki ji nekje globoko v podzavesti še vedno pozvanja moško-nadvladni navček. In načelnik me je ubogal, bil je zares mož beseda. V začetku sem bila malce zbegana: kam? Pa so me kar sproti lepo reševali iz zagate miličniki s stoterimi obvestili, medsebojnimi stiki, ki so potekah po sistemih zvez. Slu- šalke oziroma naprava, vgr^ena v golfu, je signalizirala skoraj vse, kar seje to popoldne dogajalo na Celjskem, na cestah in drugod. Akcija UNZ Celje in Novega tednika- Radia Celje namreč ni bila le cestnoprometna. Želela je biti odsev, droben izsek iz vsakodnevnega življenja in dela delavcev organov za notranje zadeve. S čim vse se ti ljudje ukvarj^o! In če med ljudmi v glavnem veljajo za nepri- ljubljene in nadležne represivce, so po drugi strani pravi dobrodelneži, ljudje, ki so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bi pomagali, reševcili človeške stiske. To se je v akciji kar nekagkrat pokazalo. »Čelado imam doma, ker je danes prevroče,« je izja- vil mopedist. Zasuk na Šmarsko Najprej sem se odločila za smer proti Laškem, a je kaj kmalu mojo odločitev spremenil zvok iz slušalke. Takoj v Žagaj pod Bočem, kjer se je, malo pred četrto, pripetila delovna nezgoda. Pod traktorjem je umrl mlad človek, komaj leto dni je bil polnoleten. Truplo so svojci že odnesh domov. Gledaš madeže krvi na travniku in pred- vsem razmišljaš o materi, očetu, bratih ali se- strah pokojnega. Kako grozovito sta si blizu živ- ljenje in smrt! Pokojni Marjan je šel samo krmo obračat... Nepopravljivi mopedisti Komunikacijsko-signalna naprava v »n^i- nem« vozilu postaja vse bolj nadležna, gostobe- sedna. Patrulje, ki so bile povezane tudi z glav- nim centrom, s stalno službo UNZ Celje, so nenehno poizvedovale. Na naših cestah je na- mreč vse več voznikov motornih koles in koles z motorjem, ki so brez vozniškega, prometnega dovoljenja ali celo brez vsakršnih dokumentov. Odgovor na to neznanko je hiter, računalnik pove vse. Razgali tudi sum, če je ustaljeno vozilo morda ukradeno. Miličniki pa so, ne vem zakaj, milostni. Dokumente je vendarle treba imeti pri sebi in računalniki v stalni službi se znajo lepega dne upreti zaradi prepogoste »pozabljivosti« voznikov. In te nesrečne čelade Ustaviva se pri patrulji v središču Šentjurja. Tamkajšnji miUčnik pove, da je največ prekr- škov zaradi čelad, ki jih na glavah voznikov cesto ni opaziti. So pa bile kar pogosto opažene na krmilih vozil. In ko smo enega od ustavljenih mopedistov vprašah, zakaj ima čelado na krmilu in ne malo višje, je odgovoril, da je s čelado na glavi prevroče. In kako mu je bilo všeč srečanje z miličnikom? »So kar v redu, so naši prijatelji in jaz osebno nimam nič proti njim,« je svoj vtis malce pogladil naš »brezčeladnik«, denarnico pa je kljub vsemu moral potegniti iz žepa. Člo- vek pa se ob tem vpraša, kakšen odgovor bi dali tisti, ki bi jim čelada rešila življenje... Pasovi v službi varnostr z varnostnimi pasovi so imele patrulje razhč- ne izkušnje, kaže pa, da so vozniki in sopotniki začeli jemati pasove resneje. Ob cesti na žal- skem koncu sem si postavila vprašanje: koliko od dvajsetih voznikov bo v vozilu neprivezanih. Štejem in gledam, na koncu pa dvignem samo palec na em roki. Edino fičko je prevažal nepri- vezanega potnika. Spet vprašanje: je bil spodbu- den rezultat stvar kulture in osveščenosti vozni- kov ah pa le učinek bav-bavov v modrih unifor- mah. Tovrstna solidarnost med vozniki je neiz- merna, zato tudi prekoračitve hitrosti niso bile prav pogoste in velike. O tej vrsti solidarnosti le tole: škodljiva je in lažna. Izdajalski tahograf Srečah smo se tudi s poklicnimi šoferji. Na žalskem koncu je patrulja ustavila tri. Službeno vozilo Slovenijalesa je po cesti drselo na kolesih oziroma z gumami, ki so bile skorajda brez profi- la, na vozilu ni bilo nalepke o omejitvi hitrosti tega vozila. Naslednje vozilo celjske Komunale si je med vožnjo privoščilo prekoračitve dovolje- ne hitrosti. Tahograf pove vse, ne laže. Prekora- čitve hitrosti je imel na vesti tudi voznik celjske- ga Prevozništva, ki pa ga je doletela še ta nadlo- ga, da je moral pihati v balonček. In se je poka- zalo, daje njegov videz močno varal. Revež je bil hudo utrujen od dolge vožnje, ki se je pričela v Umagu, zato je alko-balonček ostal povsem »nedolžen«. Na vprašanje mihčnika, zakaj je voznik kar precejkrat prekoračil dovoljeno hi- trost, je voznik pripomnil: »Poklicni šoferji smo v to kršitev cesto prisiljeni. Robo je treba dosta- viti točno ob dogovorjenem času, zato loviš čas. Če zamujaš,,si udarjen po žepu, naše plače pa so sila uboge. Še bolj uboge so ceste, dolge kolone, zastoji, zato ti nepreostane drugega, kot da vča- sih bolj potegneš, da bi nadoknadil zamujeni čas.« Pohvala za L Premalo je prosi kar se je med voJ| slišalo iz sluš,' pa je, da je na.- utrinek je bilo srea počasi pomikala (k pa se to vozilo unn prostoru ob voziš&i zadnje vozilo izleij daljeval vožnjo. W renakom sva pote" Celja, kjer svaseuj Ijanski cesti. »Vsak kakšen »greh«,J«( Zadnja postaji - stalna služIli Zbirni center f Celjskem, računaj niki se oglašajo oj po teleprinterju se ugotovitvah, zvoijf Ijena ženska. Po^^, da jih še vedno Po nekaj minutanj ni službi izve,daPJ Šentilja do LasKcj čanko pomiri se J na meji na SentiJ" naših organov za Da jih cesto (Ganz) neue slowenisc^ »Alle stimmen iiberein-lasst uns heute frolich sein.« Dragi narodno nezabavni Marburger Quintett, danes ne boste tako zidane volje, vam povem takoj na začetku! Tako se na mnogih slikovitih plakatih po Zibi- ki in širši okolici že v uvodu več dni napoveduje neki Marburger Quintett. Na razkošnem plakatu slovenske gore list sporočajo, da so že imeli »Zahlreiche Auftritte im Inland und Ausland« in da so »bekannt durch Rundfunk und Kas- setten«. Kaže, da ti omenjeni »številni nastopi v tuzem- stvu in inozemstvu, radijskotelevizijskepredsta- vitve in posnetki na kasetah« tako znameniti skupini niso prinesli toliko cvenka, da bi se po konvertibilno dinarskih, slovensko govorečih vaseh predstavljali v jeziku tega okolja. Ah pa so v slovitem Quir-'- si mogoče mišk vse dobro. Zit- slabšem odkon- . ^Ip, ki jim prJV'- Celo za časa a^' i plakat v Zibiki • J Karadjordjeviče^i nauskih brčicUlm niu, kot visizd^m slovenski. RavnoM drugod toliko km tovljanske P^^^Jt raciji. Da biseJ^^ čisto natolcevanm Zakaj bi čistu^M zibiško, torej P'^^ ^dvorišče. Tako fnaloga na post- »s.nvorišca in vr- jedra Celja Sin potrebe se- 1"* se načrti iz te ^ ugotavlja da- vnih dvorišč, ki ,do konca.« obravnava I inski razvoj kjtom na razvoju r drugem vpliv L na dojemanje Lnpoglavjuugo- F da je v starem )a bi s primer- Cijevale potrebe jjeni prostoru. jjdlog ureditve ki so izdelani iologiji. To . jC bilo v ce- jskem zborniku u si lahko, da bi ^no. V zaključ- jj Polutnik zapi- jjen odprti pro- ^vi - neposred- B bivalnih pogo- jijedru, kvalitet- gso osnova za lanjanje uravno- tarostne in soci- i\'alcev, so osno- IV celoti, osnova lanjske funkcije ttcije mesta.« Zeleno Je lahko tudi sinje z možem, tudi arhitektom, sinom in hčerko, živi Alenka Polutnik na robu mesta, v Novi vasi, čeprav bi marsikdo ob prebiranju teh vrstic pomislil, da sta si dom uredila kje znotraj lastnih projektov v mestu. Pa je to ostalo zgolj želja, ki potrjuje rek (brez zamere), da je kovačeva kobila cesto bosa. Nekoč sta si želela pre- urediti neko staro podstrešje v me- stu, pa sta naletela na nerazumevanje stanovalcev. Ti navadno ne želijo vdora prišlekov v svoje staro okolje, bojijo se hrupa v času prenove in še vehko drugih takih vidikov je, ki jih, kdo drug, kot Alenka Polutnikova, dobro pozna in razume, saj jih mora upoštevati pri slehernem projektu prenove. Tako pač živi družina Po- lutnik v naselju, ki ne odgovarja kri- teriju tovrstnih strokovnjakov. Zato pa si zeleno barvo, kamenje, cvetje, svež zrak išče v naravi. Alenka je zaljubljena v Bohinj in okohco. Tam najde mir in navdih. Prav tako tudi mož in hčerka, ki je bolj glasbeno in literarno usmerjena, medtem ko sin v jadralnem letalu odkriva prostran- stva in sinjine neba. Izbira si pot, ki je ne v času študija in ne kasneje ne namerava zamenjati za kakšno drugo na trdnih, a le na videz bolj varnih zemeljskih tleh. »Čeprav meje pogo- sto strah, da se mu lahko kaj zgodi, se hkrati zavedam, da v bistvu že odraslemu človeku s svojim razmi- šljanjem ne morem in ne smem kroji- ti druge poti,« se zaveda mamica Alenka in predstavi še petega člana družine Polutnik: prijazno muco s košato dlako in repom, ki je prišla v hišo na hčerino željo in postala ljubljenka vseh. Našla je prijazen in topline poln dom. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC i vse, Eaialo, ribito Svetel s se je idoma snem srzelo Tie na- 31 Go- ^la do 'Ljub- litima •^■^na .p. i povej kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar') pozabi. , On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen i z malim, zato si nikar ne delaj gradov v oblakih. Le i zak^ bi tako hitel, če pa dobro veš, daje trenutna i pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi ! druge alternative! \ Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej^ vala, saj boš krajši konec potegnila prav^^Hj Tod še vedno bo čas za popravni izp'- takrat vse skupaj precej težje in prcc zapleteno. j On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se ^^^■'2 sicer dobronamerne ideje kar hitro obrn^'J^ tebi samemu. Potreboval boš prijateljevo^^ toda zavedaj se, da bo le to potrebno /i^" povrniti. • VODNAR_ Ona: Znenada se bo pojavila neka po^^^ oseba, ki se bo začela vmešavati v ^^oj«^^ zadeve. Postavi seji po robu, saj ti lahko v^ nem primeru poponoma podre sicer obetajoče razmerje. j On: Prihaja ugodno obdobje, da se po^ p področju, ki te že dolgo mika. Zajela te ^ delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi S jjrf saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa poi^" ' pomaga pri uresničevanju načrtov. • RIBA_ Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv f^^.-' z veseljem ga boš sprejela. Obeta se večer, ki ti lahko v prihodnosti še ^^'^ ' j, Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iz" •' ki pa najverjetneje ne bo zatajila. A On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv P''^Jlo(^ boš z veseljem sprejel Seveda pa je St realizacija le tega pa nekaj povsem '^''"fM * mi pomoč, saj ti bo dodaten denar koristil. ^ 23. AVGUST 1990 - STRAN 17 ^AVILNE RASTLINEJ ^atfovec Rod kavovcev obsega kakih 40 vrst iz tropske Afrike. • ■hoU poznana vrsta je arabski kavovec (Coffea ara- L.)- j^ v gorskih gozdovih Etipije, kjer raste "'j5 do 10 metrov visoko drevo. '"v začetku 16. stoletja so ga prenesli v južno Arabijo, . ^er se je hitro razširil po islamskem svetu. V začetku 8 stoletja, so ga ponesU na Javo, od tam pa je drevo prišlo ' jj v Ameriko. Danes kavovec gojijo v plantažah. Tam '^^^ovčeva drevesa redno obrezujejo, zato ostanejo visoka fdo 2 metra in imajo na široko razprostrte veje. V zalistjih , likih nasprotnih listov so šopi belih dišečih cvetov, p^drasla plodnica se razvije v češnji podoben plod, je iprej zelen pozneje rdeč in končno temno vijoličast, f-sočnem osemenju sta dve semenki - kavini zrni - ki si kažeta ravni strani in sta vsaka zase oviti s pergamentasto I nino- Časovno se pojavljajo na kavovcih cvetovi v več norednih valovih, zato vidimo na istem drevesu in na isti ^ii obenem plodove v raznih stopniah razvoia. Kavina semena vsebujejo do 2,5% kofeina, 13% maščob, -»i sladkorjev, trigonelin, kavino kislino, čreslovine, tiolin, sitosterin, beljakovine itd. pomembnejši je kofein, ki ima izraziti centralni uči- in stimuUra mentalno aktivnost, poveča se sposob- nost premagovanja večjih naporov, zmanjša se zaspanost jj,zlasti starejši ljudje težje zaspijo. Pri prevelikih dozah se jojavijo vzburjenje in celo zastrupitev s kavo je možna. ; stalnim uživanjem kave se pojavi toleranca na zaužito ^aličino. Poveča se presnova, kava stimulira srce in poviša ■^■ni pritisk. Poveča se delovanje ledvic in tudi izločanje prebavnih sokov. Rastlinske maščobe v kavi imajo rahel j^vajalni učinek. Ti učinki so še posebej izraziti, če pijemo l;avo na tešče. Zato je pri bolnikih z razjedo na želodcu ali (ivanajstniku potrebna previdnost pri uživanju kave. Osrednje delovanje kofeina ima najprej prijemališče v velikih možganih. Pride do splošno znane stimulacije .spodbuja mišljenje in polet misli, izboljša sposobnost spomina in zmanjšuje rekreacijski čas. Pri zaužitju 0.5 g Itofeina se pojavijo znaki zastrupitve, ki se kažejo v izraziti nbuijenosti osrednjega živčevja, nemiru, pospešenemu jtripu in razburjenju srca in nespečnosti. Preveliki odmerki kave lahko povzročijo kronično zastrupitev, kar spoznamo po motnjah na srcu, nemiru, nespečnosti, včasih pa se pojavijo tudi blodnje. Stalno pretirano uživanje kave razvije neko odvisnost od kofeina, liise kaže tudi v milih abstinenčnih pojavih, kot sta glavo- t)oI in nespečnost. Ti znaki se pojavljajo pri tistih, ki popijejo več kot 5 skodelic kave na dan in ne morejo vzdržati brez kave. Z vsako skodelico kave zaužijejo do iDOmg kofeina. Pojavijo se jasni učinki na krvnem obtoku, ki so rezultanta tako centralnih kot tudi perifernih učinkov. Ti učinki so si nasprotni. Po eni strani namreč avirajo delovanje srca, po drugi strani pa ga pospešujejo, oziroma širijo ah ožijo žile. Glede na količino zaužite kave prevladuje zdaj ta, zdaj drugi učinek. Končni izid je pogo- sto ta, da se razširijo žile na periferiji in poveča delo srca ter pospeši krvni obtok. Pri tem pa ni opaziti razločnih sprememb v krvnem tlaku. Zato pri bolnikih z zvečanim ffvnim tlakom primerne količine pijač s kofeinom niso prepovedane. Zanimivo je, da kofein oži žile v možganih in tomnevajo, da na tem temelji njegovo ugodno delovanje pri migreni. Prevelika količina popite kave med nosečnostjo pa poveča število splavov in prezgodnjih porodov. BORIS JAGODIC MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Za zaključek poletja, ki se vse bolj bliža, še zadnji polet- ni pulover. V našem uredni- štvu čaka bombažna pleteni- na Karmen Petrej iz Celja. V soboto, 25. avgusta pa bo v Opoldanski mavrici Radia Celje naša modna svetovaka Vlasta Cah-Žerovnik že predstavljala jesensko mo- do. Da je med našimi bralci in bralkami kar precej zani- manja za jesenske modne namige, pričajo tudi vpraša- nja, ki prihajajo v uredni- štvo. Ponovno bi radi opozo- rili vse, ki jih moda zanima in prebirajo naše modne kle- pete, da morajo - če seveda želijo sodelovati v našem na- gradnem žrebanju konec meseca - v naše uredništvo poslati nagradni kupon s pri- loženim vprašanjem. Vlasta Cah-Žerovnik ima namreč kar precej težav, ko poskuša odgovoriti na kakšno vpra- šanje, pa ne ve ali odgovarja vitki mladi deklici ali morda ženski srednjih let, z nekaj odvečnimi kilogrami... Saj veste, kroj oblačila, ki pristo- ji eni, druge vsekakor ne po- lepša. ' UREDNIŠTVO Iz starega - novo! Ja, vsega lepega je enkrat konec, tudi letošnje toplo poletno sonce se je že malce utrudilo in nas opozarja, da se čas počitnic počasi izteka. Skrajni čas torej, da malce razmishmo o jeseni, nakupu šolskih potrebščin, ozimnice in seveda - jesensko-zimske garderobe! Ni naključje, da prihaja v uredništvo vse več vpra- šanj o tem, kako prenoviti staro oblačilo, da bo še aktu- alno in modno, saj vsi vemo, kako velik izdatek predstav- lja nakup nove garderobe. Vprašanje: Marica iz Prebolda pravi, da ima polno omaro neupo- rabnih oblek, konkretno pa jo zanima, kako bi si preure- dila športno jopo iz rebraste- ga žameta, ki ima v pasu gu- mico in prav takšno mini kri- lo. Priložila je celo približno skico teh dveh oblačil - jopo bi rada skrajšala, krilo pa ne- koliko podaljšala. Odgovor: Marica, žal ste pozabili na- pisati, kakšne barve sta jopi- ca in krilo, vsekakor pa do- kupite kos gladkega žameta ali tankega usnja v odgovar- jajoči barvi. Na skici, ki sem vam jo narisala, lahko vidite, da z malo spretnosti in volje sploh ni težko priti do nove- ga, modnega kompleta. Če ima krilo razporek, prišijte podaljšek na podlogo! VLASTA urova zelenjava v prehrani Surova sveža hrana je wsna in osvežujoča, zato 'sfrviramo za začetno jed fsakemu obroku ali samo- '•itto jed za večerjo. Boga- ■i« z vitamini in rudnin- snovmi ter revna kalorijami. Je nasitna, iz- «ia, pospešuje prebavo in JPi zobovje. Zaradi vseh ""astnosti jo priporoča- 'Jjjudem, ki so nagnjeni ."fDelosti in tistim, ki trpe '.zaprtostjo. pripravljamo le iz sve- ;:; zdravih in kakovostnih :'^vin. Zelenjavo in sadje ^famo pred uporabo teme- ^ oprati in očistiti. Glede kakšne vrste sta sadje -njava - mehka ali trda •azlično pripravljamo: ijamo, režemo, nariba- J. strgamo, miksamo ah Jemo na mesoreznici. J^o je, da sadje in zelenja- ^^kosamo tik preden ser- jvo hrano prelivamo : -vernimi omakami, do- •0 zelišča, dišave in za- Solimo jo malo, ker 3 vsebuje vehko rud- snovi. 'Jkušino smo pripravi- iiA^'' ^^'zonskih receptov. ?vani surovi ,?iližniki '^..r^^^^ine: 10 srednje de- 'V,'. iTiesnatih paradižni- Nel^? poljubnega pi- ' tr,JQ^^ skutnega namaza. Kuhani jajci, žlica , ^ zrezanega drob- '%r^^ paradižnikom ^^"^0 pri peclju pokrov- ček in jih skrbno izdolbemo, da ostane približno 1/2 cm debel obod. V vdolbino na- devamo skutni namaz s kupčkom, položimo na vrh rezino trdo kuhanega jajca in potresemo z drobnjakom. Namesto skutnega namaza uporabimo za nadev lahko priljubljen pikantni namaz ali zelenjavno solato. Dobro se prilega tudi mesna solata. Nadevane paradižnike ponu- dimo z majonezo. Paradižnikova solata, pikantna Sestavine: 1/4 kg paradiž- nika, 10 dkg kislih kumaric, 10 dkg kuhanega stročjega fižola, 5 dkg pora, 5 dkg zele- ne, 10 dkg špagetov ali drob- nih polžkov, 20 dkg slanika, žhca naribanega hrena, 2 žU- ci sesekljanih kuhinjskih ze- Ušč, 1/2 dl olja, sol, kis. Opran paradižnik zrežemo na manjše krhlje, kumarice na kocke, stročji fižol prere- žemo na pol, por na tanka kolesca, očiščeno zeleno pa naribamo na strgalniku. Na- to dodamo kuhane, ohlajene testenine, na manjše kose narezan slanik, hren, zelišča, sol, olje in kis. Solato preme- šamo in serviramo. Paradižnikovi tulipani Sestavine: 5 paradižnikov, 5 dkg surovega masla, 10 dkg skute, 5 dkg naribanega sira, 5 dkg salame, žhca se- sekljane čebule, sol, zelišča, gorčica, I dl smetane, žUčka paprike. Oprane paradižnike prere- žemo na spodnjem koncu navzkriž in jih skrbno izdol- bemo. Nato jih nadevamo, nabrižgamo s smetano in po- tresemo s papriko. Za nadev umešamo surovo maslo, pretlačeno skuto, sir, sesekljano salamo, čebulo, sesekljana kuhinjska zelišča in gorčico. Nazadnje prime- šamo izdolbeno paradižniko- vo meso in po okusu solimo. Z enakimi in podobnimi mešanicami lahko nadeva- mo izdolbene mlade kumare in zeleno papriko. Paradižnikova solata z Jajci Sestavine: 3/4 kg paradiž- nika, 5 trdo kuhanih jajc, 10 dkg krese, srednje debela če- bula, 5 žhc majoneze, 10 dkg skute, žlica sesekljanega pe- teršilja, sol, poper, gorčica, kapre, limonin sok, kis. Paradižnike in jajca nare- žemo na kolesca in jih nala- gamo kot strešno opeko na phtvi krožnik. Večji barvni učinek dosežemo na dva na- čina: vrsti paradižnika sledi vrsta jajčnih rezin ah para- dižnikova in jajčna rezina se menjate v vodoravni in nav- pični črti. Vse potresemo s sesekljano krešo in na listi- če narezano čebulo. Nato prelijemo solato z majonez- no omako. Za majonezno omako gladko umešamo majonezo, pretlačeno skuto, peteršilj, sol, poper, gorčico, seseklja- ne kapre, limonin sok in kis. 18. STRAN - 23. AVGUST 1990 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKi^^^ Potomci priiiajajo Oni dan šmo sedeli na vrtu prijetne gostilne, ko je prijatelj Boris dejal, da bo tudi on zahte- val, kar je njegovega. Začudeni smo ga pogledali, kaj hudiča misli. »Zahteval bom, da mi vrnejo Spodnji in Zgornji celjski grad.« »Spodnji grad je bila ja rezi- denca celjskih grofov, Zgornji pa neke vrste njihova utrdba, kako boš dokazal, da si njihov?« »ste pozabili, da se pišem Brankovič?» Zabodeno smo zijali vanj in čakali pojasnila. Fantu seje go- tovo omračil um, pa čeprav do danes ni kazal tovrstnih znakov. Potem je Boris počasi pričel: KOZERUA »Žena zadnjega celjskega gro- fa Ulrika, tistega, ki so ga fentah Hunyadiji, je bila Katarina, iz- hajala pa je iz rodbine Branko- vičev.« »Toda tej so vendar umrli vsi otroci?« smo ga prekini. »Seveda, tako so vas učili v šoU. Dejansko pa je zgodba drugačna. Ulrikov oče, Friderik, kije bil pravi kerlc, je rad videl svojo snaho Katarino. Še pose- bej, ker so mu fentali njegovo Veroniko in ker je bojda sam pripomogel svoji ženi, Elizabeti Frankopanski, na oni svet. Ul- rik, ki je bil večkrat zdoma, je svojo ženo zato zaupal v varstvo očeta, ta pa, daljnoviden kot je bil, je slutil, da zaletavi Ulrik nima dovolj močne krvi, da bi bil sposoben zaploditi zdrav za- rod. Zato je poskrbel za moško potomstvo še Friderik sam. Se- veda je, zaradi lepšega, sina pu- stil v vzgojo Katarininemu oče- tu, knezu Brankoviču. Tam seje fantova kri oplemenitila, Fride- riku, ki je medtem umrl, pa so v grob kmalu sledili še vnuk za vnukom in končo sin Ulrik. Ka-, tarinaje ostala sama in v uteho ji je bil le edini preživeli neza- konski sin, toda niti misliti ni bilo, da bi ta lahko nasledil celj- ske posesti, saj je po pogodbi, ki je bila sklenjena še za časa Ulri- kovega življenja, vse dedoval avstrijski cesar. Močna celjsko- Brankovičeva veja, ki jo je oje- klenilo srbsko okolje, kjer je odraščal nezakonski potomec Celjskih, seje v moji podobi ob- držala vse do danes.« Potipah smo čelo ubogemu halucinatorju, ga skrbno napoti- li k zdravniku in mu svetovali letovanje v bolnišnici Vojnik. Fant pa se ni dal. »Trdno sem odločen, daje tre- ba krivico, ki seje godila mojim prednikom, popraviti. Čeprav nimam pisanih dokazov, bom pri pristojnih zahteval, da mi vr- nejo obe grajski poslopji z vse- mi pripadajočimi posestvi vred. V nasprotnem primeru bom pri- moran sklicati ves Brankovičev zarod, da osvojimo, kar je naše- ga. Tujega nočemo, svojega ne damo!« je vzklikal in se potil. Medtem ko smo ga zaskrblje- no opazovali, smo premišljevali, ali morebiti tudi kdo od nas nosi zveneč priimek, s katerim bi si lahko pomagal vsaj do kakšne hiške, gozdička ali koščka obde- lovalne zemlje. Nihče se ni do- mislil ničesar pametnega. Nena- doma se nam je posvetilo: Boris Brankovič gotovo ne laže! Naj vendar ima obe propadajoči grajski poslopji, saj je danes ta- ko modno, da se takorekoč iz onstranstva pojavljajo bivši lastniki gradov, zemljiških po- vršin, gozdov in še česa. Res, da gre večinoma za takšne, ki jim kje vse to vzela socialistična oblast po II. svetovni vojni toda je piše, da tudi naš prijatelj Bo- ris nima svojega prav? Ponosno smo se vzravnali in si šteli v čast, da prijateljujemo z modrokrvnežem. Kolega Loj- ze, kije pri koritu, pa je obljubil, da bo uredil, da bo Borisovi zah- tevi ugodeno. GENA RADIO CELJE Četrtek, 23. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas- ba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 24. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 25. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol- danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 26. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13 qc. ke in pozdravi. ^Č^- Ponedeljek, 27. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poro^, Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop 9 dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska H 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki iS vi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo rnajicn^'^ Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek snorj''^« Torek, 28. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8 isn^ la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 [vS z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, n danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos Rs?^ Za najmlajše. 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Ne majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto 7 skim ključem, 19.00 Zaključek sporeda. ^"Hi Sreda, 29. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15 0k la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop. 9.00 Pokij*!'" vprašajte, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi '1,' Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenosi 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 p^j} 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na H^. novo majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odpn-' olinskim ključem - Ročk gverila. 19.00 Zaključek sp Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19 gr, nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekveJ 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 953 RADIO ŠMARJE četrtek, 23.8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti- la, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 24. 8.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30 EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene uspešnice. 14.00 Novice. Instrumenti in glasbila. EPP. Mla- di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe. 17.00 Poročila, obvestila. 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 25. 8.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30 EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogod- ki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila. 17.30 Marjanca. 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 26. 8.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši posM čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 27. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.3|fl 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, ob«9 šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.()9 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport. 18.00 DanB vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.002a2 ček sporeda. Torek, 28. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. 135 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila,ij, tura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), le.OONj poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, i7j] Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes sevj predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zakljuij sporeda. Sreda, 29. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 131 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila En 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši pes ci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska a- oddaja, 17.00 Poročila, obvestila. 18.00 Danes se ,:- predstavlja.... 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zakljuti sporeda. Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob nedi Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz. RADIO VELENJE Petek, 24. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub). 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 26. 8.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknie do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45,i« čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 27. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 0^ Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli: Lestvica Radia Velenje. Sreda, 29. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od hu« luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj.li kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu VeleJ vmes ob 18.00 nasveti vrtičkarjem. ■ Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem otMfl na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. S SLOVENIJA I 8.35-11.35 in 15.30-1.05 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: SMUČI; 9.10 ZLATA PTICA: PREVARANA LISICA, pravljica; 9.20 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 8/10; 9.50 ČUDEŽNA LETA. ameriška nanizanka, 10/18; 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE. 7. oddaja, 10.45 VEČERNI GOST: POGOVOR S FRANCETOM PETRICEM; 11.25 VIDEO STRA- NI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev. PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA. ALO, ALO; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI- :VIRGINMOST, izobraževalna oddaja TV Novi Sad; 18.40 CVETLIČNE ZGODBE: ZELENI SLON, ponovitev 13. - zad- njega dela angleške risane serije; 18.50 CICIBAN, DOBER DAN; PRIDITE NA RAZSTAVO OTROŠKIH ŽEPKOV; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 19.54 UTRIP; 20.15 ŽREBANJE 3x3; 20.30 NAJ- SREČNEJŠI MILIJONAR, ameriški film; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ROŽNATA NANIZANKA; 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA II ™ 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 DANES SKUPAJ, oddaja HTV; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŠANSON, glasbena oddaja; 21.35 POROČILA; 21.40 SVETI PESEK, dokumentarna oddaia; 22.00 STRUŠKI VE- ČERI POEZIJE,prenos zaključne slovesnosti; 23.00 KRONI- KA DUBROVNISKIH POLETNIH PRIREDITEV 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA. risana serija; 10.00 PROGRAM PLUS. ponovitev; 12.10 LOV ZA SREČO; 13.00 VELELUŠKE RAZGLEDNICE; 13.40 POTEPAM SE IN SNEMAM, dokumentarna oddaja; 14.10 RISANKA; 14.35 CIKLUS BAJKE: JANKO IN METKA, ameriški TV film; 15.25 LEPA NAŠA, dokumentarni film; 16.50 POROČILA; 16.55 POROČILA V NEMŠČINI; 17.00 FOLKLORNA REVIJA ZA- GREB '89; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČNO VAŠI: FRANCE MIHELIČ, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SUPERGIRL; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA; 22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.45 PROGRAM PLUS: SIN Z OTOKA. SMEJMO SE NA- PREJ, V 80 DNEH OKOLI SVETA; 1.05 POROČILA; 1.10 EKSTRA PROGRAM. PLUS. HOROSKOP. OPERNE ZGOD- BE (do 2.10) HRVAŠKA I HRVAŠKA II 16.00 TEST; 16.20 TV KOLEDAR; 16.30 IGRE BREZ MEJA: JUGOSLAVIJA, ponovitev; 18.00 DANES SKUPAJ; 18.30 VSOTA, program za otroke; 19.30 POROČILA; 20.00 GLAS- BENI VEČER; Gustav Mahler. 8. simfonija; 21.35 POROČI- LA; 21.40 SVETI PESEK, dokumentarna oddaja; 22.00 STRUŠKI VEČERI POEZIJE, podelitev nagrad, prenos; 23.00 ZAKUUČEK DUBROVNISKIH POLETNIH IGER, pos- netek 13.45 NOGOMET. Nemško prv.: BORUSSIA DORTMUND - KAISERSLAUTERN (ponovitev); 15.30 NOGOMET, Nem- ško prv.; BAYER M. - STUTTGART / neposredni prenos; 17.15 NOGOMET, Angl., prv.: LIVERPOOL - SHEFFIELD UNITED / Rosr. prenos, med odmorom; TV NOVICE; 19.30 TVD STIČIŠČE: 20.00 JADRANJE - KENWOOD CUP (pono- vitev); 20.30 TENIS - ATP TURNIR, New Haven - finale (posnetek); 22.30 TV NOVICE; 22.45 AVTOMOBILIZEM, Svet. prv.- prototip; V. N. Nemčije (posnetek); 23.15 PO- LETNI BOKS; 24.15 NOGOMET, Angl. prv. LIVERPOOL- SHEFFIELD UNITED (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRIZ IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 SIMPTON IN STRAH. 3.-zadnji del; Strah in družba; 10.15 KRAU ARTUR. 3.-zadnji del; Iskanje grala - o pusto- lovskiti poteh iskanja grala od zgodnjih časov do danes; 11.00 SKRIVNOST SANTE VITTORIE. ponovitev (The Secret of Santa Vittoria - ameriški film. 19691; 13.05 POROČILA;. 13.15 Evropa; RAZCEPUENE DUŠE - SLEZIJAlNSid CI. ponovitev; 14.00 Ml. ponovitev; 14.30 POPAJ.Cmi risanka; 14.35 PRESNETI POLJUB, (Avstrijski film, 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLI« NARAVA IN TEHNIKA ZA OTROKE. Živali imajo » 17.35 MUPPETS SHOW. gost; Alice Cooper; AVSTRIJA - 2 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRAŠANJA KB NOV, odgovarja župnik Hansjorg Eichmeyer; 18.30M MET; 19.00 MILIJONSKO KOLO. vodi Peter Rapp; ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15» SKA POSTAJA POWERPLAY, (Nemški film, 1981); NORE DOGODIVŠČINE GOSPODA L. (Les tribula! cns« Chinois en Chine - francosko-italijanski film, POROČILA; 23.35 NJEGOVIH ŠKORNJEV SE DRZi dollaro a testa - italijanski vestern, 1966); 1.05 EX Lr^ AVSTRIJA II^^^^^J 15.45 BORZNO POROČILO; 16.00 OZRI SE PO poti po Mertnitztalu; 17.00 BOSONOGA V POSTB« zadnji del; 18.30 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Trn« 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 LOKALNI PROGRAMj« ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; SAST. (The Deliberate Stranger - ameriški JH TV film, 1986); 23.15 POROČILA; 23.20 ŠPORT; 23J'J| INTERNATIONAL. Skupina Kennyja VVheelerja - P<''^ koncerta februarja 1990; 0.40 EX LIBRIS SLOVENIJA 1^^^^^« 9.05-13.10 in 14.50-23.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 9.20 VIDEO STRANI; 9.30 ŽIV ŽAV; 10.20 PET PRIJATLE- JEV; NA POTEPU; 10.45 ZGODBE STARIH MEST; ČAJNIČE. dokumentarno glasbena oddaja TV Sarajevo, 10/11; 11.30 DOMAČI ANSAMBLI; ANSAMBEL TRIM; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV SKOPJE; 13.00 VIDEO STRANI; 15.05 VIDEO STRANI, 15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI; 15.55 J. Marek; PRA- ŠKI PANOPTIKUM; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.10 OČKOV MALI DOBITEK; 18.30 TOP HAT SHOW, zabavnoglasbena oddaja; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEV- NIK 2; 19.50 VREME; 20.00 Kazimir Klarič: POZITIVNA NI- ČLA 20.55 ZDRAVO; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 TRIATLON JEKLENIH. Reportaža iz Bohinja; 23.10 VIDEO STRANI RAZSTAVA; 22.15 KRONIKA FILMSKEGA FESTIVALA V Nl- ŠU; 23.00 ŠPORTNI PREGLED HRVAŠKA I 9.30 POROČILA; 9.35 SMRKCI, ponovitev risane serije; 10.00 VSOTA, program za otroke; 11.00 KMETIJSKA ODDA- JA; 12.00 MUSICUM PANOPTIKUM, resna glasba; 13.00 POSLOVNA ŽENSKA; 13.50 POROČILA, 13.55 GENERALNI INŠPEKTOR; 16.00 POSLEDNJI PLEMIČI HRVAŠKEGA ZA- GORJA, dokumentarna oddaja; 16.55 POROČILA V NEMŠ- ČINI; 17.05 CIKLUS ŠPORT NA FILMU; LESTVICA, kanadski film; 18.45 SMRKCI. risana serija; 19.10 TV FORTUNA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA; 21.10 ROČK PORTRET; DAVID BOWIER; 21.40 TV DNEVNIK; 22.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.05 PRO- GRAM PLUS, ALO, ALO. DOTIK MEDUZE; 0.25 POROČILA KOPER^B ^ 11.50 MOTOCIKLIZEM. V. N. ČSFR - 125 cc / nep. prenos; 12.30 »MEETING VOLO LIBERO« - oddaja; 13.15 MOTOCI- KLIZEM, V. N. ČSFR - 500 cc / nep. prenos; 14.00 JUKE BOX; 14.50 MOTOCIKLIZEM. V. N. ČSFR - 250 cc / nep. prenos; 15.30 FISH EVE; 16.15 MOTOCIKLIZEM. V. N. ČSFR - SIDECAR / nep. prenos; 17.00 TENIS - ATP TOUR, NEW HAVEN TURNIR (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 TENIS - ATP TOUR, NEW HAVEN TURNIR (ponovitev); 19.30 SPORTIME - novice o športu; 20.00 JUKE BOX; 20.30 FOOTBALL NCAA; 22.00 TV NOVICE; 22.15 AVTOMOBILI- ZEM, posebna oddaja; V. N. Belgija, 22.45 POLETNI NOGO- MET; 23.15 MOTOCIKLIZEM, V. N. CSFR - 125.-250, 500 cc SLOVENIJA II 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA; 13.05 PRLJAVO KAZALIŠTE, glasbena oddaja HTV; 14.10 Francorchamps: FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE, prenos; 16.30 NEDEUSKO ŠPORTNO POPOLDNE, vključitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VELIKI TEKTONSKI JAREK, angleška po- ljudnoznanstvena serija, 2/3; 20.55 FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE, posnetek iz Belgije; 21.25 POZDRAV IZ SLOVENIJE; PLANSARSTVO; 22.00 POROČILA; 22.05 TV HRVAŠKA II 7.10 TEST; 7.30 TV-KOLEDAR; 7.40 PROGRAM PLUS. po- novitev; 10.00 NEDELJSKI MOZAIK; DANES ZA JUTRI; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 14.00 F-1 Francorchamps, za VN Belgija, MEDNARODNI KONJENIŠKI MITING ADA; 19.30 POROČILA; 20.00 IGRE BREZ MEJA; Portugalska 22.00 POROČILA; 22.05 TV RAZSTAVA; 22.15 REZERVIRAN ČAS" 23.00 ŠPORTNI PREGLED AVSTRIJA\^=====^m 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden;. 11.00 NAŠ ČLOVEK V MEHIKI, pustolovska zgodba avstrij- skega raziskovalca Teoberta Malerja (1842-1917); 12.00 HELLO AUSTRIA. HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Av- striji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 KUHARSKE DOBROTE, ponovitev; 13.25 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Trnuljčica; 13.50 POTOVANJE V SRE- DIŠČE ZEMLJE. (Journey to the Centre of the Earth - ame- riški film, 1959); 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KI IIR 1«;.40 SMRKCI. nsanka: 15.55 KAKO JE KMET HUDI- ČU PRODAL ŽENO. lutkovna igra; 16.25 MINI CAS V« 16.35 MAPETKI. risanka; 17.00 X-LARGE, ODDAJANJ« DE Z x-Charts; 18.30 KNIGHT RIDER. Smrt se vozi^ 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19.30 ČAS v »■ 19.48 ŠPORT; 20.15 JAZ O SEBI. biografski zapisKi^ Stolza iz njegovega bogatega glasbenega življen)*'« VIZIJE; 21.20 KO CVETIJO VIJOLICE, TV prire'^'!? Roberta Stolza; 22.50 PORTRET. Felix Mittrer - Pj^fT^ idiote; 23.35 OTVORITVENI KONCERT PRASKE ' AVSTRIJA 11=^^ 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 SVE^^^l^ PRIJATEU MED SVETOVNI, Franz VVerfel - Oddaja 9 ^ o tistih pisateljevih dunajskih letih, ko je bil ženo Almo Mahler-VVerfel in njenim salonom ^ Ajp..' tedanje dunajske družbe.; 10.15 THE LIFE ANO Dt'' KING JOHN; 12.55 MOJSTRI JUTRIŠNJEGA DNE. t' ker bo igrala Sonato za flavto, 2. stavek Francisa 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške = ce; 13.30 ŠPORTNO POPOLDNE, FORMULA 1 ZA v' ,; GIJE, 17.15 KLUB ZA SENIORJE, oddaja zajj ^. ostali po srcu mladi; 18.00 TRI IZ OKREPCEVALJ*' ,c? ja; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V C7Ap^.^ AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19-*8 fA^^^^Uv AVSTRIJA, sprehod po železniškem muzeju; 20-'-'ja 2'' STRAŽAR. 2.-zadnji del TV filma; 22.05 P^BO^^it BODUAJI, (Nemška komedija, 1985); 23.35 MA^' y SPORED 23. AVGUST 1990 - STRAN 19 SLOVENIJA li 8,35-10.40-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ELA PEROCI: NINA IN IVO: VANILIJEV SLA- DOLED, oddaja za otroke, 6/8; 9.15 ALICE IN NJENA DRUŠ- ČINA; 9.30 UTRIP; 9.45 ZRCALO TEDNA; 10.00 NACIONAL- NI FOLKLORNI ANSAMBEL VENEZUELE DANCAZ MARA- CAIBO, 2 del; 10.30 VIDEO STRANI, 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 ZDRAVO, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovi- tev, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ZGODBA O ROČK AND ROLLU; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: GRAD; 18.50 CICIBAN, DOBER DAN: ZMAJEV PLES; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 Slobodan Ščepanovič: DA CAPO, tv film TV Titograd; 21.25 FINALE SVETOVNEGA POKALA V KAJAKU IN KANUJU, reportaža iz Tacna; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ALO, ALO; 0.20; VIDEO STRANI SLOVENIJA II HRVAŠKA \m___ 9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, 13.-zadnji del slovaške nadaljevanke za otroke, 10.35 RISANKA, 11.05 ELTON JOHN, zabavna oddaja; 11.40 PO BREZKONČNOSTI SVETA; 12.05 PRIZORI IZ PRETEKLEGA STOLETJA; 12.35 ŽIVUENJSKE SKUPNOSTI: SKUPNOST HRASTA VELIKA- NA, izobraževalna oddaja; 12.55 POSTAJA UNION, ameriški film; 14.35 SKICE IZ INDIJE: ČEZ PUŠČAVO; 15.05 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 15.15 GORANOVE ZGODBE^ 14- zadnji del dokumentarne serije za otroke; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA,18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN CRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 ČAS, KI ŽIVI: ZLATO POLJE - ZLATOPOLJCI, dokumentarna oddaja tv Sloveni- ja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVADBENI VALČEK, finska drama; 21.00 TURISTIČNE INFORMACIJE; 21.05 PARALELE, zunanja politika; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.00 PROGRAM PLUS, SHIRALEE, CHEERS, CLIVE JAMES VAM PREDSTAVUA LAS VEGAS, SRI LANKA DANES, dok, serija; 0.20 PORO- ČILA 15.55 EP V ATLETIKI, prenos; 20.45 A'90, program iz Studia Split; 21.35 POROČILA; 21.40 CIKLUS KINOTEKA: GRIČ, ameriški igrani film; 23.10 DOKUMENTARNI VEČER iTorpn^ ~ 12.30 KOŠARKA; 13.45 FOOTBALL NCAA (ponovitev) 15.15 TENIS - ATP TOUR, NEW HAVEN TURNIR (ponovitev), sledi: AVTOMOBILIZEM, posebna oddaja: V N Belgije (po- novitev); 17.00 TENIS - FLUSHING MEDOW / nep. prenos- 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 22.00 TV NOVICE" 22.15 MOTOCIKLIZEM, V. N. ČSFR (ponovitev) serije Risanke po klasični otroški m mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški pro- gram; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Mešetarji z zemljišči; 19.22 ZNANJE DA- NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDELJEK - V LAHKI ATLETIKI, iz Spli- ta; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJEGOVE SPECIALITE- TE; 21.15 MAGNUM, Vojvodinjina skrivnost; 22.00 POGLE- DI S STRANI; 22.10 TEOREMA - GEOMETRIJA LJUBEZNI, (Teorema - italijanski film, 1968); 23.45 POROČILA; 23.50 MANN1X, Kot da se ne bi zgodilo; 0.35 POROČILA 16.40 Split: EP V ATLETIKI, prenos; 20.30 ŽARIŠČE; 21.00 POLETNI DAN V STINICI, ponovitev zabavnoglasbene od- daje; 22.00 PO SLEDEH NAPREDKA; 22.25 IGRE BREZ MEJA, zabavna oddaja tv Beograd, 6/9; 23.55 SPLIT EP V ATLETIKI, dnevni pregled HRVAŠKA II 13.55 TEST; 14.15 TV-KOLEDAR; 14.25 PLAVI PROGRAM: MORJE, EP V ATLETIKI; 14.55 A'90, program iz Studa Split; AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.30 SREČANJE Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovanju z WWF; 10.30 NORE DOGODIVŠČI- NE GOSPODA L., ponovitev, (Les tribulations dun Cfiinois en Cfiine - francosko-italijanski film, 1965); 12.15 TELO - DUŠA - ZAVEST, 7. del: Govor; 13.10 POROČILA; 13.20 ZAKLADNICA AVSTRIJA, ponovitev; 13.40 TEDNIK, ponovi- tev; 14.05 RISANKE; 14.20 TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD, (Tarzan and tfie Leopard Woman - ameriški film, 1946); 15.30 LUTKOVNA IGRICA; 16.00 Z ZEMUE NA LUNO, 12 AVSTRIJA II 17.00 VINIČARJI, 12. - zadnji del: Od Južne Tirolske do Franciacorte; 17.30 LIPOVA ULICA, Nič drugega kot resni- ca; 18.30 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Vse je teater!; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLI- KI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Vifiarni oblaki; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njifiove zvezde; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAMUFLAŽA: VOJNA NAPOVED ČU- TOM; 23.10 NOČNI STUDIO, Filozofija kot usoda - pogovor z Milanom Machovecem v Pragi; 0.10 POROČILA , SLOVENIJA l: HRVAŠKA I 8.35-10.50 in 15.00-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 8. oddaja; 9.30 ŽIV ŽAV; 10.20 ALPSKI VEČER BLED ,90; 10.40 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ,ALO,ALO; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 ZLATA PTICA: OD KDAJ JE KOZA DOMAČA ŽIVAL, pravljica; 18.15 M. BUH: ČISTO PRAVI GUSAR, 5. - zadnji del TV nadalje- vanke; 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK' 2; 19.50 VREME; 20.00 J. C. Grumberg; MUSIC HALL, francoska nadaljevanka, 3/4; 20.55 ZVEZDNI PRAH, zabav- noglasbena oddaja TV Beograd; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ,ALO- ,'ALO; 0.20 VIDEO STRANI 9.55 TV KOLEDAR; 10.05 ZLATI DEŽ; 11.10 ROK PORTRET: DAVID BOWIE; 11.40 PO BREZKONČNOSTI SVETA, dok. serija; 12.05 ZGODBE IZ PRETEKLEGA STOLETJA; 12.25 MIKSER M, zabavna oddaja; 13.30 MIKROFONIJA; 14.30 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, 5. zadnji del, izobraževalne serije TV Slovenija; 15.00 MALI IN VELIKI, oddaja za otroke; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR;. 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 V KAMNU KRETNJA, oddaja iz znanosti; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 POKRIJ- TE JI OBRAZ; 21.05 V VELIKEM PLANU, kontaktni magazin; 22.05 TV DNEVNIK; 22.25 POROČILA V AGNLEŠČINI; 22.30 PROGRAM PLUS, SHIRALEE, MIDVA, SKRIVNOSTNA INDI- JA, dok. serija, CLIVE JAMES VAM PREDSTAVLJA LAS VEGAS; 0.50 POROČILA iTorm^ —^ 13.45 TENIS - FLUSHING MEADOVV (posnetek); 17.00 TE- NIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS - FLUSHING MEADOVV (ponovitev) 18.30 KNIGHT RIDER, Ko sekira v gozdu; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.15 Univer- zum: KRALJICA ŽIVALI, Levi v Serengetiju; 21.00 TV KOTI- ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 RALLY, 5. del; Srečanje v Franciji; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 VRNITEV DR. PHIBESA, (Dr. Phibesfiises Again - britanska grozljivka, 1972); 23.35 POROČILA; 23.40 EP V LAHKI ATLETIKI, iz Splita; 0.45 MANNIX, Ostrostrelec; 1.25 POROČILA AVSTRIJA I HRVAŠKA II SLOVENIJA II M 16.40 Split: EP V ATLETIKI, prenos; 20.30 ŽARIŠČE; 21.00 ŽREBANJE LOTA; 21.05 NOČNI PROGRAM IZ KULTURE TV BEOGRAD; 22.30 Split: EP V ATLETIKI, dnevni pregled « 15.25 TEST; 15.45 TV-KOLEDAR, EP V ATLETIKI; 15.55 A'90, program iz Studia Split; 16.50 EP V ATLETIKI, prenos; 20.35 A'90 program iz Studia Split; 21.35 POROČILA; 21.40 OTROK DRUGE ŽENSKE, ameriški igrani film; 23.10 NOČNI KULTURNI PROGRAM 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME, 14. del; 9.45 HOW TO MAKE SONGS AND DREAMS, Max CarIson poje ameriške narodne pesmi; 10.00 DRUŽINA ČLOVEKA, Delovna tehnika v kameni dobi; 10.30 BODLJAJI, ponovitev, (Nemški film, 1985); 11.55 RAJI ŽIVALI, Živali gorskega sveta; 12.20 ŠPORT V PONEDE- LJEK, ponovitev; 13.15 POROČILA; 13.25 Ml, ponovitev; 13.55 PREPLAH V GRADU STRAHU, (Carry on Screaming - britanski film, 1966); 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, biser modrosti, risana serija po knjigi Levvisa Carrolla; 16.00 IVANHOE, iz serije Risanke so klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitni- ški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml;^ AVSTRIJA II 16.45 GOROVJE USAMBARA; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Školjke po mornarsko; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLI- KI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 GustI Bayrham- mer v BELOMODRIH ZGODBAH: MESTNI PETELIN; KSAN- TIPINA OPOROKA; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAR VSAKOGAR ZANIMA, Hel- mut Lohner se bo z gosti pogovarjal o »moči denarja« - prenos iz Salzburga; 23.55 GLEDALIŠČNIK Z DUNAJA, portret CIausa Peymanna; 0.55 POROČILA , SLOVENIJA I 8.35-11.50 in 15.-0.30 TELETEKST XV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 CICIBAN, DOBER DAN: OBLAKI, SON- CE, DEŽ IN VETER, 2. del; 9.10 ALICE IN NJENA DRUŠČI- NA; 9.30 Slobodan Ščepanovič; DA CAPO, tv film TV Tito- grad; 10.50 J. C. Grumberg; MUSIC HALL;. 11.40 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ,ALO', ALO; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK, PO SLEDEH NAPREDKA; 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALlgleška nadaljevanka, 9/10; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 FILM TEDNA, SREČA GOSPE BLOSSOM, angleški film; 21.35 SOFIJSKI SOLISTI, posnetek iz križank; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH. SIN Z OTOKA, ,ALO,' ALO; 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 16.50 Split: EP V ATLETIKI, prenos; 21.00 SVET POROČA; 22.10 Doboj: MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR; 23.30 Split; EP V ATLETIKI, dnevni pregled HRVAŠKA I— 9.55 TV KOLEDAR; 10.05 ZLATI DEŽ; 10.35 RISANKA; 11.10 Book Portret; ROLLING STONES; 11.50 PO BREZKONČNO- STI SVETA, dok. serija; 12.50 ZGODBE IZ PRETEKLEGA STOLETJA, dok. serija; 12.45 TAJNI GOVOR SLIKE, izobra- ževalna oddaja, 3/4; 13.00 POSLEDNJA TRDNJAVA; 14.30 SKICE IZ INDIJE: Kajuraho; 15.00 BENJI, SAX IN MALI PRINC; 15.25 RISANKA; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČI- LA V NEMŠČINI; 18.45 POTEPAM SE IN SNEMAM; 19.18 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FILMSKI VEČER: Bour- nejeva identiteta; 23.05 TV DNEVNIK; 23.25 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.30 PROGRAM PLUS, SHIRALEE, CHE- ERS, PORTRETI: J. V STALIN; 1.50 POROČILA HRVAŠKA II 15.25 TEST; 15.45 TV-KOLEDAR, EP V ATLETIKI; 15.55 A '90, program iz Studia Split; 16.50 EP V ATLETIKI, prenos; 21.20 A'90, program iz Studia Split; 22.05 POROČILA; 22.10 DOBOJ; ROKOMETNI TURNIR, Proleter - CSK; 23.30 NO- GOMET; Selekcija zveznega kapetana - Selekcija novinar- jev, reportaža KOPER^ 13.45 TENIS - FLUSHING MEADOVV (posnetek); 17.00 TE- NIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS - FLUSHING MEADOVV (nep. prenos); 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS - FLUSHING MEDOVV (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME, 15. del; 9.45 English theatre presents; SONGS AND DREAMS, A Fantasy by Nicholas Allen; 10.00 MITI NARODOV, 7., zadnji del; Tako daleč, kot sega oko - Zadnja oddaja govori o mitih današnjih dni; 10.30 TEK- MECI NA DIRKALIŠČU, Viharni oblaki, ponovitev; 11.15 NEIZPROSNA, A PRISRČNA, podvodni lov; 12.00 1000 MOJSTROVIN, Rogier van der Weyden: Janezov oltar; 12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 14.00 ZORROJEVO ZNAMENJE, (The Mark of Zorro - ameriški film, 1940); 15.35 NA LOVU NA MEDVE- DA, lutkovna igrica; 16.00 GOSPODAR SVETA, iz serije Risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ \N TI, počitniški program. vmes, HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, risanke; 17.55 GULLI- VERJEVO POTOVANJE; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Skrivnostni menih; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLI- KI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 VEDNO TEŽAVE S ČASTITIM, (Nemški film, 1972); 21.45 POGLEDI S STRA- NI; 21.55 VČERAJ, DANES, JUTRI, (leri, oggi, domani - ita- lijansko/francoski film, 1963); 23.50 MANNIX, Človek proti mestu; 0.35 POROČILA AVSTRIJA IIP 16.15 ŠPORT: EP V LAHKI ATLETIKI, iz Splita; 17.00 OD INFLACIJE DO STABILNOSTI, 3.-zadnji del: Vozni red Evro- pa; 17.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVAL- NICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO- GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTU- RA; 20.15 AFRIKA, MOJE ŽIVLJENJE, (A Shadow( on the Sun - 1. del ameriškega TV filma, 1988); 21.50 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 NOETOVA BARKA, reportaža; 23.10 ŠPORT; EP V LAHKI ATLETIKI, iz Splita; 0.00 JAZZOVSKO POLETJE, Adam Mar- kovvicz v dunajskem Metropolu, posneto maja 1990; 0.45 POROČILA SLOVENIJA l: HRVAŠKA I 8.35-10.20 in 15.30-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 20. DEL AMERIŠKE NANIZANKE; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU; 10.10 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ - PO- NOVITEV, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ,ALO', ,ALO'; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK; NOBEN GOZD NI NAVADEN GOZD, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 18.40 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE, ČUDEŽNA LETA; 19.10 RI- SANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VRE- ME; 20.00 O. OSETINSKI - L. NEHOROŠEV; MIHAJLO LOMONOSOV, SOVJETSKA NADALJEVANKA, 4/9; 21.10 TEDNIK; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH, SIN Z OTOKA, ALO, ALO; 0.20 VIDEO STRANI 9.55 TV KOLEDAR; 10.05 ZLATI DEŽ; 10.30 HE-MAN, RISA- NA SERIJA; 10.5iRISANKA; 11.05 PO BREZKONČNOSTI SVETA; 11.30 PRIZORI IZ PRETEKLEGA STOLETJA; 12.00 NIXER M; 12.45 KAKO JE NASTALA ATOMSKA BOMBA; 14.30 VELIKE MEDNARODNE DRUŽBE, IZOBRAŽEVALNA SERIJA; 15.00 MAJSKE IGRE, PROGRAM ZA OTROKE TV NOVI SAD; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, PO- NOVITEV 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA, 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 PODNEBJE IN ENERGETSKE MEJE V KMETIJSTVU, DOKUMENTARNA ODDAJA TV SLOVENI- JA; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TEDNIK TV UUBUANA; 20.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.15 PRO- GRAM PLUS, SHRALEE, ALF, - POTOVANJE PO AMERI- ŠKEM ZAHODU, PORTRETI; J. V. STALIN, 2. del; 0.35 PO- ROČILA 13.45 TENIS - FLUSHING MEADOVV (posnetek); 17.00 TE- NIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 22.00 TV NOVICE; 22.15 NOGO- MET, prijateljska tekma: REAL MADRID - MILAN (posne- tek); 24.00 TENIS - ATP TOUR, Schenectedy VERJEVA POTOVANJA; 18.30 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, požigalci; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 CIRKUŠKI FESTIVAL V PARIZU, 13. Mednarodni festival cirkuškega podmladka; 21.15 KULINARIKA; 21.20 JOLLV JOKER, vodi Ervvin Fisc- her; 22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15 Videoteka: JEKLENA MREŽA, Noč na velikonočno nedeljo; 23.40 POROČILA; 23.45 ŠPORT: EP V LAHKI ATLETIKI, iz Splita; 0.45 PORO- ČILA AVSTRIJA I: SLOVENIJA Mi HRVAŠKA II: 16.50 SPLIT: EP V ATLETIKI, PRENOS; 21.25 SPLIT; EP V ATLETIKI, DNEVNI PREGLED; 22.05 REGIONALNI PRO- GRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA , 15.25 TEST; 15.40 PREGLED PROGRAMA; 15.45 TV-KOLE- DAR, EP V ATLETIKI; 16.00 A'90, program iz Studia Splif 16.50 EP V ATLETIKI, prenos; 21.25 EP V ATLETIKI pro- gram iz Studia Split; 22.05 POROČILA; 22.10 DOBOJ- RO- KOMETNI TURNIR, Crvena Zvezda - Steaka 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 NOVA TOVAR- NA, 8.-zadnji del; Vidiki za prihodnost - primeri industrij- ske avtomatizacije; 10.30 VČERAJ, DANES, JUTRI, ponovi- tev, (leri, oggi, domani - italijansko/francoski film, 1963); 12.25 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, ponovitev; 13.50 POPAJ, Dogodivščina v super- marketu, risanka; 13.55 SKRINJA S STARO ŠARO, Dvojnik Larry, burleska iz Larryjem Semonom, Čb; 14.10 DIVJAK IZ' MONTANA, (VVest of Montana - ameriški film, 1964); 15.35 PERRINE, V mreži spletk, risana serija po knjigi Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 OTOK ZAKLADOV, iz serije Risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLI- AVSTRIJA li ^ 16.30 ŠPORT; EP V LAHKI ATELTIKI, iz Splita; 17.15 SE- STANEK Z ŽIVALJO IN ČLOVEKOM, oddaja Otta Koeniga; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.15 KULI- NARIKA; 21.20 SPEKTRUM; OD DRUGOD, Priseljena umet- nost na Gradiščanskem; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČILA SLOVENIJA I M B-3S-11.1S in 15.30-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 ^IDEO STRANI; 9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, lutkov- na igrica, 10/12; 9.30 DELFIN FLIPPER, 7.-zadnji del ameri- ške nanizanke, 9.55 O. OSETINSKI-L. NEHOROŠEV; MI- HAJLO LOMONOSOV; 11.05 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev, PRI HUXTABLO- VIH, SIN Z OTOKA, ALO, ALO; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK, KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI; SAN- SKI MOST, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA TV NOVI SAD; 18.40 ^ET PRIJATELJEV; V MEGLI, angleška nanizanka, 10/13; 19-10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19-50 VREME, 19.54 ZRCALO TEDNA; 20.15 V 80 DNEH OKOLI SVETA, angleška dokumentarna serija, 4/7; 21.10 ^KON V LOS ANGELESU; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 r.OLETNA NOČ: Pri Huxtablovih, Sin z otoka, Alo, alo; 0.20 ^IDEO STRANI HRVAŠKA Ii GLUHE; 22.10 DOBOJ; ROKOMETNI TURNIR - CreitI - Za-i greb i 9.55 TV KOLEDAR; 10.05 ZUTI DEŽ; 10.30 RISANKA; 11.25 PO BREZKONČNOSTI SVETA; 11.50 ZGODBE IZ PRETE- KLEGA STOLETJA; 12.20 VISOKI JEZDEC, ameriški film; 14.00 TAJNI GOVOR SLIKE, izobraževalna oddaja; 14.20 RISANKA; 14.30 MOČ USODE; PALAGRUŽA, poljudnoz- nanstveni film; 15.00 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHOD- NOSTI; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovi- tev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA; 19.05 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 V CITVJU; 21.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; 21.45 TV DNEVNIK, 22.05 KULTURNI MAGAZIN; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05 PROGRAM PLUS, IZBOR MISS JUGOSLAVIJE, reportaža, SANTA BARBARA, ameriška nadaljevanka, STRAHOVIZIJA, ATOŠTOPAR; 1.25 POROČILA; 1.30 EKSTRA PROGRAM PLUS: PARALAX KOPER: 13.45 TENIS - FLUSHING MEADOVV (posnetek); 17.00 TE- NIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS - FLUSHING MEADOVV / nep. prenos; 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS - FLUSHING MEADOVV (ponovitev) Konec tedna za rešetkami; 22.10 POGLEDI S STRANI 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50 TOTEM, (bay of the Evil Gun - ameriški vestern, 1967); 0.20 POROČILA; 0.20 MANNIX, Katalog grehov - igra Mike Connors 1.10 POROČILA AVSTRIJA I SLOVENIJA II HRVAŠKA II sfj^ Split; EP V ATLETIKI, prenos; 21.50 G. Mahler: 2. 2r,^0NlJA (VSTAJENJE), posnetek koncerta iz Vatikana; >»-30 Split; EP V ATLETIKI, dnevni orealed 15.05 TEST; 15.20 PREGLED PROGRAMA; 15.25 TV - KO- LEDAR; 15.35 RAZSTAVA ZNANSTVENIH KNJIG, EVROP- SKO PRVENSTVO V ATLETIKI; 15.50 A'90, program iz Stu- dia Split; 16.55 EP V ATLETIKI, prenos 21.05 A'90, program iz Studia Split; 22.05 POROČILA ZA 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 RUŠČINA, 10.00 O MEDVEDIH IN LJUDEH; 10.30 VED- NO TEŽAVE S ČASTITIM, ponovitev, (Nemški film, 1972); 12.05 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.15 Ml, ponovitev; 13.45 NOVA MITOLOGIJA, Sizif, risan- ka, 13.50 KARNEVAL CHARLIEJA CHAPLINA, (Ameriški ne- mi film, 1916); 15.35 INŠPEKTOR GADGET, Tat iz Pariza, risanka; 16.00 UGRABLJEN, iz serije Risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTO- VANJA; 18.30 KNIGHT RIDER, Japonska tajna zveza; 19.22 ZNANJE DANES, 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.15 STARI, En strel premalo; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU,| AVSTRIJA li: 15.45 ŠPORT; 16.25 BORZNA POROČILA; 16.40 MOSEL- BRUCK, Novi upi, zgodba viničarske družine.; 17.30 ŽIVALI MEDITERANA, Sladkovodni raki - priseljenci s tujega; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.35 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DIAGNOZA, Oddaja govori o boleznih grla, nosu m žrela; 21.00 MODA OSEBNO, maga- zin; 21.20 VSAKDANJE ZGODBE, Počitnice v kampingu; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.20 ŠPORT; 22.50 Mojstrovine: LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONA, humoristična serija; 23.25 KRIK PO LJUBEZNI - DUNAJČANKE V SENCI VELE- MESTA, (Avstrijski epizodni film, 1951); 0.55 ARMAND PLUS ŽARAH; 2.10 POROČILA 20. STRAN - 23. AVGUST 1990 Živeti s Ceijem Vzemite Idjuče Celja! Mnoga mesta v svetu in tudi že nelTVA »iilo se je 23 dečkov in 15 mm [ o se je 7 parov, od GOSNJAK iz Raz- ganja TEPEŠ iz Celja, '^NEZ in Božiča FI- iz Celja, Ivan ME- - Magdalena DIVJAK, I^Celja, Peter ŽABERL iz Damjana OBLAK iz I J^ila sta se: Jože PA- iu,yr,anskega in Dragica ^ČIČ iz Prebolda. 5J}li so se: Franc PŠE- iz Mežice in Angela ^ER iz Velenja, Jovan ^MNOVIČ iz Velenja in J^"« MAGDELINIČ iz Ti- S?' Peter DELOPST iz rj?e in Vida ŽENDO- l^^elenja, Martin LIPNI- Itp^^lešivca in Angela JU- »z Velenja. Jelšah IC^'^ so se: Branko RA- Ll-^^robelc in Jožica BE- lihf,^2ovja, Martin ŠTUR- l(»L7agica STRNIŠA, oba C- Anton ŽOLGER in L^JANKOVIČ, oba iz Li^^fc/za - stalna I "fa uslug 25-800 (noč Bohovega pri Šmarju, Jurij ČONČ in Lilijana FERLIČ, oba iz Jerčina, Ivan FERLIN in Majda LOZINŠEK, oba iz Pokleka pri Podsredi. SMRTI Celje Umrh so: Pavhna PIRC, 98 let, iz Celja, Alojz BOVHA, 48 let, iz Bukovžlaka, Ana JAN- ŽOVNIK, 64, let iz Zavodice, Alojzija MEDVED, 84 let, iz Kristan vrha, Alojz ANDER- LIČ, 69 let, iz Imena, Jožefa GRAHOVAR, 46 let, iz Radeč, Anton MIKEK, 18 let, iz Šmi- hela, Frančiška UŽMAH, 67 let, iz Spodnje Rečice, Marija ŽLAVS, 85 let, iz Globoč, Jože- fa Ušaj, 106 let, iz Celja, Emilija KOP, 59 let, iz Stare vasi, Aloj- zija KISEK, 56 let, iz Močilne- ga, Terezija REBERNIK, 70 let, iz Globoč, Marija KOVAČ, 68 let^ iz Celja, Dominik TR- NOVSEK, 86 let, iz Klanca, Franc PUSTOSLEMŠEK, 61 let, iz Florjana, Jakob PIR- NAT, 76 let iz Bočne, Marija ŠINKOVEC, 46 let, iz Ljub- ljane. Žalec Umrh so: Mirko HRIBAR, 58 let iz Prebolda, Frančiška LESJAK, 88 let iz Jeronima, Stanko NOVAK, 58 let iz Lož- nice pri Žalcu. Velenje Umrh so: Dragomir ZGO- NJANIN, 48 let, iz Velenja, Ana MARINŠEK, 66 let, iz Ve- lenja, Stanislav SEVŠEK, 60 let, iz Strtenika, Anton MED- VED iz Dolenje vasi, Justina GAČNIK, 78 let, iz Grmovja. Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Marija ANDER- LUH, 76 let, iz Šentvida pri Grobelnem in Marjan ČEBU- LAR, 21 let, iz Zagaja pod Bočem. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ŠTEFANA BOŽNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in pri- jateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih tako nesebično pomagali. Posebna hvala kolektivu Žične Celje, DO VIZ Šentjur, OŠ Dramlje, stanovalcem bloka 9b Dramlje za vso pomoč; vsem ostalim pa za darovano cvetje, izrečeno ustno in pisno sožalje in tako številno spremstvo k prezgodnjemu grobu. Hvala govorniku iz Žične in obema gopodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere in orne MARIJE KOVAČ rojene Gorišek se iskreno zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje ter izra- žena sožalja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevskemu zboru iz Ljubečne, duhovniku za opravljen cerkveni obred, še posebno pa zdravstvenemu osebju ter patronažni službi. Žalujoči: mož Tone, otroci Irena, Marjana in Zvone z družinami Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu zapustil naš dragi ata in stari ata FRANC VERDNIK upokojenec Od njega smo se poslovili v petek, 17. avgusta 1990 v Celju v družinskem krogu. Žalujoči: sin Franc z ženo, hči Olga z možem, vnuki Barbara z možem, Andrej z ženo, Matej in Dejan Borza dela ZAHVALA Ob izgubi NEZIKE ZUREJ in JOŽETA STOJANA iz Marija Dobja se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, vence, za svete maše ter za spremstvo na njuni zadnji poti. Hvala, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. Iskrena hvala osebju gastro oddelka v Celju, duhovniku za lepo opravljen obred, govorniku Ofentavšku za poslovilne bese- de ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke. Družina Štrajhar Kako hiša sedaj je prazna, odkar tebe v njej več ni, prej je bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 40. letu starosti naju je v prometni nesreči zapustila draga žena in mamica REZIKA JUG iz Dramelj 13/b Vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih nudih pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše, se iz srca zahvaljujeva. Prav posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Aero Celje, Prevozništvu in Klimi iz Celja ter njenim sodelavcem. Zahvaljujeva se tudi pevskima zboroma DO Aero in Dramlje ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoča mož Marjan in hčerka Darja Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom. ZAHVALA V 37. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, nečak... ALOJZ VIDIC - SLAVKO iz Jurkloštra 22. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazih sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Alojzu Šmidu, dr. Janezu Smidu in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Gospodu župniku se zahvaljujemo za opravljeni obred, GD in pevskemu zboru Jurklošter, govorniku Jane- zu za besede slovesa in DO bližnjih sorodnikov. Žalujoči žena Anica, hčerki Mateja in Stanka, mama Vida in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka MARTINA ROZMANA z Mirne Poti 4, Celje, se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom z Mirne Poti in iz Zabukovice, Vojni- škim šahistom in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Zve- ze borcev, pevcem za odpete žalostinke in godbi DO Emo. Vsi njegovi 22. STRAN - 23. AVGUST 1990 motorna vozila ŠKODO 105 L, letnik 1980, registri- rana do avgusta 1991, prodam. Telefon (063) 31-692 dopoldan, 26-662 popoldan. GOLF, letnik 80, prodam. Telefon 33-112/54-39, dopoldan. JUGO 55, letnik 87, ugodno pro- dam. Telefon 26-490. ZASTAVO 750 LE, letnik 1982,. ugodno prodam. Janez Ploštaj- ner, Začret 6. JUGO FLORIDO, staro 1 leto, ugodno prodam. Možna je tudi menjava. Inf. na tel. (063) 701- 375, po 20. uri. DIANO 6, letnik 80, obnovljeno, reg. do maja 1990, ugodno pro- dam. Tel. 25-828. ZASTAVA 750 LE, letnik 81, ugod- no prodam. Stanko Pertinač, Breze 69, 63271 Breze. GOLF z novo karoserijo, star 9 me- secev, prodam. Telefon (063) 33-026. TOMOS AVTOMATIK prodam za 1000 DEM din. protivrednosti. Telefon 731-726. ŠKODO FAVORIT 136 L, staro 4 mesece, prodam za 89.000 din. Tel. v službi 723-411/221, dopoldan. ZASTAVA 1300 E, letnik 78, regi- striran do marca, prodam. Tel. 736-058. OPEL ASKONO 1,6 letnik 1985, prodam. Telefon 34-334, med 17. in 19. uro. TOMOS AVTOMATIK, letnik 87, ugodno prodam. Goričica 17, Šentjur pri Celju. JUGO KORAL 55, letnik 1988, od- lično ohranjen, prodam. Telefon (063) 35-203. ETZ MZ 250, letnik 6.1988, odlično ohranjen, prevoženih 4000 km, reg. prodam. Cena 2000 DEM din. protivrednosti. Inf. na tel. vsak dan od 15. do 16. ure (063) 31-697. AVTO LADO RIVO 1300, letnik 1987, reg. v avgustu 1990, zelo ugodno prodam. Inf. na tel. 21- 529. AMI 8, nereg., v voznem stanju, GS special, 1979 letnik, reg. do marca 91, prodam. Telefon 701- 746. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LASKO Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodaja rezervnih delov - rent a car - vsako soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 AVTO SOLA »MAZZONI« Hmeljarska 3, Žalec in AVTO ŠOLA »PEMI« s Polzele organizirata v ponedeljek, 27. 8. 1990 tečaj o cestno prometnih predpisih za A in B kategorijo. - organizirajo tudi tečaj prve pomoči - organiziran zdravniški pregled Po končanem tečaju nudimo praktični pouk z vozili AŠ »MAZZONI« (A- kategorija na vespi, B-kategorija z RENAULT! 19 CHAMADE in RENAULT 5) in AŠ PEMI z vozili AX CITROEN. KONKURENČNE CENE TEČAJA IN PRAKTIČNEGA POUKA! KANDIDATI, ki so opravili teoretični tečaj v drugih avto šolah, lahko opravljajo praktični pouk pri nas. PRIČETEK TAKOJ! z 128 skala 55, letnik 1988, reg. do maja 1991, izoliran, garažiran, prodam. Cena 8500 DEM ali 60 000 din. Doroteja Krofi, Petrov- če 171, telefon (063) 776-061. ZASTAVO 750, generalno obnov- ljeno, prodam. Inf. na tel. 711- 539, po 20. uri. FIAT UNO 60/S, letnik 86, prodam. Tel. 714-443, po 15. uri. FIAT REGATA 100 S. i. e., letnik sept. 87, prodam. Inf. na tel. 36- 506, po 19. uri. JUGO SKALA 101, letnik 1989, ka- ramboliran, prodam. Telefon 773-137. z 850, dobro ohranjen, letnik dec. 84, prodam. Telefon 785-152. MOTOR TOMOS AVTOMATIK, do- bro ohranjen, ugodno prodam. Šifra MOTOR GTL 4, star 4 leta in fiat 126 seat, 10 let, prodam. Inf. po 21. uri 721-194. ATX 50, letnik 87, dobro ohranjen, prodam. Telefon 31-470. GOLF DIESEL, nov, prodam za 24 000 DEM din. protivrednosti. Tel. 701-835. JUGO SKALA, letnik 1989, temno rdeče barve, v brezhibnem sta- nju, prodam. Telefon 812-516, popoldan. BMW 318 i, kozmos blau metalik, letnik 87, prevoženih 42 000 km, ohranjen, prodam za 27 000 DEM din. protivrednosti. Tele- fon 824-270 (063). z 101 komfort prodam. Telefon 37- 086. GOLF diesel, letnik 86, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel 36-319. LADO SAMARO, rdeče barve, pro- dam malo rabljeha. Telefon 741- 221, od 18. do 19.30. NSU 1200, letnik 71, prvi lastnik, obnovljen, dobro ohranjen, pro- dam za 1200 DEM. Latkova vas 67 b, telefon 701-883. NSU 1200, letnik 71, prvi lastnik, obnovljen, dobro ohranjen, pro- dam za 1200 DEM. Latkova vas 67 b, telefon 701-883. VVARTBURG karavan, 1981, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tele- fon 36-328, od 12. do 14. ure. YUGO Skala 55, december 88, rde- če barve, prodam. Telefon 721- 053, Parižlje 13/H. JUGO 45 A, letnik september 1987, prevoženih 17.000 km, prodam. Informacije na telefon 24-362, po 19. un. MAZDA 323 S prodam. Telefon 34- 243. VW 1200, letnik 74, reg. do 1. 3. 91, ugodno prodam za 2200. DEM. Telefon 25-930. JUGO KORAL 45, letnik 89, cena 7500 DEM v dinarski protivred- nosti, z dodatno opremo, pro- dam. Brane Buzina, Na Otoku 10, Celje. z 128, staro eno leto in pol, rdeče barve, garažirano, prodam. Te- lefon (063) 31-055. APN 4, zelo dobro ohranjen, poce- ni prodam. Rozalija Kajtna, Sp. Rečica 130, Laško. LADO RIVO, letnik avgust 86, do- bro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 35-123. MOTORNO KOLO BMW 250 K, v voznem stanju, prodam. Le- šek, Košnica 38 a. ZASTAVO 750 s, letnik 78, prodam. Telefon 31-301 ali 28-064. Stroji SILOREZNICO znamke ultra, nem- ško, prodam. Telefon 742-426. KLASIČNO STISKALNICO na ka- men, še uporabno, prodam. Te- lefon (063) 35-478. MIZARSKO TRAČNO ŽAGO, pre- mer kolesa 80 cm, širina 4 cm in prikolico za enoosni traktor go- renje, prodam. Inf. (063) 748- 191. ROVOKOPAČ KARLO PEŠCI unl- verzal 450, TV po delih, prodam. Anton Fidler, Jerovska vas 16, Sladka gora. Podplat. DELOVNI STROJ (kopač - nakla- dač), obnovljen, ugodno pro- dam. Tel. 33-561. BULDOŽER TG 75 C, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tele- fon 746-187. TRAKTOR IMT 577, letnik 83, po- gon na vsa štiri kolesa, prodam. Tel. 741-736, zvečer. TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA SIP VTG 2700, skoraj nov, me- njam za večjega. Tilčka Koro- šec, Leveč 1, Petrovče. TRAKTOR STAVER 18 KM, zelo dobro ohranjen, prodam. Martic Zupane, Proseniško 35, Šentjur. ŠIVALNI STROJ višnja-bagat, z omarico, malo rabljen, pro- dam. Inf. na telefon 34-799. VRTNO KOSILNICO, rabljeno, v dobrem stanju, prodam. Cena 1800 din. Ravnak, Arciln 21, Škofja vas. TRAKTOR URSUS 35, prevoženih 170 ur, prodam. Janko Čujež, Lekmarje 16, Vinski Vrh. TRAKTOR DEUTZ TX 55 A, zetor 59-45, tekoči trak dolžine 7 m in stroj za nanos ometa, zelo ugodno prodam. Inf. na telefon (0608) 81-881. MIZARSKO KOMBINIRKO pro- dam. Branko Razgoršek, Ločica 45 a, Polzela, telefon (063) 701- 040. STISKALNICO, 2 soda 100, 160 I, mlin za grozdje prodam. Trnov- Ije 98, Celje, telefon (061) 482- 462, klicati od 20. ure dalje. TRAKTOR IMT 533, v dobrem sta- nju in lažjo prikolico za traktor, zelo poceni prodam. Jože Vi- vod, Podkraj 21 b, Šentilj pri Ve- lenju. ČELNI NAKLADAČ za štore 404 prodam. Telefon 828-080, Pod- četrtek. ELEKTRIČNI agregat 1 KW pro- dam. Telefon 712-439. NOV KOMPRESOR Trudbenik 460 I, 5.5 KW, prodam. Informacije (063) 35-452. LESNO ČELNO stružnico Orna prodam ter zamenjam več kubi- kov suhih hrastovih plohov za suhe smrekove ali borove. Dra- go Zupan, Vransko 42. MOLZNI STROJ VITREX in vile za seno za traktor prodam. Infor- macije 731-159. posest HIŠO, gospodarsko poslopje in približno 6000 m^ zemljišča, ve- čina sadovnjak, v Zgornji Sa- vinjski dolini - Nazarje, prodam. Inf. na tel. (061) 224-821. HIŠO V CELJU prodam. Telefon 32-730. PARCELO 15 ali 30 arov pri asfalt- ni cesti in avtobusni postaji, prodam. Informacije dobite pri Justini Koštomaj, Proseniško 16 a, Šenjtur pri Celju. HIŠO v 5. fazi gradnje, velikost 8x12, primerna za obrt ali lokal in 9 arov zemlje, v bližini Vita- nja, prodam. Cena 80.000 DEM din. protivrednosti. V račun vza- mem tovorni ali osebni avto, Te- lefon 761-450, zvečer. ZDOMCI! 5km iz Rogaške Slatine ugodno prodam novo zidanico z 31.000 m' zemlje za vinograd. Anton Krajnc, Rimska cesta 6 a. Laško. PARCELO ZA VIKEND, veliko 1250m^ na Ponikvi pri Žalcu, prodam. Tel. 856-781. PARCELO S HIŠNO številko na po- bočju Homa, prodam. Voda In elektrika na parceli. Telefon 723-227. PARCELO Z VINOGRADOM, mlad nasad ali vikend v Virštanju, ugodno prodam. Inf. na tel. 36- 388, od 19. do 21. ure. PARCELO v okolici Jurkloštra, ugodno za vikend, prodam. Ši- fra LAHKO NA DVA OBROKA. NOVOGRADNJO na ugodni legi v Celju na Prekorjih, prodam z gradbenim materialom. Tele- fon 751-590, dopoldan. PARCELO 900 m^ ob desnem bre- gu Savinje v Letušu, prodam. Inf. po 21. uri 721-194. oprema MALO RABLJENO KUHINJO (komplet) prodam. Inf. na tel. 39- 378, Jevšinek. SPALNICO VESNA ugodno pro- dam. Telefon (063) 39-042. NOVEJŠO SPALNICO, pralni stroj, barvni TV, prodam. Matoša, Za- grad 42 a, Celje, tel. 25-777. PEČ TERMOSTAT 3, električno, novo, prodam. Marija Žerjav, Čopova 20, Celje. MONTAŽNO ŽELEZNO POSTELJO v nadstropje, primerno za vi- kend, mere 200 x 90 in sedežno garnituro, rjav žamet, prodam. Inf. na tel. 24-687. SOBNO PEČ (sigma), dve sobni peči, rabljeno kuhinjsko opre- mo, prodam zaradi selitve. An- gela Pukmajster, Teharje 14. NOVO PEČ ZA CENTRALNO ferot- herm 32 kalorij in dva malo rab- ljena jogija, ugodno prodam. Stane Verbovšek, Dobrova 54, Celje. AVTOODPAD Edvard Cene, Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah Tel. 062/815-095 TRGOVINA Kočevarjeva 2, Celje Del. čas 9.-17. ure, sobota 7.-12. ure Kupujem vse tipe avtomo- MOIL^^...^^^..^.. -------- NOV ŠTEDILNIK na trdo gorivo in trajno žarečo peč emo plamen, prodam po polovični ceni. Tele- fon (063) 776-901. OMARO prodam. Telefon 27-522. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK pro- dam. Celje, Vrunčeva 35, stano- vanje 3, tel. 31-785. PEČ ZA CENTRALNO OGREVA- NJE in pralni stroj gorenje, nuj- no, poceni prodam. Marjan Pa- lir, Šentvid 39, Grobelno. PREDSOBNO omaro, trodelno, ugodno prodam. Telefon 31-505. TERMOAKUMULACIJSKO peč 2.5 KW prodam. Cena ugodna. Te- lefon Milena Lubej, 27-411/791, dopoldan. RAZTEGLJIVO mizo in 4 stole, pro- dam. Tel. 26-432. gradbeni material GRADBENO BARAKO prodam. Te- lefon 714-338. 900 kg armaturnega železa 10 mm in 8 mm, 40% ceneje prodam ali zamenjam za monto. Jakob Vo- dušek, Trubarjeva 55 a, Celje. 4m^ plohov, debelina 5 cm, late 5 X 3,110 kom. prodam. Telefon 741-600, popoldan. SIPOREX 9 m' - 25x60x20, 3.6 m^ - 50x60x7.5, prodam. Telefon (063) 21-596. akustični aparati - glasbila KAWAI WK 50 z ritmi, 5 oktav, nor- malna velikost tipk, prodam. In- formacije 32-971, cena 1000 DEM. FRAJTONERICO BE, Es, As, staro eno leto, možno tudi na dva obroka, ugodno prodam. Dare Kojnik, Trnovlje 105 a, ali tele- fon 32-231, int. 19, dopoldan. MALO RABLJENO diatonično har- moniko Melodija, 4 vrstno, pro- dam. Informacije na telefon 31- 511, do 14. ure, Jožica Ogrizek. KLAVIR Gerlitz Will Leibzig pro- dam. Telefon (063) 811-891. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 VIDEOKAMERO AMSTRAU 100, format VHS, s pribofl v garanciji, ugodno proda lefon 884-105, klicati poM GLASBENI STOLP SchJ 2 X 50 W, prodam. TeleMl 732-004. ■ HARMONIKO Rojal StandJ basov, prodam. Telefonji BARVNI TV Gorenje, z dM star štiri leta, prodain.9 35-830 popoldan. ^ Športni rekviziti MAESTRAL 9 S, Tomos 4, r;- dve sezoni, prodam. Telet' 473. ŠPORTNO kolo, 5 prestav,"? prodam. Telefon (063) 36f MOŠKO DIRKALNO kolo, '[ ugodno prodam. Cena 25« Telefon popoldan (063i 3^ NOVO! ELEKTROMEHANtKA Servis audio aparate gospodinjskih apa: električnega orodje industrijska elektrc Miran Deželak, Lopata 20 e, Celje, telefon 36-569.__^ Živali VOLE, težke 1600 kg, P"^^ že Jezernik, Rupe L * v Rožni dolini. PRAŠIČKE od 30 do 70 kg (J Pavel Krajnc, Kratka f Vojnik. NEMŠKE OVČARJE - * - prodam. Ogled P** Franc Podkrižnik, Ostrožno 137. KRAVO, brejo 8 mesecev Ivan Guček, Zagrad l""^ KRAVE SIMENTALKE P"^ menjam za klavno 9°^ zer. Vrba, Dobrna. ^I0GLASI-INFORMACIJE 23. AVGUST 1990 - STRAN 23 ,^is Semič pri Jelšah 69 ^^'821-385 ^ strokovno popravljam stroje, štedilnike, klinike, zmrzovalnike in ■^rje. Obiščite našo ^00 z rezervnimi deli, u konkurenčne. ^iia sprejemamo od 7. ■). ure. jO kravo, tretje tele in dvo- jo telico, prodam. Franc Kri- ( Zibika 34, Pristava/Me- (iju. jO s svežim mlekom pro- p Ivan Završek, Gorica 13, pca pri Slivnici, telefon 745- 6KE OVČARJE - mladiče C rodovnika - ugodno pro- c Telefon 723-406, od 13. do ure. fO, 8 mesecev brejo, delov- prodam. Jože Recko, Laška i12 pri Štorah. CO SIMENTALKO, brejo lesecev, z rodovnikom, pod (ontrolo, ugodno prodam, ifin Gradič, Štore, Laška vas bio MLEKARICE ter staro upo- Dno slemensko stiskalnico, idno prodam. Telefon 34-084. ELZA SERIJSKO IZDELOVA- Egliserjev, 80-basno harmo- B, novo, prodam. Telefon M95. BE IN KLETKE prodam. Inf. itel. 701-230, po 19. uri. KKI VOZIČEK ROKY, kombi- nnin francosko posteljo, pro- Jereza, telefon 37-287. „ DELE ZA P126 prodam. Jože Pere, Breze 40, Breze. AVTO JUGO 45, dobro ohranjen, italijanski stroj in otroško rablje- no kolo, prodam. Telefon 34- 789. DRVA ZA ZIMO ugodno prodam. Telefon 775-132. VINOGRAD S KLETJO, staro hišo z nekaj zemlje, zapravljivček in sani, oboje vozno, prodam. Te- lefon (063) 781-214. STARO OPEKO, 1000 kosov, na- vadni format, stara okna in vra- ta, star črno-beli TV, novo streš- no okno, 74x112 cm, prodam. Inf. na telefon št. 36-820, od 19. ure dalje. ELEKTRIČNO SAMOHODNO gla- vo za pletilni stroj brother 860, 890 ali 910, prodam. V poštev pride predvsem za omenjene enoredne pletilne stroje, ker de- la patente in plete leve in desne pentlje. Cena 800 DEM din. prot. Telefon (063) 24-616. BALKONSKA VRATA in okna s polkni, velikost okna 140X140, prodam. Telefon 35- 909, zvečer. Cena 5000 din. OTROŠKI VOZIČEK, uvožen komb. in otroški ležalnik, prodam. Te- lefon 723-096. PREDNJE STEKLO za golf X In gradbeni material, prodam. Te- lefon 741-513. ŽENSKO POROČNO OBLEKO, št. 38, sesalec za prah, ugodno prodam. Tel. 781-113, popoldan. Z 101, letnik 82, trajno žarečo peč in pralni stroj, prodam. Inf. na teL 38-289, po 15. uri. SADNE IN GROZDNE MLINE ugodno prodam. Leopold Obre- za, Teharje, Vrhe 26. RABLJEN STANOVANJSKI KON- TEJNER prodam. Inf. na telefon (063) 32-955, po 20. uri. BMW 316, LETNIK 86, delphin me- talik, brezhiben, prevoženih 37.000 km in kolo BMX, uvoz, prodam. Telefon (063) 36-541, popoldan. DOMAČE VINO, cepljeno in priko- lico za prevoz živine, prodam. Telefon 821-759. TOVOTO KORAL 120, karamboli- rano, hi-fi radio center, 2x50 W in motorno žago stihi 0,28, prodam. Telefon (063) 741-450, od 16. ure dalje. DVANO 6 DACK FURGON, LETNIK 85, reg. do junija 91 in sekular s pomično mizo, z enofaznim motorjem - 2800 obratov - pro- dam. Telefon 713-144. SOD 900 I ugodno prodam. Stanko Gotar, Sp. Rečica 61, Laško. OSEBNI RAČUNALNIK DIALOG P Gorenje, nov, nerabljen, cena 2500 din, prodam. Inf. 36-254 v petek od 17. do 19. ure. VESPO PX 200 E in nov biljard pro- dam. Telefon (063) 32-772. Lekova domača lekarna Endovital med - za izboljšanje krvne slike - za bolnike pod kemoterapijo - za izboljšanje plodnosti in potence - za urejanje krvnega tlaka KAFRA - zeliščna lekarna Zidanškova 2, Celje_| STANOVANJA MLAD FANT najame sobo ali gar- sonjero (lahko neopremljeno). Telefon 37-070, po 16. uri. ENOSOBNO STANOVANJE V ŽAL- CU oziroma v okolici Žalca naja- me samsko dekle. Nudim tudi pomoč v gospodinjstvu starej- šim ljudem. Telefon 713-211, Int. 408, dopoldan. OGREVANO SOBO ZA dva zidarja (Zagorca) iščem v Žalcu ali Vrb- ju, Gotovljah. Oto Holzinger, Uli- ca Bratov Letonja 4, Žalec. STANOVANJE, centralno ogreva- no, v Celju, oddam. Šifra: ENO LETNO PREDPLAČILO. MENJAM lepo enosobno stanova- nje v Novi vasi za večjega na Hudinji, Novi vasi, ali Plavi lagu- ni. Šifra: DRUŽBENO. ENOSOBNO stanovanje ali garso- njero v Žalcu ali bližnji okolici vzamem v najem, lahko tudi za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 713-211, interna 408, med 7. in 14. uro. ZAPOSLITEV IZDELOVALCE kartonske embala- že in plastičnih steklenic išče- mo. Majabo, p.p. 215, 63001 Celje. SPOSOBNEGA avtoličarja zapo- slim takoj. OD ca. 8000 din. Branko Mutec, Leveč 30, telefon 26-210, ali 25-333. IŠČEM honorarno zaposlitev. Nu- dim ustrezen prostor. Telefon 821-226, po 16. uri. VARSTVO na vašem ali našem do- mu iščem za 12 mesečno dekli- co. Clzej, Plečnikova 26, telefon 26-050. ZAPOSLIM dekle za strežbo v bife- ju. Šifra: PRIJAZNA. HONORARNO zaposlim trgovko z delovno prakso za delo v trgo- vini. Telefon popoldan 39-930. NATAKARICE in kuharice hono- rarno zaposlim na obrtnem sej- mu. Telefon 884-143. MARKETING TIK-TAK LJUBLJA- NA vabi k sodelovanju več res- nih akviziterjev za področje Šta- jerske. Ponudbe na tel. (061) 347-513, vsak dan razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure. ZAPOSLIM DEKLE ZA DELO v bi- feju. Inf. na tel. 21-810, med 10. in 12. uro. STROJNIKA za bager s prakso, zaposlim. Telefon 745-230. VOZNIK B ali C kategorije dobi honorarno delo. Šifra 20%. SPREJELA BI DELO na domu, par- kiranje, lepljenje, sestavljanje, šifra: DELO NA DOMU. ZAPOSLIM TRGOVKO. Pokličite na telefon 28-291, od 7. do 8. ure ali od 21. do 23. ure. Okolica Laškega, Rimskih Toplic. IŠČEM INŠTRUKTORJA za pletilni stroj singer. Telefon 36-247. IŠČEM PRODAJALCE - akviziter- je, za prodajo na terenu. Tele- fon (063) 732-762. SERIJSKO ŠIVANJE vzamem na dom (večjo količino). Telefon (063) 732-762. AKVIZITERJE in vodje skupin iš- čemo za sodelovanje. Telefon (063) 24-546, dopoldan. ODDAM DELAVNICO, primerno za vsako obrt. Ogled vsak dan od 13. do 22. ure, telefon 713-129. V OKOLICI CELJA, do 15 km, vza- mem v najem starejšo hišo za stanovanje, kasneje možnost odkupa ali pa stanovanje v Ce- lju. Šifra ČIMPREJ. ŽALUZIJE, rolete in lamele izdelu- jemo, montiramo in popravlja- mo. Ugodne cene. Telefon 25- 031. V NAJEM VZAMEM KLET, oprem- ljeno z vodo in elektriko, mini- malno 25 m^ možno predplačilo. Zoo Ara, Linhartova 20, Celje, telefon 25-777, Matoša. DANICA ZUPANEC iz Celja, Kers- nikova 32, prosi najditelja letne pletene torbice, v kateri so bili vsi osebni dokumenti, ključi, očala, da jih vrne proti večji na- gradi, kot pa je bilo gotovine v denarnici. ZA VSA FASADNA dela vam mon- tiram in dajem v najem hitro- montažni fasadni oder. Telefon (063) 36-853. POREČ, tedenske počitnice že za 1.550,00 din polni penzioni. Apartmani v Ražancu pri Zadru, tik ob morju. TA Dober Dan Šempeter, telefon 701-305. HIŠO ZA RUŠENJE oddam. Tele- fon 34-531. POPRAVILO ZVOČNIKOV vseh vrst! Elektromehanika Kranjec, telefon (063) 21-148, 33-611/45. NAPELJAVA ELEKTR. instalacij, raznih priključkov po konku- renčni ceni. Registrirana obrt. Telefon 772-103, popoldan. RAZNO VEČJO GARAŽO vzamem v najem za avtokleparsko obrt v širši okolici Celja. Telefon 28-979. KITARO POUČUJE profesorica glasbe. Telefon 28-979. PRALNE STROJE in štedilnike go- renje popravljam hitro in kvali- tetno. Toni Kitek, Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 776-854. ZIDARSTVO - FASADERSTVO Oto Holzinger, Žalec, Ul. bratov Le- tonja 4, izvajam stropne, beton- ske estrihe, fasade in ostala zi- darska dela. INSTRUIRAM angleščino, mate- matiko, fiziko. Prevajam angl. strokovno literaturo. Inf. na tel. 21-971. ŠIVANJE NA OVERLOCKU sprej- mem na dom. Telefon 24-218. PODARIM 3 mesece staro psičko male rasti. Telefon 26-583. AML GRADITELJ, Šentjur pri Ce- lju, telefon 741-253. Cenjene stranke obveščamo, da smo sa- mostojno kmetijsko podjetje, kjer proizvajamo vse vrste ce- ment izdelkov po konkurenčni ceni. Opeka 30 = 6,90, opeka 25 = 5,90, opeka 20 = 4,90, opeka za silose in grezne jame = 9.00 din, to je cena za družbeni sek- tor, za maloprodajo pa je še da- vek 33,5%. Za večja naročila da- jemo 10% popust. GOLEŽ Ludvik, Rakovec 11, Gro- belno. Izgubil sem vse osebne dokumente. Ukradeni so bili iz avtomobila. MEDUGORJE malo drugače. TA Dober Dan Šempeter. Telefon 701-305. V NAJEM ODDAM LOKAL najbolj- šemu ponudniku. Telefon 32- 890, po 19. uri. ZIDARSKA skupina išče delo. Te- lefon 842-192. ROLETE in žaluzije v več barvah izdelujemo in montiramo. Tele- fon 24-296. ZIDARSTVO-FASADERSTVO Oto Holzinger, Žalec, Ulica Bratov Letonja 4, izvajam strojne be- tonske estihe, fasade in ostala zidarska dela. Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Koryice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranja Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcije: Mojca Aužner. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je 30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa.3a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. OBČINA CELJE, Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okoija, Strokovna služba za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo objavlja RAZPIS za evidentiranje upravičencev do - dveh enosobnih kadrovskih stanovanj, s površi- no 37 m', ki sta v Celju, Opekarniška 12 in 12/f, - enega enosobnega stanovanja s površino 42 m^ ki je v Celju, Škapinova 13, - enega enoinpolsobnega stanovanja s površino 49 m^ ki je v Celju, Na okopih 2/c in - enega dvoinpolsobnega stanovanja s površino 69 m^ ki je v Celju, Pod lipami 18. OZD, ki zaposlujejo delavce, ki so brez ustreznega standardnega stanovanja in za katere ocenjujejo, da so zadostili kriterijem, ki opredeljujejo status delav- cev, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega interesa, lahko posredujejo svoje prijave v tridesetih dneh od dneva objave tega razpisa. Pravice in obveznosti se bodo presojale s Pravilni- kom o osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj delavcem, ki opravljajo dela in naloge širšega druž- benega interesa (Uradni list SRB, št. 5/83 in 37/85) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj de- lavcem širšega družbenega interesa (Delegatov Po- ročevalec Samoupravne stanovanjske skupnosti ob- čine Celje, št. 7/84). Vloge sprejema OKUPVO, Strokovna služba za sta- novanjsko in komunalno gospodarsto, Celje, Gleda- liška 4. OBČINA CELJE Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Strokovna služba za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 24. STRAN - 23. AVGUST 1990 NOČNE CVETKE • Glede na to, da je bilo v minulem tednu kar pre- cej veselic in drugih po- dobnih družabnih srečanj, bi pričakovali, da bo na na- šem vrtičku med cvetkami tudi veliko osata. Pa ni bilo tako, saj so miličniki tokrat beležili v glavnem le krega- nje in podobne norčije, ki so se končale le z večjimi ali manjšimi buškami. Zrak je bil, kot ponavadi, spet največkrat onesnažen z alkoholnimi hlapi, ti pa so povzročali tudi nespečnost nedolžnih občanov. • V ponedeljek, malo pred enajsto ponoči, se je oglasil klic v sili. Andrej N. je poklical na pomoč ker sta bila Roman in Branko M. najprej nadležna kot po- drepni muhi, potem pa raz- položenjsko stanje nadalje- vala v rokoborskem stilu. Ko pa sta zaslutila prihod miličnikov, sta jo naglo ucvrla in poprejšnja koraj- ža se je razpočila kot milni mehurček. Za grdo obnaša- nje bosta, seveda, primerno kaznovana. Dogodek je bil zabeležen pred gostiščem Medved v SkoQi vasi. • Prodajalna, ki zapiral- nega časa sploh ne pozna, je Celjanom že dobro zna- na. Drug store ji je ime, sto- ji pa tik ob prometni Mari-, borski cesti. Resda je pred oskrbovalno zagato rešila že marsikaterega občana, res pa je tudi, da ta trgovi- nica postaja vse bolj zbira- lišče uživalcev alko-pijač na prostem, kjer se pred prodajalno veselo zabavajo ter kalijo nočni javni red in mir. V torek ob treh ponoči je bil žrtev teh ponočnja- kov Husein Č. iz Celja. Da so ga tepli, je sporočil na postajo milice, o pretepa- čih pa že čez nekaj minut ni bilo ne duha ne sluha. Tudi ti strahopetci bodo k^j kmalu znani. • Že čez dobro uro pa so se oglasili stanovalci s Tkalske 3 b, ki so jim to noč spanje kradli sosedje. Zaradi razgrajanja bosta stopila pred sodnika za pre- krške Šoša D. in Rade B. • Popoldne pa je imel svoj »show« Ivan C. iz Štor. Nastopal je pred bifejem Lučka pri železniški postaji in imel kar precej gledal- cev. Ti nad njegovim nasto- pom niso bili navdušeni, umetniški vtis pa je bil ta- ko zanič, daje dobil oznako »kršenje javnega reda in miru«. • Torkovo večerno cvet- ko je žalil Iztok A., ki se je spravil nad soseda Osmana O. iz Zidanškove ulice. So- sedje se med seboj vse manj ljubijo. • Mohamed H. je bil v sredo dopoldne hudo za- det, to svoje stanje pa je de- monstriral v, restavraciji Pod oboki. Če je tistega dne prejel plačo, bi mu bolj koristilo, če bi se zjokal. • Maijan P. je v četrtek ob enih ponoči spravil na noge jezne sosede. Ker je doma robantil in se znašal nad svojci, je bila zanj in za sosede edina rešitev od- stranitev pijanega razbori- teža. Odpeljal se je z milič- niki, zjutraj pa stopil novim delovnim zmagam naproti.. • »Drug store« - drugič, tokrat v četrtek zvečer. Pred to trgovino so se spet stepli. Matej L. se je s svo- jim^pajdašem lotil Ludvika K. Če bo pred to prodajalno še dolgo bujno cvetelo, bo treba kaj ukreniti. • Malo pred polnočjo je bila Dragica L. iz Celja ne- srečna. Njeno nesrečo je za- krivil njen bivši soprog, ki naj bi se do nje še vedno grdo obnašal. Razgrajaški obisk je Dragica prijavila miličnikom, a jo je pa pri tem tudi ona slabo odnesla. Zaradi kršenja javnega re- da in miru bosta oba bivša zakonca šla k sodniku za prekrške. M. A. Prometni akciji s ifiavrnimi rezuitati Minuli četrtek je bila po vsej Sloveniji cestnopro- metna akcija poostrenega nadzora nad udeleženci v prometu. Sodelovalo je 46 miličnikov UNZ Celje, ki so tega dne ustavili 351 oseb. Zabeležili so 393 primerov kršitev cestnoprometnih predpisov, k sodniku za pre- krške bo moralo 86 udele- žencev v prometu, na kraju prekrška jih je bilo denarno kaznovanih 239, izdanih pa je bilo 68 plačilnih nalogov. Enajstim voznikom so začas- no odvzeli vozniško dovolje- nje, prometno pa sedmim. Miličniki so v akciji opravili 48 tehničnih pregledov na kraju ustavitve vozila, sede- minšestdesetim voznikom pa so prepovedali nadaljnjo vožnjo. Sedemdesetkrat so miličniki pregledali prtljago v vozilih, 133 krat pa so mo- rali vozniki pokazati, če ima- jo s sabo vsa potrebna pro- metna sredstva, kot so žarni- ce, varnostni trikotniki, škat- lice za prvo pomoč itd. Lažji kršitelji so bili le opozorjeni, bilo jih je 110. V akciji, ki je trajala od 15. do 20. ure so miličniške patrulje v naših občinah ustavile 1059 vozil. Sobotno akcijo je pripravi- la Postaja milice Celje, traja- la pa je od 21. ure v soboto do 5. ure v nedeljo. Sodelovalo je deset miličnikov, ki so imeli nalogo preverjati psi- hofizično stanje udeležencev v prometu. Skupno so ustavili in pre- verili 187 vozil oziroma voz- nikov ter zabeležili 107 krši- tev cestnoprometnih predpi- sov. 20 voznikov so le opozo- rili na nepravilnosti, napisali so 31 predlogov sodniku za prekrške, od teh 11 zaradi vi- njenosti. Na kraju prekrška jih je bilo denarno kaznova- nih 31, plačilnih nalogov pa so izdali 16. Šestim vozni- kom so zaradi vinjenosti za volanom odvzeli vozniška dovoljenja, petindvajsetim kršiteljem pa so preprečili nadaljnjo vožnjo. Od 107 kršiteljev cestno- prometnih predpisov jih je bilo dobra polovica bolj ali manj alkoholizirnanih, od vseh 187 ustavljenih pa je bil vsak drugi udeleženec krši- telj cestnoprometnega pred- pisa. Noč je spet dokazala, da ima svojo moč. M. AGREŽ Hmelj je dozorel, obiranje poteka s polno paro \1 opozarjajo tablice, kot jo vidite na sliki. Dovolj je y:^^ jasna! ""^ LISTAMO PORUMENEU STRANI Miloi I Slovenski poročevalec, 1945 ; Prav te dni je pri svojem službenem obhodu nardR miličnik aretiral sumljivo žensko, pri kateri so ob 9 skavi našli večjo vsoto denarja. Miličnik jo je sprajj po še dodatnem denarju. Povedala mu je, dajepm časom skrila v vodni rezervoar 62.000 mark. Prič^M je nagovarjati, naj gre po skriti denar, katerega siiaH polovico obdrži, njo pa spusti. Trenutno je bila vm poru v majhni sobici. Miličnik je res našel omenje.io vsoto, kot čuvar reda je osebo obdržal v priporu, der;- pa izročil narodni oblasti. Ta primer dokazuje, h- morajo biti izvršilni organi budni in pošteni. Za špekulativno dejanje je bila ženska predana sodiš Povedati je treba, da se je poleg vseh težav, ki imamo, pojavila še špekulacija. To je kaznivo dejar.;,. Vsaka špekulacija ima tudi svoje politično ozadje, i špekulantje so namreč narodni sovražniki, ker p: s tem dejanjem delajo zapreke v razvoju našega go^; darstva in s tem dajejo snov reakciji, ki hoče prika. neurejenost razmer in nepravo gospodarstvo r nove države. Da bi pobijali špekulacijo, moramo a.^ vizirati najširše sloje našega gospodarstva. PROMETNE NESREČE Slovenika postaja vse nevarnejša. V tem tednu je terjala dve življenji. Foto: UNZ Celje Na Sloveniki ugasnilo dvoje življenj Nesreča, ki se je pripetila v četrtek, 16. avgusta, ob 15. uri in 20 minut v kraju Žepina, se je končala s smrtjo dveh ljudi, ena oseba pa je bila hu- do telesno poškodovana. Igor Mlakar iz Slovenske Bi- strice je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Dramljam. Ko je pripeljal v Žepino, je ne- nadoma zapeljal na vozni pas, namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Iz te smeri je v tem trenutku pripeljala voz- nica osebnega avtomobila Ro- zalija Jug iz Dramelj, za njo pa še voznik osebnega avtomobi- la Štefan Božnik iz Trnovelj. Oba sta se umikala skrajno v desno, vendar je med vozili kljub temu prišlo do trčenja. Voznica Jugova je na kr^u ne- sreče umrla, čez približno štiri ure pa je v celjski bolnišnici poškodbam podlegel tudi Šte- fan Božnik. Dan po nesreči podlegel poškodbam Prometna nesreča, zaradi katere je ena oseba izgubila življenje, se je pripetila v so- boto, 18. 8. ob 9.00 uri na magi- stralni cesti v Velikem Širju. Maks Stare iz Radeč je vozil osebni avtomobil iz Laškega proti Radečam. Ko je pripeljal v kraj Veliko Širje, je iz nepo- jasnjenega vzroka nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pri- peljal voznik osebnega avto- mobila Milorad Lončar iz Za- greba. Med voziloma je prišlo do trčenja, težko poškodova- nega voznika Starca pa so pre- peljali v celjsko bolnišnico, kjer je v nedeljo ob 21.05 uri poškodbam podlegel. Pokojni- kov sopotnik, šestletni S. je bil lažje telesno poškodovan, prav tako voznik Lončar. Kolesarka v tovornjak v nedeljo se je, ob 19.30 uri, pripetila jirometna nesreča v naselju Šempeter. V nesreči je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Po magistralni cesti Jz smeri Latkove vasi .proti Žalcu je skozi naselje Šempeter vozila žensko kolo 19-letna Martina Vogrinec iz Gerečje vasi pri Ptuju. V neposredni bližini od- cepa za bencinski servis je za- peljala v levo preko vozišča proti uvozu na črpalko. Takrat pa je v isti smeri pripeljal voz- nik tovornjaka Branko Strel iz Lovrenca na Dravskem Polju. Kljub zaviranju in umikanju v levo, je kolesarko zadel s sprednjim delom vozila, na- kar je s hudimi telesnimi po- škodbami obležala izven vo- zišča. Po strmini in skalovju V nedeljo se je, ob 21.45 uri, pripetila prometna nesreča na lokalni cesti izven naselja Studenci. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani. Stojan Lešnik iz Hramš je vozil kolo z motorjem iz smeri Ponikve proti Veliki Pirešici. Ko je pripeljal v levi ostri in nepregledni ovinek, gaje zane- slo na peščeno bankino in po nekaj metrih vožnje je zapeljal izven ceste po manjši strmini v gozd. Tam je trčil v večjo skalo, ter skupaj s sopotnico, mlajšo mladoletnico D. K. iz Velike Pirešice, drsel po ska- lovju, pri čemer sta se oba hu- do telesno poškodovala. Otrok skočil pred avto V sredo, 15. avgusta se je pripetila prometna nesreča na parkirišču v Šaleku, v ka- teri je bil hudo poškodovan otrok, ki so ga prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Alojzija Mihelak iz Velenja je peljala z osebnim avtomobi- lom po parkirišču v Šaleku v smeri magistralne ceste. Ko je pripeljala v bližino stano- vanjskega bloka številka 90, je izza parkiranega osebnega av- tomobila nenadoma pred avto Mihelakove pritekla štiriletna O. P., ki jo je vozilo zadelo s sprednjim delom. M. A. Pretepel hotelskega gosta Petek popoldne, najprej v, potem pa pred hotelom Paka v Velenju. Stanko R. se je »iz- kazal«, ko je za začetek udaril Andraža K., člana mladinske smučarske državne reprezen- tance, nato pa se je lotil še Boštjana C, prav tako mlade- ga reprezentanta. Pred hote- lom je Stanko Boštjana z udar- ci zbil na tla in ga brcal do onemoglosti. In zdravniški iz- vid: zlomljena spodnja čeljust. Na srečo so prišli miličniki, ki jih je priklical očividec Janko T., in prav nerazumljivo je, za- kaj receptor ni prvi posredoval ali kaj ukrenil, saj je pretepa- nje videl. Mladi gostje, ki so v Velenju na pripravah, si bo- do ta dogodek dobro zapomni- li, v letu turizma pa dogodek gotovo ne bo prispeval k ugle- du hotela Paka. LOJZE OJSTERŠEK TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravdnega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi nad 200 let. Tiste, ki so v mukah priznali hudodelstvo, je treba naprej zasliševati brez trpinčenja Ko je zaslišanec zaradi muk priznal prisojeno mu hudo- delstvo in je to priznanje zapisano, naj ga zasliševale! marljivo sprašujejo, različno, kot je za različna hudodel- stva primemo: če gre za umor - iz kakšnih razlogov je to storil, kateri dan in uro, na katerem kr^u, ali mu je in kdo mu je pri tem pomagal, kje je mrtveca zcikopal ali spravil, s kakšnim orožjem gaje umoril, kako in kakšne rane mu je zadal, kaj je imel umorjeni pri sebi denarja in drugega, k^ mu je vzel, kam je to dcil, predal, prodal, odtujil ali skril. Taka vprašanja se stavlj^o tudi v mnogih sluč^ih ropa in tatvine. Če jetnik že dano priznanje spet zanika Če jetnik že priznano dejanje ponovno t^i, dasi je sum očiten, ga je treba peljati naz^ v ječo ter nato ponovno podvreči mukam, razen če navede take vzroke t^itve, da nudi sodniku razlog za domnevo, da je dal priznanje v zmedenosti. V tem sluč^u mora jetniku dopustiti, da se dokazuje zmedenost. O meri mučenja pri zasliševanju Mučerye pri zasliševanju je treba uporabljati z ozirom na znač^ suma: mnogo, cesto, manj trdo ali prizanesljivo - po presoji dobrega, razumnega sodnika. Njegove izjave n^ se ne zapišejo med tem ko trajno muke, ampak takrat, ko se prekinejo. ______.________ . POROl Ta teden pa je bilofl V Kovinarski ulici se je SI cvrl pralni stroj, na PohoJ ulici so kuhali, a ostali Ijj Lonce so postavili ploščo v prepričanju, (Wl vrnitvi jed pravšnja zavJfl ce. Pa so se časovno uštebj povratku ni bilo z jedačo gasilci pa so imeh kan opravka z dimom in oj V Surovini na Mariborsk se je vžgala lesena mol hišica, v kateri je bil ool papir. Ker ogenj nadvse les in papir, je bil temu pi no živahen. Celjski po gasilci so se spopadli tud njem v Zagradu 126, kal udarila strela, v Malih 7 pa je bilo treba reševati čo stanovanjsko hišo. Vrli fantje Zavoda za no varnost iz Ce^ja so J vali pri reševanju iz vozu metnih nesrečah, ki jp den ni bilo malo, s svojo nostjo in prakso pa so o stanovalce na Zidanško« na Kersnikovi 32. Odpr«^ namreč zaklenjena stai" ska vrata. Z vrati, ki se » odpreti bo potreben t? pogovor. Srečnež zaradi volje in pripravljenosti cev je bil tudi lastnik ose« avtomobila, ki pa je iij samo slabost: vanj se ^ vstopiti, ker je lastruK " ključe. Tudi suša je dala vel* ncoveč dovozov pitnf bilo v laški, žalski m občini, zaradi dolgotr«'^ pa so delavci Zavoda mi curki očedili cesto-_^ su, ko so se mnogi ozir ^ bo, kd^ se bo nabral" ^ oblakov za deževje, J . v Žalcu voda brez pra^ loga veselo tekla.