poštnina plačana v gotovini TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-€7 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnic* Llubliana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Leto XV. Štev. 41 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN! 11.405 Akcija za mir z Grčijo? Vesti tujih agencij, da zahteva Nemčija od Grčije, da sklene mir z Stalijo — V Ameriki pravijo, da je edino pravo tolmačenje turško-bolgarske izjave, da |e Nemčija dobila proste roke za prehod čez Bolgarijo proti Grčiji — V Londonu upajo, da bi Turčija gotovo branila Dardanele DVE ALTERNATIVI ZA GRČIJO SOFIJA, 19. febr. Unp. Nemčija Je v Atenah začela pogajanja za mir med Grčijo In Italijo. Grki sicer te vesti zanikujejo, vendar pa so resnične. Nemčija J® dala Grkom dve alternativi na razpolago: 1. Grčija se mora vkloniti hitremu miru z Italijo; 2. Grčija bo zasedena po nemških četah Še preden bi Anglija lahko pripeljala zadosti vojaštva na grška tla. Nemčija je opozorila Grke, da bi njihova država lahko postala bojišče med nemškimi in britanskimi četami. S to ak-cHo bi Nemčija izrinila Anglijo iz Balka-na- Ta nemški korak pa krepko podpira tudi Sovjetska zveza, ki rajši vidi, da s® nemške čete obrnejo na jug, kakor pa da bi šle na Dardanele. Sovjetski zvezi £re tudi za to, da bo Turčija, ki je zaveznik Anglije, izolirana. NEMČIJA IMA PROSTE ROKE , CARIGRAD, 19. febr. Ass. Press. Iz so uradno sporočili, da letajo nemška letala vsak dan nad grškim ozem-'tem. V diplomatskih krogih smatrajo, da je bolgarsko-turška pogodba imobilizira-'a Turčijo ter ima sedaj Nemčija proste roke za pohod do Egejskega morja. Nemški poslanik v Atenah je nasvetoval grški vladi, da sklene mir z Italijo po i>o-Bojih, ki jih bo stavila Italija, sicer bodo Nemške čete vkorakale v Grčijo. BERLIN: NOV PORAZ ANGLIJE BERLIN, 19. febr. AP. Nemški tisk Dravi, da pomeni turško-bolgarskj pakt j*ov diplomatski poraz Anglije. Dobro informiram krogi zanikujejo vesti, da bi Nemčija storila posebne korake v Atenah. ZADOVOLJSTVO V NEMČIJI BERLIN, 19. febr. DNB. Nemški tisk Pripominja, da pomeni bolgarsko-turški ®p°razum nov' prispevek k pomnjenju »alkana. Angleški načrti so z Balkana odstranjeni. Deklaracija je razočarala ki so menili, da s« grški primer lata-"O ponovi še kje drugje na Balkanu. Spet izginil en britski s©n In našla se je *a Bolgare In Turke osnova za mirno ?°žltje in red na jugovzhodu Evrope. De-"Jaracija je v popolnem skladu z napori ost Nervoznost med sosedama ob Dardanelah je izginila. Komentar italijanskega lista 19. febr. Stefani. »Popolo di Ro-5}a«pripominja, da je med Bolgarijo in ‘■určijo obstajal pakt o večnem prijatelj. ‘Vu in da se zato mnogim zdi sedanji Bakt odveč. Ce sta pa obe državi uvideli ?°trebo, da ponovno In svečano potrdita v_oje prijateljstvo in neizpremenjen po-°2aj, kakor tudi svojo vzajemno zunanjo ^iitiko, pomeni to, da je bil ta akt nagnjen manj njim, kakor tretjim silam. *e s0 pa lahko samo one države, k| so °tele sprožiti nesoglasje med Sofijo in r*nkaro in ju potegniti v vojno. Z drugimi bedami, turško-bolgarskl sporazum po-Jjoni zavzetje stališča proti Veliki Brita. 'i<. odnosno sili, ki je po zvezi s Turčijo .,®tela izkoristiti to državo v svoji po-»Čni in vojaški igri proti silam osi. Komentarji turškega tiska CARIGRAD, 19. febr. DNB. Komenti-ajoč bolgarsko-turški sporazum o prija-^Jjstvu in nenapadanju pišejo turški li-**’ da predstavlja to pomembnega čini-e*ia ?.a konsolidacijo miru na Balkanu. Tisk vidi v tem konkretne cilje miroljubne turške politike. Niti Turčija niti Bolgarija ne želita vojne. Bolgarsko-turško deklaracijo je treba pozdraviti v intere-su mira na Balkanu in v interesu vseh ostalih prijateljev miru. Podpis nenapadalne pogodbe je izzval v vsej turški javnosti veliko zadovoljstvo. Turčija hi Bolgarija imata namen, očuvati Balkan pred grozotami vojne. »EDINO PRAVILNO TOLMAČENJE« NEW YORK, 19. febr. CBS. Kakor poročajo ameriški listi, ne more biti nobenega dvoma več, da pomeni turško-bolgarska izjava to, da bo Turčija ostala nevtralna, ako bodo samo nemške čete napadle čez Bolgarijo Grčijo, bolgarske čete same pa pri tem lie bodo sodelovale. Turčija je bila prisiljena podpisati to izjavo zaradi stališča ostalih balkanskih držav, ki so se postavile na enako stališče in zaradi pritiska s strani Sovjetske zveze, ki je v tem oziru popolnoma podprla nemška prizadevanja, da bi preprečila spopad v Dardanelah, ki ji ne bi bil ljub. V ameriških političnih krogih pa kljub temu zelo dvomijo, da bi Sj bila Turčija s tem zagotovila varnost tudi v primeru, ako bo likvidirano grško bojišče in bodo čete osišča proste za druge akcije. Vsa druga tolmačenja turško-bol-garske izjave imajo le namen prikrivati dejstva. POSVET Z ANGLIJO IN GRČIJO ANKARA, 19. febr. Reuter. Pred podpisom turško-bolgarske pogodbe se je zunanji minister Saradžoglu v prisrčnem tonu posvetoval z angleškim in grškim poslanikom v Ankari ter ostal z njima dalje časa v družbi. ANGLEŠKI DVOM O BOLGARIJI LONDON, 19. febr. Ass. Press. Tur-ško-bolgarski sporazum ima po mnenju angleških političnih krogov malo pomena za Turčijo, ker ni verjetno, da bo Bolgarija lahko obvarovala svojo nevtralnost. LONDON, 19. febr. Reuter. Angleški listi pišejo, da je Nemčija na Balkanu bolj interesirana na statusu quo, kakor pa da bi poizkušala predor preko Bolgarije do Grčije. TURČIJA BO BRANILA DARDANELE LONDON, 19. febr. Reuter. V londonskih političnih krogih podčrtavajo življenjske činitelje, ki preprečujejo, da bi se vojna na Balkanu razširila. Eden glav. nih faktorjev je prevlada Anglije na vzhodnem delu Sredozemlja, velik uspeh grških operacij na bojišču ter odločnost balkanskih držav, da se same ne vmešajo v vojno. Diplomatski urednik »Ti-mesov« naglaša, da »vsakdanja grška poročila pričajo o redni pomoči Velike Britanije. Zadnja posvetovanja angleških generalov in admirala s predstavniki turške vojske so se končala na zelo zadovoljiv način. Turčija je še nadalje ostala zelo močan branik in nje vpliv se občuti tudi preko njenih mej. Dogodki v Afriki in na Bližnjem vzhodu so priredili nasprotniku zelo neugodna presenečenja. Zato imamo razlogov dovolj, da zaupamo turškemu narodu, ki je odločen in zedinjen. V primeru, da hi bila turška interesna cona za Dardanelami prizadeta po pohodu tujih čet, Ankara ne bo ostala desinteresirana. Za turškimi oboroženimi silami stoji moč Velike Britanije v vzhodnem Sredozemlju. Možnost, da Italija intervenira z lastnimi silami v Turčiji, je odpadla.« List »Daily Telegraf« pa dostavlja, da »Nemčija ne želi voditi vojne na dveh frontah. Položaj je tak, da Je Wavell gospodar položaja, na Bližnjem vzhodu. S svojimi silami lahko udari, kjer hoče, naslanjajoč se na premoč na morju. Končno preti Italiji nevarnost invazije.« Glavna skrb so pomorske zveze Govor prvega angleškega forda admiralitete Alexandra po radiu — Neme! bodo izvršili svoj glavni napad, zato mora biti vsak Anglež pripravljen na odpor LONDON, 19. febr. Reuter. Prvi lord admiralitete A1 e x a n d e r je sinoči v govoru po radiu dejal, da je njegova glavna skrb, da »britska flota, to „srce vse naše borbe” ohrani prometne zveze A. V. ALEXANDER z ostalim svetom, posebno z USA. Višek kapacitete naših ladjedelnic omogoča, da se z vso naglico gradijo ladje raznih vrst. Uporabili borno tudi mornarico doroinio-nov in njih ladjddelnl.ško kapaciteto. S pomočjo ameriških ladjedelnic vidim pred seboj našo zmago. Zadnji tedni nas lahko prepričajo o tem. Našemu nasprotniku se zelo mudi, ker dobro ve, kaj pomeni nagla, pospešena oborožitev USA in njih pomoč Angliji Naš nasprotnik so ue ho premislil, da zaradi sto in sto tisočev mladeničev opusti ubijajoči boj. Vojaki našega nasprotnika bodo zadano nalogo izvršili, ker vedo, da terja to usoda od njih. Sovražnik una pred seboj dve fronti, ena se že ruši. Uspehi v Afriki so le Začetek velike in dolgotrajne ofenzive proti skupnim sovražnikom. Mi gremo naprej, ker vemo, da je zmaga naša In da se borimo za splošno stvar. Glavni spopad z Neničfjo bo šele prišel, zato morajo biti naša srca prekaljena, kadar se bo zrušil 'orkan na nas. Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v tem orjaškem spopadu pokazali isti duh, kakor smo ga izpričali pred Dun-keraueom, ko je ves angleški narod izpolnil svojo dolžnost. Če pogledamo napore, ki smo jih storili doslej, se nam vidi vse v primeri s prejšnjim stanjem kakor Čudo. Tudi v bližnji boj za naš otok, za vse naše cesarstvo moramo vložiti vse napore do skrajnih mej. Vsak med nami naj deluje kot pravi Anglež, imajoč pred očmi ideal, za katerega se borimo ter sledi poveljnikom, ki nas bodo povedli do zmage. Napadi na Malto so stali sovražnika 90 letal. S pomočjo mornarice prodirajo južnoafriške čete v Italijansko Somalijo, napredujejo na vseh bojiščih vzhodne Afrike. Operacija admirala Cunningharrta spominjajo nar akcije admirala Nelsona v Sredozemlju. Naši rušilci in druge pomožne ladje so spremile na cilj v teku enega meseca nad 3000 konvolev, od ka-terih jih je bilo le devet potopljenih. Rušilci, ki smo jih dobili iz USA, so sijajno rešili svojo nalogo. Nadaljevali bomo boj proti podmornicam. Vse naše ladje se stalno modernizirajo. Ponavljam: naša glavna skrb |e, da ohranimo pomorsko zvezo z USA! Opravljamo v teni pogledu posel, ki so ga izvrševale v minili svetovni vojni mornarice Anglije, Francije, USA, Italije tn Japonske, skupaj 900 rušilcev, Tedaj ni bilo ne magnetnih mili ne zračnih napadov, niti ne pojačeniii nemških podmornic. In vendar niso naše izgube sedaj tolikšne kot v svetovni vojni.« Zivlienske potrebe Romunije BUKAREŠTA, 19. febr. DNB. Propagandni minister Nikifor Crainicu je dal sinoči predstavnikom tujega tiska izjavo, da tvori romunski narod 80% kmetov. Ta močan temelj romunske države je zdrav. Vojaški režim generala Anto-nesca je izraz ljubezni do reda in miru. ker tvori romunsko vojsko v ogromni večini kmet. Romunska zunanja politika je izraz zemljepisne in gospodarske strukture dežele. Glede na novo porazdelitev Evrope z velikimi življenjskimi prostori na njej, bi bilo nesmiselno, če bi se Romunija še dalje krčevito oprijemala utopij in se odstranjevala od geopolitičnega kompleksa, h kateremu teži. Zunanja politika generala Antonesca je tako preVze-la novo nalogo v življenjskem prostoru južnovzhodne Evrope. Romunski tisk, ki je izraz ustvarjajočega duha vodje dr- žave, dokazuje vsak dan, da ohranja Romunija, oprta na Nemčijo in Italijo, svojo civilizatorno stališče do sosed, pa tudi do onih, ki so bile najmanj upravičene, da jo izzivajo. Potek debate v i ameriškem senatu WASHINGTON, 19. febr. AP. Senatorja Vandenbergh In Clark sta govorila v senatu proti Rooseveltovem načrtu. Tudi senatorja Nye in Johnson sta bila proti načrtu, ker »daje Rooseveltu diktatorska pooblastila«. Rooseveltovi pristaši v senatu pa niso reagirali na vsa ta izvajanja, temveč so pustili nasprotnike, da v miru govorijo govore, glasovali pa bodo za načrt. Operacije v Abesiniji in Eritreji Italijani poročajo o junaštvu branilcev Džarabuba — Angleška poročila opisujejo napredovanja v Abesiniji, Eritreji in Somaliji Usoda !ta9i]a^ske RIM, 19. febr. Stefani. Italijanski glavni stan poroča uradno o vojnih dogodkih v Afriki: Clrenajka: Skupine nemškega letalskega zbora so izvedle bombardiranje nad zaledjem sovražnikovih oporišč v Cirenajki. v Egejskem morju So sovražnikova letala letela nad italijanskim otočjem in metala zažigalne in eksploziv-ne bombe. V Vzhodni Afriki na fronti v Eritreji letalsko delovanje. Na kenijski fronti je neka naša kolona pognala v beg sovražnikove tanke in mehanizirane če-te. Naše čete so popolnoma zaprle vhod v pristanišče Kisimajo, nato so pa to oporišče izpraznile. V tem odseku se boji nadaljujejo. Ob Spodnji Džubi smo zavrnili srdite sovražnikove napade, ko je hotel prekoračiti reko. BOJI ZA OBKOLJENI DŽARABUB TRIPOLIS, 19. febr, Stefani. Italijanska posadka v Džarabubu zapisuje v zgoclovi no prav tolikšno junaštvo, kakor so ga pokazali Nemci v Narviku. Popolnoma obkoljeni se hrabri borci drže sredi pu- j sinsko-sudanske meje in okoli 90 km juž- ščave proti močnejšim sovražnim silam. Motorizirane čete sovražnika, ki se stalno premikajo, so podobne veliki puščavski floti, ki skuša razdejati utrjeni peščeni otok. Domačini oaze sodelujejo z Italijani v obrambi. Džarabub in Kerei sta dve svetli točki, ki dokazujeta sovražniku, da boj za Afriko ni lahek. OPERACIJE V ABESINIJI KAHIRA, 19. febr. Reuter. Italijani so evakuirali Dangilo v Abesiniji. Mesto leži okoli 200 km daleč od Addis Abebe. Italijani so s© umaknili iz mesta zaradi delovanja abesinskih vstašev. KAHIRA, 19. febr. Reuter. Čete abesinskega cesarja Haiie Selasija nadaljujejo po zavzetju Dangile zasledovanje italijanskih čet proti severu. KHARTUM, 19. febr. RP. Zavzetje Dangile v Abesiniji je velikega pomena, ker leži še okoli 220 km daleč od abe- nozahodno od Tanskega jezera. Na ta način se nadaljuje napredovanje tako, da bo ozemlje okoli tega jezera obkoljeno od severa in od juga. Prav tako se nadaljuje tudi napredovanje od juga iz Kenije in v Somalijo. Italijani se povsod umikajo. OPERACIJE V ERITREJI KAHIRA, 19. febr. AP. Britanska kolona, ki prodira iz Sudana ob obali v Eritrejo, je prodrla že 160 km globoko v ozemlje Eritreje ter stoji samo še 6!) km odaljena severno od Kerena, kj bo tako obkoljen od treh strani. KHARTUM, 19. febr. Reuter. Pričakujejo, da bodo boji za Keren prešli v novo fazo. Britske čete, ki stoje 150 km od sudanske meje in 75 km severno od utrjene italijanske postojanke, bodo prešle v glavni n3pad za sunek h Kerenu in Massaui. Vca Nadaljevanje krvavih bojev v Albaniji poročla z italijansko-grškega bojišča poročajo o silno srditih in krvavih bojih, vendar ni na nobenem odseku večjih sprememb ITALIJANSKO POROČILO RIM, 19. febr. Stefani. V svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročita pravi italijanski glavni stan o -dogodkih v Albaniji: Včeraj so se bile na grški fronti srdite bitke. Sovražnik je imel silno velike izgube. Boji so se bili v odseku tl. armade. Sovražniku se ni posrečilo premakniti naše vojne črte. Tudi naše izgube so bite občutne. Naša letala So ves dan sodelovala s četami »n bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražnikove oddelke. GRŠKA URADNA POROČILA ATENE, 19. febr. At. Ag. Uradno poročilo grškega poveljstva št. 115 pravi, da so po uspešnih napadih bili zavzeti močni sovražni položaji. Nasprotnik je imel veliko izgube. Ujetih je bilo nad 300 vojakov in zaplenjena večja množina vojnega materiala, avtomatskega orožja in rovskih topičev. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo italijanske položaje. Vsa letala so s© vrnila. V notranjosti Grčije ni bilo dogodkov. ATENE, 19. febr. Reuter. Propagandno ministrstvo javlja, da s<> dobili Italijani od 12. t. m. dalje močna ojačenja na albanskem bojišču. Vendar Grki kljub teinu v osrednjem delu fronte še dalje napre. dujejo ter so zavzeli važne sovražne postojanke. POROČILA TUJIH AGENCIJ ATENE, 19. febr. AP. Najboljše italijanske čete so bile vržene v ofenzivo proti grškim četam, vendar pa se ni po-Srečilo nikjer prebiti fronte. Po grških vesteh so poslali Italijani v boj vse raz- položljive rezerve. Mnogo pozicij je menjalo lastnike. ATENE, 19. febr. Ass. Press. Italijani so včeraj metali v zrak miuiicijska skladišča, ko so se umikali na srednjem in južnem sektorju albanske fronte. Poročila s fronte pravijo, da so italijanske izgube najtežje, odkar se je 28. oktobra vojna ZctCCl 3» POPLAVE V ALBANIJI ATENE, 19. febr. AP. Grki imajo na albanskem bojišču velike težave zaradi prevoza materiala preko poplavljenih krajev. DOGODKI NA SREDOZEMLJU LONDON, 19. febr. AP. Britanska letala so potopila v Sredozemlju neko 4000 tonsko nemško ladjo in poškodavala 3 italijanske transportne ladje. Priprave na jugu Azije SiNGAPORE^ 19. febr. Reuter. Velik konvoj prevoznih ladij, ki so iih spremljale vojne ladje, je pripeljal na tisoče avstralskih čet iz Avstralije v Stagapo- re. V pristanišču je konvoj sprejel poveljnik Malajskega polotoka, sir Shenton Thomas. Avstralci so se podaH na posebne vlake, ki so jih čakali v pristanišču in jih odpeljali na različne kraje Malajskega polotoka, kjer so te nove po-sadke zasedle strategične točke. Vsi ti avstralski vojaki so prostovoljci. Njihova oprema je najodličnejša ter izdelana do vseh podrobnosti. Vse te čete bodo odvisne od prevoza samo za hrano in petrolej, vse drugo imajo s seboj. Vice-admiral Geoffrey Layton je izjavil, da je ta konvoj nov dokaz, da Velika Britanija poveljuje morjem. SAIGON, 19. febr. Ass. Press. V zadnjih urah so prišle v vode, ki ležijo med angleško Malajo in pa francosko Indo-kino, tri japonske križarke. Misli se, da imajo Japonci 80.000 do 90.000 mož na otokih Hainanu in Formosi. MOSKVA, 19. febr. »Krasnij Flot« piše, da se pripravljajo Anglija, USA hi Avstralija na napad na Japonsko v Pacifiku. Konflikt se lahko začne vsak trenutek. List poroča o velikih pomorskih koncem tracijah japonskih ladij v Saigonu, v bližini Singaporea in Nizozemske Vzhodne Indije. »Rdeča zvezda«, organ sovjetske vojske, pa piše, da imajo Angleži v Afri- ki še vedno iniciativo v svojih rokah, navzlic pojavu nemških letal na tem bojišču. TOKIO, 19. febr. DNB. Nenaden umik ameriških garnizij iz severne Kitajske spravljajo v Tokiu v zvezo z vojnimi pripravami Anglije, USA in Holandske Indije na Daljnem vzhodu. Te države hočejo na umeten način sprožiti krizo na vzhodu Azije. Anglija dela razne sovražne geste proti Japonski, tudi postavljanje min okrog Singapura je tak akt. Zbiranje čet ob siamski meji je gospodarski in vojaški pritisk v zvezi s trenutnimi pogajanji med Siamom in Indokino v Tokiu. V vsem Tifiem oceanu so v teku ogromni vojne priprave. Ameriška vlada krepi svo ja pomorska oporišča celo na Guamu in Samoanskih otokih, kar je provokacija za Japonsko. Dogodki na zahodnem bojišču BERLIN, 18. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Bojna letala so včeraj Izvedla uspešne letalske napade na važne vojne cilje angleškega otočja. B»mbe so povzročile požare in razdelale pristaniške naprave na vzhodni obali. Letala so z nizkim poletom nad neko Industrijsko napravo jugovzhodno od Huha povzročila hude eksplozije* V nekem petrolejskem skladišču na zahodnem Škotskem jo nastal požar. Drugo uspešne napade smo izvedli na skladišča na Shetlandskem otočju. Napadli smo tildi angleške ladje in potopili neko 4000 tonsko ladjo. Večji oddelki borbenih letal so vrgli zažigalne in eksplozivne bombe na London in uspešno napadli pristaniške reflektorske naprave na južnovzhodni, južni in vzhodni obali. Sovražnikova letata niso letela nad ozemljem Nemčije iu tudi ne nad zasedenimi pokrajinami. Protiletalska obramba ie zbila neko borbeno letalo tipa »Bristol-Btonhcim«. Pomorske sile so prav tako zbile neko sovražnikovo letalo. V nočnih poletih smo v Rokav-skem prelivu uničili pet angleških zapornih balonov. Dve letali pogrešamo. Izmed petih nemških letal, o katerih je poročalo včerajšnje poročilo, da jih pogrešamo, se je eno medtem vrnilo. LONDON, 19. febr. Reuter. Nocoj ni bilo sovražnih letal nad Anglijo. LONDON, 19. febr. Reuter. Do 31. januarja je bilo ubitih okoli 25.000 britanskih civilistov v zračnih napadih. V januarju sta bili ubiti 1502 oseb>, ranjenih jih je pa bilo 2012. BERLIN, 19. febr. DNB. Neki nemški bombnik je opazil 700 km od irske obale velik oborožen petrolejski parnik, ki je plul z zahoda na vzhod. Letalo je ladjo napadlo, dve bombi sta jo takoj zadeli. Mnogo petroleja je izteklo. V nizkem po-I letu je bombnik ladjo znova napadel iu do težko zadel. Nagnila se je na. stran in ostaJa na mestu. Smatrajo, da je bila na padeua ladja holandski 10350 tonski parnik v angleški službi. Žrtve viharja na Portugalskem L1SBONA, 19. febr. DNB. Po dosedanjih podatkih je število smrtnih žrtev po zadnji vremenski katastrofi doseglo 103 osebe samo v portugalski prestolnici. Na tisoče oseb je ranjenih, mnogo živine pa težko poškodovane. L1SBONA, 19. febr. DNB. škoda, povzročena po ciklonu, ki je pustošil po Por tugalski, znaša milijardo eskudov. Gozdovi in posevki so skoro vsi uničeni. Vlada je odobrila prvi kredit 20 milijonov eskudov. DARLANOVA PONUDBA LAVALU VICHY, 19. febr. AP. Admiral Darlan je včeraj na konferenci ponudil Lavalu mesto notranjega ministra. Pariški kon tre strani t’sk pa zahteva, da postane La val predsednik vlade. Skoraj točno po petih letih srečujemo v vojnih poročilih Angležev in Italijanov zopet tista imena pokrajin, krajev, reK in gora, s katerimi so nas tedaj seznani« boji med Italijani in Abesinci v Vzhodni Afriki. Spet omenjajo časniki z debelimi črkami imena Eritreja, Abesinija, Somalija itd., sedaj pa so vojna poroči« omenila tudi pokrajino Prekdžuba, katero so iz Kenije operirajoče južnoafriške čete zasedle koncem preteklega tedna v celoti. Pokrajina je bila še do 1925 angleška Prekdžuba, italijansko Oltregiuba, je ime, ki je v tej obliki nastalo šele tedaj, ko je Velika Britanija prijateljsko odstopila Italiji najzahodnejši del svoje vzho-dnoafriške kolonije Kenije do reke Džu-bc. To se je zgodilo leta 1925., torej pred dobrimi 15 leti. Italijani so pokrajino priključili svoji koloniji Somaliji, in ker lezi onkraj velike reke Džube, so ji dali inte Oltregiuba — Prekdžuba. Tedaj se gotovo niti Angležem niti Italijanom niti sanjalo ni, da se bodo na tleh te podarjene in prevzete dežele že v tako kratkih leti« razvile srdite bitke prav med vojskama Anglije in Italije. Usoda se pač rada čudno poigrava ne samo s posameznik', temveč tudi s celimi narodi, državami in deželami, čete angleškega imperija, ki so sedaj osvojile Prekdžubo, so torej dejansko vkorakale le znova v deželo, katero je Velika Britanija še pred 15 leti sama imela. Podnebje in struktura tal Prekdžuba, ki leži med angleško Kenijo in reko Džubo, sega na jugu do Indijskega oceana, kjer ima pomembno pristanišče Kismajo. Dežela leži skoraj izključno v ravnini, katero namaka ob robu Džuba pri svojih vsakoletnih poplavah in jo dela na ozkem pasu rodovitno, dočim je drugod napol puščava, poraščena skoraj izključno s trnastim grmičjem ali ostro travo. Poizkusi kultiviranja so pa poka-zali, da bi se dala spremeniti v rodovitno deželo, ki bi dajala kavo, bombaž, sladkorni trs, riž, duro, koruzo in banane. V ta namen bi morali samo skopati PrC' kope in po njih naravnati v pustinjo vodo Džube, kakor so Italijani že deloma storili v Somaliji, na levem bregu reke-Džuba sama je dejansko veletok, izvba' joč v osrednji Abesiniji južno od AdiS Abebe in je do Barderc celo plovna. Podnebje je v Prekdžubi izredno vroče, zato spada pokrajina med najbolj vroče dele Afrike. Položaj v sosedni Somaliji Angleške čete, ki so tudi že na ju£tt zavzele pristanišče Kismajo, se priprav' Ijajo sedaj na operacije v sami pravi Italijanski Somaliji, ki leži v severovzhodni smeri vzdolž morske obale dalje od ff' ke Džube. Somalija je po strukturi tal m po podnebju povsem podobna PrekdzuD, samo da ni tako zanemarjena in zapuščena. Italijani so investirali v tej svoji koloniji velike vsote in dosegli zlasti zadnja leta, znatne uspehe. Z osvojitvi} Abesinijc kot naravnega zaledja, je Ital janska Somalija le še pridobila na gospo darski, posebno še prometni vrednos • To je tudi povzročilo, da se je pričelo v liko pristaniško mesto Makdišu, italijans Mogadiscio, naglo razvijati in šteje sed J že okoli 40.000 prebivalcev. Od tam v dita v notranjost tudi dve železniški P1"0' gi, od katerih veže daljša Makdisu Baidoo, od tam pa vodijo poti v Lug, v lo in dalje v Adis Abebo. Vendar zna______ dolžina obeh železnic komaj 113 k"1-Vojna se tako razvija tu na ogromnih štorih. z e Borza. Curih, 19. februarja. Beograd 10, Pariz 7.60, L°ud 16.27'A, Newyork 4.31, Milan 21.70, H lin 172.50, Sofija 435, Budimpešta av' Bukarešta 2.12K*. Mariborska napoved. Spremenljivo p* j.,, no in toplo vreme. Včeraj je bila naj toplota j-1'2.2. danes najnižja —0.5, m dne. -f-5. Padavin od včerajšnjega dc*J bilo 0.3 nun. — OTTAWA, 19. febr. Reuter. Prvi veški piloti bodo kmalu poslani v ffliio. F Pred likvidacijsko vojno na južnem deiu Balkana ? Možnost novega razvoja v ftaOjansko-grški vojni po bolgarsko-turškem sporazumu Tisk vseh držav naglasa velik pomen pomirjen ja med Boigarijo in Turčijo, Nenapadalni pakt med niima je zagotovil mir predvsem na področju vzhodnega dela Balkana, ostala je pa možnost intervencije v Grčiji preko srednje in zahodne Bolgarije. Ameriška vest iz Sofije javlja, da je nemški poslanik v Atenah že interveniral pri grški vladi, da »bi bilo modro, skleniti hitro mir z Italijo«. V primeru, da bi pomirjevalna akcija ne uspela, bi lahko došlo do oborožene intervencije z obdonavske strani. 'Turško-bolgarsko zbližanje, odnosno pakt o nenapadanju med obema sosedama ob Dardanelah, pada brez dvoma v ono poglavje vojne zgodovine, ko hočejo sosedne države vsaj s svoje strani odstraniti nevarnost klanja. V Slršem pomenu je pa ta pakt daljnosežnejšega okvira, v katerem se lahko razpletajo dogodki na Balkanu v novi tir. Bolgarija v vlogi Danske? Predvsem se je Bolgarija z novim paktom osvobodila očitka, da bi sama hotela podvze-m&ti avanture, na katere bi Turčija neposredno reagirala. V primeru, da bo sledila preko 1>je nemška akcija za likvidacijo vojne v Albaniji, bo Bolgarija tako rekoč prevzela vlogo hajkanske Danske, ne da bi sama bila udeležena na operacijah. Ostala bi v »izvenvoj-nem stanju« do grške sosede in Turčije, s Poudarkom, da je pod pritiskom razmer prispevala k odstranitvi vojne nevarnosti neposredno med balkanskimi sosedami samimi. Možnost nemške intervencije Tako prehaja možnost nemškega posredovanja v italijansko-grški vojni v novo fazo. Oh »blagohotni nevtralnosti« Turčije se proži nemškim oboroženim silam prilika, da prekoračijo Donavo in se v glavnem v dveh smereh Približajo grški meji. Prva jc proga iz Cala-fata v Romuniji preko Vidina in dalje po železnici v Sofijo, odtod pa v dolino do Petrina in naravnost k Solunu. Druga gre preko Donave pri Ruščuku v Staro Zagoro in od tod na Rodopske planine ter dalje v grško Tratijo. Upoštevajoč zadržanje Turčije in točke bolgarsko-turškega sporazuma bi Nemci gotovo opustili akcije ob bolgarski črnomorski °bali ter se izognili pasu neposredno na bolgarski meji proti Turčiji. Težišče svojih operacij bi prenesli na srednji in zahodni del Bolgarije. Tu bo treba premagati dva gorska venca, toda transportna letala, kolone avtomobilov in predvsem tisoči konj naj bi nadomestili to, kar bi ne zmogla železnica. Kaj pa Grčija, in Anglija? Vprašanje je, kaj bi v tem primeru storila Grčija in nje zaveznica Anglija. Grška meja Proti Bolgariji je dolga 480 km. Priključujoč Jej še nad 120 km albanskega bojišča, bi bilo pr ko m samim težko držati raztegnjeno bojišče. Doslej so lahko računali v. možnostjo, da bo pritisk s severa na Tracijo razbreme- 150 let srbske osnovne šole v Trstu Glas Matice Srpskc prinaša ob 150 letnici srbske osnovno šole v Trstu izpod peresa danega pedagoga in publicista iz Trsta, Frana Barbaliča članek, ki pravi med drugim: »Trst je kot veliki gospodarski center mimo prugih Slovanov privlačil tudi Srbe. Slovenci ’? okolice Trsta so vnesli v mesto svoj inicia-"Vni duh ter so imeli uspehe. Hrvati iz Dalmacije niso bili le dobri mornarji, nego tudi ustanovitelji tržaških paroplovnih družb. Srbi 5'so zaostajali tudi ne na kulturnem področju, ^e 1790 je bila z oporoko sarajevskega trgovca, Jovana Miletiča, ki se je bil preselil v Trst, ustanovljena v Trstu pravoslavna srbska osnovna šola, ki jo tamkajnšja pravoslavna občina še danes vzdržuje. Miletič je ^apustil »Serbskome opštetstvu u Trstu« za ^danje čase izredno vsoto, 24.000 forintov, ^.animivo je, da je bila srbska osnovna šola v Trstu ustanovljena 15 let prej, preden so bile °dprte ostale osnovne avstrijske šole. v Mimo tržaške so imeli Srbi svojo osnovno solo še v Peroju pri Pulju, o kateri smo svoj-'-:‘s poročali. Osnovna šola v Trstu je zaščitna po mednarodni konvenciji med Jugosla-V|jo in Italijo in v redu posluje. Belgijski zlati zaklad P° invaziji v Belgijo je spravila belgijska vlada zlati zaklad v vrednosti 260 bilijonov dolarjev v Francijo. Zdaj je VrliOvno sodišče države New York dosolilo embargo za teh 260 milijonov do-wjev pri Fcderal Reserve Bank v Ncw Y°rku. Ko bi se vloženi denar imel dvig-ie pa dospelo od belgijske vlade v ^ndonu poročilo, da jc bil omenjeni de-Ear prepeljan iz Francije z letalom v Dakar. Francija ga po porazu ni hotela 2311 Pa ti angleški križarki, zato so ga Unesli z letalom v Afriko. Pod stalnim 'lctiiškim pritiskom na Francijo je bil po-(rni ta denar izročen nemškim okupacii-^■rn oblastem. Kakor poroča agencija filter, je bivši belgijski ministrski pred-ednik Theunls, ki biva zdaj v USA, Iz-!avi|. žieneralii v. Falkenhausenu. nila kooperacija s turško vojsko, zdaj ta moment otividno odpade, čeprav veže Turčijo v tem primeru vojaški pakt z Grčijo Ali bo pomagala Anglija? Še pred tednom smo pitali demanti grške vlade, da se avstralske čete niso izkrcale v Solunu. Kasneje je pa predrla v svet vest, da so Angleži na tihem izkrcali v Solunu vojnega materiala, opreme in živeža za štiri divizije. Ali bi naj to bila rezerva za morebitni nastanek nove fronte nad Solunom, je vprašanje. Vsekakor bi v primeru, da bi se Grki z angleško pomočjo le skušali upreti akciji s severa, prišla v poštev obrambna črta na Rodopih, v primeru umika pa črta ob Strumi mimo Seresa in Ahin-skega jezera k morju. Ta bi bila skoro štirikrat krajša od meje proti Bolgariji. V primeru neuspeha bi grški umik sledil tja do Vistrice, na vrhove Pinda in Olimpa, v ozemlje, ki je za moderna sredstva, kakor so tanki in oklepni vozovi, nedostopno. Hitra likvidacija ali dolga vojna? Zaradi težko prehodnih gora, členovite obale, vrste otokov, predvsem pa bližine letališč na obeh straneh vojskujočih se strank, se bi lahko likvidacijska vojna na Balkanu zelo zavlekla. Napadalcem s severa bi bilo na razpolago mnogo letališč v Bolgariji in Romuniji, v kooperaciji z letalskimi silami iz južne Italije, Sicilije in Dodekaneza se bi nudile nove možnosti napadalne zračne vojne. Nasprotno bi spet grška in angleška letala, oprta s celo vrsto zatočišč za vojno mornarico lahko iz svojih letalskih baz posegala v prej imenovana področja nasprotnika. Suhozemna in zračna vojna v prirodnem prostoru, ki veže poi otokih Grčijo z Malo Azijo bi se v kombinaciji^ z afriškim bojiščem izpremenila tako rekoč v podoben manever, kakor ga vidimo na .obeh straneh Kanala. Kopija solunskega boiišča iz prve svetovne vojne? Prihodnji tedni in morda tudi meseci bodo* pokazali, ali bo vojna v južnem delu Balkana res likvidirana v pomirjenje polotoka, ali pa bo na njem nastala nekakšna kopija bojišča pri Solunu iz prve svetovne vojne. Vsekakor je glavni namen sedanjih diplomatskih akcij, da se neljubo bojišče v Albaniji likvidira in glavni udarec sil osi prenese tja, kjer je izhodišče upanja na končno zmago: proti matici angleškega imperija, Veliki Britaniji. Balkanski preludij, ki sta ga Turčija in-Bolgarija poskušali rešiti s pomirljivim paktom pa je le eden izmed mnogih poizkusov, zagotoviti ostalim balkanskim narodom mir in velike žrtve v gigantskem boju velesil. -ine. Madžari oJugoslaviji in bližnjih dogodkih Kakor poroča Associated Press iz Budimpešte, naglasa tamkajšnji tisk, da »so Se nemški državniki v Berghofu razgo-varjali tri ure z jugoslovanskimi državniki o splošnih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo s posebnim ozirom na itali-jansko-grško vojno, na prisotnost angleških letal v Grčiji in na položaj Bolgarije. Razgovori so potrdili, da so odno-šaji med Jugoslavijo In Nemčijo dobri, prijateljski in lojalni. Medsebojni gospodarski dogovori so mnogo prispevali k temu. Po drugih balkanskih državah je slišati, kako obzirno in ljubeznivo postopa Nemčija z Jugoslavijo. V zadnjih 19 mesecih si je pridobila Jugoslavija brez dvoma velike zasluge' za ohramtev miru ira Balkanu. Čeprav imajo Srbi, Hrvati in Slovenci zelo vročo nrarv, se je nevrtrainost pri njih zakoreninila. Razgovori v Berghofu so predvsem razčistili položaj, ki je nastal po prelomu odnosa jev med Romunijo in Anglijo. Dotaknili so se posledic, ki bi nastale po prelomu odnošajev med Nemčijo in Gr- čijo v Bolgariji. Jugoslavija bo, tako sodijo v Budimpešti, ostala v primeru nemške intervencije preko Bolgarije v Grčijo nevtralna. V Berlinu priznavajo in spoštujejo stališče Jugoslavije, da bi nedo- takljivost svojega dr svoje obveznosti br-J ložljivimi sredstvi.« ; .ja »•> razpt Vstop Ace Stanojeviča v vlado? Pred-sedmk vlade Cvetkovič jc obiskal v Nišu šefa Radikalne stranke, Aco Stanojeviča. Po sestanku je novinarjem dejal-: »Z g. Aco Stanojevičem sem ob ja bo obvezno. Za veterinarski odsek je poročal dr. H riba r. Za raznimi nalezljivimi boleznimi je lani poginilo nad 800 govedi in skoraj 1200 prašičev. Na novo se je pojavila nalezljiva ohromelost svinj. Po poročilu inž. Božiča vzdržuje banovina za pogozdovanje 21 drevesnic, ki imajo skupno H ha površine. Iz teh drevesnic je bilo oddanih lani okrog 5 milijonov sadik. Izsekavanje gozdov se bo moralo močno omejiti. Inž. Š t r a n c e -r je poročal o delu gozd no-tehniškega odseka. Hudourniška dela so se lani izvajala na 37 krajih v 18 okrajih. Največja so bila dela na Ribnici v Bohinjski Srednji vasi. Letos se bodo hudourniška dela razširila na 20 okrajev. Komisija za agrarne komasacije (Pokorn) je dovršila komasacijo nekaterih zemljišč, toda več kot tri četrtine poljedelskih zemljišč je še potrebnih komasacije. Poročal je tudi predsednik Prevoda ^n o j o poslovanju tega zavoda. Krušnih kart je bMo izdanih za 310 vagonov moke več. kot bi smelo biti po prvotnih načrtih, saj je bilo namesto 750.000 kart izdanih 874.000. Zaloge bodo zadostovale do konca aprila, nove dobave pa so sklenjene. Ce bo dovoz funkcioniral, bomo preskrbljeni do nove letine. Za Slovenijo rabimo mesečno 800 vagonov koruze. Ce bo potrebno, bodo uvedene tudi karte za sladkor. Sladkorne tovarne pa so zagotovile dobavo potrebnih količin. Prevod je imel v 5 mesecih obstoja čez pol milijarde din prometa. Riža smo dobili v zadnji dobi 58 vagonov, dobili bomo še 20 vagonov. Masti imamo za četrt leta naprej v zalogi. Z oljem bomo lahko izhajali do junija. Fižola imamo preko 100 vagonov. Kakor se vidi, bomo do nove letine preskrbljeni, ako se ne bo organizacija razdeljevanja izigravala. Poročilom je sledila živahna razprava o kmetijskih vprašanjih, ki je trajala tudi ves popoldan. Poleg lokalnih vprašanj posameznih okrajev so obravnavali še potrebo dolgoročnih kreditov za kmete organizacijo kmetov po vzorcu Gospodarske sloge in podobno. Likvidnost denarnih zavodov se bo povečala Kot smo včeraj poročali, je obiskal Ljubljano guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, s katerim je prišel tudi viceguverner dr. Ivo Belin. Sestala sta se z zastopniki 30 denarnih zaVodov v Sloveniji. Na sestanku je guverner dr, Radosavljevič orisal temeljna načeia za akcijo, ki naj bi razbremenila Nar. banko kritja izrednih državnih«potreb. Država naj bi za izredne potrebe izdajala posebne bone, ki bi jih preko Nar. banke plasirala pri denarnih zavodih. Boni bi imeii primerno obrestno mero, plačljivo vnaprej ter bi bili od 6 mesecev do dveh let. Za amortizacijsko službo teh bonov bi ustanovili posebno blagajno, ki bi pre- jemaila donos od posebnega davka za narodno obrambo ter bi njeno upravo tvorili: guverner Nar. banke in drugi zastopniki gospodarstva. Denarni zavodi in posamezniki bi lahko v bone plaširali odvisne rezerve ali prihranke. Tako bi se v obliki državnih posojil vrnila v Nar. banko gotovina ter jo razbremenila. Boni bi imeli razne ugodnosti državnih papirjev. Predlog guvernerja skuša povečati varčevanje. Temu naj bi služila tudi povečana likvidnost denarnih zavodov. Podrobne načTte za upostavo likvidnosti zavodov, ki so še pod zaščito, bo izdelal koordinacijski odbor za bančništvo, ki bo sklican prihodnji četrtek. I bodo dobile niti moke. Razen tega bo Carina na umetna gnojila g Prevod objavil v časopisju imena vseh ukinjena Ministrski svet je s posebnim odtokom ukinil uvozne carine na vsa umetna gnojila. Na odločujočih mestih se nadejajo, da bo ta ukrep pocenil umetna gnojila, povečal njihovo uporabo ter dvignil našo agrarno produkcijo. Prizadevanja za ukinitev carine, na umetna gnojita so torej rodila uspeh. Ker je čilski soliter še vedno predrag, računajo pri nas z uporabo madžarskih in nemških umetnih gnojil. Madžarski umetni soliter bo stal 175 din 1 kg franko naša meja. Pocenila pa se bodo tudi domača umetna gnojila, PMJ/fVE KRUSMH KART PREVODU Ker se je kljub pozivu Banovinskega prehranjevalnega urada občinskim in mestnim preskrbovalnim uradom, da sporo-če ločno število potrebnih krušnih kart za marec, odzvala le |» lovi ca vseh občin, poziva Prevod zadnjikrat vse one preskrbovalne urade, ki' tega do sedaj niso storili ,da najkasneje v dveh dneh nujno jx)šljeio zahtevane podatke. Občinam, od katerin Prevod do 21. I. m. ne 1» prejel teh podatkov, nakaznic, za marec sploh nc bo poslal ,a prav tako to občine ne. onih preskrbovalnih uradov, poziva ne bodo upoštevali. kateri tega g 1300 pitanih svinj za slovaški sladkor bomo izvozili po sporazum« s zastopniki Slovaške. g Preložena so trgovinska pogajanja z Italijo, ki bi se morala vršiti 24. t. m. v okviru zasedanja stalnega juuoslovan-sko-itajijanskega gospodarstva v Rimu, na 1. marec istotam. Preložitev je dogovorjena z italijansko vlado. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo sklicalo še konferenco z gospodarstveniki ,ki bo obravnavala našo trgovino z Italijo. g 100 vagonov pšenične moke iz Bolgarije bomo uvozili za kompenzacijo, če bodo uspešna pogajanja, ki so še v teku. jj .">00 vagonov dnevno znaša zadnje cini odkup koruze, dočim je bil prejšnjo mesece le 125 do 150 vagonov. g Kompenzacijski uvoz romunske nafte je predlagala naši vladi romunska in sicer za naš izvoz 1000 ton sintermagnezit«. g „Pol»it“ je prevzel večino delnic hrvat-ske tovarne olja d. d. v Zagrebli g „Fiocoo" in .,/ellwolIe“. Po poročilih iz Beograda se nahaja tam posebna italijanska delegacija, ki' se. jmteguju za isto carinske olajšave za plasiranje, italijanske umetne volne „Fiocco“, kot jih ima ,,Zell-\volle“ sporazumu z Nemčijo. n Utonit je v mlaki vode na cesli proti Pesku v okolici Petrinje krnel l'raiijo i-1 čič. Našli so ga ležečega na jrebunii mlaki ter ugotovili ,da mu je izpoursni ter se ni mogel več pobrati. Sklepajo, < ■ jc bil vinjen. , n Srednješolci kol žive šahovske '!k!: nastopijo v Zagrebli na proslavi 10 letnic^ ustanovitve zagrebškega amaterskega šahovskega kluba v igri ..Igra nad igrami , ki jo je prevedel na hrvatski jezik m Avgust Košuti«?. , n Požar je nastal v kinematografu so" v Mitroviči- Vnel se je filmski trak in bi prišlo lahko do večje nesreče, če m.! bi operater takoj z golimi rokami oanese^ cej vznemirila, operater pa je dobil |cej vcnemirila, operater pa je dobil težje opekline na rokau in po licu. n 90 letni starce lahko za\rešei kol kav ka tako dobro, da jih zbere okrog šene cele jate. To je t azil ja Karimanovič iz vasi Sobolja v deževskem okraju. n /0 letnico ustanovitve prvega srbskega učiteljišča bodo obhajali letos v Kragujevcu na tamkajšnjem učitelj.žču. n Toča je pokrila mostarske ulice y par minutah. Bila je tudi v bližnji okolici, P°* nekod so pa razsajali veliki viharji in P°‘ vzročili mnogo hudournikov. n 10.000 zlomljenih in izvitih rok ter 5000 nog je ozdravila brezplačno Kata Da* jič iz Prištine. Zdravljenja se je naučila 'od svojega očeta, ki je ta posel vršil cez GO let. n živega volka je ujel kmet Radonu? Vučijevič iz Despotovca. Predal ga bo beograjskemu zoološkemu vrtu. n Buren karneval bo razgibal tudi letos množice na naši jadranski obali.' Posebno zadnja pustna nedelja bo zelo razgibana. ..Vodilna ' mesta glede, karnevalskih povorK in prireditev so Split, Šibenik in Dubrovnik. n Zgraditev stalnega paviljona Južne Sr' bije predlagajo gospodarski krogi v okviril beograjskega velesejma. n Zavod za pohabljene otroke bodo zgradili v Zagrebu. V prvi vrsti naj služil vzgoji siromašnih otrok ,ki jih J8 prizadela otroška paraliza. VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VECERN1KA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. Radio četrtek, 20. februarja. Ljubljana: 13.02 Šramel »Ljubljana?) 17.30 pester spored RO, 19.40 plošče, 20 »Suhcem za debeli četrtek«, šaljivi večer. —* Beograd: 17.05 koncert RO, 18.35 plesna gl. — Praga: 13.45 pisan spored, 16.55 dno harmonik, 18.20 in 21.15 zabavna gl„ 19.05 i* Čeških filmov, 22.30 simfonični konc. S o f i j a: 12.50, 17.30, 21,25, 22.05 pl. gl. — Ankara 20 lahka gl., 20.45 turška gl, 23.45 plesna gl* — Anglija I: 19.20 solisti ali zabavna i11 plesna gl., 21.15 pisan koncert. 23.15 plesna gl. — Budimpešta: 12.15 balalajke, 19.25 pisan koncert. — Italija I: 20 koncert zabavne gl., 21 orkestralni koncert. — Dunaj; 11,45 zabavni koncert. — Berlin: 14.15 zabavna gl. 19.15 pisan konc., 21.15 zabavni koncert, 23.15 lahka gl. W. E. BARTHELL: 52 ZENA V DŽUNGLI Ekmotlinl roman iz IMOliE Beata je spala. Toda ko je v njenem spanju ...anjkalo ropotanje koles, se je jela počasi prebujati. Zdrznila se je kvišku, še vsa medla od trudnesti. Kriki. Z muko je Upala Beata proti izhodu. Zdaj je videla skozi odprtino temnega moža pred vbodom. »Zbudi se, tujka — pojdi svojo pot — jigani te nočejo!« je surovo kričal nad njo. Zdaj je bila Beata popolnoma budna — vedela je, kdo tu govori. Po bliskovo se ji je vse zopet zjasnilo. Preden je mogel cigan zopet kaj reči, se je* dvignila in premagala bolečine. »Umakni se mi!« Cigan se umakne, S težavo je Beata izstopila. Roke in ji odpovedo- vale, Zunaj se je naslonila na steiio o-za. Nedaleč nroč je gorel ogenj, ob katerem je videla mlado ciganko. Počasi je jjogledala cigana. »C! man Rbota!« ga je nagovorila. »Zakaj govoriš tako surovo s tujcem, ki te prosi za pomoč. Dolgo sem j>otova!a, da bi te dosegla. Podiš me — jaz pa iščem svojega otroka! — Otroka, ki si ga naše! v prepadu Himalaje!« Kalida se zdrzne-. »Lažeš, tujka!« je škripal cigan. »Zakaj se sramuješ dobrega dejanja?« je dejala Beata. »Videla sem dobro — slišiš? Moja Agnes je visela na suhi smrekovi veji — splezal si k njej — svoje življenje si zastavil za mojega 'jtroka. Vzel si otroka v naročje — kje je zdaj?« Beatine oči so žarele. Korak za korakom se ji je cigan odmikal. Od ognja je prišla mlada ciganka in poslušala tujkino govorjenje. x »Plačati ti hočem — kje je otrok?« »Siriva je zmešal tvoje misli,« se je branil cigan. »Ne po-znam tvojega otroka!« »Charaman Bhuta, nosil si Agnes na rokah!« Kalida je segla po mladi ciganki in :o prijela za roko. Drhteč je zgrabil cigan za svoj bič. »Išči vendar! Išči!« se je posmehoval. »Tudi policija je iskala! Nič našla! Išči!« »Cliaraman Bhuta, svarim te!« je sopla Beata. »Našla bom Agnes — pri tebi! In gorje ti.. *< Plaho sc je prikradla roka mlade ciganke v njeno. »Uboga žena!« je šepetala. Proč! Kuhati! Hitro! Plaho se je odplazilo dekle. »Agnes!« je mrmrala Beata. »To noč lahko ostaneš. Spi. In dala ti bom jesti,« se je oglasila Kalida. Napol omamljena je sledila Beata besedam žene in sedla v voz. Zunaj je bilo hruanno. Prepirali so se iti smejali, jedli, pili, igrali in plesali... Beata je sedela sama v temi. Zunaj se je polagoma mračllo. Srepo je zrla proti ognju. Toda — kaj je bilo to? Kdo je prišel tu v temi? Cigan, in za roko je 'peljal mlado ciganko. Kam gresta? Še preden se je Beata zavedela, sta izginila v neki šotor. Beati je začelo divje utripati srce. Kdo je mlada ciganka? Zakaj jo je Kalida napodila, ko ji je bila dejala do1' ) besedo? Tesnoben nemir jo je pretresel. Koraik za korakom je tipala proti šotoru. Nihče je ni vidci... Položila je ubo na platno... toda slišala jc samo nedoločno mrmranje. — Tu! — Uzrla je špranjico v platnu in se splazila proti ujej. Pokleknila je in se sklonila z glavo do zemlje. Tako je zrla v šotor. Šotor je razsvetljevala plamenica. V njem je bila s strmo nagnjenim telesom, z zaprtimi očmi, mlada ciganka. Proti njej se je sklanjal Charman Bhuta, moleč roko proti ujej. čudna nemoč se je zrcalila na obrazu deklice... Talkšna je bila Agnes — ka* dar je spala ...! Ali s-pi tudi (a deklica? Ne, to ni spanje! Mračni črnobradec pred njo se ie polastil njene volje, njene duše. Zdaj se je sklonil še globlje nad njo in se je d<’J taknil. »Slišiš?« Beato je spreletelo začudenje. Ceim-1 govori ta cigan angleško — s pripadnik svojega rodu? Pritisnila jc roko na usta« da bi ne zakričala. »Slišim!« »Vidiš?« Speča je molčala. Hropeče so se civ>J gula njena prsa. »Vidim.« »Vidiš shrambo?« Zopet težko dihanje. »Vidim — shrambo.« y>Vidiš... trgovca Bahadurja.« »Vidim trgovca Bahadurja.« »Vidiš njegovo hišo. Stopnice. Klet.< čakal je — dekle je šepetajoče premikali ustnice, kakor da ponavlja njegove besede. »Vidiš njegove zaloge, V kleti s0< Išči jih.« Nejasno je začela šepetati mlada dJ ganka. »Tema... kot... iskati. Nič. Sodi. Zaboji. Nič...« »Kjo je čuvar opolnoči?« »Opolnoči... ob Gangu... govori s čolnarjem.« »Ne pozabi, da se imenuješ Urda. Kako ti je ime?« S težavo je odgovorila ciganka: *l’r' da!« »čigava liči si1?« »Tvoja in Kalidina.« Si tujka?« »Ne, ciganka sem.« Berači so nadloga podeželskega ljudstva Pred leti so bili bolj redki berači, ki so nadlegovali podeželsko ljudstvo. Držali so se le večjih krajev. Sčasoma jim je ta posel po mestih vedno manj obetal. Oblast je znala tam beračenje vsaj omejiti in večji del postopačev drugače zaposliti. Danes lahko sleherni meščan pokliče »moža postave« ra stvar je rešena. Delomržnežem so postala mestna tla prevroča. Njihova »obrt« postaja vedno manj hvaležna. Mno gi so si izbrali drugo pot. šli so na kmete. Pričakujejo, da je tam več dobrih in plahih src in več varnega zavetja. Tudi vse za pod zob in nočišča so jim zagotovljena. Kakšni so ti ljudje, ki prosjačijo od hiše do hiše? Po veliki večini so to mlajši lju-! nek. Vedeti bi morali, da so ti ljudje, ki dje, neumiti, neostriženf, razcapani, zane-j prosjačijo, prave pijavke na našem na- marjeni. Tako napravljajo vtis, da so največji reveži. In kako znajo oči obračati! V resnici pa je stvar drugačna. So zelo predrzni in vsiljivi. Delati nočejo. Dan za dnem vedno v večjem številu trkajo ti zajedavci na kmečka vrata. Razmeroma mlade roke, pa seveda nič zgarane... To vendar niso potrebni berači! Mnogi jim dajajo, kolikor pač morejo, pa še več, ko resnično zmorejo, samo da se nadležne-žev otresejo. Sicer mu tak »revež« iz maščevalnosti še kočo zažge. Ne smemo pozabiti, da se naše kmečko ljudstvo tudi bori za svoj skromen obsta- rodnem telesu. Nekaj odločnih ukrepov s strani oblasti, pa se bo naše dobro ljudstvo oddahnilo in ji bo hvaležno. Danes so naše Slovenske gorice skoraj poplavljene od te beraške svojati. Menda tudi drugod ni nič boljše. Po več takih obiskov kar vsak dan, je vendar preveč. Kam to vodi? Podeželsko ljudstvo želi in prosi, da bi oblastvo, ki mu take stvari gotovo niso neznane in malovažne, vsaj nekoliko zajezilo razširjajočo se kugo. Z odločnimi ukrepi naj ljudstvo reši te-nepotrebne nadloge! až I padom iz zraka. V nazornem izvajanju je orisal vse strahote moderne vojne, posledice strupenih plinov, uporabo zaklonišč J n pripomočkov proti strupenim vojnim plinom ter opisal, kako se je treba obnašati med bombardiranjem na deželi. Predavanje je zaključilo lepo število ski-optičnih slik, ki so kazale razna zaklonišča, priprave za napad, naprave za gašenje požarov, za uničevanje bomb s strupenimi plini itd. Predavatelj je bil za svoje poljudno in nadvse zanimivo aktualno predavanje deležen tople zahvale. Bo-dre. Uslužbenci banovine Hrvatske Po uradnem statističnem pregledu ima banovina Hrvatska 31.348 uslužbencev. Uradnikov je 17.841, zvaničnikov 1805, služiteljev 1716, dnevničarjev 5072, pogodbenih nameščencev 3199, varnostnih stražnikov in uslužbencev pa 1592. — Izmed uradnikov jih ima visokošolsko izobrazbo 10.318, nepopolno pa 19.7. — Pri prosvetnem oddelku in podrejenih edini-cah je 11.168 uslužbencev, pravosodni oddelek pa jih ima 3874. Sledi oddelek za ljudsko zdravje 3308, notranje zadeve 3201, tehnični oddelek z 2588 uslužbenci, nato pa finančni oddelek, ki ima 2461 nameščencev. Ostali oddelki imajo manjše število uslužibenstva. Poostreni ukrepi o prehodu meje pri Reki Italijanska obmejna oblastva so zahtevala od 5. t. m. dalje poostritev odredbe Slede prehoda čez inost med Sušakom in Reko. Vse osebe z obmejnimi kartami morajo dokazati absolutno potrebo prehoda meje. Legitimacije italijanskih državljanov. ki hočejo z Reke na Sušak, so razveljavljene, nove pa vidirajo le za kratek čas, če je dokazana za to absolutna potreba. Obmejni promet bo na ta način ■ znatno omejen. Doslej je imelo v sušaškem in kastavskem okraju obmejne legitimacije okoli 20.000 ljudi, na Reki pa nad 10.000. Oškodovanci porušili 14 ciganskih hišic IN IZGNALI 100 CIGANOV-TATOV IZ OKOLICE D JAKOV A V eni izmed preteklih noči so zaradi neprestanih tatvin ogorčeni kmetje iz Velike Kopamce pri Djakovu napadli cigansko naselje, oboroženi s sekirami in koli. Izgnali so okoli 100 ciganov, ki so jim kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Nato so porušili 14 ciganskih kolib in jih izravnali z zemljo, tako da o ciganskem naselju govore sedaj samo še razvaline. Pri tej priliki je izbruhnil v neki hišici tudi požar, ki je pomagal kmetom pri uničevalnem delu. Kmetje so izjavili, da nudijo ciganom raje odškodnino, samo da se nikoli več ne vrnejo med nje. Cigani so v omenjeni vasi živeli nad 50 let, zadnje mesece pa so na debelo kradli in zastrupljali živino. Janko Berte iz Zagreba umrl Včeraj popoldne je v Zagrebu umrl kanonik prvostolnega kapitlja Janko Barle v starosti 72 let. Pokojnik je obiskoval novomeško ljudsko šolo in nižjo gimnazij, višjo gimnazijo in bogoslovje pa ja končal v Zagrebu. Janko Barle ima mnogo zaslug za kulturne stike med Slovenci in Hrvati, saj je v svojih leposlovnih delih in kritikah venomer propagiral čim tesnejšo povezanost obeh narodov. POŽRTVOVALNO DELO PESNIŠKIH GASILCEV le dni je bil v Pesnici občni zbor tamkajšnjih gasilcev, ki so pokazali ob vsaki Priliki zgledno pripravljenost in človekoljubnost. Zborovanje je vodil predsednik K. Srečko Kranjc, ki je uvodoma pozdravil zastopnika vojske podpolkovnika M a s 1 a č a in delegata gasilske župe K. Ambrožiča iz Maribora. Zanimiva ■s9 bila poročila poveljnika Zena. taj-mka Frasa, blagajnika Lebariča in 0r«djarja Senčica. Izvoljen je bil stari °dbor, ki bo pripravil vse potrebno za Proslavo 10 letnice pesniške gasilske čete. TRAGIČNA IN NENAVADNA SMRT 65 LETNEGA MOŽA v siromašni sobici zagrebškega, predmestja so našli mrtvega (55 letnega prodajalcu kostanja In sadja Mihajla Dimi-'■'ieviča. O nenadni smrti je bila obve-'cenn policija, ki je ugotovila, da je na-Pravil starček samomor: zabode! sc je ? nožem v srce. Pred. tragično smrtjo se Jc^ Dimitrljevič izpovedal, šel k obhajilu nato pa si domu ob postelji prižgal vodenko Mož je že dalje časa boleha! in n| 'me! nikogar, ki bi sc zanj brigal, Celje c Celjski nameščenci! Drevi ob 19. bo v vrtni dvorani hotela „Evrope“ izredno važna seja zastopnikov vseh nameščenskih organizacij v Celju. Na sejo so vabljeni tudi drugi nameščenci. c Bolničarski tečaj je zaključil Rdeči križ v Celju. Trajal je (i tednov, obiskovalo ga je 70 obiskovalcev, ki , so skoraj vsi položili izpit z odličnim uspehom. Tečaj je vodila gospa dr. Štrausova, ki je imela tudi večino predavanj. c Gledališka uprava v Celju opozarja, da se zaradi težav pri rezerviranju vstopnic iste ne bodo več rezervirale, ampak se bodo prodajale le proti takojšnjemu plačilu: c Dve nesreči. 26 letnemu delavcu Andreju Superju iz Pesjega pri Velenju je cirkularka poškodovala prste na roki tako, da so mu morali dva prsta odrezati. - 13 letnemu Francu Dobcršku iz Bukovja pri Sv. Štefanu je slamoreznica težko poškodovala laket. * Sokolsko društvo Vojnik gostuje na pustno nedeljo v Sokolskem domu v Št. Petru v Sav dolini v komedijo ..Ploha". Vabljeni! c Mule oglase sprejema uprava ,,Veternika" v Celju, Prešernova ulica 3. l'am st- sprejemajo tudi novi naročniki. c Posinrlno delo limUijana Mleka. Danes je preteklo leto dni odkar je umrl v Celju odlični zgodovinar, publicist, vzgojitelj in nacionalni delavec vi .sv. Em. Li-lek. O bte.j priliki je bilo izročeno javnosti njegovo posmrtno delo ..Gesehiehlsverir-rimgcn deutschor Hisloriker". Knjiga obsega okrog 110 strani in je plod zadnjih let Lilekovega življenja. ( o V Rovišah pri Sevnici je požar uničil dve jpsnodnrski poslopji posestnika Matije Mia-1 otujočega občinstva. p Zvočili kirio Pluj predvaja danes in jutri „Krik sveta*'. Vsakokrat ‘ob 20. ZANIMIVO PREDAVANJE PRI SV. TROJICI V SLOV. GOR. V soboto zvečer je v nabito polni dvorani svetotrojiške šole predaval domači zdravnik g. dr. W e i x I o strupenih plinih in TAKOJŠNJA KAZEN ZA PROMETNE PRESTOPKE V ZAGREBU Zagrebška policija je pričela strogo paziti na prometni red na zagrebških ulicah, Vsak prestopek kaznujejo prometni organi takoj na licu mesta. Isto bodo pričeli izvajati tudi pri prestopkih s strani pešcev. Izkazalo se je. da je takšen način pobijanja nereda na ulicah zelo dober, saj se je število prestopkov že v zelo kratkem času znatno znižalo o Na okrajnem sodišču v Murski Soboti je bil obsojen Podlesek Ludvik, trgovec s poljskimi pridelki, na 14 tlni zapora in 500 din kazni, ker je nakupoval za Osrednjo kmetijsko zadrugo pšeijico po 500 din. Zaradi enakega prestopka je bil istočasno kaznovan tudi Ratnik iz Vancavesi z 10 dnevi zapora in 500 dinarjev kazni. Kmetje, ki so imenovanima prodali po ponujeni ceni pšenico, so bili obsojeni na denarno kazen, pogojno za dobo dveh let. o Iz Banjaluke v Soboto je premeščen g. prof. Milan Langus. o V murskosoboškem okraju, kjer živi nad 50.000 ljudi, so pokadili lansko leto 29.173 kg tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 4 mil. 990.092 din. S to vsoto bi se dalo že marsikaj napraviti. Lani so porabili samo 289.175 knjižic cigaretnih papirčkov. Največ se je porabilo meseca marca in to 3492 kg tobačnih izdelkov v vrednosti 438.694 din in 43.500 knjižic (21.800 din). Tako je povprečno vsak prebivalec zakadil letno skoraj 100 din; dnevno je šlo v zrak 13.333 din. o Iz Ljutomera. Ples, katerega so priredili trgovski pomočniki minulo nedeljo za zimsko pomoč, je bil dobro obiskan. S tem so napravili dobro delo ter podprli akcijo zimske pomoči. o Premeščeni sta učiteljici Ivanka Strašek s Sladke gore k Sv. Juriju pri Celju in Danica Hraševec iz Dobove v Ihan. o Med potjo v bolnišnico je na cesti umrla 60 letna Frančiška Kozlevčar z Sveržoja pri št. Janžu na Dolenjskem. o V Žalcu bo v soboto zvečer koncertiral v kinodvorani Septet bratov Živkov iz Maribora. o žalosten dogodek v Laškem. V neki gostilni v Laškem je prišlo do razračunavanja med fanti. Nenadoma se je zgrudil zaboden v prsa tik pod srcem 26 letni Franc Blagotin-* šek. Mladeniča so nemudoma. prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se bori s, smrtjo. Izvršil; so transfuzijo krvi, s čemer skušajo zdravniki Blagotinška rešiti. Kino v Ljubljani * KINO MATICA. Tel, šl. 22-11. \ajzna-memtejši film sezone Ljudje i/, varijeieia*'. La Jana, Atila Horbiger, Hans Mo ser. ‘ KINO SLOGA. Tel. 27-30: bihnska komedija „Prvi poljub" s Frančiško Gaal. ■avmk g. ar. w c i x i o btrupemu pmuu * K1NO UN|ov TeJ 2t a uspešnih obrambnih ukrepih proti na-1 ruski velefilm z Ljubo "oVlovo. Delo Protituberkulozne lige v Litiji V nedeljo je imela krajevna Proti-tufoerkulozna liga v Litiji redni letni občni zbor. ki« je pokazal, kako ogromno delo je opravila liga v preteklem letu in koliko človekoljubnega prizadevanja si je zadala za nalogo v bodočem delu. Občni' zbor je bil dobro obiskan, saj je liga najmočnejše društvo v celem litijskem okraju, kajti trenutno šteje že 1213 članov. Agilni predsednik g. Ivo.Gjaja je. otvoril občni zbor ter pozdravil številne zastopnike krajevnih oblasti in korporacij ter takoj prešel na poročila. Glavna zasluga lige je moderno opremljeni dispanzer, katerega vodi zdravnik g. dr. Lebinger. Iz njegovih izvajanj je šele mogoče oceniti ogromno delo in skrb za dobrobit vsega naroda. Nič manj kot 1569 oseb iz vsega litijskega okoliša je obiskalo dispanzer od 5. marca 1940 pa do danes. Med tijin>i‘je bilo 129 oseb obolelih za tuberkulozo in z rentgenom se je ugotovilo še 263 raznih drugih ne-tuberknloznih obolenj. Marljiva zaščitna sestra pa je obiskala 145 bolnikov na domu. kajti mnogi imajo še danes nekak strah pred zdravniškim pregledom. Še uspešnejše delo dispanzerja pa jc bilo znatno otežkočeno z epidemijo tneningi-tide in odsotnostjo g. dr, Lebingerja. Gospod predsednik je poročal o pro- pagandnem delu po okoliških vaseh ter zborovalce seznanil z uspelo organizacijo propagande, katere sadovi se kažejo v tem, da so obiskovali dispanzer Uidi ljudje iz najbolj oddaljenih krajev litijskega okraja. G, Pleničar Dušan je pri tern podal nekaj navodil in smernic za uspešnejšo propagando protituberku-loznega gibanja po naših vaseh. Glavna opora krajevne Protituberkulozne lige je brez dvoma predilnica Maut-lier, ki z znatnimi prispevki podpira celotno delo in je tudi sama omogočila ustanovitev dispanzerja. Potrebno pa je. da bi se osnoval v ligi tudi posebni fond za podpiranje tuberkuloznih bolnikov, kajti samo sredstva, ki so na razpolago dispanzerju od Protituberkulozne zveze v Ljubljani nikakor ne morejo zadoščati potrebam. Gospod predsednik je apeliral na vse zbrane, zlasti pa na zastopnike občinskih uprav, da delo Protituberkulozne lige tudi materialno podpirajo! kajti le tako bo v sodelovanju vseh mogoče uspešno nadaljevati boj proti pogubni tuberkulozi. - Sledile so volitve uprave. Soglasno je bil izvoljen stari delavni odbor s predsednikom g. Gjajo. Zanimivosti Vitamini proti otroškim boleznim Uspešna profilaktična obramba pred otroško boleznijo rahitido Med naimlajša medicinska področja je treba šteti vitamine, ki so bili še pred leti kaj malo upoštevani. Dočim so bili sintetični vitamini znani pred nekaj leti samo kot zdravilo, jih danes splošno uporabljajo kot profilaktično sredstvo pri otrocih. V Nemčiji so lansko leto, kot smo že poročali na tem mestu, sistematično deiili med otroke med 10 do 14 leti starosti vitamin C 'ter dosegli odlične zdravstvene rezultate. Nemški zdravstveni urad je na podlagi teh izkušenj sklenil, da bodo poslej dobivale C vitamin tudi vse matere in dojenčki. Vitamin razdeljujejo zlasti v zimskih mesecih, ko ni dovolj sadne in zelenjavne hrane, in sicer v obliki bonbona »Cobion«, ki vsebuje poieg sladkorja določeno količino C vitamina. Angleško bolezen (rahitis) pre-' prečujejo in zdravijo na isti način z Vi-gantolom. Statistično je bilo dokazano, da vitamini učvrščujejo v človekovem organizmu vse one funkcije, ki jih osvežuje zelenjavna in sadna hrana. V času od 15* decembra 1940 do 15. marca 1941 delijo v Nemčiji Cedion vsem onim družinam, ki imajo otroke. Dojenček, ki ga še hrani mati, ne dobi Cediona, pač pa ga dobi — Končno vendar tudi o tebi nekaj v časopisu, Matilda! — O meni, to je vendar nemogoče!? — O, pač! V temle stolpcu pfee, da je na svetu preveč žensk! mati. Cim pa prične umetna hrana, se dodaje Cedion mleku. En bonbon vsebuje za en dan cediona. Otroško hrano je treba pripravljati kar najbolj skrbno. Proti angleški bolezni se razen zraka, svetlobe in sonca uporablja še vitamin C, oz. Cedion. Pred tern so otroci uživali ribje olje, se sončili na višinskem soncu in bili čim več na zraku. Strokovnjaki pa so dognali, da se pod vplivom naravnih sončnih žarkov razvija naravni vitamin D. Delovanje D vitamina pa vprav učinkovito leči angleško bolezen (rahitis). Prof. dr. liarnapp z vseučiliške klinike v Bonnu je ugotovil, da so bili s sončenjem otroka in pa s sončenjem mleka doseženi sijajni, uspehi. .Ta metoda ;'e znana iz Amerike. Zanesljivo je bilo dokazano, da otroci, ki dobivajo sončeno mleko, nikoli ne obolijo za angleško boleznijo. Ko je 1926 prof. Windaus odkril vitamin D, je bila podana možnost nadaljnjega raziskovanja. Čez 6 let je iste- kaj letnih poskusih pa je bil izdelan Vi-gantol, ki nudi zadostno obrambo proti angleški bolezni, Šifer tedne dobivajo oboleli otroci po 10 kapljic dnevno, nakar se uživanje Vigantola prekine za štiri tedne, nato pa spet uživa štiri tedue. Že po 10 do 14 dnevih , je mogoče kontrolirati prve zilake zdravljenja. Vigan-tol lahko uživajo tudi zdravi otroci, s čimer postanejo tem bolj odporni proti event. pojavi angleške bolezni. Afganistan išče profesorje Afganistanska vlada je v posebni spomenici zaprosila turško vlado v Ankari, naj bi ji poslala čini večje število profesorjev za zgodovino, zemljepisje, fiziko in matematiko. Za službovanja v Afganistanu ponuja afganistanska vlada turškim profesorjem zelo visoke honorarje. Profesorji bodo predavali na afganistanskih vo jaških akademijah. - ~______________ X Stroje za čiščenje železniških tunelov so vpeljali na nekaterih progah v nezasedeni Franciji. Stroj ima obliko ploščatega vagona, ki ima na strehi in ob krajih nekaka omela, s katerimi ometa pri vožnji zakajen tunel. Živa bitla v stratosferi Ko so pričeli znanstveniki raziskovati j so spet padli na zemljo. Baktenologi so stratosfero, so najprej ugotovili, da vla-jnato analizirali stratosferni zrak ter nasii da v teh predelih, ki obkrožajo Zemljo, toplota. In kjer je toplota, tam je tudi življenje, so povsem pravilno domnevali. Več članov univerze v Kolumbiji pa je slednjič dognalo, da se nahajajo v stratosferi tudi živa bitja. V stratosfero so spustili posebno prirejene balone, ki so mu znanstveniku zares uspelo, da je pri-j nabrali v nekake mehove stratosferni kazal popolnoma čist D vitamin. Po ne-j zrak, se nato hermetično zaprli, nakar Nemški motorizirani oddelek na Siciliji v njem okoli deset vrst različnih mikro-skopičnih živih bitij. Mikrobe, ki so jih na ta način dobili iz' stratosfere, so jeU sedaj gojiti kot kulturo, da bi kasneje mogli izvesti primerjavo med »našinn* in stratosfernimi mikrobi. »r., sr*?: Ms- JANKO J. SRIMSKk: Tifia povesi S a dvori&ču prav j>od mojim oknom — zagrmi in zabobni, (la se mi — še v sanjah — na glavi naježijo lasje in me prava in resnična groza požene iz medenega pral jutranjega dremuhanja v premehkih )>ernicah. V okno sc zazijam — z ustmi — z očmi. — Tako! — Moj Bog! Prismojeno. — Neumno kakor pustna maškara — Sonce/.' Cisto, jasno nebo? Je! Bog in bogme! Pa grmi tudi? Strele pokajo.' In razne nebeike sile in moti razgrajajo? Tudi! O-ohS' Tudi! Bog iu dvakrat (»ogrne! Tudi! K-rj! Hitro spoznam koledar in prati-ko. • - ..Hudičeva hojsa! lUkla sem! Že precej prvi dan! Da je vsem drugim podobna. Da med njo in prejšnjimi ni toliko razlike, kolikor je'je med sitom in rešetom. Tisto minuto sem dejala, ko se je pred prvo skledo prekrižala. Hinavka svetohlinska! - Sc je lepo in poni|no in pošteno delala na zunaj. V njej pa je sam sukramenski smrad! In peklenski gnoj! Snoči ob devetih jo je odneslo! - C.e ji do zarje ni bilo dosti), ji čez jutro v dan ne bo! Kurili je čas! Gostilno [»mesti! Prezračiti! Kozarce in steklenice očediti! Svinje krulijo Kokoši vrišče. — Satanovo 'seme tako in tako''. Svakinja Mara s težkimi nogami krevsa ]x> dvorišču. Pa odkrevsa v kuhinjo. - \li kam In s|>ct prikokodaj-ska ven — Naravnost in nazaj peni moje okno. — „Sem mu govorila! Vragu mojemu! Ne iKibiraj mladih! — Ampak Sem jaz staral Ha! In že Bogu nadležna in napofna. Koga bi on za kiklje lovil po hiši. kadar sem blizu in me m, če hi se dekla bila priletna. — Sonce mu njegovo zlato! Pa njega tudi še ni iz svinjaka. —- Se še preteguje in zeha po postelji. — No — počakaj me!" Nevihta se v drugič odvleče v hišo Ter zarontači pollej čez prag mačkasti bariton svakov. ...So si- li spet razleteli in razrojili čmrlji po pečici, kaj? Si spel brez obstanka! (iobce li stari! Zvcriženi! Kaj rogoviliš? Kaj razsajaš? ,,Dekle ni! se izproži iz svaki, ujinib ust kakor iz lopa. „To je! Se že nekod klati in vlači! In si vsega kriv ti! Ti, ki ji daješ potuho! In še kaj drugega tudi!1 Svak sc priduši Potem sc mi takole na postelji — zazdi, d« v dvoriščnem kol :di, d« je med koljem, lu prislonjenem, nekaj sumljivo zarožljalo* iu zaropotalo. — Oblaki in hudourje se zgrnejo v hišo. Svakova ]>ešl loputne po mojih vratih. „tfanko! — Hej! Vrag naj li kožo odc-re! Si notri? — Ši gluh?“ ,.Kaj želiš, Viktor? Tu sem!" *Ali ni morda Bariča pri tebi? S teboj? „Ka-aj ?" ..Nič! Nič! Že prav! Ne. zameri! — Ha-a! V stranišču sedi! Da bi jo sto. — — V stranišče sc je. zavlekla in zaprla! lil tatu spi: Počiva! Ila! Počiva! — Seveda! Stranišče je zarigljano z notranje strani! Hej! Bariča! Mrha preklela! Bariča! Vstani! Odpri! Ce ne, vržem vrata s tečajev!,, ..'Kaj jo tu? .le. res lu? Oh! - Ti! — Ti! — Hudičevo seme! Ti-M!" Svakinji! st; zaleti. —‘ Zakreha kakor prehlajena jeseni. Zaškripljejo vrata. Iz, stranišča se je. menda'resnično privlekla zehaje in megleno dekla Bariča. Slišim težak, zaspan vzdih. lu malomarno opravičevanje. ..Ven, ste me zaprli sinoči! Leso sle zaklenili. Po vrtovih sem prišla, davi. -Tudi moje okno ste zariglali. Kam bi drugam? — Tja sem morala .. ♦ Poldne Po kosilu. Svak in svakinja še sedita pri vinu in črni kavi. ^ Vjamein jo na kuhinjskih vrat” iarek! Si sinoči padci v jarek? ’ se pošalim. Grde, trudne kolobarje nosi .pod očmi. in pripoveduje, da so 'ji kolena neznansko oslabela. Pa da T>i se najrajši vlegta spal. i.Zakaj niste potrkali na moje okno — lahko tudi na vrata, ko sle prišli, Bariča! Pomagal bi vam bil iz zadrege! Ce drugače ne, vsaj z blazino bi bil postregell" :.Ne govorite tako, gospod/ ,,’Prav res! Slamnat vdovec sem že šest tednov. in — no — tako — Prijateljski bi vas bil sprejel - pravim.' -,Bi bila. —• Ampak sem se. bala. Da me ne bi nahrulili sem bila v strahu. Pa morda še gospodarje prebudili/ mi ne zaupale, Bariča?” ..Zaupam. - • Zdaj že. Čislo za gotovo! — Prihodnjič. Ko se mi spel pripeti." ..Eli, Bariča. • ..Kaj?" ..Bom moral dolgo čakati? Na ta »prihodnjič«?" *l -- ne! Ne bosU: Ne!“ gOSjX ,. Beseda, Bariča! Drži?'1 „ Velja!" * Vsa vrala ua celem posestvu so bila pod ključem. O! Precej dolgo že! Takole od desetih zvečer/ In je moralo bili okrog polnoči. • Morda celo čez. — Odrinil sem knjige. — Vstal izza mize- — Pogledal posteljo. — Pa počasi — s ščemanjem v očeh jel slačiti sukbjič. — Odvezovati' ovratnico. — ..Prišla sem, gospod — kar nocoj. — sem vsa ubita. — Nič mi ni do spanja. — Zakaj bi čakali." ,,0-o-oj! Ba-ri-caV ,.Aha! Jaz sem, gosjMxl! Da! Bariča! Jaz!" Tako t napol oblečena ali napol slečena je bila. — Bosa. — Bele lehti so se i)liskale v poltemi. — V razvitih bokih sc jo zibala. — Oči so se ji vlažno svetile. —Razigrano; — Dve kresniti. Eh! — Belo platno' na prsih se je napenjalo. — Bi dejal je pod njim gnezdilo par gololKJV —- „Od kod, Bariča? S potepa? Spet?* ,,Iz sobe! Iz moje! Naravnost k vam. >od." ..Mhm! Da. - Tako..." Zadrega me. drgne. Tako. No. — Saj veste, kako e. „Da. - M h m.! — l>epo je to. — ilarica. Pri moji veri. — No! No! Tu je postelja. Bariča. — Blazine. — Vlezi le se!“ Dekle se smeje. Boki ji drhte. --Oh! Postelja je ozka. - Bela. — Mehka. - Bjuhe čiste. Sveže. — ..Zakaj se. oblačite, gospod? Kam greste' Gospod..." ,,'lle-he! Nikamor! Nikamor, dekle! Za trenutek skočim ven. — Ta .čas bom nazaj. — Kar v lezite se. Bariča." Hoko čez njen topli pas sem jo od vrat potisnil do postelje. .. * Zbudila me je rosa. Pa jutranji, hlad, ki je s kostanjev v parku curljal na sive. stezice med gredicami. — Pa tudi ne-zložuo ležišče na trdi klopi mestnega olepševalnega društva, kjer sem bil po dveh, treh cigaretah zaspal. — Sladko in brez sanj zaspal... Zgodnje sonce meče. skozi krošnje dreves zlale. lise po polih in cvetju. — Tam zadaj, kjer se. park odpira v pokošene, livado, leže svilnate meglice. Stepem se kakor premočen kužek. Z vajeno roko posežem v žep. Po cigaretnico. Po vžigalice Zakadim Z oči sc s prvim dimom trga mrena. ..Zdaj? — Ha! — Hitro v kavarno. — Na skodelico, dve vroče črne kave. Pa ženi obširno pismo. Pismo o lihi povesti, ki se mi ni dogodila.., Pruski kralj in prezadolženi general Nekega jutra se je vračal pruski kralj Friderik Veliki s sprehoda iz Potsdama v Berlin. Spotoma je srečal nekega generala, ki je bil znan po tem, da je bil skoraj vsakomur kaj dolžan. General jc hotei proti Potsdamu ter nekam površno pozdravil kralja. — Hej, kam gre on? je vzkliknil kralj. — Veličanstvo,, v Potsdam grem, da s2 skregam s svojimi upniki. — Tsko! Bolje bi storil, če bi ostal v Berlinu. V Potsdamu ne bo dovolj sedežev za vse njegove upnike! Blato kot kozmetično sredstvo Pri nekem slapu v Severno ameriških združenih državah sc zadnje mesece ustavljajo cele kolone osebnih avtomobilov. Po deželi se je namreč raznesel glas, da je ilovnato peščeno blato, ki se nahaja ob vodopadu in njegovi okolici izvrstno kozmetično sredstvo, ki odstranjuje z obraza pege, ogrce in podobne »lepotne napake«. Američanke nosijo velike količine tega blata domov, kjer si ga mažejo na obraz. Vse pa zatrjujejo, da ima blato zares eudotvorno moč ter v kratkem polepša obraz. X Največji vodovod na svetu imajo v Nev/ Yorku. Dnevno daje mestu štiri milijone litrov vode, kar odgovarja toku majhne reke. Vse vodovodne cevi bi tvo-•rile 200 km dolg tunel, skozi katerega bi z lahkoto peljali dobro naložen voz. Največja sreča zemljana je njegova osebnost. — (Goethe). Bombe, bombe... - -vr Ufe- • Na letališču v Albaniji nalagajo n« Mal<* bomba J O melanholiji in samomoru Zanimivo predavanje dr. Djure Vranešiča na Ljudski univerzi Tudi Mariborčani moramo sebe šteti ■ned one zemljane, ki smo že večkrat stali pred usodnim vprašanjem biti ali ne biti in ki nas vznemirja vsaj v tesnobnih trenutkih, tako bi mogoče smeli soditi po veli ki udeležbi na predavanju znanega zagrebškega šefa-zdravnika sanatorija za živčne bolezni dr. Djura Vranešiča, ki ga je imel na Ljudski univerzi. Predavatelj je govoril na izredno zanimiv način o vzročni zvezi med samomorom in melanholijo. Prečital je naslove najrazličnejših 1'cportaž o samomorih, ki so nazorno pokazali, kako različni so zunanji nagibi samomorov. Predavatelj je mnenja, da je samomor posledica nenormalnega, depresivnega stanja v človeku, je le simptom melanholije. Zato je razložil predvsem Pojem melanholije ter z njim označil ljudi, W so podvrženi paniki, depresiji, pesimizmu. obupu, ki čutijo življenje le ko( tovor, se odtujujejo družbi, (društveni delavci opuščajo sestanke, literat ne more Več producirati novih umetnin, gospodinja je neredna itd.), kljub najtežjim katastrofam so ravnodušni. Melanholik občuti spremembe, ki jih je doživel v sebi, toda ne kot medicinski problem, temveč kot moralno krizo. (Na pr. pojavi samoobtoževanja za najrazličnejše malenkosti in eclo za take, ki jih sploh niso zakrivili.) Bolnik občuti svojo namišljeno krivdo žiti, da bolnik ne naredi samomora. Melanholija lahko traja le par ur, pa tudi nekaj let. Kdo je najbolj izpostavljen melanholiji? Ljudje z globoko razgibano duševnostjo, dobri, s socialnimi čutenji, altruisti, in pod. Melanholija je afektivnega značaja, njej je podvržen duševen in čustven svet. In manija? Karakterizira ljudi, ki so podvrženi bo lestnf živahnosti, ki se prepuščajo brezbrižno življenjskemu toku. Prav cesto pa se pri istih ljudeh izmenjujeta manično in melanholično razpoloženje. In kje so vzroki depresije? Poznavanje temeljnih vzrokov depresije je v zadnji dobi že močno napredovalo, vendar še ni po- polno. Znanost je mnenja, da sta melanholija in manija vezani na gotove dedne lastnosti. Toda ti dedni faktorji ne delujejo sami po sebi, temveč jih morajo prebuditi nededni činitelji: telesni (na pr. sepse, puberteta, klimakterij in pod.) in psihični ali oboji. Predavatelj je opozoril na medsebojno učinkovanje in odvisnost duševnih in telesnih pojavov v človeku ter izjavil, da življenje samo demantira dualizem. Poudaril je antagonizem v človeku, boj med življenjskim in smrtnim nagonom ter postavil vprašanje: Koliko je v življenju ljudi, ki jih vsaj enkrat v življenju ni zagrabilo vprašanje biti ali ne biti? Draginja še vedno ni ponehala Mariborsko mestno tržno nadzorstvo je izdalo ob koncu preteklega tedna tedensko poročilo o cenah na našem živilskem trgu, Na sadnem trgu so stala jabolka 8— 14 din za kg, suhe sli;> jutri ob t(S na magdu-Jenskem pokopališču m Nova brivska mojstrinja. /. odličnim Uspehom je. oprav ila v ponedeljek mojstrski izpit iz brivske in frizerske* strok« gde. .losipina S o j c .e v a. hčerka predsed •lika Slovenskega obrtnega društva in barja i- Ivana Sujea. m V siudesiški ljudski univ r/i bo predaval 21). t. in. (j. inž. Kerdo Lupša o hani ..V deželi belega slonu" Pred predajanjem zanimive tedenske’' slike. m Otiini z!: tr Aerokluba v Mariboru. V nedeljo .2.1 t. m . ob 10. predpoldne bo dvorani Grem! ja Zeiss stek pefein ni SK „VIdmar“. V 5. kolu turnirja II. moštva je Dobrila premagal Pirtoška, Au-dič V. Valanda, Hvalič Poša, Smole Ramenskega, Cafuta Brkljačiča. Audič .1. Maksimoviča, Lukeš B. Janševca in Mastnak Hčka. Po 5. kolu vodita Audič V. in Lukeš B. — Drevi ob 20. brzoturnir I. moštva. ni čigav je, plašč? Vodovodni instalaler Slavko Gradišnik je našel v Gliegovi ulici HuIktIus plašč, ki ga dobi lastnik pri policiji. m 400 kg bele moke ju bilo določenih za gostilničarje obeli mariborskih okrajev, ni pa bilo nikogar po moko. Prva kuharska razsiava na pepelnično sredo 26. t m. v velik' dvorani restavracije Oambrlnus • Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAK, Grajski trg. * Češka beseda se bo plesala na prireditvi „KOLA“ v Sokolskem domu v soboto. V to svrho 1)0 vaja za kola in besedo v četrtek ob 20. uri v Sokolskem domu. * Pozor! Kraški teran se bo točil na prireditvi „Kola" v soboto v Sokolskem domu! Vstopnice, po znižani ceni pri Pul-niku! * Hotel, kavarna in restavracija „0rcl“ soboto, 22 t. m. ..domača veselica", torek. 25. L m. „pustna zabava". Sredo, 2li. t. m. „Kulinarska razstava" in slanikova pojedina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 8. dan glavnega žrebanja. Din 100.000.—: 93784 Din 80.000.—: 40436 Din 60.000.—: 49392 Din 40.000.—: 71953 Din 24.000.—: 9513 Din 20.000.—: 97238 Din 16.000.—: 77881 Din 12.000.—: 44461 Din 10.000.—: 9063 10655 11215 17843 32201 43887 47957 52623 Din 8000.—: 2119 21482 30923 39690 42651 53892 57230 64382 82402 96609 Din 6000.—: 6511 7848 16085 22021 28345 28834 41589 43898 61697 73270 75678 76748 78371 78782 79561 82056 87694 97666 Din 5000.—: 28460 38786 40295 45244 45357 51307 79872 Din 4000.—: 434 3125 5612 11216 11803 24720 32097 32247 39082 39348 41757 41983 45890 49168 59866 60357 63598 65466 73225 82689 83420 84844 86121 86211 89311 90793 92419 92907 95060 97307 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Pri nas kupljeni srečki štev. 11803 in štev. 22021 sta zadeli 4000 oz. 6000-— dinarjev. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. febr. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogai Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledališče Sreda, 19. febr.: zaprto. Četrtek, 20. febr., ob 20.: „Lepa Vida". Gostovanje Danilove in Kralja ,članov ljubljanske drame. Petek, 21. febr.: zaprto. Sobota, 22.febr., ob 20.: „Caričine Amazonke". Premiera. Red A. Vprizoritev ..Caričlne Amazonke" v mariborskem gledališču bo v najkrajšem ča--šu. Dane l>odo v novi opremi in delni predelavi ter v novi, vsebini te najlepši-, starejše slovenske opereto primerni inscenaciji. Režira Verdonik, dirigira pa Herzog. Kine v Mariboru * GltA.ISKI KINO. Danes prekrasen francoski film „Bila sem pustolovka" izborna igra. — Pride .,Brodarji na sinji Donavi". * ESPLANAJDE KINO. Do vključno srede češki film „Med dvema očetoma". Četrtek ,.Deževje prihaja" (Kiše dolaze). * UNION KINO. Do četrtka ..Krik ulice" močna in napeta drama. Vivian Romance* in Pierre ('v : dvoru SO sedaj vračajoči se izseljenci, .oprtani z nahrbtniki in bisagami ter ob-m Kola f.< nukradel mesarskemu loženi s popotnimi košarami, redni gostje. Miiiočniku Slavku Perjevieu iz veže v Ve-1 Predsinočnjim se je vrnilo preko Netn-‘rinjski ulici 7. 1 kradeno kolo je znamke '.Bundesrad z rv. šli-s. 21)378. '•lici obrni zbor. i Mariboru. <>*-!,i>r. .m 15 lat je odlomil iz plota okoli hiše zasebnega uradnika Antona Krambergerja v Jelačičevi ulici 11 ', čijc 12 naših izseljencev, večinoma Hrvatov. Ponudila sc mi je prilika za razgovor z njimi, ko so sedeli v Majcenovi kolodvorsiki restavraciji pri izdatni ve- čerji. Počitek po dolgotrajni m naporni vožnji sc jim jc kajpada zelo prilegel. Brkati Dalmatinec je na moje vprašanje zamahni! z roko, kakor da bi hotef reči: »Kaj bi se naslajali ob mojiii trpkih in žal čestokrat tudi grozotnih doživljajih.« Potem pa se je vendarle omehčal, krepko odrezal dobršen zalogaj sočne pečenke, malo pomislil rti pričel pripovedovati. Našteval je mesta, trge in vasi, skozi katere so bežali pred grozotno vojno vihro, ki jih je neprestano zasledovala. Že obraz sam je med to žalostno povestjo zadosti zgovorno kazal, kaj vse so morali ti ljudje pretrpeti v tujini. Še dolgo ne bodo mogli pozabiti kupov mrtvecev, potokov človeške in živalske krvi, žalostnih razvalin nekoč lepih naselij, muke polnega bega deset tisočev domačinov in tujcev, strašne lakote med begom in še večjega strahu. Tudi otroci, ki so sedeli zdaj v topli restavraciji in poslušali široikoplečatega sina našega Jadrana, so bili živa priča vseh neštetih strahot. Tudi njim bodo vtisnili nedavni doživljaji žalostni pečat v njihovi nežni mladosti. Videl sem, kako se je sinček boječe stisni! k pripovedovalcu, ko je govoril o uničujočem bombardiranju sovražnih letal. Ti izseljenci, s katerimi sem govoril, so bili tudi priče angleškega nočnega bombardiranja Hano v ra, o čemer smo ei-tali tudi v naših dnevnikih. Svojo žalostno povest je Dalmatinec zaključi! z izjavo, da je našlo na begu v Franciji smrt tudi mnogo naših ljudi, še več pa jih čaka na tisti srečni dan, ko se bodo lahko vrnili spet v svojo domovino. -Ig s&on SOKOLSKE SMUŠKE TEKME V SLOVENJ-GRADCU Preteklo nedeljo so izvedli slovenjgraški Sokoli smuško tekmo, ki jo je vodil br. Juro Potočnik'. Med tekmovalci in Sokoli ter ostalimi meščani je vladalo za tekmo veliko zanimanje. Razen 56 Sokolov-telovadcev se je pojavilo na smučkah tudi 10 starejših članov in članic, v starosti od 30—40 leta, kar je bil najrazveseljivejši dogodek in dokaz lepe sokolske discipline! Proga je bila izpeljana izpod Kremžarjevega vrha po zapadnem pohorskem pobočju preko Gradišča do Trobelj, kjer je bil skupni cilj za vse oddelke. Na cilj so prispeli vsi tekmovalci brez vsakršne nezgode in so zasedli mesta: Nižja deca: Puncer Milan in Ferber Mira; Višja moška deca: Golež Oto; Dijaški naraščaj: Potočnik Tonček; Obrtni naraščaj: Šuligoj Jože; Fritz Mara pri članicah; Mlajši člani: Igič Novak in Britovšek Stanko, a^pri'starejših članih, ki so nekak nevsakdanji pojav, so pa prismučali v cilj kot prvi: Žolnir, Lovrec Desa, Šmid Milan, Rojnik Karel, dr. Slapar Jože in dr. Strnad Stane. — Smuška pot je bila prijetno viseča z višinsko razliko 620 m in je radi tega teh. odsek z dobljenimi rezultati izredno zadovoljen. s Slovenska lahko-atletska zveza (službeno). Vse v Zvezi včlanjene klube opozarjamo, da se vrši I. redili občni zbor Slovenske lahkoatletske zveze v nedeljo, 23. t. m., ob 10. v klubski sobi kavarne „Union“ v Ljubljani, kot je to že javljeno klubom v vabilu. Delegati, ki so določeni za sprejem pravilnikov, sc sestanejo ob 9. isto tam. — Dopisi na Zvezo naj se pošiljajo od sedaj na poštni predal št. 156, nujni dopisi in cvent. denarne pošiljke pa še naprej na naslov tajnika g. Zupančiča -Miljutina, Ljubljana, Tavčarjeva 3. MALI OGLASI do 20 besed staneio z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno* reklamo pa stanejo namesto 15,— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba priložiti v znamkah. Male oglase le treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsncnih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. KAM, KJE? do 20 besed 20 din. vsaki, nadalinia beseda 2 din Maribor je znan po svoji lepi okolici. GOSTILNIČARJI, opomnite v tej rubriki izletnike na vse Vaše dobrote- 1 Ali potrebujete novo SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din KUHARICO? Oddajte oglas pod to rubriko in uspeh bo zagotovljen. 2 bapave in RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE d u o c c o i J a KANC SLUŽBO IŠČE do 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SLUŽKINJA poštena, resna, želi k dobrim, preprostim, starejšim Jjudem. Navedbo zahtev in plače na oglas. odd-. »Večernika« pod »Stalno«. 22997-3 DEKLE začetnica, s spričevalom gospodinjske šole, želi službe kot gospodinjska pomočnica ali sobarica. Naslov Letuš 3, Šmartno ob Paki 23003-3 POŠTEN FANT išče službo sluge, raznašal-ca ali slično. Naslov v oglas, ‘oddelku »Večernika«. 22987-3 KUHARICA pridna in poštena, ter varčna gospodinja išče s 1- marcem službe h gospodu ali mirni, boljši družini. Prosim pismene .ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Varčna gospodinja«. 23004-3 BREZPOSELNI! Ne trudite se.s prošnjami!.-. Oglas za din 12.— pod to rubriko Vam bo olajšal iskanje služb. 3 VAJENCI-(KE) 1o 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din VAJENEC za manufakturo se išče. — Vprašati pri A Poš. Maribor, Aleksandrova cesta 27. 23008-4 ŠIRITE »VEČERNIK«! Sp'rejmem VAJENCA za pečarsko obrt, zajamčeno strokovno izučenjc. Vse informacije v trgovini: Pečarstvo, Strašek Gustav, Tvrše-va 12, Maribor. 22985-4 UČENCA inteligentnega, za brivsko obrt sprejme takoi brivnica Novak- 22983-4 Aka želite oglaševati, pokličite telefon: I 25-67 OBRTNIKI! Ali potrebujete vajenca-ko? 2e inseratni oglas v tej rubriki in uspeh ne bo izostal. 4 Nogavice trajne po »Nlmela« koptll — »NIMELAt pr.pr.Iul. ,, .puH.n|. Ji potelj (zank) Din 30' — »NIMELA« SAMOPRODAJA CELJE, poštni prodal 2 Dobi se v drogerijah in trgovinah STANOVANJE ODDA fo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Odda se STANOVANJE z dvema velikima jn eno majlmo sobo, kopalnico ter vsemi pritiklinami, v novi zgradbi, na željo tudi vrt-Vpraša se Ljubljanska ul. 18, Rcpos. 22996-5 PREHRANA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din GOSPODA sprejmem na vso oskrbo. Ul-kneza Koclja J8, pritličje, vrata 3. 23005-7 Krom-številke in črke sa izloibe RADAN Zagreb, Masarykova 13 Prospekti na zahtevo. SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda i din Iščem KRASNO SOBO s 1. marcem, najraje pod Kalvarijo ali proti Kamnici-Naslove pustiti v ogl. odd. »Večernika«. 23001-9 SLUŽBENO STE PREMEŠČENI! Potom »Večernikovega« malega oglasa najdete ob pravem času primerno sobo! 9 LOKAL do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din V najem se odda GARAŽA na Betnavski cesti. Primerna tudi za manjše skladišče- Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22782-10 I1IŠN1 POSESTNIKI! Hišo ste zgradili, a nimate stanovalcev. Oglas v tej rubriki in interesentov bo na pretek. 5 STANOVANJE IŠČE io 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din ALI STANUJETE izven mesta? Poiščite si novo stanovanje potom gornje rubrike! 6 TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju se odda po dogovoru Ponudbe pod »Nizka najemnina« na ogl. odd. »Večernika«. ___________________23006-10 VAŠ LOKAL je na neprometnem kraju? Za menjajte ga z drugim potom naših malih oglasov! 10 POSEST do 20 besed 20 din. vsaka nadalfnh beseda ? din AIEHANIČNA DELAVNICA s specialnim artiklom v Ljub Hani ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Delavnica« na upravo »Večernika«. Ljubljana. 22825-1! POZOR! Kupim podjetje, hišo, gozd in zemljišče. Grem tudi kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd pod »Rentabilen M. P.« ______________________22981-11 Kupim enodružinsko HIŠICO v Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 22988-11 NAKUPUJTE in prodajajte posestva, hiše, komplekse itd potom naše gornje uspešne rubrike- Za-siguran uspeh. 11 Naprodaj HIŠA 2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica, lep zasajeni vrt. Tezno, Dobrava št. 72. 2298611 DENAR do 20 bese« 20 .in, vsaka nadaljnja besed- 2 din KJE BI SI IZPOSODIL DENAR? Uspešen posrednik so »Ve-černikovi« mali oglasi v tei rubriki! 12 OBRT • TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 TRGOVCI! Cvetlični med, vosek in la. orehova jedrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 15. 22541-13 MANJŠE PODJETJE kovinske stroke naprodaj. Ugodna prilika za začetnike. Ponudbe na upravo »Večernika«, Ljubljana, pod »Prilika«. 22824-13 Kupim rabljeno BLAGAJNO Wertheim Vinko Puncer, trgovec, Glavni trg 22999-13 ZA TRGOVCE IN OBRTNIKE! Priložnostne nakupe in prodaje vseh vrst Vam posreduje »Večernikov« mali oglas! 13 Vsakovrstne AdkOidltA papirja in cunj Kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah S. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribot. Pobrežje, Cankarjeva 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ŠIVALNI STROJ zamenjam za dober radioapa rat. Lubec, Mlinsjta ul 10-L 22994-14 DINAMO. ŠIVALNI ALI PISALNI STROJ kupite ali prodate poceni z oglaševanjem v gornji rubriki. 14 GRADIVO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din GRADBENA SEZONA se bliža! Opeko, gramoz in ostalo dobite potom malega oglase. . 15 POHIŠTVO-OPREMA 1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din SVOJE POHIŠTVO bi radi prodali?! Z oglaševanjem v tej rubriki prejmete nešteto interesentov. 17 Naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapusti! nad vse ljubljeni sin, brat, gospod Verbainšek Maks krojaški pomočnik po kratki bolezni v 18. letu starosti. Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, ob 4. uri na magtlalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Maribor, Slatina Radenci, 19. febr. 1941. žalujoči starši, sestre in ostalo sorodstvo. PERZIJSKE PREPROGE tudi raztrgane in antikvitete plačam prav dobro. Lukeš, Vetrinjska ulica-10, Maribor. 23002-17 Prodajo se SPALNICE jedilne sobe, vložki, jabolčnik, sodi, krave. Petrovič, Sp. Kungota Vozi avtobus Svečina—Sv. Jurij. 22991-17 Pristen antični FRANCOSKI SALON visoke umetniške vrednosti, izredno dobro ohranjen, se ugodno proda- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22783-17 ŽENSKI KOTIČEK do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u Stolna I. 11406-18 BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z najnovejšim aparatom in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra-kič, Maribor. Koroška c. 7. 22749-18 KAJ ZANIMA naše žene? Odgovor najdete v tej rubriki. Zasiguran uspeh oglaševanja. 18 Zlato in srebro. brilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakup M. llfleriev sin, Maribor,Gosposka 15 GLASBILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Naprodaj dobro ohranjeni RADIO APARAT »Havajka«. Vprašati Franko-panova ul- 31. pri hišnici. 23007-20 RADIO znamke »Telefunken« prodam, skoraj ,nov, ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 23009-20 Prodar skorai novo pol HROMATIČNO HARMONIKO vzamem v račun tudi dober radio na baterije novejše tipe, kompleten, in žensko kolo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 23000-20 RESTAVRATERJI! Prvovrstni klavir-kvartet ali kvintet prost za 25. februar (pustni torek). Ponudbe na Beriikopf-Friedrich. kavarna »Jadran«. 22998-20 Skoraj nov RADIO 7 cevni, se poceni proda — Pripraven za gostilno Ogleda se v trgovini, Koroška 63 22995-20 do 20 besed 15 din vsaka nadalinia beseda 1 din POBOLJŠAJTE SI POLOŽAJ! Učite se tujih jezikov. Potoni sVečernikovih« malih oglasov si gotovo preskrbite cenenega inštruktorja. d.1 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Globok OTROŠKI VOZIČEK mansarden, prodam. Medvedova ul. 5-11- 22992-23 FORD z novimi gumami, tudi gume same prodam. Gregorčičeva, ul. 14, vrata 6. 22993---- Nakup in prodajo STARIH MOTORJEV koles in ostalih vozil posreduje najuspešneje »Večernikov« oglas. Prodam MOTOR 16 k s., na sesalni plin (Saug gasmotor). Motor ie v dobrem stanju ter ga prodam radi napeljave elektrike. Po* nudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Motor«. 22990-22 PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din KMETJE! Gornja rubrika je najboljši posredovalec za nakup in proda,- 23 jo Vaših pridelkov. ŽIVALI do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din POSESTNIKI! Ne nasedajte varljivim pt*? kupčevalcem. Vaš najuspešnejši prekupčevalec je »Večerm-kov« oglas. 24. OPOZORILA do 20 besed 20 din. vsaka nadalinia beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svoio krojaško delavnico iz Aleksandrove c-v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po pust. Krojaški salon Jakob Erbus. 21798—25 IZGUBLJENO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din IZGUBLJENE DOKUMENTE Vam posten najditelj sigurnp vrne potom oglasa v tej rubriki. 27i RAZNO do 20 besed 15 din. vsaka nadaHnJ* beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste divjačin kupujem b° najvišiih dnevnih cenah-Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko. Maribor, Aleksandrova cesta l3- 20774-28 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do petka '\J. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VEČERNIK« Oglasni oddelek. Izdaj« to urejuje \i K VI I RIBNIKAR v Mariboru l iska Mariborska tiskarna d .1. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica b. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev H 409-