THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo t. Za v«ro In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. B DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, r* iTEV. (No.) 98. iK CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. MAJA — THURSDAY, MAY 20, 1926. LETNIK XXXV, rsC katero je bilo zavzeto z 'n se ne smatra za ^ ° V na kateri RM" o se ni je raz-situaciji Škandal jolietske ječe pred ve-liko poroto. — Whitmanova izpoved priča o nezaslišani korupciji v ječi, kjer je prišel ob življenje nadzornik Klein. Chicago, 111. — "Denar in politični vpliv so bila sredstva, da se je lahko najhujšega zločinca dobilo iz jolietske ječe. Vse to je bilo znano vsem jetnikom, radi tega ni bilo o pokorščini .ali disciplini v ječi nobenega govora. Radi tega je bil tudi nadzornik Klein umorjen od sedmih pobeglih jetnikov, ki niso imeli denarja, da bi se odkupili, so pa na ta način hoteli priti na svobodo." Tako se je glasila izpoved nadzornika John L. Whitman-a, pred veliko poroto. John L. Whitman, poštenj.ak, sivolasi mož, človek, ki je že 36 let v službi jolietske ječe, je vse dobro vedel kaj se godi med nepoštenimi jetniškimi u-radniki. Svaril jih je, a pohlep po denarju jti premagal — jetnike so spuščali iz ječe, cela a-fera pokazuje na škandal brez primere. Afero sta spravila na dan vrhovni pravdnik Carlstrom in državni pravdnik Crowe. Ko je Whitman podal pred poroto gori navedeno izpoved, nista moža podala nobene izjave, pa tudi Whiteman ni rekel več ničesar. Težko mu je bilo spravljati take stvari na dan, a en krat je moralo do tega priti. Izpoved Whitmana, je marši kateremu višjemu uradniku neprijetna. Chauncey Jenkins, državni ravnatelj za javna dela in Will Colvin, predsednik parolnega odbora, st.a vedela jetnike pustili na svobodo s podkupovanjem uradnikov. Colvin kot predsednik bi ne smel parolo podpisa- Slika nam predstavlja glavne voditelje, ki so vodili generalno stavko v Angliji. Od leve proti desni: Ben Tillett, tajnik pristaniških delavcev; A. J. Cook, tajnik premogarske federacije in J. H. Thomas, tajnik železničarskih unij. STAVKA STAYBINSKIH DELAVCEV. MOŠTVO SENECA BILO PIJANO. KRIŽEM SVETA. Iz Jugoslavije hMno !?eih so tudl dan za| ti, a je vseeno to storil. Usmrte- 'SJ,.fpS"no' na kateri ni nadzornik Klein, je bil naj-Predsednika. večji ft ?0 Pravi, da se poleg de 'Ludi Litvinska sumljivo io „ ^ °beh strani pri&aku-\ 'Pada, kar dela velike V*0"1 Vladi. ">• da ^Ph vesteh posnema- • v i 3 ■ & "V ' V "'I/ A A H »»v t -v m <0 I/ n > 'V jjVeJe brzojavna in telefon- toek-med Polisko in Nem" ; jena: zato, da bi se Him,-0. P°r°Sati o gibanju poročajo, da je \ \> ko i/tCT'' P0stavil svojo vla-^ ie Do tega ko- N'e ,,1Ved1o nevspešno po-S^ Hallerjem in za-M d P'laudskija. Poroča- i Vh ie bitka med v°- J«JUa in Hallerja že 'a 'er ima 27,000 mož v» ntr°lo, s katerimi V, Protl Warsavi. ---o__ K5Č«LSTIRA; 30 4 V RTVIH- c'ty, Mehika. — Tri- :le Prišlo ob življenj« Uoje bil° ra* 'il .%iUc d8pbni vlak vozeč \ y lr> Ixmiquilpa sko-ni n^ako jp nastala ne-Ja8neno, kar sta Jenkins in Colvin dobro vedela, a vendar sta ga še držala na tako važnem mestu, kjer je imel v oskrbi jetnike. V enem slučaju so jetniki z avtom, last nekega jetniškega uradnika, napadli neko banko, jo oropali in s plenom prišli nazaj v jetnišni-co. To je na vsak način škandal brez primere. Whitman je povedni vse natanko kar mu jc bi!o znano. Kako skrben in pošten je ta človek priča to, ko je čakal da pride na vrsto pri zasliševanju, je celi čas tarnal, da ga skrbi kako je doma, ker še nikoli ni bil toliko časa odsoten od svojega mesta. "Lathers" unija podpisala triletno pogodbo po stari plačilni lestvi, to je dnevno $12. — Ometači še vedno zunaj. Chicago, 111. — Stavbinska industrija v Chicago je zelo prizadeta vsled stavke delavcev nekaterih strok, ki spadajo pod imenovano industrijo. Uradniki Lathers unije, to je delavcev, ki pribijajo late, so podpisali s Contracting Plasterers organizacijo pogodbo, veljavno za tri leta, po stari plačilni lestvici, to je $1.50 na uro, ali dnevno $12.00. Nova pogodba stopi v velj.avo 1. junija. Zastopniki delodajalcev o-metačev so imeli sejo s kon-traktorji in razpravljali o položaju stavke ometačev, katera zadržuje vsa stavbinska dela, kar se najbolj občuti pri velikih poslopjih, kjer zadržujejo tudi druge delavce. Kakor je že bilo poročano, je nad 3000 ometačev Sunaj. Doslej so imeli na uro $1.50, sedaj pa zahtevajo $1.75. Obe stranki sta še vedno nedostopni za spravo, nobena se noče podati. Nekateri lastniki poslopij grozijo s tožbo, ako ne bo delo dokončano določeni čas. To bo mogoče imelo dobro stran za delavce ometače, ker bodo delodajalci primorani nadaljevati z delom, ne bo jim drugega Potniki parnika Seneca, ki je šel na dno v Miami, Fla., so podpisali izjavo, v kateri ob-dolžujejo moštvo parnika, da je bilo krivo nezgode. New York, N. Y. — Poročano je bilo, da je parnik Seneoa, družbe Clyde, šel na dno ko so se potniki rešiii na čolne in se izkrcali v Miami, Fla. Potniki so bili namenjeni v New York. Ko je bil parnik 17 milj daleč proč od obrežja, so mornarji zapazili, da parnik pušča vo do. Kapitan je tako odredil, da so si potniki nadeli rešilne pasove in bili rešeni na suho v Miamo, Fla. Parnik je šel na dno. Naknadno se poroča, da so potniki, ko so prišli z. vlakom v New York izpovedali, da je bilo moštvo Seneca pod vplivom alkohola, to izjavo so potrdili s svojimi podpisi. Izj.ava se glasi: "Spodaj podpisani potniki na S. S. Seneca, na potu iz Miami proti New Yorku, smo se vkrcali 15. maja ob 4. uri popoldan na parnik. Izjavljamo, da je bil parnik poškodovan in se potapljal v noči od 15. do 16. maj.a, potniki so bili odpravljeni na rešilne čolne. Potrjujemo, da sledeča izjava odgovarja resnici: 1. Alkoholna pijača se je nemoteno prodajala na par- — Buenos Aires, Argentina. — Bomba je eksplodirala v sprednjem delu poslopja ameriškega poslaništva. Poškodovan ni bil nihče, razstrelba je napravila poškodbo na poslopju. — Boise, Idaho. — Jim Mc-Cann, je bil v boju z velikim medvedom zmagovalec. Medved ga je napadel; gozdar, potegne nož, s katerim je žival premagal, a tudi sam je dobil precejšne poškodbe. — Belmore, N. Y. — Nekdo je zažgal poletno hišico v tu-kajšni bližini, katera je bila pripravljena za newyorškega milijonarja Edward W. Brow-ninga in njegovo 151etno nevesto Frances Heenan. Škode je $3500. — Chicago, 111. — Dva policista sta na Dakin cesti in Wilton ave. ubila 6 čevljev dolgo kačo klopotačo, ki se je baš plazila proti kleti neke hiše. Naj-brže je ušla kakšnim igralcem. — Praga, Čehosl(5vakija. — R. V. Dmowski, ki je bil glavni poljski delegat v Versailles na mirovni konferenci, je bil aretiran v Varšavi ker je streljal na čete Pilsudskija. Pr,avi-jo, da ga čaka smrtna kazen. — Rim, Italija. — Veliki del v severni Italiji je pod vodo. Bili so taki nalivi, kakršnih še, ne pomnijo. Del mesta Vi-cenza zapadno od Benetk je popolnoma v vodi; več hiš je odneslo ko je reka Adige pre stopila bregove. Ena oseba je TRAGIČNA POVEST SLOVENKE, KI SE JE V BELGRADU ZASTRUPILA, KO JE OSTALA SAMA PO SMRTI MATERE IN BRATA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nesrečna smrt Slovenke v Beo- Eksplozija v Woschnatfgovi to-gradu. | varni v Šoštanju. V Beogradu se je zastrupila1 V nedeljo, dne 25. aprile ob celjska Slovenka Jerica Kosi.' 4. zjutraj, je v v WosclinaggovJ Tragična povest: Kosijeva je tovarni v Šoštanju eksplodiral imela v Celju krojaški salon ter kotel, v katerem se kuhajo eks-je živela skupaj s svojo ma- trakti. Eksplozija je biLa takci terjo. V Beogradu je imela bra- močna, da je odneslo tudi del ta,' ki jo je vabil doli. Pustila je strehe. Pri nesreči sta bila dva svojo delavnico v Celju in se z delavca močno poškodovana iii materjo preselila v Beograd, sta dobila precejšnje opekline. Tu se je seznanila z nekom, ki Podobna eksplozija se je zgo-mu naj bi postala žena. Kosije- dila tudi pred dvema mesečeva je bila ugledno dekle in so ma. jo cenili vsi, ki so jo poznali. I Sreča pa ji ni bila mila. Kmalu sta ji drug za drugim umrla Trije vlomi v Me-tliki. Iz Metlike poročajo, da sd mati in brat in ostala je sama. bili t-amk^j izvršeni trije vlomi. V tem so se pokazale posledice Vlomilci so, kakor se domneva, njenega ljubezenskega raz- pobegnili v Zagreb, vsled česar merja. Prosila je ženina, naj pospeši poroko. Ta pa se je izgovarjal, da mora urediti še neke zadeve. Kosijeva je še u-pala. Zadnje dni pa je zvedela, da jo je njen izvoljenec brezvestno varal. Priskrbela si je steklenico lizola, odšla iz mesta, begala več ur po polju, končno pa v bližini Malega Fo-krega Loga izpila lizol. Našli so jo umirajočo in je med pre vozom v bolnišnico izdihnila. Obdukcija je dognala, da je bila sedmi mesec v blagoslovljenem stanju. Tako je zopet postalo slovensko dekle žrtev brezvestnega zapeljivca. -o- utonila. _ t v. — Springfield, 111. — Tukaj-, Zločin brez primere. šne okrajne oblasti iščejo Mrs. y Ruš,ah pri Mariboru se je Myrtle Miller, ki je obdolžena, izvršil zločin, ki.se še doslej ni da je vozila avto v katerem so zgodil med Slovenci v Dravski pobegnili handiti, ki so oropali dolini. Do danes še neodkriti banko v Diagonal, Iowa. [ zločinci so uničili vsem Rušan- — Chicago, 111. — Banditi so cem> imajo lepe in obsežne povezali v nedeljo po noči ču- sadonosnike levo od Ruš pi*oti vaja Midland Metals kompani-| kolodvoru, sadno drevje. Mlaj je, 1269 S. Campbell Ave. na- ga drevesa so polomili in sicer to pa naložili na truk kovine v na(j 3qq> vsa starejša pa po de-vrednosti $10,000, katero so };)jih nasekali s sekirami, tako neznano k,am odpeljali. da bodo usahnila! Učitelju Les- — Clocis, Cal. — Mary Po- jHku> znanemu planincu, so u-ker, indijanskega rodu Mono v] njčili drevesnico. Učitelju Sta-Norathfolk v tukajšni bližini, je umrla v starosti 110 let. preostajalo, kakor ugoditi zah- niku. 2. Del moštva je bil v pi-evi delavcev. janem stanju. 3. Moške so od- pravili na veliki vlačilni čoln, dočim so morale ženske na male čolne. 4, Nekateri od moštva so bili z rešilnimi pasovi okrog sebe v prvem rešilnem čolnu in pustili ženske Čakati." Družba, katere last je parnik Seneca, zanikuje obtožbo kot neresnično. Godbeniki, ki igrajo za Chicago Civic Opera kompanijo, kateri so najboljše plačani kar jih je v tej stroki na svetu, so dobili zopet povišanje plače — od $130.00 na teden, bodo po novi pogodbi dobili $150.00. S* NABOJ EKSPLODIRAL; NIKA V ŠOLI. PA Carigrad, Turčija. — Na vr tu sirotišnice v Leninakan, Armenija, so dečki delali in izkopali šestpalčni naboj, napravili so kres, naboj je razneslo; le eden iamed dečkov je bil ran jen. V šoli je nantala panika vsled poka, veliko šip j« popo kalo. TORNADO V OKOLICI CHICAGO. MRS. VANDERBILT DOBILA GROZILNO PISMO. New York, N. Y. — Ugrabitelji so nameravali ugrabiti dveletno Glorio Vanderbilt, ki je dedinja velikega premoženja — $2,500,000, hčerka Reginald Vanderbilta. Že delj čas,a se je ugibalo, zakaj spremlja Glorio, katero vodi guvernanta na sprehod po parku, oborožen mlad močan moški. Sedaj je prišlo na dan, da je mati, vdova po Rejri»ald Vanderbiltu dobila frozilno pismo, v katerem ji rrozijo neznani ugrabitelji, da bodo ugrabili otroka netu, ki je imel v celi mariborski okolici najlepše vrtnice, so upostošili vse cvetlične nasade. Pri posestniku Jugu so udrli na dvorišče, ker ima tamkaj svoj Chicago, 111. — V mestu in sadonosnik, in posekali sadno okolici je bil v torek večer tor-j drevje. Škoda je ogromna in nado, ki je napravil n,ad $300,-, tem občutnejša, ker se bo dala 000 škode; ena oseba je prišla popraviti šele po letih truda-ob življenje. Najbolj prizadeto polnega dela. Posestniki, kate-je bilo predmestje Harvey, kjer rim je bilo prizanešeno v ome-je neko malo hišo dvignilo in njeni noči, - je bila o vlomih obveščena zagrebška policija. Krojaču Leopoldu Nemaniču je bilo ukradeno manufakturnega blaga za' 4420 dinarjev; pri Katarini Plut so zlikovci vlomili v stanovanje ter odnesli 325 dinarjev gotovine; tretji vlom pa jd bil izvršen v skladišču trgovca Alojzija Ambrožiča, kateremu je bilo ukradeno blaga v vrednosti nad 5000 dinarjev. -o- Povodenj v Bosni. Kakor poročajo iz Banjalu-ke, je reka Una vsled dolgotrajnega deževja močno narasla ter vsa bližnja polja poplavila. Setve so uničene; porušenih je več hiš in dva lesena mostova. V Bosanskem Novem sb cele ulice pod vodo. Med pi*e-bivalstvom je zavladal paničen strah. Trgovine so zaprte, ker so trgovci svojo robo spravili v podstrešja. Živino so odgnali v hribe. Policijska in vojaška' oblast sta ukrenili vse potrebno, da se reši prebivalstvo, ako' |bi morebiti prišlo do katastrofe. Ministrstvo za notranje zadeve je velikega župana v Ba-njaluki pozvalo, da na primeren način poskrbi za prebivalce, ki so ostali brez strehe. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." jo neslo 50 čevljev daleč proč. Več hiš je ostalo brez strehe V mestu je tudi silno deževalo SMRTNA NESREČA V JOLI-ETSKI JETNIŠNICI. Joliet, 111. — Od tukaj poročajo, da je neki jetnik, ki je bil radi umora obsojen v dosmrtno ječo, zadobil tako hude opekline, ko je razpočila cev, po kateri je napeljana p,ara, da je kmalu nato poškodbam podlegel. Nesreča se je zgodila v stari jetnišnici v kleti. Istočasno je bilo še več jetnikov v kleti, eden je tudi zadobil težke poškodbe, ostali so bili nepoškodovani. BOMBA NAPRAVILA ŠKODE $500. Chicago, 111. — John Howe in njegova žena sta bila vržena iz postelje, ko je eksplodirala bomba v hiši kjer stanujeta na 601 Groveland Park. Škodo cenijo na $500. -o- VELIK OGENJ; 11 KONJEV ZGORELO. Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil na 4421-25 S. Halsted cesti, kjer je velik konjski hlev in trgovina s senom. 11 konj je ostalo v plamenih. Škoda je cenjena na $20,000. „ so že cele noči v velikem strahu, da se ne loti zločinska roka tudi njihovih sadnih dreves. Zločin je preiskoval detektiv iz Prevalj s policijskim psom, a brez uspeha, ker so prizadeti sami izbrisali za zločinci sled s tekanjem po sadonos-nikih zjutraj po odkritju Kaj da je pravzaprav povod temu barbarskemu zločinu, je težko reči, ker ni uničen sadonosnik enemu ali dvema po sestnikoma, ampak vsem, ki imajo sadonosnike levo od ceste proti postaji Uničenje sadnega drevja ali vinogradnih nasadov je politična maščevalnost, ki je vgnezde-na po Vojvodini in Srbiji, med Slovenci je tak barbai-izem brez primere! Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, 1 AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne irert ■ pošto in zanesljivimi bankam! i starem kraju in naše pošiljatve so d*« stavljene prejemnika na dom ali nfl zadnjo pošto točno in brez vsakegt odbitka. Naie cent za poiiljk« v dinarjih tt lirah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino: 500 ~ Din. 1,000 — Din. 2,500 —i Din. 5,000 ei Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 Lir _ 500 ~ Lir _ 1,000 — Lir _ | 9.5! 1 __9 18.73 ' __9 46,75 __| 93.00 ____$185.00 _ 9 4.70 ' __$ 9.05 ' _ 9 21-75 _________ 9 42.25 Pri pošiljstvah nad 10,000 Din. al nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan«i je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zate se pošiljatve nakaže]« po cenah onega dne, ko ml sprejm«* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLQi VENSKO BANKO i ZAKRAJŠEK ft ČEŠAREK ' U55 W. 42nd St.. NEW YORK, N. Y, G«! Amerikanski Slovenec Krv| in »ajstar«jil »loTOB.ki list i ft Ameriki. i Uatanovljea leta liti Izhaja r«ak dan raxua rcdalj, pon-ialiknf la iiwwMMfnlkUL Izdaja In tlaka! EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva In aprarej 104» W. 22nd St., Chic*»o, II|, Telefon: Canal 0091, Ca celo leto' Za pol leta Maročnin«; 45.00 2.50 Za Chicago, Kanada' |n KrrPKl Za celo leto . 6.00 Za pol leta __ 1.00 Tla* fini ud th» »ldaat ftl» rani an newspaper ia Amerfci. £ctabliihe4 J89JL iHUd dally, except Bandar, W dar. bad the day after kaUdayC Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Addreas of publication office] 1849 W. 22nd St., Chicago, ID, 'Phone: Canal 0091, Subscription! For one year _ For half a year_____ Chicago, Canada and Eurep®; For one year ■ 100 For half a yea* , 3.0Q DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na kredni&tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo itevilkoj v tednu je čas do četrtka dopoldne,..,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—številka poleg Vaiega naslova na listn zna čl, do kedaj Imate Itot plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker e tem veliko pomagate lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office kt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Neomaltuzijanstvo v Italiji. V Italiji se je začela zadnje čase zelo širiti teorija o neo-maltuzijanstvu, ki daje misliti celo rimski vladi. Neomaltuzijanstvo se je v praksi že tako razširilo in uveljavilo, da je moral notranji minister Italije sezvati v Rim posebno komisijo, da pod njegovim nadzorstvom prouči in predloži kabinetu .administrativna in dovoljena sredstva, s katerim bo mogoče ohraniti ita- lijansko obitelj pred številnimi nevarnostmi, ki ji pretijo s stra ni neomaltuzijanske teorije in prakse. Prvi sestanek te komisije, se je že vršil. Predsedoval je na njem notranji minister Federzoni, ki je poudaril v uvodnem govoru, da pojav prostovoljnega krčenja števila porodov v Italiji sicer ni vzel še velikega in opasnega obsega, da pa stvar vendarle prav resno skrbi fašistovsko vlado in njenega predsednika Mussolinija. Vlada je radi tega sklenila uporabiti vsa sredstva, s katerimi je mogoče obraniti italijansko družino pred pogubno individualistično in materijalistično propagando. Posledica te propagande se že pozna po statistikah porodov zadnjih let. Fašistovska Italija, je dejal Federzoni., mora vdušiti vsak pojav, ki bi utegnil poslabšati moralo italijanskega naroda ter mu izpriditi menfcaliteto in ga privesti v tako razpoloženje, ki se zrcali v hedonističnem pojmovanju življenja. Fašizem že po svojem jedru nasprotuje vsemu temu, ker stoji na stališču, da je življenje boj, aktivnost, žrtvovanje ciljem skupnosti, ciljem vsega naroda. Ti cilji v primeru porodov in pobijanjalhal-tuzijanstva se v ostalem tudi popolnoma krijejo s katoliško moralo. A ne samo radi tega, že radi naturnega pomnoževanja italijanskega ljudstva, ki vidi bas v tej svrhi najmočnejše sredstvo za ekspanzijo v svetu, je treba napovedati maltuzijanstvu boj na nož. Vplivi neomaltuzijanske teorije se posebno usodno kažejo v pokrajinah, kjer so tujinski običaji prevladali. K sreči je ta kvarna praksa še neznana delavcem in kmetom ,dočim je v mestih pridobila že mnogo pristašev. In baš med meščanstvom kani italijanska vlada izrastke neomaltuzijanstva pobijati z vso silo. Tako torej Italijani. Mi Slovenci, ki smo pa že tako majhni naj bi se pa te pogubijajoče metode prijeli, kakor jo našemu narodu tako radi usiljejo pri naši rdeči tetki na Lawndale. Ne odlašajte! Vsem, ki se bodo udeležili iz raznih slovenskih naselbin po Ameriki 28. mednarodnega evharističnega kongresa opozarjamo, naj gotovo prijavijo svoje ime in koliko jih pride. Ali samo ena oseba, ali cela družina, .ali kolikor že. Pomnite, da je za tiste dni po vseh hotelih že vse najeto, kar se sploh najeti da in stanovanja tiste dni sploh mogoče dobiti ne bo. Zato je važno in v interesu vseh, ki pridejo tiste dni v Chicago, da prijavijo svoje ime in število udeležencev vrhovnemu odboru slovenske sekcije 28. evharističnega kongresa. Naslov tajnika je: Slovenska sekcija 28. mednarodnega evharističnega kongresa, 1852 West 22nd Place, Chicago, Illinois. Ce bo kdo prišel, ne da bi preje javil svoj prihod in si zagotovil za isti čas stanovanje, naj, če bo razočaran sam sebi pripiše, ker zadnje trenutke ne bo časa in niti mogoče preskrbovati za koga stanovanje. Zato prijavite se sedaj, dokler je čas! BANKET TRETJEREDNIKOV Chicago, 111. Napovedani banket, katere-_$5.00 £a prirede tretjeredniki župni-2.50 je sv. Štefana, bo v nedeljo ob 4. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana. K temu banketu v.abijo . tretjeredniki vse farane. Vstopnice se dobe v župnišču sv. Štefana ali pa v uredništvu Amer. Slovenca in stanejo za osebo po $1.00. Vendar se bodo vstopnice prodajale le do petka večer. Veliko leto je letos za vse častilce sv. Frančiška, ko ob-jhajamo sedemstoletnico njegove smrti. Bujno že tretji red procvita po celi Ameriki. V jeseni bo v New Yorku velik medn.arodni tretjeredniški kongres, katerega se bodo udeležili najodlič-nejši cerkveni in svetni dostojanstveniki. Tudi med ameriškimi Slovenci se je zadnja leta začela jako lepo širiti ta krasna organizacija. Pred nekoliko tedni je bilo samo v Rice, Minn., v slovenski župniji sv. Štefana sprejetih do sto novih udov. Tudi v Chicagi ne smemo z,aostati za drugimi. Ta banket ima namen začeti tudi med nami večje zanimanje zanj in začeti slavnost jubilejnega leta. To bo lepa prilika za to, ko bomo imeli v svoji sredi preč. p. Provincijala iz Ljubljane v svoji sredi. Upamo, da bodo farani napolnili dvorano ob tej priliki. Odbor slov. III. Reda. -o- ZAHVALA. So. Chicago, 111. Vzradoščeneg# srca se podpisani javno prav toplo zahvalim za trud, za požrtvovalnost, za priznanje, ki so ga župljani pokazali za časa kampanije "Amer. Slovenca" in mene imenovali za kandidata in skupno zbrali skoro 210,000 glasov v tako mali naselbini kot je naselbina sv. Jurija v South Chicago. Meni ni bilo toliko za imenovanje in glasove, pač pa sem vesel in ponosen, ko vidim za dobro časopisje navdušene, požrtvovalne župljane in okoličane. V tem složnem duhu junaško naprej do novega napredka, do nove zmage! Še posebno se pa iz srca zahvalim Mr. Fr. Juvančiču, cerkvenemu odborniku ter predsedniku Holy Name Socie ty, ki se je veliko trudil, večer za večerom s svojim auto ob-iskaval rojake in jih navduševal za pomembno kampanijo ob priliki 351etnega jubileja Amer. Slovenca. Javno priznanje zavednemu možu! Več takih mož naj se prikaže na površje in se bo v bodoče še veliko" dobrega storilo za naselbino, za narod. Ko sem se pred kratkim časom mudil v Chicago v uredništvu Amer. Slovenca, me je naši slovenski naselbini v Kan- 'so dobili prvotno lepoto. Kipi tamkajšno velecenjeno časnikarsko osebje presenetilo is krasnim darom, s posebno lepo srebrno čašo in primernim lepim besedilom na čaši. Sprejmite za spominski dar. sas. Vprašamo — kje je napredek ? Kje so naprednjaki ? Kdo ima kaj za pokazati? — Kakšna šola poleg publične je še v naši novi domovini? Dejanja govore — ne pa puhle fraze "naprednjakov." Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca to- in onstran morja! Poročevalec. -o- ZAHVALA. Detroit, Mich. V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim' vsem onim že-zahvalo s pripombo, da hočem nam, katere so me iznenadile, vedno ostati tudi v bodoče po svojih močeh vam v pomoč. Prijazno pozdravljam tako ko so mi priredile "Surprise party," dasiravno sem biLa bolna, vendar me je jako zveseli- obhajilo in 47 otrok bo prvikrat so vsi prenovljeni in sv. Štefan s ponosom gleda na svoja dva asistenta. Marija se ti pa z al-tarja tako ljubko smeji v družbi ene njenih najboljših hčerk — sv. Terezije. Jezus pa z razprostrtimi rokami vabi in kliče vse farane, da naj pridejo k njemu in naj se udeleže sv. mi-sijona in milosti, ki jih bo sipal iz svojega božjega srca. Misi-jon se prične v nedeljo, 23. majnika. O da bi se vsi chica-ški Slovenci ob tem milostipol-nem času zedinili in se oklenili Svoje cerkve, kot svoje ljubeče Matere. V nedeljo bo tudi prvo sv. župljane ,kot rojake in znance, P. Benvenut Winkler, župnik. -o- AMERIŠKI TISK O SLOVEN CIH V KANSAS CITY. Kansas City, Mo. Delo pri novi cerkvi slovenske župnije sv. Družine prav lepo napreduje in bode dozidana že mogoče v teku tega meseca kar se tiče zunanjega dela. Streho že postavljajo in zvonik se že ponosno dviga, kmalu bo dosegel visočino 100 čevljev. Krasna bo ta cerkev, ne bo Slovenca in ne Slovenke; da ne bi s hvaležnostjo zrl na to novo stavbišče, katero je postavljeno na čast sv. Družini in ponos ter spomin slov. kat. naroda v središču naše velike republike. Tudi angleški listi se bavijo s to našo akcijo in hvalijo Slovence, ki tako lepo napredujejo. Lokalni list, "The Kansas City Kansan," pravi med drugim tudi sledeče: "K narodom, ki so bili osvobojeni v svetovni vojni in združeni s svojimi slovanskimi brati v eno drz'avo — Jugoslaviji se prištevajo tudi Slovenci. Slovenci so živahni ljudje. Njih jezik je milodoneč; oni so podjetni ,pa tudi naglo se ame-rikanizirajo. V Kansas City je nekako 1000 Slovencev, približno 800 izmed teh so člani župnije Sv. Družine, katere župnišče se nahaja na 515 Ohio cesti. Dasi niso po številu močni, vendar so prispevali k skladu za gradnjo nove cerkve 60,000 dolarjev; delo pri tej cerkvi zelo hitro napreduje in bo že do koncem tega leta popolnoma dokončano. Načrt za to cerkev je izdelal H. W. Brinkman in Hag.an, arhitekta v Empire, Kans. Župnik tukajšne slovenske fare je Rev. John Perše. Njemu pomaga pri administrativnem in finančnem delu odbor, ki je sestavljen iz sledečih mož: J. Anzicek, Leopold Martinčič, Math Petek in August Topli-kar. Cerkev bo imela sedežev za 500 oseb. Za cerkvijo se nahaja dvorana, kjer se razvija družabno življenje Slovencev. Oni imajo več podpornih društev, katera so v pomoč bolnim in plačujejo posmrtnine ostalim. Z župnijo je tudi v zvezi šola, katero oskrbujejo častite šolske sestre reda sv. Frančiška. 195 otrok obiskuje šolo." Tako pišejo angleški listi o lo, da sem za nekaj časa poza- |Gospoda bila na bolezen. Prav lepo se srca. prejelo v nedolžna vam zahvalim za lepi kip Male Cvetke sv. Terezije, h kateri bodem molila, da mi izprosi pri Bogu ljubo zdravje. Ponovno se vam vsem skupaj 26. majnika bo pa 200 otrok prejelo sv. birmo. Kakor vidite, sami lepi dnevi polni izrednih milosti. Gospod Bog bi rad prenovil našo faro, prav lepo zahvalim, kakor tu- !ne delajmo mu mi ovir. di moja družina. Spominjala se Vas bodem v molitvi. Bog vam stotero povrni. Ana Srebrnak. FARNE VESTI OD SV. ŠTEFANA. Chicago, 111. Dolgo časa je trajalo popravljanje in prezidavanje sester-ske hiše. Kot imate še gotovo v spominu, je sesterska hiša februarja letos pogorela. Takrat je bila še zima in v resnici je naš župnik premišljeval, kje dobiti za sestre stanovanje. Sicer so dobile prijazno povabilo sester nemške cerkve sv. Pavla, da jih z veseljem sprej- Rev. John Miklovčič. TRINAJSTORICA SLABIH NAVAD, I Trinajst je zares nesrečna številka toliko za motoriste kolikor za pešče. Vozniki avtomobilov imajo 13 slabih navad, ki so lani imele v Zdr. Državah za posledico 21,000 smrtonosnih nezgod. Tudi pe?či so vršili trinajstorico raznih stvari, ki so dovedle do smrti ali poškodbe. Ako bi se avtoniobi-listi in pešči izogibali tej tri-najstorici zlih navad pri vožn." ali hoji, ne bi se jim skoraj tovo pripetila nikaka nezgod C. E. Robb, statistical- Narodnega varnostnega sveta (Natic nal Safety Council) obelodanil je svoj pregled o nezgodah v Združenih Državah tekom 1-1925 na podlagi poročil iz ^ raznih mest. Tu je trinajstero slučajev, je dovedlo motoriste v nesreč"' 1.) Pot mu ni bila presta. n I vendarle je vozil naprej. Prestopil je dovoljeno brzin0' 3) Vozil je po krivi strani ceste. 4.) Zamudil je dati signal-5.) Presekal je pot druge"111 vozu ali zaokrenil ob levi strani vogala. 6.) Zagonil je nazaJ-7.) Zagonil je izven ceste. Vozil je mimo poulične kare prehitro. 9.) Avtomobil je zdl1'' DRZEN ROP; PLEN $100,000. Chicago, 111. — Tukaj se nahaja prekupčevalec dragih ka-menov iz New Yorka, Samuel Brandler. Najbrže mu ni znano, kako predrzni so chikaški banditi, zato brezskrbno sede v restavraciji n.a 1341 S. Hal- .........________ . sted cesti za mizo in naroči je- ijal, ko ga je voznik ostavil- I1'' dila. Ni pa še dobil kar je naročil, ko pridejo v restavracijo trije banditi in ukažejo lastniku podjetja in gostom, katerih je bilo poleg Brandlerja še šest, naj ležejo na tla, nakar eden izmed prišlecov udari s ročajem revolverja Brandlerja po glavi in se polasti njegovega mo v svojo hišo. A naše sestre so se uljudno zahvalile in izja- ročnega kovčeka, nakar jo ban vile, da bodo že v naselbini kje jditi popihajo v avtomobilu, ki dobile malo prostorčka. Stano-'jih je čakal n.a ulici. Brandler vale so nad tiskarno. Zadnjo soboto so bila pa vsa dela končana pri prenovljenju njihove niše. Popoldan ob 5. se je zbralo kakih 30 belo oblečenih deklic z vrtnicami v roki in gosp. župnik je presv. Rešnje Telo ob azistenci duhovnikov v procesiji prenesel v prijazno kapelico. Nato se je blagoslovila kapelica in vsi prostori v hiši. Hiša je znotraj krasna in po mojih mislih najlepša izmed se-sternih hiš naših šolskih sester. Zraven te hiše zadaj pa v maj je oškodovan za $100,000. Brandlerju so na policiji pozneje pokazali slike zločincev; takoj je pokazal na dva, ki sta bila njegova napadalca. Eden izmed teh je Eugene McLaughlin, kateri ima na vesti že več roparskih napadov, a ker je tako lepo preskrbljeno, da si taki možje kupijo svobodo, je tudi ne da bi pazil na vozove- . on na prostem in vrši še dalje svoj posel. Nedavno je bil od nekega detektiva, ko je bil za-sačen pri napadu na nekega trgo\skega potnika z zlatnino, Vozil je skozi varnostno z011"' 11.) Prehitel je drug voz °J napačni strani, ob ovinku a'1 breg. 12.) Vozil v pijanos«-13.) Ni imel avtomobila v ^ du, zavore ali drug mehanik ni dobro deloval. Tu pa je trinajstero nevai'n° sti, ki preti življenju pešča- . 1.) Hodil je, tekel aJJ;1.^ se na ulici. 2.) Prekorači^ cesto, ko ni bilo signala-Prekoračil je cesto vzlic ® : sprotnemu signalu. 4.) P1'® račil je cesto ob pravilnem fV nalu, ali ni pazil na pridig. voz. 5.) Ni hodil po trat^,' 6.) Oklepal se je vozečega^ tomobila ali se v njem sk^i 7.) Delal je na cesti. ^^jfol koračil je cesto ne ob vo£a 'sat 9-) ■a? hni hišici začasno stanuje naš kateri je imel pri sebi vredno-cerkvenik Oblak s svojo obil- sti v znesku $75,000. Kmalo pa no družinico in obenem tudi1 je bil izpuščen na svobodo, čuva in varuje sestre in hišo. Jko je položil varščino v znesku Pa tudi naš "niger" se je jel zanimati za vsa ta farna po- $50,000. Varščina je menda že več slopja in kdor ni domač, sploh;vredna kakor pa en jetnik, kaše ne more in ne sme približati, Jterih je že itak dovolj po ame- za to niger skrbi z lajanjem. Če p.a eden le noče njego poslušati, pa pokaže zobe in je pripravljen na ofenzivo. Torej, kot se vidi, smo vsi stanovalci riških ječah. Policijski kapitan Stčge je sam Vekel, da nič ne pomaga, ako se policisti v nev.arnost podajajo in aretirajo zločinca, ki v farnih poslopjih popolnoma si bo z ukradenem denarjem na varnem in v dobrem var-j kupil svobodo — da bo lahko stvu. i še dalje kradel. Mesec rnajnik preveč hitro McLaughlin je bil tudi pri gre h koncu. Marija je nas svo-jnapadu na Parkway hotel, kjer jih častilcev vesela, ker se nas so pobrali vrednosti v znesku vsaki dan mnogo zbira k šmar- nad $200,000 nicam. Marijin altar je ves v rožah in rožicah, v lučih in lu-čicah. Cerkev sedaj umita, je krasna. Slike so kot nove, okna so ti tako svetijo, kot bi bila iz j samih dragih kamenov. Oltarji j On: Kako naj ti verujem, da me ljubiš? Ona: Ko me je zdravnik preiskoval, ni mogel najti mojega src.a, rekel je, da je ves pri tebi, tako močno te ljubim. J .t un kj i ijtiuii na > Čakal je, vstopil ali izs*°P'. poulične kare tam, kjei'111 ' nostne zone. 10.) Trpel jej v škodbe, ko je čakal na ^ ^ varnostni zoni. 11.) Vstop' ^ izstopil iz vozila ob levi s ^ 12.) Dežnik, časopis ah . fi mu je zaprečil razgled. ' Večina nezgod se je P1 .u(j. za časa največje gneče, je se podajejo na delo. ^ ali z dela domov . O^f'.tf Č.ss žične hibe, pijanost itd- zvečer je najnevarnejši - pešce in ob tej uri je 1)1 0&i-več ljudi ubitih od avtoi* lov. WILLIAM LITTLE PREMl^t Chicago, 111. — WiHi;in ^ tie, skozi 80 let bivajo^ oago, katerega oče je p je kravo Mrs. O'Leary, nefjl» prevrnila svetilko i» /jl ogenj, ki je vpepelil d°n'eJi)i' celo Chicago, je tukaj nul. Mr. Little mi v bliž____M- 16. maja 1836. Služil J« pji vilni vojni. Več let je plu ^ stari U. S. Express - fa'' u a ittle je bil rojen" )lt, ižini Chicago » y fi; ---- Rev. John Miklavčič: SPOMINI Ta semenj je bil zelo živahen. Obiskalo g.a je na stotine dijakov. Nekateri dijaki so prodajali knjige, drugi pa kupovali. Za vzgled vam navedem en slučaj. Dijak, ki je dovršil peti razred gimnazije, je prodajal svoje knjige četrtošolcem in ne drago, ker knjige so bile kolikor toliko že obrabljene. Po barantanju in "glihanju" sta ne slednjič sporazumela in četrtošolec je dobil še dosti lepe knjige za peti razred z.a par goldinarjev. On ram je pa prodaj svoje knji-dinarjev. nO sam je pa prodal svoje knjige pa tudi poceni kakemu tretješolcu. Jaz sem se tudi vdeleževal tega semnja v prvi, drugi in tretji šoli. Gledal sem pa na to, da so bile knjige čiste in ne raztrgane. T,ako so si bolj revni dijaki za majhno ceno preskrbeli knjig. Kdor je bil zelo reven, je dobil knjige za dotični razred tudi v šoli, zlasti so imeli mnogo Kocenovih atlasov v zalogi. Tako opremljeni z vsem potrebnim smo vstopili 15. septembra vsak v svoj razred. Da bi pa imeli dober vspeh i dijaki i učitelji, zato se je pred začetkom šole služila v škofijski cerkvi slovesna sv. maša v čast sv. Duhu. Navadno je pel to mašo ob mojem času profesor in vodja Alojzi jevišča prečastiti g. Tomo Zupan. Lep je bil pogled na to množico dijakov, ki je napolnila prostrano škofijsko cerkev in klečala pred svojim Bogom in prosila njegove pomoči v novem šolskem letu. Da, ljubi moji, Božja pomoč je povsod potrebna tudi pri učenju. Največji učenjaki katoliške cerkve so se zatekali k molitvi, kadar so šli v šolo predavat ali kadar so začeli kako znanstveno delo. Sv. Tomaž Akvinean je pred učenjem vedno molil eno Češčenamarijo s pristavkom: Sedež modrosti Božje, prosi za me. Nismo pa dijaki molili le ob začetku šolskega leta in prosili razsvetljenja od zgoraj,, ampak vsaki dan pred šolo zjutraj smo šli v škofijsko cerkev in smo tam v kapelici žalostne Matere božje prosili Jezusa in Marijo pomoči. Sem tertja je tudi kak profesor prišel v corkey za par trenutkov, zLasti je rad zahajal v cerkev pred poukom profesor Jožef Jenko, ki je bil moj razrednik v 2., 3. in 4. šoli. Kako je bilo v 2. šoli. Prav dobro. Profesorja Fona smo izgubili, mesto njega dobili Jožefa Jenko. Ta profesor je bil zelo učen. Napravil je državni izpit za y^e predmete za nižjo in višjo gimnazijo', tudi iz veroivauka. Drugače je bil ponižne narave, dijakov, ki so se bolj malo učili, ni mrzil tudi se ni norčeval. Pripravljen je bil vsem pomagati in skrbej je zelo, da bi njegov razred imel največ odličnjakov (po- hvaljenih). Tudi jaz sem se v drugem razredu povspel do te časti. Da bodete vedeli, kaj smo se v gimnaziji vse učili, vam naštejem kar po vrsti predmete. N.a prvem mestu je veronauk. Tega nas je v nižji gimnaziji učil g. Tomo Zupan. Dve uri na teden, vsaki torek in petek. Zupan je držal največ na to, da smo se od besede do besede naučili na pamet tvarino. Poklical je "venj" 4 ali 5 dijakov. Vstopili smo se v vrsto pred prvo klop pri katedru. Katehet je bolj tiho govoril tako, da včasih nisi znal, kaj te vpraša. Med tem, ko so učenec za učencem na vprašanja odgovarjali, je gospod profesor neprestano nekaj pisal, Dasiravno se ti je zdelo, da dosti ne pazi na odgovoye, vendar je jako dobro vedel, koliko verouka zna ta ali oni. Ni gledal po šoli, pa je vendar takoj opazil, če je bil kdo nemiren in nam je večkrat rekel, da vidi skozi zid. Kot katehet je ob nedeljah v nunski cerkvi pri šolski maši nižje gimna- zije imel takozvane ekshorte, to ,n ijf vrste pridige, v katerih se oporni"-1'^,^Ji' dri k lepemu poštenemu vedenju 111 skemu življenju. ,/(r l ie P8 ti. Gospod ni govoril ampak uIjf! pet tako tiho, da ga je bilo te*K» {Š"1 fr' Razen vero nauk a smo sc učili v ^jcp'5^ latinsko, nemško, slovensko, /yl j()Vje. -f zgodovino, računstvo in naravo^ je J zc'.n ili 'Mnpstih in nečednostih biv-jj. ^ habsburškega dvora. Gre ri- Saaireč za odškodnino telesnim lji bornim služabnikom pokoj-o- ^ cesarja Franca Jožefa, la. P tožitelj nastopa v tem pro-id- !tsu Pi'vi telesni sluga pokoj-monarha, Ketterl. Zasto-odvetnik dr. Frischauer 5toži v imenu svojega klijenta '^ojvodinjo Gizelo, hčer ce-Franca Jožefa, cesarjevo princezinjo Windisch-itzovo ter nadvojvodo Fran-;.Salvatorj,a kot dediča nad-'ivodinje Marije Valerije. PŠitelj opira svoje razloge jejstvo, da so telesni služab-I j Pokojnega cesarja bili le )0 odškodovani za naporno ki so ga imeli s pokojni-. • Ko je Franc Jožef zbolel _ 8tnrt in so mu hoteli vsiliti "Jenke za strežništvo je -r to ponudbo odklonil re- ^ da so mu njegovi stari ko-1 London. Kes ni poznal niko-61 služabniki ljubši kakor gar v mestu, sem ga vljudno Usmiljenke na svetu. Dela .povabil k sebi n.a dom. Čez me-■ !|° s cesarjem obilo. Osem sec dni je bil Škot še vedno pri i, % ue 3.) na-ilco- joči # a v-val' 9.) ,1 if v«P poro" rodbine Bonapartov in preten-dent na francoski prestol je bil rojen dne 18. julija 1862. Veliki Napoleon mu je bil stari stric, brat njegovega deda princa Napoleona, ki so mu pravili Plon-Plon in ki je bil nekaj časa tudi demokratski poslanec in član tajnega sveta. Pokojnik se je dne 14. novembra 1910. oženil s princezinjo Klementino Belgijsko in je zadnje č.ase živel večinoma v Belgiji. Iz tega zakona ima tudi enega sina, Ludvika, rojenega dne 23. januarja 1914. Kot šef rodbine Bonapartov je bil pokojni princ enakopraven član suverenih domov in v sorodstvu z marsikatero kronano glavo. Princa Viktorja Bonaparta je zadela kap, ki ji je podlegel. - -o- ŠKOTSKA GOSTOLJUBNOST. Lord Dewar je zadnjič povedal svojim prijateljem nastopno zabavno anekdoto: Lansko leto je prišel neki škotski veleposestnik prvič v Vspela na 71 let. To dejstvo potrjujejo življenjske zavarovalnice ; na Francoskem so opazili isto po vedno manjši umrljivosti v hišah preužitkarjev. Leta za Rim bodo težko držala, a starost se daljša; vzrok najdemo v napredovanju zdravniške vede, v moderni higieni, v socialnem izboljšanju in v prihodu športa. -o- SADOVI BREZVERSKE ŠOLE. V letu 1912. sta končala dva rojaka pod giljotino, ker sta izvršila roparski umor. Ko je že prvi ležal mrtev pod giljotino, je zavpil drugi odvetniku br.anitelju: "Ne pozabite na moje pismo!" Vsebina pisma je bila sledeča: "Te vrstice naj ZA POTNIKE V DOMOVINO. Prometni minister je odobril naslednje pogodnosti na državnik železnicah v domovini: a) Za obiskovalce n.ašega Primorja, bodisi iz tujine ali iz naših krajev, 50 odstotkov popusta od navadne cene tekom vsega leta, če s potrdilom kom-petentnih oblasti dokažejo, da so preživeli najmanje 15 dni v našem Primorju. Potniki bodo kupili celo karto, ki velja tudi za brezplačno vrnitev. b) Za obiskovalce iz tujine, ki odhajajo v druge naše kraje: 1. 25 odstotkov popusta, če potujejo posamezno. 2. 50 odstotkov popusta od redne cene, če potujejo v skupini od najmanje 5 potnikov. V MEH ZA SMEH. "Tajnik!" Mussolini - Tajnik — "Da gospod Mussolini — "Ste vi pretip-kali pismo na predsednika?" Tajnik — "Da gospod." Mussolini — "Ste podčrtali Mussolini — "Tajaj kljubujte splošnim principom in naročite tiskarjem naj natiskajo kljubovalne tiskovine, da se ne bo treba toliko ukvarjati s pis-francoskega mi." (zvonček pri telefonu zapoje.) Tajnik — "Tukaj govori u-rednik lista ,vpraša .ako naj na- vrstico kjer mu svetujem naj. daljuje z delom, da bo list kon- skoči v jezero?" Tajnik — "Da gospod." Mussolini — "Dobro! — Koliko časa je že odkar sem kljuboval ligi narodov?" Tajnik — (lista po protokolu) — "bo že tri dni." Mussolini — "N.apišite še eno kljubovalno pismo." Tajnik — "Zoper kaj pa naj kljubujem?" Mussolini — "Kaj jaz vem ? Kljubujte glede vprašanja Švice." Tajnik -kljubovali vprašanja." Mussolini — "Potem pa kljubujte r.adi vprašanja Turčije." Tajnik — "Tudi temu vpra- "Saj ste vendar že radi švicarskega III I n osem noči je morala biti meni v gosteh. cad nepretrgoma na no-ln je imela z njim mnogo Ko so se bližali velikonočni prazniki in gost še vedno ni odvrnejo druge od zločinov. Da . . v 1 v • V/\A ^IMJAllUliJ V V J^J tilill V > t T sem jaz sin spostovane druži- ysakem takem slufiaju morajo ne, padel tako globoko, so kri- tuj. potniki prežiyeti najmanje vi učitelji, ki so me vzgajali v 15 dni y naši dežeU -n njihovo moji mladosti brez vere. Moj potovanje v eni smeri na n,aših zadnji zlocm je imel zame državnih žeieznicah mora ob-zdravilno posledico. V jeci ti najmanje 500 kilome-sem se šele seznanil z duhovni- ^roy kom, čemu smo mi prav za , Tudi y zadnjem. slučaju bodo ganiu gte žg kljubovali „ prav na svetu; do tedaj tega ni-'potniki kupiH celo karto> ki jim sem redely ker sem bil vzgojen ibo veljala tudi za brezplačen povratek, če s potrdilom občinske ali mestne oblasti dokaže-jjo, da so preživeli najmanje 15 dni v našem Primorju. Potniki, navedeni pod b—1, lina napotila v Afriko znan- 'bodo kupiij poldrugo karto, ki stvena ekspedicija znanega jim velja tudi za brezplačen raziskovalca Afrike Frobeniu- povratek, če enako dokažejo, sa. Ekspedicija je preračunana da so preživeli vsaj 15 dni v na več let in zasleduje znan- nagem Primorju. r brezrerski šoli." -o- ZNANSTVENA EKSPEDICIJA V AFRIKO. Zadnjega aprila se je iz Ber- tudi po smrti, ker so po-1 hotel oditi, sem ga hotel dis-i 11 cesarja po velikem špan- kretno opomniti: ^ ceremonijelu. "Prijatelj, prazniki se bliža- ^ cesar Karel zasedel jo. Gotovo bi vam bilo prijet-C^l, je obljubil služinčadi jneje, slaviti jih v krogu svoje monarha visoko od- žene in otrok?" , ^o. Mesto odškodnine pa | Da ste ga videli Škota, kako °l'ali služabniki končno se je razveselil! Od samega Uj !Sati reverz, da se odpove-Jvzhičenja je tlesknil z rokami J® baterijelnim zahtevam in me potrepljal po rami: ;akem pogledu. Edini Ket-j "Najlepš.a vam hvala! Sam ^ Je uprl. Njegova vloga se nisem drznil izreči prošnje. je bila zelo odgovor- J Ker pa vidim, da v,am ni ne-k ie bil znan tudi na dru- všečno, bom pozral še ženo in W -- —i—- dec0-» ^ 0fih, ker je bil strokov-iV ^iketi in naravnost uče- STAREJŠI POSTAJAMO. ^^ . Stare bajke so to, če kdo fy/f^0 radi njegove brade, pravi, d.a sedaj manj časa ži-_ -c----— — —- Ravno narobe, etila obe« af Slede določanja uniform priložnosti. Nosil se ^naj kakor cesar in so Tableau! Zamenjali s Francom V predsobi pokojne- 'ki Q. avrha je prišlo večkrat „ .'čnih zmešnjav. S(f'avitni razlog, na katere->žefaQpira služinčad Franca \' \e^ati pokojnega mo-' je zapustil za vzdr-«6v e služabnikov precej veza ?(!10v'TOda PenziJski fond' ] °b konCU V°jne ... 40 milijonov kron, se 0 v te l P°Polnoma izčrpal, *tije Jllu služinčad prisiljena L konto podpisovati dojila. ,|(INc v---- ^ NAPOLEON UMRL. ^ Jslja poročajo, da \ ^ Princ Viktor toni - Var nekdanje cesar- K bonapartov. te, šef je Napo- vimo kot prej naše življenje se daljša. Neki francoski učenjak je preraču-nil poyprečno starost v cesarskem Rimu na 18 let. Ob začetku francoske revolucije, 1. 1789, je znašala povprečna starost Francozov 30 let, leta 1800 32 let, 1. 1850 37, 1880 40, pred vojsko 45 let. Natančne statistike o starosti, boleznih itd. imamo šele v zadnjih desetletjih. Če pa hočemo vsaj približno vedeti, ali gremo gor ali dol, si vzamemo na pomoč povprečno starost znamenitih osebnosti prejšnih časov. Tako dobimo izredno značilno krivo črto, ki gre zmeraj više. V srednjem veku je znašala povprečna starost teh osebnosti 62 let, v 16. stoletju 63.5 itd., v sedanjem stoletju se je po- PAUL M. GEMINSKI stvene in lovske cilje. 6 avtomo' bilov potuje najprej iz Nemčije v Avstrijo, potem pa skozi balkanske države v Carigrad, Malo Azijo, Egipt in končno v notranjost Afrike. -o- POSNEMANJA VREDNI OČE. Ko je po vojni hotela bavarska revolucionarna rlada raz-kristjaniti šolo, je po pravici zavpil neki oče: "Proti onim ministrom in vladi, ki hočejo na tak način preobraziti šolo, napovemo krščanski očetje in matere sveto vojsko. Ne gre tako lahko, gospod, minister! — Štiri leta sem korakal po zasneženih poljanah velike Rusije, žgalo me je vroče solnce Mace-donije, prestal sem pekel na Francoskem in mislite, da si bom pustil brez bitke ugrabiti duše sinov in hčera. Nikoli! Lahko nam vzamete mnogo, premoženje, življenje in vse drugo, kar je minljivo, toda enega si ne bomo dovolili, vzeti duše naših otrok." ŠE JE ČAS čan za izdajo." Mussolini — "Vprašaj ga če je poleg slike Julius Ceašarja na prvi strani lista dal natisniti tudi mojo." Tajnik — "Pravi, da je natisnjena slika Ceašarja, ne pa vaša." Mussolini — (nejevoljen) — Povej mu, izdaja njegovega lista je ustavljena za nedoločen v « « cas. •i* V v Učitelj — "Janezek, jaz ti dam dva zajca in potem še dva zajca, koliko jih boš imel? Janezek — "Pet." Učitelj — "Kako pa računaš, kaj ne veš koliko je dva in dva?" Janezek — "Seveda vem, ali jaz imam že doma enega zajca." 5 -■*•< Potnikom ni treba preživeti vseh 15 dni v enem mestu v Primorju ali v deželi, ampak se lahko po -svoji volji svobodno krečejo po raznih mestih. V tem slučaju bodo imeli pravico na znižano vožnjo, če se iz potrdil mestnih ali. občinskih oblasti spozna, da so v našem Primorju ali v naši deželi preživeli skupno vsaj 15 dni. Če žele potniki izpremeniti vrsto vlaka, od brzovlaka na potniški vlak ali nasprotno, se jim bodo v ta namen izdale kambinirane karte. da se priglasite za eno ali drugo naše »kupno potovanje v stari kraj. Poleg obilne domače družbe, izkušenega spremstva do Ljubljane, se nudijo potnikom še druge ugodnosti. Na 12. JUNIJA se vrši prihodnje skupno potovanje in sicer preko Havre na parniku "PARIS," ki je pri Slovencih najbolj priljubljen parnik. Karta III. razreda od New Yorka do Ljubljane stane $111.77, retur (round trip) pa $206.00. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v čistih, zračnih kabinah z 2. 4, ali 6 posteljami ter z električno lučjo in tekočo vodo. Na 3. JULIJA se vrši poslednje naše potovanje to poletje in sicer tudi to pot s parnikom "PARIS." Kar je povedano zgoraj o potovanju na 12. junija, to velja tudi za to pot. KDOR bi šel rad skozi Cherbourg, Hamburg ali Bremen, naj nam piše po vozni red parnikov. Na TRST odplujejo parniki sledeče: "MARTHA WASHINGTON" 22. juniia in 10. avgusta. ''PRESIDENT WILSON" na 6. julija in 31. avgusta. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKOHBANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. MALI OGLASI. HISE IN LOTE. PRODA ali renta radi smrti opremljeno hišo 8 sob. 461 Oakwood Blvd. 546-č do č ZID. BUNGALOW ,5 sob, 2 sobi zgoraj, primoran prodati. Lastnik 4928 Wolfram St. 555-č do č LOTE OB JEZERU—Lake McKen-zic, obrežje pesek, ribarstvo, hladne noči. Za pojasnila sc obrnite na lastnika, Box 10 Silverlakc, Wis. 553-č do č HIŠA IN LOTA, 3408 S. Oakley Av.,. 5 sob, moderno, proda takoj. 559-p do p 5 IN 6 SOB, les. dvonadstr. hiša, cc-metntna podlaga, elektrika, na 4137 W. Wilcox St., 2. uadstr. 560-p do p GROCERY MARKET na vogalu, nobene konkurence, lc,po stanovanje zadaj, proda ceno. W. Bccker, 3325 Belmont Ave. 564-p do p NOVI BUNGALOW 6 sob na 4912 S. Kedvalc Ave. hrastov les tla, hot w. lit., porč v steklu, vse moderno. Lastnik 4713 S. Karlov Ave. 566-sdos BUNGALOW 6 sob, hot w. lit., vel. sobe. Lastnik 7751 Michigan Ave. 583-t,sr,č 4 NADSTR. po 5 sob parna topi. rent nese $265.00 mesečno. Cena $25,000, vknjižbe je $14,000, ostalo po možnosti. Phone Triangle 2693. 570-sdos NAROČNIKOM. BUNGALOW 5 SOB, $4000, ukoj $500.00. — 2129 N. Melvina. Phone Bittersweet 0590. 580-sdos PRIČUJOČNOST DUHA. V Vincennes na Francoskem je bila predstava v cirkusu. — Lev je zagrabil krotilca za roko. Če bi mu jo bil hotel krotilec iztrgati, bi mu jo bil lev gotovo zdrobil. Zato jo je krotilec rajši še bolj globoko noter porinil, lev je moral žrelo na široko odpreti, in krotilec je roko mirno potegnil ven. A jako trdne živce moraš pač imeti. IŠČEJO SE: Tony Borgin iz Vodic; zadnji naslovi so: Port Arthur in Winnipeg, Canada. M. in S. Mraovič iz Boviča. Marko Banič iz Like. Jovo in Rade Stanar. Mihael Žagar iz Trbovelj; zad. naslov Short Creek, W.Va. Joe Barkovich; zadnji naslov Barrackville, W. Va. Nikola Č. Burin iz Dubro-vačke Reke; zadnji naslov New York. Ludovik Končiia iz Debenca pri Novem Mestu; zadnji naslov Herminie, Pa. Nikola Kušan (Ku«hion); zadnji naslov Lawrence, Pa. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da to naznani lzseljeniškemu Poslancu (Commissioner of Emigration), 1819 Broadway, New York City. Istotako se obrnite na nas: KADAR pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah ali v dolarjih, bodisi po pošti ali brzojavno. KADAR bi radi dobili denar iz starega kraja. KADAR ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, ali KADAR imate kako drugo zadevo s starim krajem. Vselej bodete najbolje nostreženi. Vsem cenjenim naročnikom, ki imajo naročen list za svoje domače v stari kraj, naznanjamo, da je nekaterim naročnina potekla. Ker je s pošiljanjem lista v staro domovino veliko stroškov, je z.ato potrebno,' da je naročnina točno plačana. Kdor morda ravno sedaj lista ne more plačati, naj nam pismeno sporoči, če še želi, da se list njegovim domačim še nadalje pošilja v stari kraj. Naročnino p>a lahko pošljejo pozneje, kadar bodo mogli. Kdor je pa v stanu, je pa prošen, da naročnino poravna. Neradi bi ustavili list v staro domovino ravno sedaj v dobi evharističnega kongresa, ko so oči celega sveta uprte na Chicago. Vaši domači bodo gotovo______ želeli novic o evhar. kongresu.) 5 .AKRGV sadne farme, tudi kokošje-S tem, da jim še za naprej naročite list "Am. Slovenec" jim preskrbite te novice. Zato sporočite kako želite, predno jim list ustavimo. BUNGALOW 6 SOB, LES, CEMEN-TIRANA KLET, HOT W. HEAT, 3 LOTE, GARAŽA ZA 2 KARI — CENA $7500 — BLIZU ARCHER AVE. — 5304 SO. PARKS1DE AVE, 582-sdos LEP DOM v BUNKKR HILL, Ind., kokošnjak, en ali več akrov. $12,000 vredno, prodam za $3500. Tudi farmo v Wisconsin. <5. S. Berry, 19 S. La Salle St. 589-sr do sr NOVA DVONADSTR. hiša po 5 sob, moderno, naspr. parka. Phone Juniper 5348,—5138 N. Avers Ave. _590-sr.č,p FARME NA PRODAJ 15 AKROV na M. 11; trta, breskve, hruške, jabolka, jagode in maline, V hiši elektrika, plin, kopel, hlev. E. A. Berndt, Stevensvillc, Mich. 585-t,sr,č reja, hiša 4 sobe. James Martinek, 56th St., blizu S. 5th Av., LaGrange, 111. Phone 1724-Y-3. 586-t,sr,č Uprava "Am. Slovenca. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' "WEDDINGS HOME ART STUDIO" 1634 Blue Island Ave. Chicago, 111. (Med 16. in 18. ccsto) Ako želite najbolje slike, pridite v našo galerije. Prinesite seboj stare slike, bomo naredili iz njili velike po n a j n o vejšcin sistemu — FRANCOSKI CAM EP TONING — kar še niste nikoli videli. Pridite in prepričajte se! Ne kupujte drugje! dokler niste vidoli naše preproge, linoleum', congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. Kamor hočete , priti-naglo! VOZITE SE Z PRIHRANIE NA ČASU Bodisi na delo ali zabavo, "L" je vaše najboljše sredstvo transportacije. Pogosti vlaki, ki kretajo na določeni čas, hitra postrežba, to je vse kar je potreba, ako hočete storiti vse, kar ste se namenili. R-adip Transit vas popelje, kamor ste namenjeni — prav naglo! CHICAGO RAPID TRANSIT 28. Evharistični kongres je pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta kongres okrog 100 odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Veliko naših rojakpv iz cele Amerike se bo zbralo v Chicago, da osebno prisostujejo tem iz-vanrednim slavnostim, kakršnih najbrže nihče izmed nas ne bo več doživel. Zastopniki celega sveta pridejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še ni videl. Več milijonov udeležencev se pričakuje. ALI SI ŽE MISLIL na to, da boš želel dobrih, zanesljivih, hitrih poročil o vsem, kar se bo godilo v tem velikem času, zlasti poročila o naših slovenskih kongresnikih ? ALI SI ŽE MISLIL na to, da bodo tvoji dragi v starem kraju o vsem tem željno pričakovali novic? Amerikanski Slovenec | je edini slovenski list v Ameriki, ki bo dnevno prinašal novice o celem gibanju, o pripravah, o naših potnikih iz starega kraja in delovanju tamošnjega kongresnega oddelka, čikaškega slovenskega kongresnega odbora, o dnevnih dogodkih in sploh o vsem, kar bo zanimivega o kongresu. ČE ŠE NISI naročen na Amerikanskeg.a Slovenca, naroči ga takoj, da boš o vsem dobro poučen. Naroči ga svojim dragim V STARI KRAJ, brezmejno ti bodo hvaležni. ČE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC še nima A-merikanskega Slovenca, daj mu tale, da čita in opozori ga, da si tudi on list takoj naroči. Vsi ne moremo osebno na kongres, žal pa bo vsakemu, ki ne bo čital poročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu preživljal vse dogodke. NAROČNINA za A. S. je $5.00 na leto za Ameriko, $6.00 za stari kraj in se pošilja na upravništvo: Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Ko ste ta cirkular prečitali, ga dajte svojemu znancu, naj tudi on čita. UGODNA PRILIKA. ROOMING HOUSE, 12 sob, opremljeno, polno gostov, dobra transpor7 tacija; dohodki $360.00 mesečno, primoran prodati; pridite med 2. in 5. P. M. 225 S. Ashland Ave. 557-p do p LEPA HIŠA 8 sob, 3 lote na vogalu, drevesa nekaj sadnih, lepem kraju, 91 S. Washington, Hinsdale, 111. 578-sdos POHIŠTVO NA PRODAJ. ODDA 2 po 7 sob stanovanja 2 kop. sobe, lepi dohodki, dobra transport. 5517 Michigan Ave. 577-sdos PRODAM PIANO, role in klop. — Vprašajte na 1844 W. 22nd Pl. — G-sdos DELO IN SLUŽBE. DELO DOBI 25 SLAMNIKAR1C. Zelo dobra plača, lepo delo, dolga sezona. Vprašajte THEODORE ROSENOW, THE ASCIIER CO., 158 N. Michigan Ave., Chicago, 111. 5. nadstropje 428-sr,č,p,s Material garantira po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potoni najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in Vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom 2a naročila premoga, katerega pripe-Ijam na dom. Prevažam pohi-»tve ob času selitev in v»e kar »pada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2618 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. i + i IZDAJAVEC li i Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V, SLEMENIK R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu y naklonjenost! "Ako kdo pobegne pred sovražniki, kar se je tudi že zgodilo, in se še bode, ali ti more to biti povod, da se domovine z vsem srcem ne okleneš? Je še kateri narod beg poveličeval kot slavno delo ? Si ni ves svet v tem ene misli, da je slavnejša smrt v hrumu ljutega boja, kakor dolgo življenje, pridobljeno morebiti po sramotnem begu? Ako je ves svet tega prepričanja, da je človekova dolžnost ljubiti domovino in to ljubezen tudi o potrebi pokazati, se hočeš ti, Vovk, ponižati tako, in ogr-diti, da bi si upal reči: "Jaz ne maram za domovino?" "Jaz nimam, jaz ne poznam domovine," kratko odvrne Vovk. "Vsak človek ima svojo domovino, torej tudi ti. To je tista draga dežela, v kateri se človek rodi, v kateri toliko rad živi; tista mila zemlja, v kateri si kdaj želi počivati. Le vprašaj nesrečneža, katerega so neugodne razmere pregnale iz domovine, če ne misli vedno na njo, če mu ne koprni srce po nji. Solza mu kane iz žalnega očesa, ako pride gotova vest, da ne bode v domači zemlji prostorčka, kjer bi mogle počivati njegove kosti. Na tujem ne čuje sladkega jezika, katerega glasovi so mu v zibelki prvokrat doneli na uho; v katerem je začel klicati mater in očeta, sestrice in brate; v katerem je molil prvo molitvico. In v domovini so si vsi bratje in sestre, ker govore jezik, ker jih veže ista zemlja, isto podnebje. Vovk, ti moreš ostati doma, ko pridere sovražnik in tepta po tej ljubi domovini, jo pustoši in razdira ? Ti moreš ostati doma'ter ne pomagati in ubraniti, da sovražnik tvojih rojakov ne grabi in goni v krvavo suž-nost ? To moreš, Vovk ? In vest ti more reči, da se nisi pregrešil zoper važno dolžnost? Ni res, ne, Vovk, da bi ti včasih vest ne očitala, da bi te ne gnala nikdar v vrsto srčnih brani-teljev domovine! In dalje; ako v tej ljubi deželi ti in tvoji rojaki govore slovenski jezik, zakaj bi ne rekel, da ti je domovina slovenska? Da je lepa, krasna in mila, moraš priznati sam. Kdo bi torej ponosno ne rekel: Naša lepa slovenska domovina! Kdo bi je ne ljubil, zanjo ne delal, ne žrtvoval za lepo slovensko domovino!" "Pusti to, Stanislav; znano ti je, da jaz takih reči nikdar nisem hotel razumeti. Kaj meni mari za slovensko domovino! To so samo ta] ... . -»MB slovenskim društvom in organizacfJaM« —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom! —zrn vsakovrstna tiskarska naročila« •—■Naročila Izdcljajemo lično, ločno hi hltrtf, —-naKo ceno so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte K< —Naia ipecijaliteta so zlasti druitvena del«« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —Izvršujemo prestave na angleško in obrata«. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO \ NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNOi Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILE, PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., (la kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, F* S m. K / i few Naše prvovrstne obleke z dvojnimi hlačami so najboljše, ki se jih more dobiti. Pri nas boste našli velikansko izbiro Hart, Schaff-ner & Marx, kakor tudi obleke iz drugih tovaren. Vse mere in vsakovrstne oblike ter barve svetle, temne in poltemne — z dvojnimi vrstami gumbov ali eno vrsto. Mi Vas vabimo, da pridete in se sami prepričate, koliko lahko prihranite, .ako kupite pri nas. $30., $35., $40., $50, M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Prcmolenje ta banks snah $13,000,000.00 im ČITATELJI! DR. H. ROSENBLITH iz Przemysla, Avstrija; specialist že 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2101 W. ROOSEVELT ROAD Dr. Rosctiblitliova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasl- Rura okrevanje. Dr. H. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in ranocelnilc 8—11 A. M. 2101 W. Roosevelt Rd. 2— 4 P. M. Phone: Canal 3291 7— 9 zvečer. DR. T. F. KONOPA ZDRAVNIK KIRURQ IN J PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, III. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 OPISANO POLJE i I It* f___I. ^Ll J. M. Trunk. Skize se bodo — izplačale. Zdaj, ko v Žiarkometu izhajajo skize, in bo za žarkome-tarja polovico manj dela, mu utegnejo merodajni krogi nekaj plače odtrgati. Skize so take, da bi mogle koga še ob zaslužek pripraviti. * * * Srečni ljudje. Med take spada Mr. A. Ka-stelic, San Francisco, Cal. O meni pravi, da sem "way behind the times," in "ignoran-ten o McCabovih delih," sebi pa pravi, da "je čital že prej o McCabu, Burbanku in drugih za človeštvo koristnih brezvercih, veliko prej nego . . ." So ljudje srečni in veseli, ko toliko čitajo in znajo, vsaj jaz pa komaj to vem, kar sem o McCabu v Prosveti našel, in še to sem brcnil. Ko bi bil jaz tako učen in srečen, kakor je Mr. |Kastelic, bi Boga hvalil; on bo težko kaj takega delal, ker prvič nič ne da na papežev blagoslov, drugič bodo mu koristni brezverci nadomestili Boga. Postaviti se mora, pa je. * * * Nekaj se še giblje v sosednem Pueblu. Za to poskrbi Mr. Joe Hočevar, ki strahovito poudarja potrebo izobraževanja, kar je vse v redu, misli, da je on nad vse izobražen, ko ima naročenih nekaj mesečnikov in še nekaj, in potem trosi svojo vednost v kakem dopisu, da podere vso žegnano ignoranco. O moji malenkosti meni, da je nekaj slišal, a še ni videl ničesar. Kljub temu sodi, da mislim jaz vsakega ubiti, ki ne klečeplazi, dalje da se imam jaz za človeka in pol in • upam na svetniško glorijo v "jazbe-čevini," da me plačuje organizirani Rim, škoda samo, da je le slovenski Rim, ki je suh kakor cerkvena miš, in sem se poslužil vsake stvarce za neumnosti, nad čemur bi moral Mr. Hočevar biti vesel, ker se samega z neumnostjo pobijam in njemu ne bo treba imeti z menoj prav nobenih skrbi. Potem pride dolga storija o ničlah, kar pa zadene bolj domače razmere. Glede mene se blagovoli veseli Mr. Hočevar, ker ni več to, kar je bil, spodtikati še na "lengviču," in pri tem vlečeta skupaj z Megalos Kaktusom, ki je tudi nekaj pisaril o leposlovju in jeziku. Sodba o "lengviču" se mora prepustiti strokovnjakom. Ali pa je med ame-rikanskimi Slovenci sploh kdo, ki bj mogel o "lengviču" soditi, nad tem dvomim, in čitateljem moram prepustiti tudi sodbo o "lengviču" Mr. Hočevarja, jaz sodim le o vsebini tega, kar je on napisal, in ta sodba se pri najboljši volji za dobre sosedne odnošaje, žal, glasi — pod vsako ničlo. * m # Katera? Zapisal sem, da je le ena vera resnična. G. Molek poprašu-je: "Katera?" Na vprašanje odgovarja kar sam in meni: Vse ali nobena! Ta odgovor se čuje mnogokrat pri kaki vsakdanji polemiki, a resničen ni. Nemški kritik Lessing je napisal dramo: "Die drei Ringe". Obravnava isto plat, zrna ne zadene. Na stvari je nekaj resnice. Ako Človek misli, da je njegovo versko prepričanje pravilno, mora ta njegova vera za njega biti prava (subjektivno prava). Upajmo, da bo mnogo takih ljudi našlo, kar po svoji veri pričakujejo. Objektivno, nasproti Bogu, ki je predmet vere, bi bilo nesmiselno trditi, da bi bile vse vere prave. Resnica je le ena. Katoličani imamo sedem zakramentov, protestanti dva ali tri. Obojo ne more biti resnica. Ker je pa Bog, obstaja tudi verai recimo religija. Samo za McGa* ba ni religije, ker on ne veruj? v Boga. Kakor si on skuša vere, ali religije otresti v člankih "Kaj je vera," ki jih je obja-jvila Prosveta, je manj ko -švoh. Jll "Norec pravi, da ni Boga. Nesmiselno je toraj, da bi bij« objektivno vse vere enake, W nobena resnična. Brez nekih skrivnosti pa vera ne more biti, ker to zahteva ze 'njen pojm, in nam nudi celo^' rava polno skrivnosti, ki jih j? tudi treba verovati. "Odkritosrčna pamet jih ne more razvozlati," pravi g. Molek, in i"1'' prav — vidite, da Vam vendar tudi prav dam' —" a vsaj v e■ ' ^ lek, ki pozna "kolekto" ^ napoči pay day, in rad za1 ^ če, ako le vidi kaj o ka*1 j. lekti, se ponuja za — ^ j torja! Ce se svet ne izPr, re iv skledo, se lahko še j,. Pronašel je, da sem smiljenja vreden revček- ^ mak in mučenik, ker v0ji jo" na — me dan za <*ne liste, i« .rdeče in brezverske "" ^fj.*^; "dobra — včasih malo # ta in robata — duša" ,{clt no omejeni siromak in. ^ ^ nosi in tvega, in plača Je mašna in le kak "Bog^fJ in dela toliko, in zdraVJ Varnosti, in g. Molek je ST «k( In; H % 'Por; Tj < HtŽ K 2; Hšlj Ne S fc. A (o, HI Ve H ........... "" ---- . p svoje usmiljeno srce, ^ lja "naše", naj se ker čutj, da bodo "naši, ^ p(r vedno, neusmiljeni, se nudi za usmiljenega (1^eio nima, a bes n»J ^ m iene "naše," ki poS t utegne biti pH'^J ^ ^ Ijenju - iti cinfrU*1 fletno na svetu. ^^ ^ ŠIRITE "AMEB- sl° H; S K 11 ftS '(K 'r V