Iz li b ) a vsak Četrtek. Cena mu le 3 K rin leto. (Za NemCljo 3 K 60 vin., za Ameriko ln druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-== dajalo po 10 vin. == i« zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. NaroCnlna, reklamacije In in-serati pa: UpravniStvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Štev. 45. V Ljubljani, dne 11. novembra 1909. Leto XXII. Državni proračun. Kakor mora vsak župan protj koncu leta predložiti občinskemu odboru proračun za prihodnje leto, 'da se posvetuje o injem, in ga potrdi ali izpremeni, tako mora tudi vlada vsako leto državnemu zboru predložiti državni proračun. O državni politiki ne more imeti nobenega pojma, kdor ne pozna državnega proračuna. Šele iz njega se izprevidi, za kako ogromne svote se gre. in kako težko nalogo imajo poslanci, ko morajo oddati svoj glas v tem oziru. Zato smo se odločili v vrsti »Domoljubo-vilia člankov pojasniti državni proračun za leto 1910. Priporočamo te članke v branje m premislek. Stroški in dohodki. Vsi državni stroški za leto 1910 so p 10 račun j en i na 2,691,499.477 K, okroglo torej dvatisoč šestoenoindevetdeset milijonov in pol. Dohodki pa imajo znašati 2.649,456.741; torej krog dvatisoč šestode-vetinštirideset milijonov in pol. Potemtakem kaže proračun primanjkljaja 42 milijonov 042.736 K. Dvainštirideset mi.ijonov torej izkazuje, proračun manj dohodkov kot stroškov. To ne sme tako ostati; ali se morajo dobiti novi dohodki v obliki kakih movih davkov, ali pa se morajo stroški skrčiti. Ko bi primanjkljaj pustili nepokrit in bi za pokritje najemali dolg, bi spravili državo v veliko nevarnost in bi Škodovali .vsem njenim prebivalcem. Država bi namreč v tem 'slučaju dobila na posodo denar pod neugodnimi pogoji; denar bi bil 'zanjo drag. S tem bi se pa vse znatno podražilo. Že 'zdaj po pravici toži svet, da gredo cene za vse reči strašno kvišku; kasneje bi bilo to še hujše in vrh tega bi trpeli dolžniki, ker bi tudi za njihove dolgove zrastle .Obresti. Primanjkljaj torej mora iz proračuna ven. Stroški v naši državi silno naraščajo. !0d dPžave se vedno več zahteva; 'zato se pa množi uradništvo in ž njim stroški. L. 1870. je bilo preračunanih stroškov 641,478.308, dohodkov pa 634,390.080 K; primanjkljaja je bilo potemtakem nad 7 milijonov. L. 1880. stroškov: 864,902.030, torej krog 847 milijonov kron, dohodkov pa 796,555.512. Takrat smo tudi imeli primanjkljaj in sicer pri več nego dvakrat manjši skupni svoti nad 50 milijonov kron. Do takrat so vladali v Avstriji liberalci, ki so samo eno reč dobro in temljito znali, namreč delati dolgove. Leta 1890. je bilo stroškov 1.092,606.070 K, dohodkov pa 1.097,640.012, torej za dobrih 250 milijonov več nego pred desetimi leti. Leta 1900 je bilo pa stroškov že 1.522,572.752 K, dohodkov pa 1.523,288.054 K. Zadnjih deset let so se torej stroški zvišali za več nego 1100 milijonov kron. 'Vseh ljudi je v naši državni polovici nekaj nad 26 milijonov. Potem takem pride na vsakega posameznega človeka vsako leto državnih stroškov 103 krone inpol Ravno tol!ko se mora od posameznika povprek dobiti, da se pokrijejo. Zato pa nastavlja država svoj vijak povsod. Ce ješ, ali piješ, tobak kadfš ali karkoli delaš, moraš plačevati državi; od posestva in opravila, od zaslužka in dohodka ti odtrga država svoj delež. Vedno globlja sega v življenje vsacega človeka. Zato je pa tudi vsak dolžan brigati se 'za državo in njeno politiko. Poglejmo samo, kako silno so na-rastli državni stroški tekom štirideset let. Leta 1870 je bilo dobro štirikrat manj izdatkov. nego jih je danes. Ljudi je bilo pač tudi manj; toda na posameznika je takrat prišlo nekako 32 K državnih stroškov, danes pa, kakor smo že povedali, 103 K in pol, torej več nego trikrat toliko. Priznavati pa moramo, da se je gospodarstvo v naši državi od takrat tudi zelo povzdignilo Kmetijstvo in obrt sta napredovala; šolstvo se je močno razvilo, prometna sredstva: 'železnice, brzojav. telefon zbli- žujejo ljudi in dajejo mnogo več priložnosti za zaslužek in za medsebojno trgovanje. Denarja je na vsak način veliko več med ljudmi. Ali je tudi več zadovoljnosti in miru, več sreče in blagoslova, je seveda drugo vprašanje. 'Potreb je več, četudi mnogo samo namišljenih; razkoš'a, po-tratnosti tudi več. Vživa se več. Pravo, srčno veselje se je pa težko kaj pomnožilo. Slovensko krštansko-socialno delavstvo! Zvršilnl odbor slovenskega krščan-skosocialnega delavstva sklicuje sporazumno z načelništvom »Jugoslovanske strokovne zveze« za nedeljo, dne 28. novembra 1909 VSESLOVENSKI DELAVSKI SHOD! Sicer je bilo že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje, a ker so izjavile naše delavske organizacije željo, naj bi se letos vršilo še eno vseslovensko delavsko zborovanje, ustreza Zvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda se je šlo »Zvršiluemu odboru« pred vsem za to, da seznani javnost z novo ustanovljeno »Jugoslovansko strokovno zvezo«, sad III. vseslovenskega delavskega shoda. Potrebno je tudi, da se izpremeni organizacija slovenskega krščansko - socialnega delavstva. Vse naše delavske organizacije pozivamo, naj prično intenzivno agitacijo med krščansko-socialnim delavstvom za obilno udeležbo pri shodu. Naročamo zato vsem našim organizacijam: 1. Prično naj takoj s podrobno agitacijo za udeležbo IV. vseslovenskega delavskega shoda. ^ 2 Do 15. novembra nai naznani vsaka naša organizacija, koliko vstopu.c naj sc j; dopošlje, ker bo vstop dovoljbn le proti vstopnicam, ki se bodo glasile na ime vsakega udeleženca. 3. Kier ni organizacije, naj se vsak. ki sc želi shoda udeležiti, obrne na Zvršil-ni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva in priloži znamko za 12 vinarjev, da se mu dopošlje vstopnica. Vsi dopisi glede na shod: »Naša Moč«, Ljubljana. ZAČASNI SPORED. A. Cerkveno opravilo za udeležence. Cerkveno opravilo za udeležence se vrši ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov. 13. Vseslovenski delavski shod. Prostor: »Union«. Začetek točno ob 9. dopoldne. Konec približno opoldne. a) Poročilo Zvršilnega odbora. b) O potrebi in pomenu »Jugoslovanske strokovne zveze«. c) Delavstvo in politika. d) Delavski tisk. e) Slovensko krščansko-socialno delavstvo in njegovi nasprotniki. f) Pravno varstvo in zdravniki. g) Pravno varstvo in pravniki. It) Namen J. S. Z. i) Kaj nudi J. S. Z. (Boln ška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti.) j) J. S. Z. in strokovna društva. k) Organizacija J. S. Z. (Skupine, plačivnice, okrožja J. S. Z.) in delavski odsek S. K. S. Z. I) Razprava. Z Bogom za krščansko delavstvo! Zvršilni odbor slov. krščansko-sociainega delavstva, dne 3. novembra 1909. Jožef (iostinčar, Mihael Moškerc, predsednik. podpredsednik. Obrtna sodišča. A. Ustanovitev. Z ukazom pravosodnega ministrstva in v sporazumu z ministrstvi za notranje zadeve, trgovino in finance, z dne 15, julija 1909., drž. zak. št. 112, se je odredila ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani s i. decemibrom 1909., kojega krajevna pristojnost obsega celo okolico c. kr. okrajnega sodišča in kojega pristojnost se nanalša na vsa v okolišu obrtnega sodišča se nahajajoča podjetja izvzemši železnice. C. kr. deželna vlada kranjska je potem na podlagi -naročila c. kr. justičnega ministrstva razpisala volitve za oibrtno sodišče, ki se imajo vršiti v prvi polovici meseca novembra 1.1. Obenem je deželna vlada svojemu 'prvemu razglasu pridejala tudi nekako pojasnilo o obrtnem sodišču, o njegovi sestavi in o predpripravah za volitve v obrtno sodišče. Zupani sami Da 2i so tudi dobili /posebna navodila, da so sestavi I f volivne imeniki. Volivni imeniki, kakor tudi reklamacijska doba je že končana in volitve se bodo vršile v ne-de.jo 14. t. m. za delojemalce mi J6. t. m. za delodajalce. • Zato ne bo odveč, ako ogledamo sestavo obrtnih sodišč. — ker pri nqs bo s 1. decembrom t. 1. stopila že v veljavo ustanovitev obrtnega sodišča v Ljaibljani. B. Sestava obrtnega sodišča. Obrtno sodišče je posebno stanov-sko-interesno zastopstvo ali naprava, ki je ustanovljena nalašč zato, da sodi in razsoja o pravnih sporih, ki nastanejo med delodajalci m delojemalci, t. j. med obrtniki, trgovci in velikimi podjetniki na eni strani in med njih uslužbenci (delavci) na drugi strani. Iz koliko članov - prisednikov in njih namestnikov bo obstojalo ljubljansko obrtno sodišče? Novo celotno obrtno sodišče bo po § 4. ministrske odredbe se-stojalo skupno iz 48 prisednikov, iz 28 namestnikov, in iz 12 prisednikov za vz-Jje prireja.o igro, da tudi v društvenem domu proslavi ta vesel praznik. In bil je res vesel in lep! Popred kot po navadi se je vzdignila megla in najlepše jesensko solnce e posijalo, kot da bi tudi Marija hotela pog edati na našo Drašco. A biio je tudi kaj videti! Mlaji so mogočno kipeli v nebo, zastave so ponosno vihrale in trije slavoloki so nas peljali k lepi kapelici, ki so jo vrli Draščani zidali Mariji. Lahko so ponosni na lepo in mično cerkvico, ki tako prijazno stoji tam gori na gričku, na katerem se je v riedeljo zbralo veliko pobožnega ljudstva, ki je tudi od drugod pribite.o k tej redki slavnosti. Naš g. župnik je blagoslovil kapelico, potem jc domači gospod kaplan nagovoril zbrane in daroval prvič v novi kapelici daritev svete maše, med katero je prav gan-1 ivo pel naš cerkveni zbor. Popoldne ob treh smo se zbrali v našem »Domu« ter smo se par uric prav dobro zabavali. Nastopili so prvič pri nas vrhniški tamburaši. Zeli so burno odobravanje za svoje izborno udarjanje. (Kmalu dobimo tudi mi svoj tamburaški zbor.) Naš mešani zbor je zapel Laharnarjev »Pozdrav«. Igri »Don Manuel ali Ave Marija« so dajali poseben kras in zanimivost, lepi novi kostumi, ki so jih za to igro naše vrle društvenice priredile. G. Slavko Ravnikar, čigar požrtvovalnost res občudujemo, je naše fante tako izborno maskirni, da jih nismo več poznali. V igri »Skušnjava« je prišel celo hu-dobček iz gorečega pekla. — Za Marijo smo delali, od Marije bodemo prejeli plačilo! Moste. Prihodnji torek bo katol. slovensko izobraževalno društvo priredilo predavanje. Predaval bo g. dr. Jos. Jerše. Začne sc ob pol 8. uri. Prostor za predavanje: Pri Kebru. Zadnje dni je nared.lo društvo korak naprej. Nastopilo jc prvikrat na odru s petjem. Prvi nastop je občinstvo zadovoljil. Pevski zbor je bil pohvaljen, kar tudi zasluži zavoljo svoje pridnosti, s katero se vadi. Pri igri »dve materi«, katero je društvo uprizorilo že tietjič, se je tudi opazoval napredek. Tretjič se je uprizorila najboljše. V par dneh se otvori tudi knjižnica, 'kjer bodo udje dobivali prav lepe knjige. Pridno se vadi gledališki odsek, da uprizori nad vse zanimivo igro Elizabeta, grofinja turinška. Za igro je veliko zanimanje tudi v Hrusici in v Bizoviku. Domžalske novice. g Društveno predavanje. Katoliško iz obraževalno in podporno društvo v Dom žalali je zadnji čas priredilo dvoje prav zanimivih predavanj. 10. oktobra je predaval poslanec dr. Krek o politični izobrazbi Pojasnil je položaj v deželnem in državnem zboru, izredno važnost jugoslovanskega vprašanja za državo in dinastijo, posebno z ozirom na aneksijo Bosne Hercegovine. — 7. novembra pa je govoril prof. dr. Gruden o Devici orleanski in njeni beatifikaciji. Obojno predavanje je bilo prav dobro obiskano in je poslušalcem prav zelo ugajalo! g Odseki v društvu in družbi. V tukajšnji Marijini družbi so se ustanovili trije velevažtii odseki, ki veljajo tudi za društvo. Treznostni odsek si je stavil nalogo z vsemi silami delovati proti pijančevanju in razširjati pravo treznost. Na-čelnica je Marija Markužič. V kratkem času so vrle dekleta pridobile že nad 300 članov za družbo treznosti. Čast jim! Rafaelov odsek, kateremu je načelnica Terezija Šme, je prevzel skrb za naše izseljence. Gotovo iz nobenega kraja na Gorenjskem ne gre toliko ljudi po svetu, kot od nas. Po premnogih velikih avstrijskih mestih, pa tudi v Ameriki, posebno v Ne\v-York... je veliko naših deklet, ki kot izvr . :' likaiske šivalke prav dobro zaslužijo. Ljubezen do teh hoče pokazati ta odsek in po možnosti tudi zanje poskrbeti. Bralni odsek pa hoče z razširjanjem dobrih listov in knjig širiti pravi napredek. Načeluica tega odseka je Marija Šme. Dekleta, ki so izredno vnete za vse dobro, bodo v teh odsekih gotovo prav veliko dobrega storile. g Nove stavbe v Domžalah. Nobeno let o sc menda še ni toliko zidalo v Dom-zi.lah, kot letos. Razširila se je šola, sezidal se je gasilni dom v Domžalah, da, celo domžalski Sokol si stavi svoj dom. Brez dvoma najlepša stavba pa, ki se sedai zida pri nas, je dom, 'ki si ga stavi kat. izobraževalno in podporno društvo. Zunanja lepota te stavbe naj priča, da je lepota izobrazbe in organizacije na temelju sv. vere tako lepa, da- nadkriljuje vse drugo! Iz moravške doline. g Ogenj. V Ribčali, občine Velikavas, je pogorela hiša po domače pri Cetretu. Zgorelo je vse: orodje, živež in obleka. Kako je ogenj nastal, ni znano; najbrž je bila zraven zlobna roka. g Zadnje velikovaške volitve je c. kr okrajno glavarstvo v Kamniku potrdilo. Novi odbor je pričel delovati s 23. vinotokom. I a dan je bil baje znamenit. Nasprotje je poleglo. Upamo, da bo novi odbor odločno na naši strani in mu ne bo škodila sapa, ki bo morebiti prihajala iz tabora liberalne stranke moravškega liberalizma. — Ti pa slovensko ljudstvo pomni, da so naši najhujši sovražniki liberalci, ki so v deželnem zboru bili proti iz-premembi lovskega zakona, ki so vedno in povsod proti koristim ubogega kmeta. Z liberalci nikdar nobene zveze! g Novo šolo hoče novi občinski odbor na vsak način imeti v Spodnjem Prekru Cir'r-0 in nerazumljivo! Ali je vredno za 8> 50 otrok zidati šolo, ki povzroči občini ogromne stroške. In če bi šolo morali zidati, zakaj bi jo morali zidati ravno v Sp. Prekru, zakaj ne v Velikivasi? To občanom kar ne more v glavo. Pomislimo, ali bi se ne dali velikovaška in svetokrižka občina združiti v eden šolski okraj in če bi dobili pri sv. Križu duhovnika — kar se gotovo zgodi — bi lahko poučeval verouk tudi na velikovaški šoli. Ako bi pa šolo zidali v Sp. Prekru, bi moral verouk poučevati moravški kapelan, kar bi bilo za preč. moravško duhovščino novo breme. Seveda bi bila za to določena plača in to bi bili zopet novi stroški, katere bo morala nositi občina. To naj občinski možje dvakrat premislijo. g Slavnemu cestnemu odboru priporočimo nekoliko naše okrajne ceste. Blata jc do kolen, osobito krog Moravča in po Trznu. Cestni odbor bo imel na vesti, ako kdo obtiči v blatu ali pade v kako lužo. >ugič bomo govorili resneje, ako se v to postavljeni faktorji ne zganejo. g Zanimivo predavanje o modernih sužnjih, je imel g. kapelan Lovšin v izobraževalnem društvu. Gospod je izborno, na podlagi zgodovine dokazal neresnico, ki jo nasprotniki predbacivajo cerkvi, dokazal, da je poganstvo zahtevalo sužnjost, cerkev pa jo jc odpravila. V krasnih besedah je orisal krvave dogodke na Španskem, 'katere kranjski liberalci na vse načine zagovarjajo. Tudi zadnji dež. zbor smo na kratko ogledali. Prav je, da tudi moravčani poznamo l.beralne »štink-bontbardirje« in si n-jih imena zapomnimo za prihodnje volitve. g Naše izobraževalno društvo se pripravlja na krasno, zanimivo igro: »Don Fe rnando«, ali izpreobrnjenje roparja. _ Društveni pevski zbor jc na jesen nenadno oživel. Povspel se je na število 20 pevcev. O V«;(Jll <;vpfill io nnl ,10 __1:1*.. . . ■ 0cc> O Vseh svetih je pel na pokopališču tri krasne žalostinke. Le naprej! Pošteno petje vedri srce. Tudi v cerkvi kedaj nastopite! Ravno moški zbori povzdignejo cerkvene pobožnosti. Torej fantje, koraj-zo! Časa je dovolj, le dobre volje ne sme manjkati. .. « Poroka. Poročil se je v Moravčah bivši oskrbnik Zaloške grajščine, občinski sluga, krojač in hišni posestnik na Trznu, g. Jožef Okorn, z gdč. Ivanko Brate iz Stancihlaz. Ženin je v 65. letu starosti še mladenisko čil, nevesta pa je stara 20 let Bilo najsrečnejše! Bohinjska Srednja vas. g Redek slučaj. Cel oktober ni bilo v S, fb?]lc;ga mrliča, dasi šteje blizu 2500 dus. Bohinj je torej res zdrav g Ogenj. Na Vernih duš dan je pogorel Repinčev kozolec na Poljčh. V nevarnosti je bila cela vas. Zažgal je otrok, ki se je igral z zvepljenkami. Starši, pazite vendar na otroke! - v zadnjem času so se ponavljali požari po planinah in rovtlh ob jezeru. Bržkone je vmes zlobna roka g Na ustanovnem shodu V. L S v Ljubljani je bilo okolu 20 mož in mladenk čev iz vseh bohinjskih fara, večinoma v narodni noši. Bohinj je in upamo dTtudl vedno ostane zvest načelom svojih tov. g Skupno romanje na Sveto goro pri. •redita župniji Srednja vas in Koprivnik nj poslednjo nedeljo, če sc oglasi dovolj udeležencev. Odhod z Bistrice s posebnim vlakom okoli pol 2. popoldne. g »Dohtarju Smola« z Bistrice, Mijo Grobotku, sporoča zgornja dolina z ozirom na vedno smolo pri njegovih dohtar-skih opravilih v naši dolini, te-lc verze v njegov spominski album prosto n() pCs.' niku: Sita te naša dolina je cela, Pojdi, odkoder si, dohtar, prišel! Treščila v te paragrafov je strela, Ker si premalo jih v glavi imel.'' Iz selške doline. g Smrtna kosa. Dne 15. oktobra ie umrla v Železnikih Ana Lotrič. Letošnjo spomlad bi bila imela imeti z možem zlato poroko, pa ravno tisti teden, ko bi bila imela biti zlata poroka, se ji je zmedlo v glavi in več se ji ni vrnil razum. Sedaj je pa mrtva. Naj ji sveti večna luč! — Dne 25. oktobra je pa umrla nagle smrti za srčno kaj)jo 241etna Ivana Arhar, nečakinja g. župnika Frančiška Boncelj. Umrla Ivanka je bila vzgledna Marijina hčerka, ki j« vestno izpolnjevala družbena pravila, zato upamo, da ji odgovor pred Sodnikom ni bil težak, čeprav je umrla neprevidena. Pogreb je imela jako lep. Družabnicc in mnogo ljudstva jo je spremilo na zadnji poti. Zbor Marijine družbe pa ji je prav lepo zapei v slovo. Počivaj v miru, dobra Ivanka in prosi pri Mariji za celo železniško Marijino družbo in izprosi ji stanovitnosti in nevstrašenosti v hudetn boju naših dni! g Liberalni volkovi. Zadnji »Gorenjec« je zopet napadel razne mu neljube ijudi, ki ne trobijo v njegov zviti In spa-čeni sokolski rog. Zlasti grdo se je zaletel v železniškega župana in sicer zato, ker hoče imeti red v Železnikih in stopa precej trdo na prste znanim ljudem glede policijske ure. Gotovi ljudje bi bili najrajši, da bi bile gostilne odprte celo noč in da bi ubogi delavec pustil v njih zadnji 'krajcar. Zupanu se očita pijanost in sicer s ta'ka grdimi besedami, da si jih nc upamo ponoviti. Koliko je pogledal liberalni estetik skozi povečevalno steklo, ne bomo preiskovali. Samo toliko rečemo, da so junaki okoli železniškega sokola zadnji upravičeni sedati na sodni stol in soditi in obsojati pijane ljudi. Saj še niso po«abljeni prizori, ki jih je bilo moč videti ob ccsti od Podrošta pa do Zalega loga po scfcol-skem zletu v Sorico: Strti biciklji, krvavi obrazi in ob cesti ležeči sokoli s strtimi peruti. V Zalem logu pa črna kava ii» »špricarji«. Doma pa »cimerarest«, ker si ni upal Sokol pokazati svojega na Čudovit način spremenjenega obličja poštenim ljudem. Le kar lepo tiho, Sokol, pa roke na klop, pa pred svojim pragom pometaj. Saj nismo slepi, da ne bi videli, pa tudi ne pijani, da ne bi razumeli. — Dalje napada' »Gorenjec« tudi županovega zeta, češ, da ie še sedaj dolžan v Železnikih. Ko ie bil se v Železnikih, so mu peli slavo; brez njega bi ne bili mogli igrati »Divje« tov- ca«, in ko so ga igrali, peli so mu v »Gorenjcu« meter dolgo slavo, kako dobro da Je igral. Sedaj, ko je odšel v Novo mesto, ko je torej zanje mrtev, sedaj pa v istem »Gorenjcu« z loparjem no njem. Tako ne delajo ljudje, tako delajo volkovi, 'ki požro svojega mrtvega tovariša. Kar je pa najbolj čudno, je to, da županov sin Matevž tuli Skupno s temi volkovi. Napadli so mu očeta, raztrgali moža njegove se-fistre in s tem tudi sestro samo, on pa vendar le še tuli s temi volkovi, čeprav so ti ljudje tudi njemu pred tremi leti očitali v »Slov. Narodu«, da za frakelj »ta grenke" a« proda ves Izrael! In vendar . . .! Gorje ti, Matevž, ko te volkovi ne bodo več rabili, tudi tebe bodo trgali in raztrgali, ko boš za nje — mrtev! g Kara se pride! Poznali smo v Železnikih fanta, ki je vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Ta je zašel med pristaše »Gorenčeve«, »Narodove« in »Svobodne Misli«. Kmalu na to je že zamudil v nedeljo sveto mašo do evangelija. Kesal se je in rekel: »'Nikoli več ne grem mednje!« Pa je šel zopet. In konec je bil, da je šel potem večkrat ko so šli pošteni kristjani od svete maše s svojimi »prijatelji« vred iz — gostilne. Potem pa kliče »Gorenjec« Sokolom: Le tako naprej, na pravi poti ste! Skrbite za telo, skrbite za dušo. Zares, izborna skrb za telo, še lepša skrb za duišo v — gostilni!! No ja! Pa saj je rekel bivši načelnik Sokolov, da je duša to, kar izreže mesar iz človeka. Samo tega ne verno, kateri železniški mesar je že rezal človeka in mu izrezal — dušo! Da, da, lepa pot, pot sokoteka, samo o tem jako dvomimo, je li ta pot zares — prava. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Motnika smo dobili daljši dopis, v katerem se naš vrl somišljenik poslavlja od odhajajočega zaslužnega g. župnika. V imenu župljanov se mu zahvaljuje za ves njegov trud in požrtvovalno delo. g Tragična smrt. Na Rupi pri Kranju je umrla v petek, dne 22. oktobra 18-Ietna Helena Strupi, po domače Grenke-vova. Stregla jc svoji sestri Franici, ki je bolehala na vročinski bolezni. Pri tem delu krščanskega usmiljenja si je nalezla bolezni ter postala njena žrtev. — Pokoj-nica je obiskovala lansko leto tečaj za pomoč bolnikom, ki se je vršil v ljubljanski bolnici. Bila je bistrega uma, dobrega srca, pobožna ter zavzeta za vse dobro in lepo in vzorna Marijina hčerka. Ljubila je tudi prav posebno petje. Nekaj let je bila cerkvena pevka na Primskovem. Pa ne samo v cerkvi, tudi doma pri svojern vsakdanjem opravilu je kaj rada pela. Ce sem šel zjutraj, zvečer ali opoldne mimo Oren-kevove hiše, mi je skoro vselej zazvenela na uho sladka Marijina pesem. Helena je bila, ki je slavila svojo Zaščitnico s svojim milim glasom. Vedno je bila vesela. Vesela je bila tudi njena smrtna ura. Udana v voljo božjo je brez strahu pričakovala onega dne, ko bo stopila pred prestol božji. Med boleznijo je večkrat vprašala okolu stoječe: Ali bote kaj molili za mojo dušo? Mirno je izdihnila svojo blago dušo. Zares: kakršno življenje, taka smrt. Blagi Heleni večni mir, družini najiskre-nejše sožalje! g Koroška Bela prf Javorniku. Na praznik vseh Svetnikov popoldan se je zgodilo pri nas nekaj prav smešnega, a obenem tudi prav žalostnega, tako da je vredno, da zve tudi svet o junaškem činu in o omiki javorniškega Sokola. Med tem ko je bila do 2000 broječa množica vernikov zbrana v cerkvi na Koroški Beli pri cerkvenem opravilu, so zastražili štirje fantalini javorniškega Sokola grob rajnega g. župana Potočnika baje zaradi tega, kakor so ljudje delali opazke, da ne bi prišli Orli iz Koroške Bele in vzeli iz groba nekdanjega podpornega člana Sokola. Sicer je bil ta strah prazen, ker imajo Orli dovolj živili podpornih članov in ne potrebujejo mrtvih, zlasti še onih ne, ki so bili prej pri Sokolu. Sicer so se pa Sokoli tudi mrtvih prav zelo bali, zato jih je prišlo zvečer kar devet k grobu, ker štirje niso upali sami biti po noči na pokopališču. Komaj so zagledali ljudje to čudno prikazen na pokopališču, takoj so se začeli izpraše-vati, kaj delajo »rdečkarji« na pokopališču. Nekateri so mislili, da so kar čez noč tako pobožni postali. Pa tudi Sokolom ni bilo prav dobro pri srcu pri pogledu na toliko množico. Tresli so se kakor 'šibe na vodi hi bili so bledi kakor smrt. Naj bi imeli to otročje veselje, ko bi se dostojno obnašali, toda da na pokopališču očitno izzivajo s svojim vedenjem občinstvo, tega jim pa ne moremo pripustiti. Med tem namreč, ko je molil duhovnik glasno za ranjke in so bili vsi na pokopališču odkriti in so klečali, stali so ti »omikani« Sokoli kakor ohromeli in se niso odkrili, ampak so ostali pokriti v svojih čepicah, kar je vendar proti verskemu čutu. Zato ni čudno, ako je bilo občinstvo ogorčeno na tem in je to ogorčenje tudi glasno kazalo z raznimi opazkami. Nekdo si je po dokončanem obredu privoščil prav imenitno šalo. Šel je k grobu in je vprašal Sokole, po čim sq te sveče in ta strašila, ker bi rad eno kupil, da bi jo prihodnje leto postavil na njivo med koruzo za strašilo. Ni bila napačna ta misel. Sicer pa povemo sedaj Sokolom, da so prvič, a tudi zadnjič na tako grd način žalili verski čut koro-ško-belskih župljanov. Priporočali bi jim v njihovo lastno korist, da naj raje tedaj pridejo stražit grobove, kadar rjovejo po Javorniku kakor divje zverine in obmetavajo plakate katoliških društev z blatom. Marsikateri, ki je bil dosedaj še njihov prijatelj, je priznal ta dan, da tako ne sme iti dalje, da ne more več biti član, a da tudi svojih otrok ne pusti pri njih, kar je čisto prav. Ako imajo starišj kaj ljubezni jn srca do svojih otrok, potem ne morejo dovoliti, da bi pristopili 'k njim. Vam. sta-riši, kličemo: ali se še ne bodete zbudili! Prepovejte svojim otrokom zahajati k Sokolom, da vam ne bo treba enkrat obžalovati svoje popustljivosti in vnemarnosti. g V Cerkljah pri Kranju je bil v nedeljo po nauku shod pristašev S. L. S. -O državnem zboru je poročal drzaviii poslanec Demšar, o delovanju deželnega zbora za koristi kmečkega stanu deželni poslanec Zabret, o taktiki nasprotnikov. S L S pa deželni odbornik E. Jarc. Nad 200 mož je izreklo neomajano zaupanje poslancem S. L. S. in zlasti nje načelniku dr. Susteršiču. Sprejela se je tudi resolucija za izpeljavo železnice Kamnik-Kranj. g Na Šenčurski gori je bil v nedeljo po dopoldanski službi božji političen shod, na katerem je poročal poslanec E. Jarc. Zbrani možje — malodane vsi volivci, kar jih šteje fara — so soglasno in z navdin šenjem odobrili delovanje poslancev S. L. S. Po shodu je bii pogovor o nujno potrebni preložitvi občinske poti na Šenčur-ško goro in vodovoda. g Naklo. Pretečeni mesec nas je zapustil preč. gospod kaplan Franc Pavšič, šel je v Sodražico. Veliko dobrega je ste-lil v teh kratkih letih. 'Zato ga ohranimo v dobrem spominu. Bog povrni vse dobremu gospodu in ga ohrani zdravega V novem vinogradu! g Iz Mekinj. Pretresljiva žaloigra »Fabijola in Neža« je dne 7. novembra izredno dobro uspela. Naša vrla dekleta so se res uglobile v igro ter so zato tudi s čuvstvom igrale. Vsa čast jim! Mnogim so izvabile solze iz oči. Povikšale so igro krasne rimske obleke. Za sklep prireditve so navrgli naši fantje komičen prizor s petjem: »Pri vaškem mazaču«, ki je vzbudil mnogo dobre volje. Tamburaši so nastopili kakor po navadi — sigurno; tudi težke komade proizvajajo z lahkoto. Občinstva je bilo dokaj, med njimi smo opazili izredno mnogo gospode. Dolenjske novice. Iz Št. Ruperta. d Cuk, smrtna ptica: čuk v oknu, nad vrati in na vseh vogalih Lebanove trgovine, je pel naslovu L e b a n, t r g o v e c, smrtno pesem in s tem tudi sokolom in šprincam! ... d Kdo je čuk? To si zapomnite, liberalni sokoliči, če kdo zasluži ime čuk, ki ga v svoji otročariji pridevate »Orlom«, potem ta častni naslov zaslužite sami, ki ne daste miru družinam in šipam. Po vseh pravilih človeške pameti namreč je čuk le tisti, ki pač »čuka«, in to delajo sokoli ponočnjaki. Nadalje se zaletava neko dopisunče v našega gospoda kape-lana, češ, zanesel je sovraštvo med ljudstvo, ker je storil ta neodpusten greh, da je ustanovil »Orla«. Zato so pa za nas računi sklenjeni s takimi ljudmi, ki se jim cedi pri vsaki drugi besedi psovka čuk, čuk in far. Kdo se bo z bikom bodel m kdo bo z zabavljačem filozofiral? Lebariovi tovariši, kje imate nafehtani denar? d Za društveni dom so darovali: Fr. Rome 4 K, Fr. Pograjc 5 K, Fr. Gregorčič 4 K, neimenovana 5 K, M. Frelih 6 K. Bog plačaj obilo! Vsak dar dobrodošel! d Javno vprašanje. Kdo je pobil šipe dne 8. septembra, Da, lahko je pobijati — potem pa biti tiho? — Junaki! Belokranjske novice. Otrobi »Slovenskega doma«. Neka belokranjska ali morda črnokranjska pri-smoda že več časa otrobe veze po »Slo- venskem domu«, kjer opisuje belokranjske razmere. V teh dolgoveznih klobasari ah pa se pripovedujejo take neumnosti in laži, da smo prisiljeni resnici na ljubo stvar nekoliko pojasniti. Dopisnika najbolj pe-čeio takozvane farovške posojilnice, o katerih pripoveduje v št. 10. »Slovenskega doma« sledečo laž: »Prišli so klerika ni agitatorji med vas m začeli ustanavljati klerikalne posojilnice, katere imajo sedeže v farovžih, kamor ste nosili shranjevat težko prislužene novce, misleč, da boste imeli vsaj nekoliko koristi od teh posojilnic, ali varali ste se. Dasi obsto;ajo posojilnice že po več let skoraj v vsaki drugi vasi. niste imeli od ivj li še nobene koristi, kajti ves čisti dobiček je izgini, da nihče ne ve za njega.« In v št. 13. pa pravi ta tepec tako-le: Začele so sc ustanavljati po Belikrajini rajiajznovke, ki naj bi kmetu pripomogle do lepše bodočnosti, ali od teh jih le nekaj dobro uspeva, in to so te, ki so se otresle farovžev. druge so pa vse v farovžih in so samo zato, da pohrjo mavhe brez dna gospodov v farovžih.« — Kolikor besedi, toliko laži! Najprej prib'-jemo. da dopisnik nima niti pojma o rajf-ajzenskih posojilnicah, sicer ne bi govor 1 o čistem dobičku, ki e ves zginil. Pa poglejmo, kako je v resnici! Berite pazljivo, pi.tem pa presodite, ali so liberaci hudobni ali neumn'. ali pa oboje skupaj!! Prvo rajtajzensko posojilnico je leta 1895 istanovil v Metliki nepozabni kaplan Nadrah. Nadaljevali so njegovo delo z veliko požrtvovalnostjo kapelam Novak, Hrovat. Onidovec itd. Vprašamo, al1 so ime,i kmetje metliške okolice od te kase kaj dobička? Čujtc, kaj se je zgodilo! — Oan" ova liberalna I. dolenjska posojilnica se je tako prestrašila farovške kase. da e takoj znižala obrest' pri posojilih cd 8 na 7. potem na 6 in nazadnje na pet in pol procentov. Vprašamo, komu je bilo to na korist? Ali so metliški magnatje zn žali obresti iz ljubezni ;n usmiljenja do krnela? Znano je, kako so iiberalni Metlicam kleli kaplana Nadraha, pa le zato, ker je hrovška kasa bila kriva, da so se zmanjšale mastne dividende pri prvi do enjski posojilnici! To je bilo seveda v škodo bogatemu Kapeletu, Proseniku, Oanglu itd., a v veliko korist kmetom. — Dalje: Druga hranilnica in posoj:lnica se je ustanovila v Semiču. Ustanovil io je sedanji vipavsk' dekan Lavrič. Vprašamo semiške svobo-domiselce in pametne semiške kmete, ali •jim kaj koristi n ihova kasa? Ali so zdaj mogoči v Semiču taki oderuhi, kot jih je Ivlo nekdaj, ki so jemali obresti po 15, 20 do 30 od sto? Kaj nc, zdaj je drugače! Potem pa govoriči to prismojeno liberalce. da kmetje niso imeli od svojih posojilnic še nobenih koristi itd. V št. 13. »S o-venskega doma« pa pravi, da le one posojilnice dobro uspevajo, ki so se rešile farovžev. Zopet debela laž! Ravno narobe je res. Poglejte posojilnice, ki niso v farovžih! Svobodomiselni inženir Jekovec jih je po Belikra inj ustanovil v več krajih, pa kako delujejo? V Dobličih je kasa, pa ne delu!e nič. V Vrhu ne deluje, na Preloki ne deluje, na Vinici životari, istotako v Starem trgu pri Poljanah. Nekoliko bolj se giblje Maceletova v Gradacu, kj jo I 72 Macele zalaga s svojimi tisočaki. On že ve zakaj; je prebrisan in navihan dovolj, bolj kot drugi Gračam, ki se brez premisleka pri njem zadoizuje o. Njihovi otroci jih bodo pa še enkrat kleli. Iz raznih krajev Lolenjske. d Iz višnjegorskega okraja. V nedel o so imelj »aši župani v Zaticim zborovanje za premestitev sodišča m davkarije iz Višnje gore. Sklicatelji so imeli namen, da naj se župani izrečejo za Ivančno gorico kot prihodnji sedež okrajne six1nije in da bi občine z dale 'iia svoje stroske uradno poslopje in stanovanja za uradnike. Da ui go-tovej.se dosegli svoj namen, so povabili le one župane, ki so bolj odda jeni od Višnje gore. Naravno, da bi tem ugajalo, če bi biia sodil!.a bližje, toda ukreni.i niso nič, ker so enj lioteii sodnrjo v Zatičini, drug; v St. Vidu in tretji v lvančni goric . Mi nimamo nič zoper to, če se sednijo premesti v St. Vid ali Zutičino ali sploh v kraj, ki nam je biizji kaKor Višnja gora, a odločno smo zoper to, da bi občine nekaterim osebam na ljubo prevzele vse ogromne stro-ske, kakor so nameravali sklicatelji oziroma ti, kj se za njuni skrivajo. Pravite, da bi bil ta denar dobro naložen. Za trgovce, za gostilničarje na kraju sodeča da, a ne za nas davkoplačeva ce. Vsak, kdor je že kaj z:dal, ve, kako drago se dandanes zida, ve, da v zid naloženi denar ne nese pet cd sto. Dohodki teh hiš bi komaj zadostovali za obresti, davke in popravila, s čim naj se torej dolg uničuje, kje e dobiček? lil če pomislimo, da ni niti v Št. Vidu, niti v lvančni gorici niti v Zatičini zdrave pitne vode, zahteval bi se gotovo tudi vodovod in občVne bi sj nakopale z vsem gotovo dolg nad 400.000 K — torej ogromno breme. Da, nove hiše bi bile vse lepe, a mali uradu ki gotovo nezadovoljni zavoljo drage stanarine, in še bolj nezadovoljni davkoplačevalci. Na ta način, kakor je krška požarna bramba dobila zastavo, ne bomo zida.i sodnije, če tudi krški tajnik to sanja. Ponovimo, mi nimamo nič zoper to, da se sodnijo prestavi bližje nas, a zidajo in plačajo naj pa ti, ki se iz osebnih koristi za premestitev pehajo. Našim županom in občinskim odborom pa povemo na vsa usta, da občine v ta namen nc bodo delale dolga. d Sv. Križ pri Kostanjevici. Izobraževalno društvo priredi dne 21. novembra, ob 3. uri popoldne v prostorih stare šo.e veseloigro »Črevljar« (v treh dejanjih priredil Iv. Štrukeij). Sedeži prve vrste: 1 K, druge vrste 60 h, tretje vrste 40 h, stojišča 30 h. Vstopnice se kupujejo v kaplamji. Ker je igra izredno šaljiva se vsi prijatelji zabave najuljudneje vabite! — Odbor. d Iz Hinj. 29. oktobra so se vršile obravnave o odkupu zemlj:šč za novo cesto iz Zvirč do Hinj. Vsi prizadeti posestniki so prav radi se podpisali, da so voljni odstopiti svet za cesto. Le eden je stavil preveliko ceno, ki bi bil kmalu zadržal za nekaj časa delo, pa se ga bo cesta lepo ognila. Zgodaj prihodnjo spomlad se bo pa že pričelo s cesto. —- Velika je naša fara. Okoli tri tisoč ima prebivalcev. Malo pa J prihaja k nam »Domoljuba«. Samo 23 izvodov. Srarn nas je to povedati, pa bo I znabiti kaj pomagalo. Nekateri bi še brali »Domoljuba«, če bi j;m prihajal zastonj. Nekaj moramo tudi mi. hin ski farani, žrtvovati za dobre časopise. Tri krone na leto, kaj ni to zelo malo, med tem ko nam »Domoljub« toliko dobrega prinaša vsak teden. Malo manj pijače bi bilo treba ziasti ob nedeljah in praznikih, pa bi vsak gospodar na leto lahko prihranil ne samo tri krone za »Domoljuba«, ampak tudi še dve kroni za »Bogoljuba«, pa bj imela družina ob nedeljah kaj brati. d Zvirče pri Hinjah. Največja je naša vas v fari, pa se nič kaj ne postavimo. Šolo imamo svojo, ne skrbimo pa, da bi ime.i tudi odrasli kaj brati. 72 je pri nas hiš, »Domoljuba« pa prejema pri nas samo sedem gospodarjev. Veliko premalo je to za nas. Na eni strani smo preveč trdi in nedovzetni za dobro stvar, na drugi pa tudi preveč potrošimo brez potrebe. Kaj ne, je pač preveč sladka »ta presneta rozo-lija«! d Smrtna kosa na Mirni. Umrla je 3. t. mes. splošno znana Frančiška Praprot-nik, po domače Kramarjeva mati. Svetila ji večna luč! — Poroči,a se je dne 28. oktobra t. 1. gdčna. Amalija Škarja od tu z g. Emilom Cerne, veleposestnikom iz To-maja pri Sežani. Poroka se je vršila na Mirni in je tu vzbudila splošno pozornost. Precej po poroki sta po kratkem odmoru odšla ženin in nevesta z vlakom na ženi-tovanjsko potovan e. Bilo srečno! d Ceste v ribn.ških občinah. Kdor se vozi in kdor hodi po naših cestah, je vedno v nevarnosti, da si zlomi nogo ali vrat ali pa še oboje. Naj eden pogleda cesto na < .Inrjevico. Prvi del mora popravljati trška občina, in ta jc najslabši. Take luknje so na cesti, da bo skoraj treba napraviti čeznje mostove. Potem imajo mal konec Bukovčani. K sreči malo visi in je malo boljši in zato Bukovčani mislijo, da se bo že še brez poprave izhajalo. Sajevčani so svoj del med obema mostičkoma že da/no razdelili, toda da bi ga popravili, se ji:ri nx nc mudi. Zato je blata malo manj kot do kolena. Kakšno bo šele spomladi. Najboljši je zadnji konec, če tudi se ga župan obotavlja razdeliti na popravo. O če bi ranjki Pakiž še živel, to bi se prijel za glavo, da se nobeden nič ne zmeni za ceste, ki so bile pod njegovim gospodarstvom tako čedne. Slišaii smo mi v zgornjem koncu, da je vaški načelnik v Goričivasi naročil posestnikom, naj počedijo blato saj spred svojih hiš. To bi bilo dobro za vse vasi, skoro najbolje pa še za ti g, ki je ravno 1 tako umazan in blaten. Seveda malo boij !>i morali ubogati načeln.ka kot so ga Goričevljani. d Iz Loškega potoka. Za zimo se je pa naša fara precej izpraznila. Skoro ves moški svet hoče ven. Na Hrvaško, v Ameriko i'n na druge strani. Zlasti Hrvatarjcv je letos veliko. V dveh dneh jrh je odšlo 22 kompamj, to je čez 200 mož in fantov. Odhajajo še vedno. Trd zaslužek, pa kakor pogodbe kažejo, ne bo preslabo. Da bi le vse držalo in bilo letošnje leto lepše m boljše kot lansko! Bog dail Notranjske novice. Idrijske novice. n Iz Žirov. Nek liberalni zakotni list poroča ošabno: »Zdaj smo ga pa prijeli kaplana in ga tirali pred sodišče. O izidu obravnave bomo še poročali.« Torej, Valentin Poljanšek iz Dobračeve: zdaj pa le poročajte o izidu. Dvakrat ste ga gnali kaplana, pa obakrat niste nič opravili, ampak sami sebe ste osramotili. Ako ste pravični, pa zapišite k svojemu poročiiu še te-le besede: Umazana je bila žirov-ska fara, pa še bolj bo umazana, ako boste svoje duhovnike vlačili pred sodišče. Jeza poštenega ljudstva vam ne odide. Tisti, ki ste prizadeti, aii kaj veste tisto povest od okovanih škarpetov? Dcbro bodo na-kovani, pa ne s evikelni, ampak z re-movci. n Idrijski sodnik g. Potočnik je sicer v svoji sodnijski službi še dovolj neori-s^ransk; vendar pa malo preveč rad lepe > nauke« daje pri svojih uradnih opravilni. Ako n. pr. Marijinim hčeram dokazuje, da bi tistim, ki so jih obrekovale, mora.e kar tako odpustiti, češ: »Saj ste Marijine hčere in molite v očenašu: odpusti nam naše dolge, kakor '.udi mi odpuščamo svojim dolžnikom« — se nam ta sodnikov »nauk« ne zdi prav primeren. Take nauke naj gospod sodnik rajši zase ohrani; mi imamo i epih naukov doma dosti, pa boljših. V Idrijo ne hodimo po »nauke«, ampak po razsodbo. i Umri je dne 24. oktobra v Idriji, spravljen z Bogom, okrožni zdravnik gospod Janez Šuntar. Dasi se je bližal že 70. letu svoje starosti se je vendar krepko držal, lc zadnjih par mesecev je ležal. Dolgo je opravljal zdravniško službo v Idriji. V bolezni je mislil, da bo ozdravel in z novim letom stopil v pokoj. Pa je šel k večnemu počitku, ki mu ga Bog daj! 'i Shod je sklical deželni posl. Gangl, da bi poročal o delovanju pri zadnjem zasedanju. Dosegel ni bil seveda v Ljubljani nič in ta tolažba mu bo menda ostala, dokler bo imel svoj klub v zbornici. Par predlogov ie stavil v zbornici, da mu ne bi Idrijci očitali, da jc v zbornici molčal. Pa tj predlogi se niso tikali večine idrijskega prebivalstva, ki pripada delavskemu stanu. Rad bi izboljšal učiteljem plače. Gotovo potrebna stvar. Toda idrijsko uči-teljstvo je nastavljeno in plačano od ministrstva. Čemu torej govorite o tem v deželni zbornici. i Anaiiabeti (to so tisti, ki brati in pisati ne zna-jo) so bili včasih šolski nadzorniki, pa menda ne v Idriji. In če so kje drugje bili, kdo jih je pa postavljal? Ali ne vsemogočna liberalna komanda, ki je doslej vladala na Kranjskem? Kjerkoli in kadarkoli je bilo oddati kako častno mesto, ste vselej vprašali, ako je dotičnik dovolj liberalen, ne pa, ako je dovolj zmožen. G. Ganglu so menda tudi znani slučaji, ko so liberalci župnika, kj je šolo nadzoroval, odstranili od nadzorstva, pa postavili za nadzornika 'šole liberalnega krčmarja, ki ni znal ne brati ne pisati. Tu ie vladala strast, liberalna strast, ki sije .vzela za geslo: Rajši hudiča kot farja. Na ta način so se vrinili analfabeti med šolske nadzornike. Sicer smo pa mi tega mnenja, da analfabet ni za šolskega nadzornika, naj pripada katerikoli stranki, magari liberalni. Vipavske novice. Št. Vid pri Vipavi. Lep zabavni večer nam je priredil v nedeljo, dne 31. oktobra, ženski tamburaški odsek izobraževalnega društva v prostorih gostilne Bratovž v Orehovci. Nismo sfe nadjali navžiti toliko zabave ob nastopu še tako mladega našega ženskega tainburaškega odseka, ko so njega članice šele po trimesečnem učenju tako sigurno nastopile, da smo se vsi čudili nj'h spretnemu izvajanju tamburaških komadov. Posebno hvalo so žele z aplav-diranjem pri udarjanju skiadbe »Uspome-ne na Moskvo« in »Postiljona koračnica«, pri katerih je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo akordom, kateri so odmevali iz zvokov tako spretno igranih tain-buric. Zahvalo izrekamo na tem mestu ženskemu tamburaškemu odseku, da nam je napravil na zabavnem večeru toliko lepega vžitka s tamburan em in s petjem ženskega pevskega zbora, katerega goji odsek sam, hvala posebno vodstvu odseka g. organistu Antonu Bratovžu za njegov trud in požrtvovalnost, hvala tudi vrlim članicam ženskega tainburaškega odseka, hvalo izrekamo, želeč, da bi nam kmalu priredile zopet zabavni večer. Le tako naprej, vrla dekleta, z geslom: »Vse za vero, dom, cesarja«, ne pa s postopanjem po stranskih potih jn z javnimi plesi, kakor to delajo članice liberalno-bralnega društva »Sloga«. Ženskemu tamburaškemu odseku pa priporočamo vztrajnost ter mu kličemo: Na zdar! Vipavski učitelj g. Mercina v penzi-jonu. Kaj? Vsak dan ga vidimo zdravega hoditi po Vipavi in on naj bi bil v penzi-jonu? Da, tako je! Dva meseca penzijona je dobil ta mož, da je mogel ob trgatvi vse svoje moči posvetiti liberalni »prvi« vinorejski zadrugi. Čudne reči se govore o tem »penzijonu«. Ljudje si šepetajo, da pomaga g. Mercina na račun kran-jske dežele podpirati vipavski liberalizem, kajti to je splošno znano, da je g.Mercina popolnoma zdrav. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni bo zgubil ves ugled, ako bo še kedaj dovoljeval take »penzijone«. Ta slučaj je res nekaj posebnega in vreden, da si ga c. kr. deželni šolski svet od bliže ogleda. Stariši nimajo sicer nič proti temu ako g. Mercina nikdar več v.šolo ne pride. Dokler je pa g. Mercina toliko predrzen, da potegne vsak mesec v vipavski davkariji svojo plačo, naj bo tudi toliko pravičen, da posveti šoli vse svoje moči. Sedaj pa ima imenovani gospod učitelj v šoli nadomestno učiteljico, katero ba-je plačuje »prva« vinorejska zadruga v Vipavi Ko mine dvamesečni »penzijon«, bc ta odšla in pouk bo zopet prevzel gospod Mercina. Kdor je kedaj hodil v šolo, gotovo ve, da se skoraj nič ni naučil, ako so se učitelji tekom leta menjali. Zato bodo pri vsem tem oškodovani naši otroci, lo je javno mnenje o Mereinovem pemzijonu, potrjeno od ljudi, ki imajo ž njim najožje zveze Celo to se govori, da deželni šolski svet naprošenega penzijona ni hotel dovoliti, ker zato ni bilo nobenega povoda. Nič bi ne škodovalo, ako bi nam c. kr. okrajni šolski svet celo zadevo pojasnil, toda natančno, kajti že naprej povemo, da ne bomo zadovoljni z vsakim odgovorom. Cela zadeva nam je preveč dobro znana. Iz raznih krajev Notranjske. n Dolenji Logatec. Ako se vse hitro zasuče, bomo dobili kmalu svojo faro, ki je tako težko čakamo. Ce se bodo pa pri c. kr. deželni vladi, ki ima zdaj vso stvar v rokah, tako počasi obračali, kakor se je pretekle dni obračal naš slavni občinski odbor oziroma njegova liberalna večina, potem bomo pa še čakali. Kako tudi ne? Kaj pa je liberalcu mar fara; sa>j mu je itak vseeno, če bi spadal pod faro sv. Treh Kraljev! Zanimivo je, da pri seji, v kateri se je obravnavala ustanovitev nove fare, niti gospod župan ni bil prisoten; tudi gg. Hodnik in Mulley, ki se je doslej tako vstrajno in krepko »boril« za novo faro, nista pritrdila ustanovitvi. Menda radi bi-re ne. G. Mulley namreč jako rad plačuje duhovnikom biro. Zato pa nosi tudi veliki zvonec, ki se pa v dolenjelogaškem hrupu in vrvenju le malo sliši. — Zapustil nas je pretekli teden vrli mladenič Janko Tršar in odšel v svojo službo k deželnemu užit-ninskemu uradu v Ljubljano, da se usposobi za dacarja. Bil je zelo marljiv tajnik doleirelogaškega izobraževalnega društva in Orla. Želimo mu obilo sreče in blagoslova v novi službi. — Nenadoma je umrl 17. oktobra mizarski mojster Franc Jeri-na. Bil je svoj čas vnet pristaš S. L. S. in član izobraževalnega društva; po pritisku liberalnih velemož je pa žalibog zašel v liberalni tabor. N. v m. p.! — Društveni dom je po velikih in britkih težavah že davno pod streho. Liberalci, na čelu jim g. Mulley, so napeli vse sile, da bi zidavo preprečili. Imenovani Mulley je zastavil celo svojo domišljavo glavo, da dom nikdar ne bo stal. Kdaj bo prinesel svojo bulico, da mu jo odtrgamo? Dan naj določi sam, magari tudi rabeljna! Takrat bo, upamo, velik jok. Ce bi bili malo bolj pohiteli, bi bili glavne prostore »Doma« lahko popolnoma dovršili, kar se >je pa moralo odložiti na spomlad. — Trgovec g. J. Brus je, kakor se čuje, dodal zadnji znesek k vsoti za ustanovitev fare. Lepšega spomenika si velikodušni gospod ni mogel postaviti, kakor si ga je. Hvaležnost vseli vrlih Doienjelogačanov mu je zajamčena. Prav tako sta si stekla neprecenljivih zaslug za novo faro obč. svetovalec g. Lapuh in g. Mihevec. Niste se ustrašila pri obilici svojih stanovskih opravil razirh potov in tudi ne denarnih stroškov. Čast jima; bila sta kos svoji nalogi, ki sta jo prevzela. n Gor. Logatec. — Prvo javno predavanje v letošnji zimski dobi je priredilo dne 7. novembra naše »Katol. izobraževalno društvo«. Predaval je predsednik č. g. Turšič o svojem potovan:u po Tirolskem, Bavarskem in Švici. Udeležba je bila zelo povoljna. Dvorana je bila skoro natlačeno polna. Želeti bi bilo, da bi se predavanj v večjem številu udeleževali zlasti možje in mladeniči. Pripomnimo tudi. da ie vstop 62 "V c. zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s z. »Elsafluid«. Dvanajstorica za pc.skušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Fcller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 2810 k predavanjem prost tudi nečlanom. Na obilno svidenje pri nadaljevanju zanimivega predavanja, ki bo v nedeljo, 28. novembra. — »Bralno društvo« v Gorenji vas;, ki je bilo baje brezbarvno, se je vsled odhoda predsednika K. Lavriča razšlo. Kdovekakšnega zairmanja ljudstvo za imenovano društvo ni imeio. n Ligojna pri Vrhniki. Ni dolgo tega, kar smo si zgradili vodovod, kateri nam daje več vode, kot je je treba in cclo ob veliki suši. Dobili smo tudi enorazredno šolo. katere smo že davno težko pogrešali. Učitelja pa tacega, da Bog pomagaj! Cerkev mu ie deveta briga, govori take stvari. da nas obdaje strah, da ne postanejo nič boljši naši otroc , temveč slabši pod vzgojo tacega učitelja. Tudi šolski svet mu ni no godu. Naša želja je, da bi nam poslali boljšega učitelja, a še bolje, k« k o dobro učiteljico, kateri bi lahko in z veseljem izročili našo deco v vzgojo. Za enknt naj to zadostuje. Ako nc bo pomagalo poročamo javnosN kai več, kar na-šenn visokorodnemu g. učitelju ne bode pi j.:: o zvonilo na tista svobodomiselna ušesa. Soriška. Poslanec Jerič — umrl, Grozna nesreča se je dogodila v petek dne 5. t. m. v Kobdilju na Krasu. Novoizvoljeni naš poslanec je — priden vedno kot mravlja — opravljal gori na skednju neko delo. Pri tem se mu izpodrsne iu Jerič pade štiri metre globoko na kame-nit tlak, kjer obleži v nezavesti. To se jc zgodilo v petek ob uri popoldne. Ob i. uri ponoči ie prišel k Jeriču zdravnik dr. Brecelj iz Gorice, ki je ugotovil, da ima ubogi Jerič na več mestih razbito in počeno lobanjo ter krvavenje v možgane. Bilo je takoj jasno, da je ta poškodba smrtna ter da za Jeriča ni rešitve. Vendar se je trdna narava njegova dolgo upirala. Cel dan v soboto se je mučil in zvijal; vendar k zavesti ni več prišel. V soboto zvečer ob 9. uri pa je Jerič izdihnil. — Pogreb ;e bil v torek. Globoko ožaioščeni stojimo pred ter." dogodkom. Smrt moža - poštenjaka človeka stokrat bolj gane, ko smrt koga dru zega. Celo življenje je bil vajen delati marljivo in sredi dela ga je pobrala smrt. Pripovedujejo o njem, ko je bil prvi in edini izvoljen za poslanca v deželni zbor, dne 26. septembra, da ga je novica o izvolitvi dobila pri delu v vinogradu. Nainah je postal Jerič ena najpriljubljenejših oseb med novimi .deželnimi poslanci. In komu naj bi kmetje naši bolj zaupali, ko možu, ki je vedno, v vseh trenutkih tako vestno vršil dolžnosti, ki mu jih je nalagal njegov kmečki stan in njegovo globoko versko prepričanje. Ni mu bilo dano, da bi bil stopil v deželni zbor, akoravno je bil on prvi izvoljen vanj. Skromen je bil Jerič. Za svoie delo ni hlepel po časteh. Tudi 52 kot poslanec bi bil vršil svojo dolžnost, ne zahtevajoč in pričakujoč zahvale. A zdi se nam, da bo prav, če povemo še to-le: Ni mu bilo dano, da bi bil kaj storil za svoje volivce. A nam, dragi katoliški možje in volivci, je vendar še nekaj mogoče storiti zanj, za svojega umrlega sotrpina — poslanca. Vsak njegov prijatelj, vsak katoliški mož in mladenič, ki mu je dne 26. septembra oddal svoj glas za deželni zbor, na-j sedaj moli saj en o* č e n a š za umrlega Alojzija Jeriča. Tega potrebuje vsakdo, ki se ioči odtod, to je edino, s čimur mu dejansko lahko še izkažemo svojo ljubezen, to naj bo pa tudi tolažba njegovim ostalim! Dragi Jerič! Pcčivaj v miru! Večna luč naj Ti sveti! Velika nesreča se je v nedeljo, 7. t. in. dopoldne zgodila v Gorici na Travniku. Tam pred cerkvijo sv. Ignacija so nalagali na voz, v katerega sta biia vprežena dva konja, oder za godbo. Kar naenkrat se konja splašita. Hlapec skoči k vajetim, hoteč konja ustaviti. Konja sta vlekla seboj voz in njega naravnost proti kostanju, ki raste pred vojašnico. Predno je hlapec mogel odskočiti, ga je voz pritisnil k drevesu ter mu zmečkal ves gorenji ael trupla. B I je takoj mrtev. Nabrala se je velika množica ljudstva, ki je ogledovala mrliča, dokler ga niso odpeljali v mrtvašnico. Nov telovadni odsek. Takih ustanovitev naših telovadnih odsekov smo doživeli malo. Malokje so se l.beralci s tako sil-) vrgli v boj proti Orlu, kot v Crničah na Vipavskem. Ko so čuli, da se 7. t. m. ustanovi Orel v Crničah ter da pride na ustanovitev tudi nekaj Orlov od drugod, so začeli liberalci stikati glave ter sc posvetovati. Uspeh tega posvetovanja se je pokazal v nedeljo, ko so prikorakale v C<--niče čete naših Orlov iz Batuj, Doinberga, St. Andreža ter nekaj bratov iz Št. Terjana in Gorice. Vse, kar liberalno leze in gre, se je zbralo na cesti ob začetku vasi. Znano je, da so hoteli liberalci našim za-braniti vhod. Bili so zbrani sokoli iz Čcr-nič, Sela in od drugod. Toda ob pogledu na našo četo, ki je štela nad 60 krepkih mladeničev, je padlo medlo sokolsko sive v široke sokolske hlače. Nikogar si niro upali ovirali; le kričali so na vse grlo. Ko pridejo naši Orli prav v sredo razgrajajoče p;jane druhali, zapove naš načelnik: -Stati, stoj!« Liberalci so se tega tako ustrašili, da so za hip utihnili, V tem so naši zaklicali kot en mož: »Na zdar Orel!« ter mirno odkorakali naprej, pustivši pijane sokole s »široko odprtimi ustmi zadaj. Ponovno so Orli korakali skozi Ciniče v župnišče, kjer se je vršil shod. Ob velikem navdušenju so govorili: č. gosp. dekan M u r o v e c, brat Silvester iz Vipave in Kremžar iz Gorice, nakar se je ustanovil Orel, ki bo brez dvoma eden najbolj živahnih, ker je eden tistih, ki imajo največ sovražnikov. Po shodu so naši zopet v štiristopih odkorakali pro(; Batujam. Mrak se je delal; a liberalci niso imeli več korajže. Le dva pijanca sta se kot dve pijani muhi zaletavali v naš? vrste; toda popolnoma mirno so se ju naši iznebili, kakor se iznebiš nadležne mulic, Vsi pošteni Črničani so soglasno obsojali hberalno divjanje. Očetje so govorili: Takim surovežem pa ne bom puščal svr> jega sina. In fantje so dejali: Sramovali bi se take družbe. Ko so naši korakali iz vasi, je zazvonilo »Zdrava Marija«. Naši mladeniči so se odkr.Ii, liberalci pa so daleč zadaj v vasi tulili naprej. In ko h odzvonilo, se je izmed naših vrst dvigt\Wa veličastna himna: »Hej Slovenci« v znak, da je naša organizac.ja nositeljica pruvt narodne zavesti in izobrazbe. Novemu Orlu pa kličemo na njegovi težavni poti: »Pogum, vztrajnost!« To je geslo katoliškega fanta-telovadca! * $ $ $ Q/errava//oi% železnato J{ina-Yitio HigijentAna ruattTt na Dunaju 1006! I Drtavno odlikovanje in iaatm diplom k Klati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljSa kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. * * J. SERRAVALLO, t. ii kr. drsni Milj ===== TRST-BarkovlJe. " M tt & & & <£ Mi W itt 'M & & & '<& tt ti Vaš želodec slabo prebavlja, nc počutite se dobro kol da ne bi bil ravno tako važen, kakor drugI organi. In vendar ako želodec ne prebavlja, zaspi delavno zmožnost celega telesa, Preizkušeno Iz Izbranih najboljših In uspeSnlh zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče lil pre-bnvljanjc pospešujoče in lahko odvapijoCe domnCe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke neztner-nostl, slabe diete, prelilajenja ln zoprnega zaprtja, n. pr. goreClco, napenjanje, nezmerne tvoritve Kislin ter krCe je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. SVARILO I Vsi deli embalaie - Imajo postavno deponovano varst. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNfl B. FRRGNER-ja, c, In kr. dvor. dobavitelja, »Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 205, vogal Nerudovc ulice. B«3" Po poitl ie razpošilja vsak dan, Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSllj. K 150 se posije mala steklenico, za K 2 80 velika steklenica, za K 1 70 i veliki steklenici za K 8 1 velike Steklenice, za K >2 11 vel. steklenic poStnlne prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. I! Priporočamo našim gospodinjam pravi i^RKKOKOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. si. ZagaH, Y 1161. 5:9 I. V. J se Kot naravna namizna voda i in kot zdravilna voda ' zoper teikoče organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najbolje priporota. Pomanjkliva prebava je vzrok skoro /sem boleznim. Za stalno uravnavo pre-oave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Franer-ja, c. in k r. 'dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnah. — Glej več v oglasu. ii« J3)tr. D. 2)emšac 52-1 zdravnik — strokovnjak ia kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. Razne stvari. Krepkega predsednika deželnega zbora imajo v državi Michigan. imenuje sc Campbell. Predminolo sredo je začetkom se e lastnoročno prijel nekega poslanca in ga vrgel skozi vrata. Poslanec Curtis je namreč nedavno kruto razžalil soprogo nekega deželnega uradnika, ki ga je zato na ulici pretepel s pasjim bičem. Ko je hotel Curtis v sredo zopet zavzeti svoj sedež v deželni zbornici in ga je opazil predsednik, šel je k njemu in ga ob splošni tišini poslanccv vrgel skozi vrata. Obenem mu -je zagrozil; da se mu prihodnjič pripeti isto, ako bi se še kdaj drznil stopiti v zbornico. Nato se je Campbell vrnil na svoje predsedniško mesto in vsa zbornica mu jc burno ploskala. Z eno nogo v Združenih državah, z arugo v Kanadi stoji poštni urad v Berbe Plain. To jc na meji med Vermoutom v Združenih državah in pokrajino Ouebec v Kanadi. Hiša je iz kanma in jo je pred 82 leti sezidalo mesto Berbe Plain tako, da jo polovica stoji v Kanadi, poloviGa pa ,v Združenih državah. Pošto upravljata pče in hči, in sicer ima oče kanadski poštni urad, 'hčerka pa Vermoutskega. Sredi pred foflšo stoji me!ni kol, ki ga je 'bil v prejšnih časih nekoč nek meščan Berbe Platna prestavil, da >si ie zagotovil pot do svojih posestev v Kanadi; kasneje sta obe deželi z veliko muko zopet našli pravo mejo. Na vsaki naCin priča ta pošta o Jepi sporazumnosti, v kateri živita deželi-•sosedi. Prodaja se: pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blacjo. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna. postrežba in nizke cene. Opreme za neveste. 2169 1 Kupujte! le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenari & Gerkman v Ljnbljanl, Stritarjeva (Spitalska ulica st. 1.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. 2469 t H. SUTTHER Ljubljana, Mestni trs razpošilja: ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta fibrnite sc zanesljivo na domačo slov. tvrdko! ceniH zastonj. Novost: Ptoščnata, tenka, prava nike-nasta Anker-Ros- Icopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. :: K 4"50. :: Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, sc denar vrne nazaj SoltoJshe verižice s slov. trakovi nikclnasta K 1'20, srebnia . „ 5'—. 2173 21—1 Posteljna vlaga. Odstranitev takoj z uporabo „VSTflNI", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod Resculapu43I, Begensburg, Bavarsko. 221M 32-1 « = .s JC.ttJ > o.'O >-1 X u as o. E "> O ^C ™ O-oj-N E OM a/ os JU s S2b cj .S O* -X O) Is« o. ra> xj a O .h CJ ra ti > U o ca «-> a m s Bratiyjeve želodčne kapljice s podobo Mariiacellske Matere Božje kot varstveno znamko, zato zvane Marljaceljske želodčne kapljice so najboljSe, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, goreClcl, zaprtju, glavobolu In težkoCam v Želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Dobi se v lekarnah za ceno K -80 In K 1-40. Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradg, Dunaj I., Fleisch-v .. markt St 2 3K7. 6 steklenic za K 5'—, 3 dvojne steklenice za K 4-50 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Marija-celjske Mat. Božje, rudeč ovitek In podpis Slovenski stenski koledar za leto !010. je ravnokar izšel v trgovini g. Jerneja Bahovca v Ljubljani in stane 4U vinarjev bi cz poštnine. Pnslnvi f> Pov°dom svojega odhoda v Ameriko se M,,,, prnv zil valjujem vsem, ki mi izkazali kakršnokoli l|ubav, posebno prefasl. cosp. ?up; iku z Kotia, vsem drigim sovaseanom kakor tudi miim od Sv. Primoža za tako prijazen sprejem, ter zaklicem v em: Bog plačaj I Na svideniel Karel gonc. S. Benisch^ NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! "Kaj Ceneno poslsljno perjsl 1 kg sivega skttbljeneira, dobrega peria 'i K; 1 kg bolj?ega K 2-4", polbelega K belega 4 K, belega skubljenega K 10, kg izredno finega, snežnobelega, skubljenega K 6 4 in h K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega pu-' " ha lu K; najfinejši prsni puh I« K. - Pri odjemu f> kg se pošlje franko li) h »i nnvrfPIIP IMKtPliP ?c.10 naP?,niene,J? zel° Kostega i/uviJCUC puaiCIJC« jako trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, pernica, Ibucm dolga, i 6cm široka z t blazinama, vsaka b i cm dolga in Bcm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem K, z izredno finim polpuhom :0 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 0, .:>, 14 in .0 i\; blazine H, » u in 4 Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna I'o povz. od J K višje franko S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Cechg. ========== Ceniki zastonj in franko. -- Krepak mladenič iz boljše rodbine, ki ima veselje do mesarske obrti se sprejme kot učenec. Ponudbe na: »gostilničar, mesar in posestnik Metlika poštno ležeče 9." 3122 t—t ^SRSEiEBS^^ ZASTONJ lahko Igrate na skupno 100 državno-loterijskih srečkah glauni dobitek kron 200.000 Žrebanje 16. decembra t I. pri nakupu ene skupine srečk, ki obdrži vedno neko vrednost na mesečne obroke po 4 krone. — Natančneje dunajska menjalnična kommanditna drn ba__ Dunaj II., Taborstrasse št. 52. Herbabny-jev podfosfornato-kisii apneno-železni sirup. lUS" Zaloga skoro v vseh lekarnah "a.!) Ta je že 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo zat tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2 50, po poŠti 40 vin. vet za zavitek. Edino Izdelovanje la n« HpHlf13ni1"0V3 iBKaiua nI.Ml uinuu».i>.ig.-«'> • I—------- «-- ------------------.. . V Celovc«, Črnomlja, Novem Mestu, BM^o^^ - L® 1 S bO Q| B. R9 IB a e SS Herbabng-jev okrepljeni Sarsaparila-sirup. Že 35 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti. Cena steklenici K 170, po poŠti.40 vin. ve« za zavitek. 2936 i4-' ... Dunaj, VII.ll. Katser- strasse 73—76. Rudi družinskih razmer sc takoj ceno proda lepa ,redi mesta vsa na novo popravljena. Plačilni pogoji zelo ugodni. Kupci naj izvolijo )ddati svoje naslove pod šifro 1000 na uprav-ništvo Slovenca. i w i * ■ i wim "(.'•li •'.•. . i: uSStliili- iiii«i zvoncem in b:tnc opremo, 1 k ko v i\ h jt pol in ce c n udi / n as »m /von si.Klenim ka/al n ^ v poltrarem okto-m "k rn, IU cm pre-•i»r K 6 •* p-jno i ♦ v»* let' a lnik>>m K 6 50 H I t u m^tvo £am na Ii dtn . n r j Razpošilji po povzetju Maks Bohnel Dunaj IV. M irgaretenstrasse ti 19 Ur. r, M)dnjjs' I kuni. kameri »c poii e « Stfkon-ur zamer! .roskopfura „ 3 Švutr roskopf ura » 4 -i d <»i pokrovom „ f p i t st ei>r., c kr. p tnclrf nn , 7-\/.\it ik Otnegaure . 18-S'C"s» e ure, 7u » m „ 7 Z b..di k in bilno opremo . . „ 10'-Z godbo,budi ko i b tno upr« m o . 14 -§v»rc\flldska ura % kukavico . . , 5— Budi ka.nikel, »9cm v s »ka . . . . 2' -Budilka •• stolp zvone. * ->1 tflojam>tvn Z mensali dentr nazaj Razpošilja po povze ju. Maks Bohnel Dunaj IV, Margaretenstr. 27/19. Urar. sodnijsko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno 1B40 ZaMe aneinoj veliki ceni«' s 000 slikami, ki *e pošlje vsa1 omur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti. 7ažno za imetnike žag in druge Naznanjam, da izdelujem po naročilu razne rste klešč za vdevanje 2—3 klinj, dalje okove :a vojence, ročice (kurbelne, vinte) k žagam, sakovrstne vijake za razne stiskalnice itd. (ovači, ako se Vam zlomi ali obrabi vijak pri prije-nafu (Sravbštoku) sluCajno pa sami nimate priprave, da bi si vrezali novega, obrnite se zanesljivo do -Int. Tomšiča, kovača na Verdu pri Vrhniki. SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril Kaznanilo. trgovino usnja in čevljarskih potrebščin, Bled št. 71. Priporočam se v obilna naročila in zagotavljam solidno postrežbo. 3083 2-1 Josip Kolman .,pri Štajercu". Dne 14. novembra opoldne se bo prodalo na dražbi iz proste roke posestno na Fužinah pri Ljubljani, n siccr hiša, lilcv, svinjaki in kozolec. Več se izve pri Francu Zupančiču, HruSevo Stev. 6, p. Dobrova. Iv za pekovsko obrt po- li fOHrfl štenih starišev sprejme ULLllbll takoj Ladislav Skrinjar, pekar, Javoru ik, Gorenjsko. 3088 3-1 Večja tovarna likerjev in špirita išče za Kranjsko 3099 3-1 veščega zastopnika. Ponudbe pod: „W.J. 1318" na Rudolfa Mosse, Dunaj I. 2961 --Ustanovl|eno 1832.-- |IV 2-1 zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinostl, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adol! Hauptmann, LJubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneZa, laku in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih Iu pleskarskih predmetov. Uustr. ceniki se dobe brezplačno. IbUl IIUVV IIHIfl MVIIIIJVj in komaj si upamo v vlažni, mrzli megli dihati. Novembrovo vreme — slabo vreme. Nežni se ne morejo nikdar pozdraviti, zdravi lahko obole. Zato pa vas moramo spomniti, da so ravno sedaj Fayeve pristne sodenske SJ pastilf, ki s1 dobe povsod za 1 "25 K neobhodno potrebne. Posebno naj jili uporablja, kdor se lahko prehladi, vsak naj jih uporablja po predpisu, čc se hoče prehlajenja hitro iznebiti in zabraniti hujše posledice. Dobe se v vseli lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: VV. Tli. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj IV./I., Grosse Neugasse 17. 3'431 CENO POSTELJNO PERJE. 1 kg sivega skubljenega perja K A polbelega K 2-80, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K o, prsnega puha K .2, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje ^'.VTi'; gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, • 80 - 116 cm z 2 blazinama, velikost 80 • 58, napolnjena z jako lenim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2", s punom h '/A: posamezne pernice K 12, U, 16; vzglavnlca K 3, K 3'50, K 1. Pernice 180 lin cm velike K 15, 18, 2»; vzglavnlca <*i ■ 7u ali 8n - 80 cm r 4-»». 5' ■, 5'SO. Spod. pernica iz gradla 18') '116 cm K 13' iS'—. Razpošilja proti povzetju po5t. prosto pri naroČilu od 10 K dal|c. m. Berger v Dešenlci št. 1011. Češki les. Za neugaiajoCe denar naza| ali se blago zamenja. — Ceniki o Zimnlcati, odejah, prevlekah In vsem drugem F 7 7 posteljnem blagu zastonj ln poŠt. prosto. 52—1 : Suhe sobe: češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani sv.Tetra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1 1216 nadomesti popolnoma Metitliol-Francovo žganje. BRAZAY-jev MENTHOLIN naj torej ne manjka v nobeni hiši, pri nobenem hribolazcu in pri takem, ki se bavi s športom, pri nobenem častniku, uradniku in delavcu! Dobi se v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in prodajalnah špecerijskega blaga v ste-' klenicah po 40 vinarjev, KI"— in K 2 — najnooejSi baoeloki, pelerine In jopice! o S (S D P. n. si. občinstvu Kranja in okolice vljudno naznanjam, da sem otvoril U HRHIUU, na Glasnem trgn Sten. 132, U KRHI1JU lastno trgovino z manniaktnrnfm blagom, suh no m, platnom, barhentom 1.1, d. Kot dolgoletni poslovodja tvrdke F. URBANO sem si pridobil popolno znanje v tej stroki ter tudi popolno zaupanje vseh cenjenih odjemalcev. Potrudil se bom torej vedno p. n. občinstvo kar najbolje postreči z dobrim novim blagom in kar najnižjimi cenami. — Priporo« čujoč se slavnemu občinstvu kot začetnik v blagohotno naklonjenost. m 3059 3-1 Z odličnim spoštovanjem Franc Krener. m lfeHha zaloga nagrobnih oenceo In trahoo! Motorje mline in stiskalnice W Železne blagajne, stavbene potrebščine is železnlno rnSMS.TiS FR. STDPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. Edina izl.oi na priložnost za nakup za ticjovce manufakt blaya in za kroSnjarje naravnost iz tovarne. - Razpošilja sc tudi zasebnikom, 40 m ostankom ."15 K Barhant v lenih vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila - Flanele, lepo križaste, za srajce in bluze Delen, z robom, za obleke in blu/e. - Angleški cefir, 80 cm. širok, za pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame - Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke - Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah — Oksford za moške srajce, izborno trpežne kakovosti. - Dolgost ostankov 3 do 10 m. IlilfZtlfD V?7llfPl Znesek se takoj vrne, ako blago III Iv u IIK I iLillC! ne ug;jja in se lahko pošiljatev nefrankirana nazaj pošlje - Cez 1000 priznalnih pisem 40 metrov finega j obeljei ega rumburškega platna za damske bluze in posieljne prevleko in najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje peri to samo K 17*90. - Gotove, zarobljene rjuhe brc/, siva, 2*H5 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežue kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo ti kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica Julij Kantor, Bahy pri N chodu (Češko). Zbirko vseh mojih izdelkov^ tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskužnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi fif> vin., v zfrmkah. 8024 5-1 Brzoparilniki za krmo ;o najbolji! Ve!ika prihratev na času. ™ na kurivu in najboljša krma #iiIP - -j., to so največje prednosti ^ istega! Dopisuje se slovensko tttT tf^r NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEjSil PRILIKA ZR ŽTEDENJE1 ^U J Denarni promet do 31, decembra 1908 tez 72 milijonov kron. Lastna glavnica K 420.537*92 Stanje rlog dne 31. majnlka 1909 čez 20 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. AlAnum TRS- Dr. Ivan Sušteršlč Fran PovSe, Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne >. da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran, položnico na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in br«z amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. oseslnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, šamotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. p. VIDIC * KOM p., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. fijg: SE 490 1 1 f izdelane posteč '] ne. Pernico ali blazina lmi cm dolga. H6cm VV J Široka Al', 12- .15 , ln 18' ; 1 metra V,'"^ ilolqn IVI cm Široka K IV .IS- . iH"-. Ji- ' "V Zglavnik »i cm dolg. *Jt cm Širok K 3 .3 50 in 4 "I cm doli 7" cm Širok K 4 5 in Irdeliijem lutii po kakrSniko i tir:nn iri-rl Tridelni rnodroci I/ žime /n eno pos'cljo K 27 . boljši K Si pošilja se poštnine pn ! pn povzetju od A'm naprej Zamenja ali nazaj sv vzame proti povrnitvi poitnih stroikov >34 6 —i BENEDIKT SrtCHSEL, Lobes 910 pri Plznu, CcSko., V dobro. kr.šfansko, krnctsko hiso t\oIrli in krepki ucftlll se sprejmeta dve zdravi s! jiv"tr'e"en hlapeC, večjo piti to. najraje abstinent, kateri dobi zato tudi 2^)92 3-1 ZR VEČNOST! New Vork in London nista prizanašala niti evropski i. i.m t. r e v f kn t-H-arna srebrniue prisiljena, oddati vso svo n /ii!'h|.. /inli proti m<'i|hnemu plnf lin delavnih mofi. Po :. um i/vrSih ta nalog. MoSiliam lorei vsakomur sledeče predmete Ic proti temu. da ie mi povrne K 13 80 in sicer: 6 kom ti .'i fineilih namiznih nožev s pristno ari-ileSko ki njo. fi kom amer. pat srebr. vilic Iz enega komada, ' i -in. iimir. pal. srebrnih jedilnih žlic: 1. k.it amer pat.srebrnih kavlnlh žlic. 1 k im. amer. pat. srebrno zajenialnico za juho; 1 kum. amer pat srebr. zaieinalnlco za mleko. ' kmn. ang. Viktoria CaSic za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svetnikov. I kom. cedilnik za čaj. I kom najtine|Sa sipalnlca za sladkor. 42 komadov skupal samo K 13-80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K t»-ter jih jc »ud sedni dobiti po tej minimalni ceni K 13-8i . AmeriCansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let za kar sc garantuje. V najboljši dokaz da le-tumseratnctemelji na nikakršni slepariji, zavezuicm sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in nai nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli io krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno božično in novoletno darilo. kekor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a ekspoitnl hiti »mir. pat. srebrnega blaga na Dinill II., BemtoraniUlrasse 19 D. Telefon 14587 Pošilja se v provincijo proti povzetlu, ali Ce se znesek naprej vpoSlje. - Čistilni praSek z a n|o 20 vin.-Pristno le z zraven natis- c fc n)eno varstveno znamko (zdrava kovina), - izvleček Iz pohval, pl- V ■**■ sem: Bil sem s poSII|atvijo krasne garniture jako zadovol en. Ljubljana. Oton Bartusdi, c.kr. stotnik v 27. peSpolku. - S pat. srebrno - _ Sarnlturo sem (ako zadovoljen. Tomaž Rožanc, ekan v Mariboru. — Ker [e vaSa garnitura v gospodinjstvu |ako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-mllo Bohm, okrožni In tovarniški zdravnik. -S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 2929 5-3 • f • zloina, cen. ln varna ' Cunard Line Bližnji odhod lz domaČe luke Trsta: Ultonia, 30. novembru, Carpathia, 21. decembra 1909. IzLiverpola; Lusitanija, (najbol)Sl, največji in najlepši pomik sveta) 27. nov. 18. dec. 1909. 8. jan., 26. februar., 19. marca 1910. Mauretanla 20. novembra, 11. decembra, 1909, 29. januarja, 19. februarja, 12. marca 1910. Pojasnila in vožne karte pri flndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Priložnostni nakupi Krasna !>pna ura z varilico K 3-50. 30.000 komadov kup'je ilh, zaraditega pošiljam krasno 36 ur iuoCo (ne 2 ur) .Glorla' srebrno nnker- rem.uro, Svlc.kolesje z lepo gravir.oklop-jem. s sekundnim kazalcem In lepo pozla-^^^^ Ceno ali posrebr. verižico natnaCno IdoCo je za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur IdoCo anker-rem. prve vrste Svlc. uro s pozlaC. verižico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. RazpoS. proti povzetju S. KOHANE. Schw6izer-Uhren-Exportliaus. 3062 KRAKOV št. 48. 1-1 NeStevllno priznanj indonarocil. - Za neugajajoče denar nazaj Proda se posestno fi&ft«««! pet m.nut od župne cerkve, meri 18 oralov, vinograd, njive, travniki in gozdi, rodi se lahko 5 nlav živine. — VeC pove Franc Šlander, istotam. Revmtizem, protina, neuralgija in ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti Členkov in odstranitev utripanja uCinkuje presenetljivo, zanesljivo CONTRHEUMAN m Besedni znak za (menttaolo-sallclllzlran kostanjev Izvleček), 1 za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-Sica 1 krono. Pri naprej vpošlljatvl K rso se posije I puSica franko . 5'- , . 6 . . .»•-„. 10 . Izdelovalnlca in glavna zaloga v lekarni B. FRAGNER-ja c. kr. dvornega dobavitelja, PBAGA III., St. 203. Pozor na Ime Izdelka ln Izdelovateljal ZALOGE V LEKARNAH. 2961 Posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovim priznanji In pohvale Zdravniiko priporočeno Sia-roat In spol ie morala naznaniti. Knjižico poitje zaston|: Zavod »Sanitas" 81! Velburg P.350 Bavarsko Puške! Laneaiter . od K 2C -FlobertpuUe . . 860 Plltole . . ;' Samokresi . . . B — Poprave ceno. Ulustri-ranl cenik franko. 670 F.ldrt. iniMiatoi. Stroje 29 pripravljanje tli, slamoreznice, reperezit, za itebelo meho (Urite), priprave za parenje me, Mi fiolljia, sesalke za gnojnica Izdeluje in razpošilja po najnovejšem ia priznanem naiinu tvrdka Ph. Mayfarth & Co. tovarne za gospodarske stroje, žele-zolivarne ia fuiine na paro so Dunaj II., Taborstr. 71. ^ Ceniki zastonj in poštnine prosto. -Sprejemajo se zastopniki in razprodajaici. —- 12 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, IanaciJ Žitnik. Tiskala Katoliškatiskarna.