77 
Iz naše vasice
(Piše Janko Barle X
Če me ne moti spomin, povedal sem vam vže, da je naslonjena naša vask-a
jjna prijazeii kfllmec, s katerega se ponosno ozira doli jjn inalej ravniui, sredi katere se lesketa vijugasta Kolpa, meječ nas od sosodnje Hrvateke. 0 jej, lepo je v uašej vasici, lepo, vender tako Iep6 ni bilo nikdar, kakor tedaj, ko se je vračala k nam gorka vzpomlad.
Poprej uego-li drugod je odgnalo zlato sobičeee belega sneženega strijea, poprej nego-li drugod so zatrobile v naScj vasiei ruraeue trobentice, zazvonilibeli zvoniki in pomolile svojeglavice pisane katarinKce. Zopet se je oblekla vas v belo odejo a to ni ¦ bila mrzla snežena obleka, katera zamori vse življenje, ne, to je bilo belo in rdečkasto cvetje sadnega drevja, izmej katerega so giedale bele stene hižic aii pa z mahom obrasene alanniate streho. Drobni, nožni cvetovi, kakerSnih bi ae mogli napraviti niti angeljci božji, s katerimi so se posule jablane, črešnje, breskve, čožplje in hruike, fazprostirale so po vasi ogodno vonjavo in svežost; ie si bil pod njimi. strosla so ti ilreresa k pozdraru z rejicami in te posula z belimi zvczdieaini — in kakor zamaknjen si posluša! 6uo tiho godbo, katera je odraevals gori mej njimi. Di, da, nikar se ne čudite, bi)o je veselo na onib vejicah. Zbrala se je ondii lepa družbica godeev. Kdo bi preštel bitre čebeliee, katere so godle jedna na citre, flruga na gosli in letale od cveta do oveta, kakor da bi moraie vsakemu pokazati svojo umeteljuost. lirkasti fSmrlj je privlekel sš seboj mogočni ,bajs" in zložno prilaga! vcselim čebelicam. Hm. in drngi godci? Saj vseh niti .po imetra nc poznani, le toliko rem, da jim ui bila godba na sramoto. Tajegodel bolj tenko, drugi bolj debelo, a tretji je mahal s krili kakor bi tolkel po turškem bobnu. Nii — in oni rumeni metuljeek, kateri je le skrivnostno šepetal ia pobožal s svojimi tipalnicami vsak cvetek, kaj — daujega pozabim? To je bilo drugačno živ-Ijenje, kakor pa po ziini, ko je bilo vse mrtvo," vse ledeno.
Za i-vetjeni so se prikazali listki in v dveh, treb. dneh je bilo vse zeleno. Na ledini je zginila ona ssnlia traTa, pokazala se ,je druga zelena, bil je zelen holm nad vasjo, zeleii je bil gozd, ozelenele so bližnje gore. Kdo bi se ne veselit tej izpremembi? In veselilo se je jc vse, kar koli živi!
Ljudje 80 veselo liiteli ua polje in v vinograde, pastirji so gotiili živino na polje, a mi otroci srao skakali po rasi in po vrteh, nabiraje vretic in preperaje svoje otročje peseoee. Vraiid so glasuo živkajo nosili slamo, perje io drobne vejice v sroja gaezda, okrog zrouika so krožile postilke in ni dolgo trajalo, da je za-gostolel slavček v grfflu svojo milo pesenco. $h, in ko se je oglasil slavec, tediij je bil tii tudi niajnik, lopi cvetoii majnik. —
Ves maJDik se mi je zdel kakor praziiik. Na vse zgodaj so se oglasili zvo-novi  in nas  vabili v vaškb  cerkvico.   Drugaie  nisrao bili  mi  otroci mej onimi,' katere scganja jjetclinovo petje iz gorke posteljice in radi smo malo pospančkali, ali tedaj.je bilo vse drugače. Kar nadležui smo bili našej dobrej materi in tiščali v njo, da nas čiin preje opravt, umije in počeše. A ko smo bili urejeni, odhiteli
—¦« 78 >¦—
smo v cerkrico tja pred Marijin oltarček. Vže prejšnjega dne smo nabrali v gozdu . dišečih šmarijnic, utrgali v grmovji beli zimoles, pridnižili jima plavih potoeiiic in tako naredili darček našej dobrej nebeškej roateri. To smo se naučili od svoje dobre babice, Bog jej daj večni niir in pokoj, dobra ženiea je bila, katera nam je po re&krat pripovedovala, kako Ijubo je Mariji in njenemu svetemu detetu Jc-zuškn, če vidi, da jej prinašajo otroei dižečib cvefe. In. da-si je bil na oneni malem postranskem oltariku, r katerem je bila stara podoba naSe nebeško kraljice cvet pri cvetu, vender se je naslo niesto tudi za naže šopke. Položili smo jih ne-kako resno tjakaj, a ko smo pozoeje pogledali na ono staro podobo, zazdelo se nam je, da so očesca ljubega Jezuška kar v nas obrnjena in se itin ziblje okoli usten sladak posmeli, 6eš, dobro ste storili, Ijubim vas, ker ste dobri in nedolžni, le šo dalje ostanite taki. Hm, in kdo bi mogel reči, da ni Jczužjkn všež, ie otroci faste njegovo sveto Mater?
Kabučale so orglje in oglasila se je pobožna Marijina pesen. Morda vže, dft je bilo \sakemu ugodno v srci, ker ga ni bilo, kateri bi ne bil odprl svojih ust Mariji ? slavo. Pclo je vse oilado in staro. moško in žensko in vseh glasovi so se 8trinjali v veličasten slavospev.
nOj Marija naša mati
Bila si in boš nam ti"  — — —
peli smo in rsak je Sutil, da je ni boljie in skrbnejše matere od Kraljice mescca majnika.
Tako je bilo prvi dan, tako drugi, in pvej nego smo si mislili in ieleli. prispcl je zadnji dan meseca majuika. Zelo težko smo se poslovili od DJega in niu naročali pri slovesu, da "skoraj zopet pride.   Iu priSel je,  evo ga zopet pri nas!   Prijatelji          fl
moji, saj nam je obilo evetja prinesla cvetoča rzpomlad, berimo ga, nesirao ga I tja na Marijni oltarček. Nii, ne samo šopke in cvetje, tudi svoja srfeea ponesirao. I njih bode še bolj vesela Kraljiea majnikova. NaSa srfeca jej darnjmo, pa kaj bi I jej darovali, saj so vže davno njena. Ali raorda ne?