Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; Inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun Številka 10.603 Reklamacije n i 6 o poštnine proste.

'¿MSI
s V s,
mfft
i


Mir na zemlji!
Bilo je pred 1939 leti. V mogočni, svet obsegajoči rimski državi je utihnil vsak vojni hrum in prenehal sleherni bojni vrvež. Zavladal je popolni mir v vsej državi, kakršnega že dolgo ni bilo. Tišina je nastopila, kakor da se pričakuje izreden dogodek. Duhovno ozračje je bilo polno nad, sluten j in pričakovanj. Usoda sveta je bila v rokah velikega cesarja Oktavijana Avgusta. Njegova volja je ukazovala, tako se je zdelo, od sončnega vzhoda do zahoda. V 42. letu njegovega vladanja pa se je zgodilo nekaj čudovitega: poleg zlatega cesarskega prestola v Rimu se pojavijo na pozorišču zgodovine jaslice v Betlehemu. Mogočna roka rimskega cesarja usmerja in določuje usodo milijonov ljudi: v Betlehemu pa leži slabotno Dete v naročju siromašne Matere. In vendar je roka tega na videz slabotnega Deteta močnejša kot roka naj-silnejšega rimskega cesarja: pred svojim prihodom na svet je Sin božji umiril duhove ljudi in narodov, da je vladal, kakor pravi rimski martirologij (seznam praznikov in godov svetnikov) o božičnem prazniku, »na vesoljnem svetu mir«. Ob samem prihodu Sina božjega na svet pa so iz neba poslani angeli zapeli veličastni spev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Sin božji jexprišel na svet kot Kralj miru. Bog se je v obče svetu razodel kot »Bog miru«. Sv. apostol Pavel piše: »Bog ni Bog nereda, ampak (Bog) miru« (I Kor 14, 33). Tesaloni-čanom pa sporoča koncem 2. pisma to željo: »Sam Gospod miru pa nam daj mir vedno in povsod« (II Tes 3, 16). Mir vedno in povsod: to je želja Zveličarjeva, ki mu je bil najljubši pozdrav apostolom in učencem: »Mir z vami!« Mii vedno in povsod: to je želia in pozdrav sv. Pavla in drugih apostolov. Mir je v resnici ena največjih zemeljskih dobrin. Mir v srcu! Kaj je srce brez notranjega miru ? Sv. Bernard odgovarja: »Z mirom je srce človeka raj, brez miru pa je pekel.« Mir v družini! Hiša, v kateri ne vlada mir med zakonci ali med otroki in starši ali med samimi otroki, ni dom sreče, marveč največje nesreče. In če ni miru med sosedi, marveč so med njimi spori in preniri na dnevnem redu, se odnosi med sosednjimi hišami ali posestniki čestokrat stopnjujejo do
mm
sovraštva, kar pomenja neznosno sožitje in veliko medsebojno škodo. Če pa tako razmerje zavlada med sosednjimi državami in narodi, se napetost in sovražnost mnogokrat razvname v krvavo vojno, ki je največja nesreča za vsakogar.
Svetaj božičnr noč s svojim božanstvenim čarom, ^miru in sreče, ki izvira iz ljubezni in dobrotijivosti betlehemskega Deteta! Letos prireja Evropa angelskemu spevu o miru na zemlji na mnogih krajih težke motnje. Med akorde nebeških krilatcev udarja grmenje topov, brnenj. letečih bombnikov in sikanje padajočih granat. Nebesom skuša prirejati motnje zemlja, in si-er tista, ki je v oblasti novodobnega poganstva in brezboštva. Moderni pogani in brez-božniki se protivijo Kristusovemu kraljevanju nad ljudmi in narodi. Obožujejo silo in nasilje, ne priznavajo p splošnih moralnih načel in vse ljudi in vse narode obvezujočega naravnega zakona, ki izhaja iz Boga. Kjer se zanika Bog, se morajo zamajati vsi temelji narodnega in mednarodnega življenja. Rešitev je po besedah papeža Pija XII. v vrnitvi pod zakon Kristusove liubezni in resnice. Betlehemsko Dete je učlovečeni pojav božje ljubezni in resnice. Po-kleknimo pred njegove jaslice in molimo po opominu sv. očeta predvsem za mir na svetu! Modemi pogani in brezbožniki odklanjajo molitev za mir. Jaroslavskij, voditelj ruskih bolj-ševiških brezbožnikov, je nedavno priobčil v listu »Brezbožnik« izjavo, v kateri se roga papeževemu pozivu k molitvi za mir ter tako-le opredeljuje stališče boljševiških brezbožnikov: »Hinavci vseh vrst naj prosijo Boga, da daruie svetu mir. Mi pa zasiguravamo svojemu narodu mir s svojo oboroženo silo in s pravilno narodno in mednarodno politiko.« Bodočnost bo pokazala, kdo je boljši jamčevalec miru: ali Bog ali pa topovi, bc ^bniki, mine in granate. Mi pa pokleknimo pred betlehemske jaslice ter molimo iskreno in goreče: Božje Dete, podeli nam mir! Mir vedno in povsod! Mir v srca posameznikov, mir v družine, mir med vsemi sloji in stanovi naroda, mir med narodi in državami! Naj bi čimprej vsi narodi s svojimi poglavarji in voditelji povzeli betlehemski spev nebeških krilat-cev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!«
c- - x •	*'

ft±
Am
-k
Cene nitritom: Cela straa din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 600 —, '<• strani din 250—, 'in strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 81-18
Napoved in ponovni znala nemške ofenzive
Kakor smo poročali, je obiskal angleški kralj Jurij VI. zapadno bojišče. Po odhodu angleškega vladarja je poslal vrhovni poveljnik zavezniških vojaških sil na za-padu, francoski general Gamelin, poveljniku angleških čet v Franciji, generalu Gorthu, pismo. Pismo, ki je bilo prečitano angleškim vojakom, ugotavlja, da je nemška ofenziva, katera se pripravlja že od
oktobra, pred durmi, ker so nemške priprave za napad končane.
Nemci so zbrali v svojih pristaniščih Hamburg in Bremen sredi minulega tedna vse razpoložljive parnike za prevoz čet. Prevladuje mnenje, da so te čete določene za zasedbo švedske in norveške obale za primer, da bi Rusiji uspelo podjarmlje-nje Finske in bi si Nemčija na ta način morala osigurati vsaj nekaj vpliva na Baltiku.
Dogodki na morju
Dosedaj največja letalska bitka ob nemški obali
Dne 14. decembra je prišlo ob nemški obali do doslej največje zračne bitke med angleškim in nemškim letalstvom. Pet nemških letal je bilo zbitih. Nekaj časa so gorela v zraku, tako da so plameni gorečih letal zgledali kot ogromne bakle. Nemci so sestrelili s streli z obale, z ladij in iz letal tri angleška letala. Med angleškimi letalci, ki so se udeležili te bitke, so bili trije kanadski, dva južnoafriška, štirje novozelandski in en avstralski pilot.
Druga pomorska bitka
Od izbruha vojne križarijo po Atlantskem oceanu, med južno Afriko in južno Ameriko ter po Severnem morju tri nemške hitre križarke, ki so povzročile zaveznikom s potopitvami trgovskih ladij zelo občutno škodo. Angleška vojna mornarica je že dalje časa z vso vnemo na delu, da te križarke izsledi ter potopi. Sredi minulega tedna ob šestih zjutraj je končno le uspelo trem angleškim križarkam, da so prisilile nemško križarko »Admiral Graf von Spee«, da je morala sprejeti pomorsko bitko, ki je druga v tej vojni. Do bitke je prišlo na tale način: angleška 7000-tonska križarka »Ajax« je bila napadena od nemške oklopnjače »Admiral Spee« v južnoameriškem morju, ko je spremljala francoski prekooceanski veleparnik »Formosa«. Napadeni angleški ladji sta pripluli na pomoč 8390 tonska križarka »Exeter« in 7000 tonski »Achiles«. V srditi topniški bitki, ki je trajala 17 ur, je bila angleška oklopnjača »Exeter« tako poškodovana, da se je morala radi zmanjšane brzine umakniti iz boja. Tudi križarka »Achiles« je nekaj trpela. V nočni temi se je večkrat hudo zadeta nemška oklop-liica zatekla v nevtralno luko Montevideo v južnoameriški državi Urugvaj. Križarka, kateri sta sledili do pristanišča angleški križarki »Ajax« in »Achiles«, je izkrcala v Montevideo 36 mrtvih in 53 ranjenih.
Nemški križarki je uspel začasni pobeg, ker je hitrejša od angleških. Oborožena je z najtežjimi ter najmodernejšimi topovi, Ima 10.000 ton in je bila spuščena v morje leta 1936.
Urugvajska vlada je odločila za odhod nemške križarke rok 72 ur. V tem času je bilo Nemcem dovoljeno, da so pokopali na
pokopališču v Montevideo z vojaškimi častmi padle mornarje in izvedli popravila na poškodovani ladji, da se je usposobila zopet za plovbo po morju.
V času, ko so Nemci z vso naglico popravljali in usposabljali ladjo »Admiral von Spee« za borbo, so hitele angleške ladje proti Urugvaju, da bi pomnožile angleško vojno brodovje. Culi so se tudi glasovi, da hitita svoji tovarišici na pomoč nemški veliki križarki »Deutschland« in »Admiral Scheer«. Toda čas je mineval in nemška ladja je morala po brezuspešnih prošnjah
Sovjetske čete skušajo presekati Finsko
Sredi minulega tedna je pričela srdita ruska ofenziva proti sredini Finske s ciljem: presekati Finsko do mesta Uleaborg ob Botniškem zalivu ter razdeliti junaško se braneče Fince na sever ter jug. Da razpolovijo Finsko, so Rusi usmerili glavni napad v treh smereh: proti finskemu mestu Kuusamo (bolj na severu), Suomu-salmi (na sredini) in Sotkamo (bolj južno). Za primer, da bi jim uspel vdor iz treh označenih smeri, bi se združile te tri sovjetske kolone v klin, kateri bo skušal prodreti do mesta Uleaborg. Če bi padlo to mesto v ruske roke, si bodo prizadevale sovjetske čete, da prodrejo do izhodišča železnice, ki vodi iz skrajnega severa v jugozapadni smeri proti mestu Tornei ob finsko-švedski meji.
Na srednji fronti so dosegli Finci lep uspeh pri Suomusalmi, kjer so sovjetske čete obkolili ter jih uničili. Napadli so Ruse z obeh bokov ter jim preprečili tunik. Finsko topništvo je z zapornim ognjem onemogočilo sovražniku zvezo z zaledjem.
Finci se umaknili na severu — a dosegli uspehe na jugu
Kakor znano, Rusi z desetkratno premočjo nastopajo čisto na severu, da bi se polastili finskega pristanišča Petsamo in rudnikov nikla južno od imenovane luke. Na severnem bojišču so se Finci morali kljub odločnemu odporu nekoliko umakniti, a so porušili za seboj vsa pota, mostove ter zgradbe, ki bi zamogle služiti sovjetskim četam in pospešiti njih prodiranje. Občudovanja vredne uspehe so izbo-
v nedeljo zvečer na morje. Prej so izkrcali iz ladje še 24 ranjencev. Ob petih popoldne je »Admiral von Spee« počasi izplula iz pristanišča, spremljana od neštevilnih gledalcev. Nemška vojna ladja se ni nič žu-rila in je hotela pridobiti na temi, preden pride na odprto morje in iz nevtralnih voda, kjer so jo čakale angleške vojne ladje. Njeno počasno gibanje pa so že spremljala in opazovala angleška vojna letala. Nemce je spremljala tudi neka trgovska ladja. Vse je nestrpno pričakovalo, kdaj bo prišlo do boja in streljanja. Toda — izostalo je. Na odprtem morju je nemška vojna ladja izkrcala na spremljajočo trgovsko ladjo okrog 700 nemških mornarjev, ob pol desetih ponoči pa je ladja eksplodirala. Vojno ladjo »Admiral Graf von Spee« so Nemci sami pognali v zrak, ker se niso upali spustiti v borbo z Angleži.
Angleški kralj je odlikoval kapetane ladij, ki so se uspešno udeležili borbe z nemško križarko, z visokimi redi, vrhovni poveljnik pa je dobil plemstvo.
Ladja se je potopila po več zaporednih eksplozijah v nedeljo okrog pol enajstih zvečer po našem, srednjeevropskem času
jevali Finci v minulem tednu na jugu. Tridnevna ogorčena borba pri Tolmajarviju severno od Ladoškega jezera se je končala s popolno zmago Fincev. Posrečilo se jim je, da so prišli docela neopaženo sovražniku v bok in celo za hrbet. Ko so na ta način zavzeli svoje postojanke, so začeli sovražnika strahovito obstreljevati s strojnicami, ki so jih poskrili na drevju, v sneženih zakopih in na strehah hiš. Nenadni napad z vseh strani je sovjetske čete tako zmedel, da so jih Finci skoraj popolnoma uničili. Oni, ki se jim je posrečil beg v gozdove, bodo postali žrtve mraza in snega.
Slika sovjetskih napadalnih sil
Zgoraj opisana ruska ofenziva bi šla gladko izpod rok kljub mrazu nad 20 stopinj, ako bi Finci držali roke križem in bi ne bile v javnosti že potrjene vesti o splošnem neredu, ki gospodari v tolikanj v zvezde kovani rdeči armadi.
Finci so zajeli že mnogo sovjetskih vojakov, o katerih smo pisali, da so slabo oblečeni ter brez spodnjega perila, obutev je zanič in vsak ujetnik toži, da je lačen. Nedavno ujeti ruski vojaki pri jezeru La-doga pripovedujejo, da spremljajo rdeče čete komisarji, ki imajo govore in jih navdušujejo za boj. Preskrba ruskih vojakov je naravnost strašna, tako da je po izjavah ujetnikov trikrat toliko vojakov zmrznjenih, kakor pa jih je bilo ujetih. GPU (sovjetska tajna policija) je zelo delavna v ozadju bojišča, kjer nadzira prevoz. Včasih izvaja prevoz GPU sama. Med ujetniki so pripadniki raznih narodov, od katerih so prišli nekateri iz zelo oddaljenih pokra-
jin. Večina jih je bilo poklicanih pod zastavo v začetku septembra.
Dalje so ugotovili Finci, da se poslužuje proti njim poslana sovjetska armada pet vrst različnih pušk.
Sovjetsko topništvo je slabo izvežbano, po nepotrebnem trati strelivo in strelja velikokrat na lastne ljudi.
Sovjetske čete napadajo v množinah in so izpostavljene neusmiljenemu ognju finskih strojnic, povrh jih pa še v primeru pobega uničujejo lastne strojne puške in jih zmečkajo lastni tanki, ki se valijo takoj za napadajočimi oddelki.
Nepristranski poročevalci cenijo, da so napadajoče sovjetske čete zgubile do deset vojakov na vsakega padlega Finca.
Radi neznosnega mraza napadajoči Rusi niti ognjev ne smejo kuriti, ker jih finski letalci takoj napadejo z bombami.
Motorizirane ruske čete v visokem snegu sploh ne prihajajo v poštev, a so pred nastopom hude zime skoraj največ trpele, saj so jih Finci uničevali iz letal in z drznimi napadi pehote.
Rusko letalstvo je doseglo nekaj uspehov z brezobzirnim bombardiranjem. Med sovjetskimi letalci so neuki ter nepismeni ljudje, katerim gre samo za uničevanje. Težavno je stališče ruskega letalstva na severni Finski. Tam so mu uničili finski letalci v sovjetskem pristanišču Murmansk glavno oporišče.
Ker Rusom, kateri so bili prepričani, da se bedo polastili vse Finske v šestih tednih, tako slaba prede, nosi odgovornost za neuspeh sovjetski generalni štab, kateri skraja sploh ni vedel, kaj je delal in kaj je hotel doseči.
Po poročilih nevtralnih opazovalcev štejejo sovjetske čete, ki so zbrane na finski meji, poldrug milijon vojakov. Poleg tega se v bližini meje nahaja tisoč sovjetskih letal.
Vsi občudujejo Fince in jim hočejo pomagati
Finski armadi je doslej uspelo, da se je izbomo obnesla. Uspehe ji je prinesla dobra izvežbanost, izborna oborožitev, moderna oprema, preskrba za najhujši severni mraz in še hitro kretanje na ogroženih krajih s pomočjo smučk. Zaradi izredno dobrega vodstva so bile dosedanje finske izgube na mrtvih ter ranjenih malenkostne. — Izredno junaški ter spretni finski obrambni nastop ie zadel po vsem svetu na zasluženo občudovanje. Iz raznih držav hitijo Fincem na pomoč prostovoljci, velesile zbirajo znatno denarno pomoč in pošiljajo Finski letala, orožje in zdravila za ranjence.
Komu gre zahvala za obrambo Finske?
Mož, kateri je oskrbel Fincem obrambo in predvsem dobro armado, je maršal Gustav Mannerheim, kojega sliko smo objavili v zadnji številki »Slov. gospodarja«. Maršal je star 62 let in je iz švedske ple-menitaške rodbine. Ko je spadala Finska pred vojno pod carsko Rusijo, je bil carski častnik, ki se je udeležil rusko-japonske vojne. Med vojno je r>ostal carski general. Po izbruhu boljševiške revolucije je odbr-zel na Finsko, kjer si je hotela Nemčija zagotoviti nekatere vojaško važne postojanke, da bi gospodarila nad baltiškimi državami.
General Mannerheim je kmalu izprevi-Gel, kaj bi radi Nemci, in je izvojeval s
Plačajte čtmprele celoletno naročnino		\-M	ko	i?
1.	Samo celoletni naročniki bodo deležni zavarovanja po pravilniku, ki ga danes objavljamo. 2.	Samo celoletni naročniki bodo deležni žrebanja nagrad, ki se vrši v februarju za lepe dobitke 1 Med temi je prva nagrada 5000 din v gotovini, potem pa še druge, kakor: moško kolo, blago za obleke za moške in ženske, čevlji itd. itd. 3.	Samo celoletni naročniki bodo imeli celoletno prilogo Kmečko delo skupaj, ker za poznejše žal ne bomo mogli imeti iste več na razpolago! Naročajte zato »Slov. gospodarja« celoletno, plačajte samo 32 din za celo leto!				
pomočjo dobrovoljcev ter Anglije in Fran cije Fincem neodvisnost, katera je bil. proglašena 4. decembra 1917. Po tem pro glasu so napadli Fince ruski boljševiki po< poveljstvom že davno iz Rusije pregnane ga Trockega. Mannerheim je porazil bol; ševike, kateri so bili že v finski prestolnic Helsinki, v večdnevni bitki pri Tamperi spomladi leta 1918. Po tej zmagi je prevzel Mannerheim voc stvo države. Ko je prevzemal oblast, j rekel: »Jaz bom vladar, a nikoli diktator. S^s rajnih dr	-	Kakor hitro sta zavladala na Finskem zo-a. pet red in mir, je Mannerheim sam odsto- -	pil kot državni krmilar in je prejel naslov i maršal, ki je bil in ostane za Fince oče -	domovine. Maršal Mannerheim ima v sedanji voj-i ni svoj glavni stan v mestecu Kajana, ki v je glavno mesto Laponije in ga veže ozkotirna železnica z južno Finsko. Karana leži -	v sredini Finske in si prizadevajo ruski e sovjeti, da bi z veliko ofenzivo ravno pri « tem mestu razpolovili Finsko na dva dela. žav			
Novi predsednik Švice za leto 1940. Za predsednika Švice za leto 1940 je bil dne 13. decembra izvoljen s 142 glasovi od 158 dosedanji podpredsednik Marcel Pilot, ki je star 51 let in je že bil predsednik države leta 1934. Podpredsednik je postal Herman Obrecht. Zvezna skupščina je potrdila istočasno vseh sedem dosedanjih članov zveznega sveta ali vlade.
Finančni in gospodarski sporazum med Anglijo in Francijo. Angleški finančni minister Simon je sporočil v prvi polovici minulega tedna parlamentu, da je bil sklenjen med Anglijo in Francijo finančno-gospodarski sporazum, ki ima veljavnost do konca vojne in še šest mesecev po podpisu mirovne pogodbe. Sporazum določa v glavnem, da si bosta obe velesili dobavljali med vojno plačilna sredstva (devize) in jih uporabljali po svoji uvidevnosti. Francoski franki, ki jih potrebuje angleška armada v Franciji, se bodo zamenjavali za angleške funte, funti, ki jih potrebuje Francija za nabavo raznih potrebščin v Angliji, pa za franke. Obe vladi sta si medsebojno zajamčili tudi ohranitev razmerja med francosko in angleško valuto z vsemi sredstvi. Sedanie razmerje med angleškim funtom in francoskim frankom ostane neizpremenjeno v višini 180 francoskih frankov za funt. Nadalje določa sporazum, da bosta obe državi podpirali v finančnem pogledu tudi svoje zaveznike in predvsem Poljsko. Te podpore pa bosta dajali v določenem medsebojnem razmerju, in sicer Francija dve petini, Anglija pa tri petine. V takem razmerju bodo tudi vsi njuni skupni izdatki za vojno. Tudi kredite v tujini bosta sprejemali po sporazumu ali celo v sodelovanju.
Sovjetska Rusija odklonila poziv Zveze narodov. Zadnjič smo poročali, da zboruje v Ženevi Društvo narodov, ki bi naj rešilo pritožbo Finske, katero je napadla Ru-
sija, ko sta vendar obe državi članici Zveze narodov! Društvo narodov je izvolilo na tokratnem zasedanju poseben 13 članski odbor za proučevanje finsko-sovjetske-ga spora. Predsednik tega odbora je naslovil na obe državi poziv, da ustavita sovražnosti in se začneta s posredovanjem Društva narodov pogajati za mir. Sovjetska vlada je poslala predsedniku omenjenega odbora od svojega zunanjega ministra Molotova podpisano brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za povabilo na udeležbo pri zasedanju Zveze narodov in ga odklanja iz razlogov, ki jih je že navedel Molotov v brzojavki, katero je poslal glavnemu tajniku Zveze narodov. Ti razlogi so: Sovjetska Rusija priznava na Finskem samo »ljudsko vlado« pod predsedstvom leta 1919 iz Finske v Leningrad pobeglega boljševika Kuusinena, katero so pripeljali Rusi pri vdoru na Finsko že s seboj in jo nastanili v mah obmejni finski vasi Terioki. S to vlado so sovjeti že sklenili pogodbo o odstopu najvažnejših finskih obmejnih postojank Rusiji za del siromašnega in pustega sveta v ruski sosednji Kareliji. Po trditvi Molotova sovjetska Rusija sploh ni napadla Finske ter z njo ni v vojnem stanju, ker že ima pogodbo z »ljudsko vlado« in je zasedanje Zveze narodov glede tega vprašanja nepotrebno. Molotov smatra za izzivanje, da je tajništvo Društva narodov sploh vzelo v razpravo finsko pritožbo in ker je zastopana v svetu Društva narodov Poljska, katere sploh ni več.
Sovjetska Rusija izključena iz Zveze narodov. Slepomišenje ruskih sovjetov z Zvezo narodov je zadelo radi napada Rusije na Finsko na ostro obsodbo vseh držav članic Društva narodov, ki so pri tokratnem zasedanju v Ženevi 14. decembra storile svojo dolžnost in izključile napadalca — Rusijo i7. Zvezo narodov. Skupščina Zveze
OOOOCDOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOCOOO
m	Ik^fl^A trn* n^Jl
K8
želita vsem cenjenim naročnikom, inserentom, čitateljem in prijateljem »Slovenskega gospodarja«
uredništvo in uprava
oooooooooooccoooccocooooooocooooo
Osebne vesti
Slovesna proglasitev slovenskega voditelja g. dr. Antona Korošca, za častnega doktorja prava. Zadnjič smo obširneje poročali, da je ljubljansko vseučilišče za dvajsetletnico obstoja sklenilo soglasno, da se proglasi voditelj Slovencev g. dr. Anton Korošec za častnega doktorja prava za njegove velike zasluge za slovensko vseučilišče. Slovesna proglasitev je bila izvršena v Ljubljani zadnjo nedeljo ob navzočnosti zastopnika kralja, zastopnika g. dr. Mačka finančnega ministra dr. Šuteja, bana dr. Natlačena, ki je zastopal ministrskega predsednika Cvetkoviča, gradbenega ministra dr. M. Kreka, prometnega ministra inž. Besliča, obeh slovenskih škofov in več drugih najbolj odličnih osebnosti.
Zagrebška nadškofija dobila pomožnega škofa. Sv. Stolica je imenovala za pomožnega škofa zagrebške nadškof i je g. dr. Josipa Laha, ki je bil rojen leta 1889 v Va-raždinu in je doslej predaval na zagrebški bogoslovni visoki šoli.
Nesreče
Transmisija ga je poškodovala. V Ivajn-cih pri Negovi je zagrabila transmisija
je imela omenjenega dne sejo, na kateri je obravnavala predlog odbora trinajsto-rice, ki je proučeval pritožbo Finske, da se Rusijo kot napadalko izključi iz Zveze. Predlog preiskovalnega odbora je bil soglasno sprejet. Glasovalo je zanj 42 članic Zveze narodov, nobena država-članica ni glasovala proti. Pač pa se je vzdržalo glasovanja devet držav. Nato sta bili izvoljeni v Svet Zveze narodov Kitajska in Egipt. Svet Društva narodov, ki je moral izvesti sklepe odbora trinajstorice po soglasnem glasovanju v skupščini Zveze, je imel po opisanih dogodkih 14. decembra sejo, na kateri je sklenil, da je sovjetska Rusija radi napada na Finsko nehala biti članica Zveze narodov. Tudi ta sklep je bil soglasno sprejet. Vzdržale pa so se glasovanja Grčija, Jugoslavija, Finska in Kitajska.
Švedska dobila vlado »narodega edin-stva«. Švedska vlada je bila po dolgotrajnih pogajanjih preosnovana. V novo vlado pod predsedstvom socialnega demokrata Albina Hamsona so stopile vse stranke iz-vzemši komuniste. Nova vlada »narodnega edinstva« se je predstavila parlamentu 13. decembra z izjavo, v kateri naglaša, da se bo trudila, da ohrani nevtralnost ter neodvisnost države in da si nridobi ter utrdi zaupa •
18 letnega mlinarjevega sina Franca Brač-ka in ga je vrgla s tako silo na tla, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico z zlomljeno desno roko in nogo.
Avto sunil kolesarja v obcestni jarek. Kolesar Jakob Muršič od Sv. Marka pod Ptujem se je peljal na cesti Ptuj—Domova. V Muršiča je zadel osebni avto in ga z vso silo treščil v obcestni jarek. Hudo poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Smrtna nesreča zadela posestnika pri popravljanju mlina. Pri popravljanju lastnega mlina v Gor. Poljanah pri Ortneku na Dolenjskem je gonilno kolo pognalo v glavo kos lesa posestniku Francu Rigler-ju, ki se je zgrudil nezavesten na tla in obležal mrtev.
Avtobus mu je zlomil desno nogo ter roko. V Tržiču na Gorenjskem je avtobus pritisnil k zidu Josipa Lončariča, doma iz Ozlja v okraju Karlovac, ter mu zlomil desno roko ter nogo. Hudo poškodovanega so prepeljali reševalci iz Kranja v ljubljansko bolnišnico.
Nesreča pri raastrel je vanju zemlje. V
Črni pri Kamniški Bistrici sta bila zadnje dni zaposlena z razstreljevanjem zemlje za pridobivanje kaolina miner Pustoslem-šek in njegov tovariš Spruk. Ker se je od dveh nabojev samo eden sprožil v določenem času, sta se podala pogledat, kaj je preprečilo eksplozijo. Pri ogledu položaja pa se je naboj razletel in je vrglo oba ob stran. Pustoslemšeka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico s hudimi poškodbami po obrazu ter preko oči in še levo roko mu je razmesarilo v zapestju, medtem ko je bil Spruk le manj poškodovan.
Deset železniških nesreč v teku treh mesecev v Nemčiji. Iz Berlina poročajo dne 14. decembra: Blizu Haagena na Westfal-skem sta trčila zopet dva vlaka. 17 oseb je bilo mrtvih, 17 hudo ranjenih in 40 lažje ranjenih. To je že deseta železniška nesreča v Nemčiji v teku zadnjih treh mesecev. Pri teh nesrečah, ki so najbrž delo nasprotnikov sedanjega režima v Nemčiji, je bilo 169 mrtvih, stvarna škoda pa zelo velika.
Velika tovarna za celulozo zletela na Romunskem v zrak. Dne 13. decembra je prišlo do strašne eksplozije v tovar-celuloze v vasi Fermesti v bližini Brašova v Romuniji. Zgorela ni samo tvornica, ampak tudi vsa vas Fermesti. Eksplozija je nastala v kotlu, v katerem je bilo 5000 litrov klora. Izpod ruševin so potegnili 80 mrtvih in 200 ranjenih. Delavci so bih poškodovani deloma od ognja in deloma od plinov. Celulozo potrebujejo za izdelovanje
streliva. Najbrž je eksplozija delo špijo-naže.
Velika ruska ladja se potopila s 700 potniki. Velika sovjetska potniška ladja »Lu-digorka« je zadela v hudem viharju blizu mesta Wegkanal ob skalo in se je potopila. Nekatere japonske ladje so našle dne 13. decembra nad 270 trupel utopljenih. Japonske ladje so rešile z morskimi valovi se borečih 400 brodolomcev. Utonilo je 700 ljudi
POŽARI
V skladišču Stojana Holobarja, trgovca z barvami v Slomšekovi ulici v Ptuju, so zgoreli trije sodi barve v vrednosti 1000 din. Na srečo so ogenj pravočasno opazili ter ga udušili, ker sicer bi bilo prišlo do velike požarne nesreče.
Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je zgorelo s spravljenimi pridelki vred 25.000 din vredno gospodarsko poslopje posestnika Priča Tramšeka.
Razne novice
Vse cenjene dopisnike in oglaševalce prosimo, da se zaradi božičnih praznikov, ko delo v tiskarni počiva, podvizajo s svojimi dopisi in oglasi!
Božično voščilo vsem, kateri so se spomnili našega lista z božičnimi pozdravi iz južnih krajev naše dežele in iz tujine. »Slovenski gospodar« je prejel toliko voščil in pozdravov za božične praznike od naročnikov, prijateljev in čitateljev izven Slovenije in iz tujine, da ne more objaviti radi pomanjkanja prostora vseh imen. »Slov. gospodar« se iskreno zahvaljuje za pozdrave in voščila ter želi prav tako vesele in srečne božične praznike vsem, ki so se ga spomnili ob najlepših krščanskih praznikih. Božje Dete naj ohrani naši državi ljubi mir tudi za bodoče!
Stoletnica najstarejšega znanstvenega društva za Slovenijo. Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji kakor tudi v vsej državi spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki je proslavilo zadnjo soboto stoletnico svojega obstoja z izrednim občnim zborom v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana naše banovine in z zborovanjem slovenskih zgodovinarjev.
Prečastiti duhovščini! V dneh 28. in 29. decembra bo v Mariboru poseben tečaj KA za prečastito duhovščino lavantinske škofije. Vabimo vas, da se tega tečaja v velikem številu udeležite! Ob tej priliki se bo vršila tudi posebna anketa o katoliškem tisku v naši škofiji z ozirom na okrožnico Katoliškega tiskovnega društva, ki smo jo razposlali. — Katoliško tiskovno društvo v Mariboru.
Pismo vzornega naročnika. Iz Dobja-Sliv-nice smo prejeli naslednje pismo: Teden za tednom je »Slovenski gospodar« moj zvesti gost in vselej mi prinese mnogo novic in drugega lepega in zanesljivega berila. Petdeset let že prihaja v našo hišo in je ne bo nikoli zapustil, ker kadar jaz umrem, me bo nasledoval moj sin. V mnoge hiše prihaja na moje prigovarjanje, sedaj spet pošiljam novega naročnika. Šest zetov imam in vsi so naročniki. — Gornje pismo nam je poslal 70 letni Martin Zim-šek iz Jezerc pri Dobjem. Objavljamo ga v dokaz, kako priljubljen je »Slovenski gospodar« med našimi naročniki in kako se nekateri trudijo za naš list. Tega vzornega naročnika postavljamo za zgled vsem z željo, da bi našel mnogo posnemalcev!
župani slovenskih avtonomnih mest o pobijanju draginje. Župani slovenskih av-
Upokojeni g. župnik umrl
Gospod je poklical k sebi dne 11. decembra nad 70letnega g. Ivana Doberšek, duhovnega svetnika in župnika v pokoju, ki je preživljal svoje zadnje leto kot spovednik v zavodu šolskih sester v Slovenski Bistrici.
Pokojni gospod se je rodil 28. januarja 1865 na Žusmu, V mašnika je bil posvečen 25. julija 1892 v Mariboru. Kaplanoval je pri Sv. Frančišku Ksaveriju, pri Sv. Juriju ob Taboru ter v Šmartnem ob Paki. Dne 28. septembra 1899 je prevzel župnijo Sv. Eme, kjer je bil kot župnik šest in pol leta. Od 1. maja 1906 je župnikoval v Sevnici vse do svoje upokoiitve 31. maja 1938, ko se je preselil v zavod šolskih sester v SI. Bistrici.
Gospod svetnik je bil goreč ter požrtvovalno delaven duhovnik, ki je znal nase prikleniti srca v dušno oskrbo mu zaupanih vernikov z dušnopastirsko vnetostjo, pesmijo, šalo ter družabnostjo. Zadnjih deset let svojega plodonosnega dela je veliko pretrpel z nogo, kateri so morah izžagati koleno in je močno šepal. Vse križe in težave, ki so ga obiskovale v življenju, je prenašal z občudovanja vredno vdanostjo, s katero si je zaslužil večno plačilo. Duhovniku trpinu svetila večna luč! Pri znancih, sotovariših in prijateljih naj bo uslišana pokojnikova prošnja ob slovesu iz Sevnice, ki se glasi: »Ko boste slišali, da sem umrl, tedaj vas prosim, spomnite se me v molitvi!«
P. Bernardin Šalamun
V minoritskem samostanu v Ptuju je umrl zadnjo soboto, 16. decembra, po dolgotrajni bolezni g. p. Bernardin Šalamun. Rajni se je rodil 5. januarja 1866 v Mestnem vrhu pri Ptuju. Gimnazijo je končal v Ptuju, bogoslovje v Gorici. Kaplan in katehet je bil po raznih minorit-skih naselbinah in med drugim celih 26 let pri Sv. Trojici v Halozah. Kot goreč dušni pastir se je zanimal za zgodovino in je v mlajših letih precej pisal o Ptuju in okolici. Bil je tihe ter ponižne narave in ravno radi skromnosti so ga ljubih ter spoštovali povsod, kjer je deloval v dušeskrbju. V bolezni je bil zgled vdanosti v voljo božjo in je bila smrt zanj rešiteljica. Blagemu duhovniku ostani ohranjen časten ter hvaležen spomin!
*
Frančiškanski zlatomašnik umrl
Zadnjo nedeljo ob devetih zvečer je v frančiškanskem samostanu mirno zaspal v Gospodu g. p. Andrej Golob, zlatomašnik. Rajni se je rodil 15. avgusta 1862 v Sv. Juriju ob juž. žel. Mašniško posve-čenje je prejel leta 1885. Zadnja leta je preživel v molitvi v mariborskem frančiškanskem samostanu. G. zlatomašnik je bil zelo pobožen, goreč duhovnik ter zgledno skromen. Blagopokojnemu bodi Vsemogočni večni plačnik, samostanski družini pa naše sožalje!
tonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja so imeli 12. decembra v Celju sestanek, na katerem so zahtevali med drugim popis vseh življenjskih potrebščin pri trgovcih, organizacijo stalnega nadzorstva nad zalogami in določitev naivišjega čistega dobička pri razpečavanju. Za prekršitve proti dragmjskim predpisom naj se ustanovijo posebna sodišča, ki bodo pospešeno sodila. Posebna pažnja naj se posveti tudi nezakoniti trgovini in verižništvu.
Zlati jubilej zveste službe. Izreden jubilej bo praznovala na starega leta dan Marija Žunko, ki pripada že 50 let gospodarski družini škofijskega dvorca v Mariboru. Jubilantka je prišla kot 21 letna leta 1890 v službo v škofijo, kjer je še danes pri moči, zdravju in v zvestobi do gospodarja. Dobrosrčni Mariji k izrednemu jubileju naše častitke!
Kravji trojčki moškega spola. Iz Gline v Slavoniji poročajo: V Majskih poljanah pri Glini je krava kmeta Petra Sužnjeviča po vrgla tri normalno razvita teleta, ki so vsa moškega spola in zelo živahna, zaradi česar menijo, da jih bodo ohranili žive. Kmetje prihajajo v velikem številu od blizu in daleč, da vidijo to čudo. Krava je navadna buša domače pasme.
Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«!
Težka zimska hrana in premalo gibanja so v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se zaradi mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenje, črevesna obolenja, splošno
in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. Pianinka čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v lekarnah izrecno le Pianinka čaj po 20 din in 12 din.	Reg. S. br. 29550/35.
Obža/orania vredni shičaii
Velik vlom v mestu sredi dneva. Med
opoldanskim odmorom 13. decembra je bilo v Mariboru na Glavnem trgu vlomljeno v špecerijsko trgovino Ivana Laha. Vlomilci so prišli v trgovino od zadaj, štrli so šipo na vratih, odklenili vrata in odrinili zapah. Odnesli so ročno blagajno, v kateri je bilo 2270 nemških mark in raznih hranilnih knjižic ter vrednostnih papirjev za 300.000 din. Skupna škoda znaša 317.000 din. Po opravljeni vlomilski tatvini so storilci vrata zopet zaklenili. Odnesli so celo cekar, v katerega so pobasali plen. Eden od vlomilcev je ukradel in oblekel trgovčev črni plašč in so ga videli mimo idoči, ko je odhajal. Vsi so bili prepričani, da gre za Lahovega uslužbenca.
Brezprimerna požigalska hudobija. Poročali smo že o vendar enkrat razkrin-kanem požigalcu Antonu Koražiji s Huma ob Sotli, ki je po okolici Slov. Bistrice zagrešil 30 požigov iz strasti in naslade nad velikim ognjem. Zloba je zadnje dni priznal še nadaljnjih osem požigov v Radva-nju pri Mariboru in v Cirkovcah pri Pra-gerskem. Radvanje dobro pozna, ker je služil tam za hlapca tri leta. Po lastnem priznanju in natančnem opisu orožnikom
na mestih zločinov je zakrivil komaj 271et-na zloba 38 požigov. Vsi so povzročili nad en milijon dinarjev škode.
S smrtjo zaključeno pogosto vanje. Voko-lici Žetal se je vršilo pri posestniku Jožefa Potočniku pogostovanje. Okrog dveh ponoči sta se natepla med vesele goste 19 letni posestnikov sin Janez Valant iz Završja in 22 letni Anton Galun. Prišlo je do izzivanja ter splošne zmede, v kateri je zabodel z bajonetom v levo stran prsi Janez Valant 22 letnega ženinovega brata Jakoba Mesarica, ki se je zgrudil ob vežnih vratih in umrl. Orožniki so odgnali v Celje Valanta in Galuna.
Konjski tat jo je pošteno izkupil. V Grob-ljah pri Št. Jerneju na Dolenjskem sta hotela dva konjska tata odpeljati v noči iz hleva posestnika Korošca konja. Tatova je presenetil v hlevu speči in vzbujeni sin Janea, ki je začel udrihati s palico po obeh v trenutku, ko sta nameravala konja odpeljati iz hleva. Enega od tatov je Janez tako premikastil, da so ga morali naložiti drugo jutro na voz in so ga odpeljali k zdravniku v Kostanjevico in od tam v bolnišnico v Brežice. Med prevozom v Kostanjevico je srečal voznik Janez orožnika in jima povedal, kaj se je zgodilo. Orožnika sta ugotovila, da je ranjeni tat 33 letni Mustafa Aladič iz Imotskega pri Ercegnovem, njegov pobegli tovariš pa je Josip Mencilj iz Samobora,
Izpred sodišča_
Dihur v človeški podobi pred sodniku 47 letni Ignac Lubej iz Kovačke vasi pri Slov. Bistrici je zagrešil 18 vlomov v kur-nike in pokradel 73 kokoši. Dihur v človeški podobi se je zagovarjal v minulem tednu pred senatom mariborskega okrožnega sodišča in je bil po skesanem priznanju obsojen na tri leta težke ječe in ie moral takoj po obsodbi v zapor.
Šest let težke ječe za uboj. Anton Lo-zdnšek, 42 letni viničar iz Drstelje, je dne 30. septembra smrtno zabodel posestnika Ruperta Ploja z Mestnega vrha pri Ptuju. Lozinšek je bil obsojen zadnje dni radi uboja pri mariborskem okrožnem sodišču na šest let težke ječe.
¡"TašTralnl jj
Maribor. V Vrtni ulici 9 je dne 14. decembra umrl občinski uradnik v pokoju Franjo Vršič. Pokojni je bil rodom od Sv. Urbana pri Ptuju ta znane Vršičeve družine. Bil je blag in kremenit značaj, zaveden narodnjak, ki je zlasti pred vojno na svojem službenem mestu v Gradcu kot zaveden Slovenec zelo veliko trpel. Po prevratu je bil skoraj 20 let uslužben pri mestni občini mariborski V 71. letu starosti ga je smrt iztrgala iz kroga svoje družine, ki ga je nadvsa ljubila. Zapušča užaloščeno ženo in dva sina, izmed katerih eden študira na zagrebški univerzi, drugi je pa zaposlen kot inžener v tekstilni stroki v Karlovcu. Naj mu sveti večna luč —* žalujočim pa naSe sožalje!
Sv. Marjeta ob Pesnici. V najlepši dobi, v največjih nadah in upih, med največjimi načrti s« je približal nebeški vrtnar in utrgal cvet mladega življenja, članu fantovskega odseka in cerkvenega pevskega zbora" bratu Ivanu S e n e -k o v i č u. Njegovo mlado življenje Je omahnil« dne 4. decembra v prezgodnji grob. — Dragi Ivan! Nisi mogel dozoreti v moža in doseči cilja, po ka*
terem si hrepenel, kajti že v 19. letu življenja ti je angel smrti pritisnil na čelo svoj ledsno-mrzii poljub. — Pokojni je bil kristalno čist značaj, fant, kakršnih je malo. Naj mu sveti ve^na luč — preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Zvonovi so s svojo žalostno pesmijo naznanili, da je smrt v srede, 6. decembra, ugrabila zavednega katoliškega moža Janeza Mlasko iz Ihove. že dolga leta je bolehal ter vdano prenašal bolezen. Bil je oče peterih otrok, za katere je bil skrben družinski gospodar. Naj mu sveti večna luč! — Preostalim naše sožalje!
Sv. Urban v Slov. goricah. Dne 4. decembra je v Gospodu zaspal, star 85 let, Franc Kuhar iz občine Levajnci. Po poklicu čevljar, je bil zaveden slovenski in katoliški mož. Pokojni je bil dolgoleten naš naročnik. Naj vrlemu možu sveti večna luč — hčerama in vnukom pa naše sožalje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, žalostno so v soboto, 9. decembra, zvonili zvonovi v slovo mladi, vzorni materi Uršuli Beranič iz Zg. Ple-terja. Po porodu četrtega otroka je nastopilo za-strupljenje krvi in trpinka je v strašnih mukah dala življenje v službi materinstva. Solze vseh pričujočih ob grobu so bile najlepša proslava mu-čeništva matere. Počivaj v miru! — žalujočim naše sožalje!
Braslovče. Zopet so zadoneli zvonovi ter naznanjali, da je odšel k večnemu počitku posestnik in cerkveni ključar podružnice sv. Janeza in Pavla na Dobrovljah Franc Ježovnik. čeprav je imel precej daleč do cerkve, ga ni odvrnilo nobeno slabo vreme in vedno smo ga videli pri mizi Gospodovi. Bil je trden krščanski mož, naročnik »Slov. gospodarja«. Pokopali smo ga v soboto, 9. decembra, ob veliki udeležbi njegovih prijateljev. — Prav isti dan smo spremili k večnemu počitku tudi preužitkarico M a t k o Marijo iz Podvrha. — Naj jima bo Bog milosten sodnik! žalujočim naše sožalje!
Sv. Jurij ob jnž. žel. V 80. letu je nenadoma umrl v Pedgradu, župnija Sv. Jurij, obče znani posestnik Franc Novak. Rajni je bil zaveden narodnjak, dober gospodar in vrl krščanski mož. Na njegovi lepi domačiji se je rodilo pet otrok, od katerih živita še dve hčerki. Rajni je bil dober boter mnogim otrokom, občinski odbornik in naš dolgoletni naročnik. Vsemogočni naj mu bo večni plačnik — žalujočim pa naše sožalje!
Odbor SKAD »Zavednost« naznanja, da se bo vršil v četrtek, 2S. decembra, točno ob devetih dopoldne v »Martinišču« v Murski Soboti sestanek. Govorila bosta g. starešina Casar Franc o temi: »Protikomunistična fronta inteligence v Prekmurju« in tov. Berden Pavel: O tisku. Ker gre za važne stvari in za nujne odločitve, je sestanek za vse starešine in člane najstrožje obvezen. — Odbor.
Prekmursko prosvetno okrožje je imelo svoj letni občni zbor v Murski Soboti ob navzočnosti sedmih Prosvetnih društev. Na občnem zboru se je govorilo o vsem, kar teži naša Prosvetna društva. Poskusiti se mora ustanoviti društva še tudi tam, kjer jih doslej še ni. Potrebna so v vsaki fari, saj moška mladina postaja vedno bolj divja in se v nekaterih krajih za vsako malenkost stepejo. So še nekatere velike fare pri nas, kjer ni našega katoliškega društvenega življenja. Za predsednika okrožja je bil ponovno izvoljen žuonik od Sebeščana, g. Bejek, in za tajnika kaplan g. škraban.
Sirom Slovenske Krajine. Naše prošnje, da je treba v Slovenski Krajini vsa učiteljska mesta izpopolniti, niso ostale brezuspešne, kajti zopet je z odlokom prosvetnega ministra postavljenih več učiteljev, in sicer Fujs Martin in Rozina v Kuzmo, Ulaga Ferdo v Domanjševce, Zupan Viljem v Vidonce, Germek Vladimira v Fikšince, Kavčič Stane v Dobrovnik, Pratnik Marija v Martjance, Sterle-Rožanec Helena v Vidonce, Križan Ivan v Kuzmo, Ribič Ida v ženovlje in Kuštišek Marta v Genterovce. Upamo, da bodo tudi ostala, še sedaj izpraznjena mesta kmalu izpopolnjena, kar je za naše kraje neobhodno potrebno že iz narodnostnih ozirov.
Murska Sobota. Dne 6. decembra se je pri nas vršil Miklavžev sejm, na katerem je bilo precej živahno, kajti izvršenih je bilo mnogo kupčij.
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joaefova« voda milo deluje m zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. rcg. S. br. 30.474/35.
Ker se je isti dan vrnilo okrog 600 sezoncev, so ti živžav še poživili. Pri nakupu so se mnogi pritoževali nad povišanjem cen. — Industrijalec g. Jožef Benko ter trgovca gg. Ceh Franc in Šti-van Ernest so pri tukajšnjem okrožnem sodišču imenovani za častne sodnike.
Murska Sobota. Dne 10. in 11 januarja, 7. in 8. februarja ter 6. in 7. marca 1940 se bo vršilo pregledovanje in žigosanje (cementiranje) sodov. — Pred dnevi je bil obsojen krčmar Ludvik iz Sela na dva meseca zapora in 300 din denarne kazni, ker je službenega organa pri opravljanju službene dolžnosti vrgel skozi vrata ter mu iztrgal iz rok uradni akt in ga strgal. Drugič se bo premislil!
Beltinci, že dalj časa sta se mudila pri nas dva nemška umetnika, ki sta v naši cerkvi prenovila oltar srv. Antona, ki zgleda sedaj tako, kot bi bil nov. Stroške za prenovitev je krila gospa grofica.
Sv. Sebeščan. Kakor smo že poročali, je naša cerkvica poslikana. Blagoslovitev nove slikarije bo na svetek Gospodovega razglašenja — Sveti trije kralji — 6. januarja 1940. Blagoslovitev bo opravil naš g. dekan Krantz Jožef iz Tišine. Ta dan je obenem tudi obletnica blagoslovitve našega Prosvetnega doma, ki je bil zgrajen lansko leto, in to kot prvi katoliški prosvetni dom. Ta dan vabimo vse k nam!
Dolga vas. Nedavno je Feherovo družino zadela nesreča, ki jim je iztrgala iz svoje srede malo Roziko, učenko 2. razreda ljudske šole. Deklica je namreč hotela zakuriti in ker drva radi vlage niso marala goreti, jih je polila s petrolejem. Pri tem pa je po neprevidnosti poškropila tudi sebe, kar je bilo zanjo usodno. Ko je namreč prišla v bližino ognja, se ji je vnela obleka in dobila je tako hude opekline, da jim je podlegla.
žitkovci. Naši pogorelci, ki so tik pred zimo ostali brez strehe, so dobili od kr. banske uprave v Ljubljani 20.000 din podpore. Iskrena hvala!
Dobrovnik. V bližnji bodočnosti bodo prišle k nam čč. šolske sestre iz Slov. Bistrice ter bodo odprle otroški vrtec za naše nebogljenčke. Stanovale bodo v Gerenčerovi hiši, a podporo za
Sfraitiovi v cruv^Jrafc:!
štev. 93	3
Popoldne je privozilo več vlakov. Za hip se je vsak ustavil. Železničarji so spregovorili nekaj besed, nato so vlaki spet odropotali.
Proti večeru je Maps nekaj malega jedel. Nato je brzojavil ravnateljstvu.
»Halo! Kdaj bo prišel pomočnik?« je odločno vprašal.
Ravnatelj se je opravičeval. Vse je poskusil, toda med vsemi železničarji ni nobenega, ki bi hotel iti v čuvajnico številka 93. H koncu je še prosil Mapsa, naj vztraja še eno noč. Naslednjega dne bo gotovo dobil tovariša, če pa ne, bo smel zapustiti čuvajnico.
Mapsu se je zdelo, da bo zdaj-zdaj zaspal. In še vso noč mora biti buden! Nekaj mu je reklo, da se mora premagati, ker bi skrivnostni napadalec takoj opazil, če bi zaspal...
Utrujeni pogled je nenehoma blodil po močvirju, kakor da bi hotel razkrinkati njegovo tajinstvenost. Sonce je že zašlo. Maps se je pretegnil, vzel samokres in šel v spodnji prostor, od tam pa ven. Prepričan je bil, da se napadalec skriva v močvirju. In namesto tega, da bi se vso noč tresel, je sklenil, da bo preiskal močvirje in kup razbita voz. ki je molel iz njega.
Šel je ob progi do ovinka. Od časa do časa je stopil na nasip in pogledal okrog sebe. Ničesar ni videl. Nato je opazoval rob močvirja. Iskal je stezo, ki bi vodila v notranjost. Iskanje je bilo brezuspešno. Pri ogledovanju razbitih voz ga je objela groza. Spomnil se je osemdesetih mrličev. Zdelo se mu je da sliši njihovo stokanje. Mrzel pot ga je oblil. Obrnil se je in tekel proti čuvajnici.
Podal se je v hišo in je zaklenil vrata. Potem je šel po lestvi v nadstropje. Ves se je tresel. Ko je prispel v gornjo sobo, je tiho zamomljal:
»Zdi se mi, da se prav tako bojim kot drugi... Korajža! Še ena noč! ...«
Prižgal si je pipo. Kmalu jo je odložil, ker ga je dim omamljal, žvižg vlaka ga je vzdramil. Še ena minuta — pa bi spal! Kakor v snu je skozi okno odgovarjal na vpitje sprevodnikov. Samokres je položil ob stolu na tla. Vstal je in opazoval slikarijo na steni. Nato je ponavljal pesmice, ki se jih je bil učil v šoli. Toda vse bolj ga je premagovala utrujenost in zaspanost. Noge so se mu tresle. Sesti je moral.
(Konec sledi)
lirai!!l!!l!ll!ll«lllll!IIIIIIIHffl
Vse šolske potrebščine
dobite najceneje in najbolje v prodaialnah
Tishorne sv. Ciriia ¥ PlariBorn in Pfnja!
Dragocen zaklad v čevlju
Neka nizozemska prevozna tvrdka je te dni dala na dražbo staro po-hfštvo, ki ga je pred leti shranil pri njej neki »za-rubljenec«. Ker se možakar ni več oglasil ter tudi ni več plačeval leža-rine, je tvrdka pohištvo prodala. Pri prevozu pa se je nenadoma odprl neki predal omare, iz katerega je padel star in ničvreden čevelj. Iz njega pa so se po tleh kot zrnje vsuli sami zlatniki stare izdaje holandskega goldinarja. Skupna vrednost tako odkritega zaklada znaša nad 50.000 holandakih goldinarjev. Tvrdka sedaj išče lastnika, ki se bo nemara oglasil, če ga medtem že ni Bog poklical k sebi.
Nesreče
Roko si jo zlomil v ramenu Josip Maček, 51 letni urar iz Rogatca, ko je padel s kolesa.
IHod je zlomil levo nogo Jožefu Naraločniku, 54 letnemu delavcu iz okolice Mozirja,
Vlak smrtno razmesaril 72 letnega tesarja. Preko železniškega mosta v Tremerju pri Celju je šel po enajsti uri predpoldne 72 letni tesar Miha Zavšek, doma od Sv. Krištofa nad Laškim. Proti mostu je pripeljal tovorni vlak iz Zidanega mosta, kateremu se je naglušni stari mož umaknil, a že je bil tu tudi drug tovorni vlak iz Celja. Strojevodja je v očigled nesreči zmanjšal brzino, a je tesarja le zagrabila lokomotiva ter mu odrezala obe nogi in mu zdrobila lobanjo. Ubogi stari mož je bil na mestu mrtev. Strašna smrtna nesreča se je zgodila vpričo žene razmesarjenega ter dveh progovnih delavcev. Truplo ponesrečenega so po ogledu komisije prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Laškem.
Prometni nesreči. Ko se je peljal F. Crtalič, mizarski vajenec v tovornem avtomobilu iz Studenca v Krško, je padel z vozila in si nalomil rebra ter poškodoval roko. Avto, last podjetja Rode, naložen z večjo množino testenin, se je prevrnil med Impoljco in Logom pri Sevnici. Počila je prednja os in avto se je v trenutku prevrnil na obrežje Save. šofer je ostal nepoškodovan, pač pa je šlo precej blaga po Savi. Avto je precej razbit.
Bazno
Posnemajmo! Tekstilna tovarna »Elka« v Celju je obdarila 70 revežev s svojimi izdelki, poleg tega pa je dobil vsak še 2 kg moke.
Šestčlanska tolovajska družba obsojena. Dne 14. decembra se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem razprava proti šestim članom Ro-ganove razbojniške tolpe. Vsi obtoženci so svoja dejanja priznali in se zagovarjali, da jih je v Mariboru na Koroški cesti ustreljeni Rogan, ki je bil vodja tolpe, navajal k zločinom. Obsojeni so bili: 23 letni delavec brez stalnega bivališča Milan Peša na 18 let robije, 28 letni delavec Karel Kupnik iz Studencev pri Mariboru na 15 let robije, 41 letni čevljar Ivan Jazbinšek iz Studencev pri Mariboru na 12 let robije, 29 letni so-darski pomočnik Marko Pernek iz Studencev pri Mariboru na dve in pol leta robije, po prestani kazni še na dve leti prisilnega dela, 29 letna po-
stanovanje in preživljanje bodo prejemale od kr. banske uprave.
Gor. Lendava. Voditelj slovenskega naroda in predsednik senata g. dr. Anton Korošec je daroval za našo revno deco 1000 din, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. — Naš g. kaplan je zadel na loteriji Slomškov dom v Petrovčah žensko kolo, katerega se je prav razveselil.
Dol. Lendava. V nedeljo, 10. decembra, je imelo naše Prosvetno društvo občni zbor, na katerem je dajal stari odbor obračun svojega dela, ki je bilo precej uspešno. Izvoljen je bil nov odbor z davčnim inšpektorjem g. Gruškovnjak Davorinom na čelu. Želimo prepotrebnemu društvu čim boljši uspeh v vsakem pogledu!
Gomilicl. Z veseljem smo sprejeli na znanje vest, da je naš rojak, bivši predstojnik policije v Celju, g. Tornar, imenovan za okrajnega načelnika v Šmarju pri Jelšah. K imenovanju mu iskreno častitamo ter želimo, da bi čimprej prišel med domače ljudi, kjer je vzrastel, ker nam domačega izobraženstva še vedno primanjkuje. O. Tornar je prvi prekmurski okrajni načelnik (domačin) v poprevratnl dobi. zato smo lahko nanj ;>onofln'.!
strežnica Pavla Vezovnikova iz Studencev na pet mesecev zapora in 120 din globe ter 52 letna delavka Amalija Ratejeva iz Nove vasi pri Celju na tri mesece zapora in 150 din globe.
Umrl v celjski bolnišnici na posledicah zabod-ljaja. Dne 13. decembra sta posestnikova sinova Ivan Cajzek in Anton Gobec iz Stojnega sela pri Rogatcu napadla 28 letnega posestnikovega sina Avgusta Artiča iz iste vasi in jo dobil za-bodljaj v trebuh. Zabodenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je že 15. decembra podlegal poškodbi.
Celje. Dne 14. decembra je umrl Lovre Vera-nič, oče g. Roze Zajnparuttl. Rajni je bil dolga leta naročnik »Slov. gospodarja«. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
YYVYVYVYyyvvYvvvyvYyvyy^
Hubertus plašči za šolarje od 165 din naprej; hubertus plašči za odraslo od 240 din naprej; zimsko blago še vse po starih cenah. —■ Pohitite v Celje k tvrdki: FR. DOBOVIČNIK, CELJE, Gosposka ulica 15.	1824
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Prireditve in dopisi
Slovenjgradec. V našem okraju se je vršilo letošnjo jesen devet koristnih prireditev. Pod geslom »Gozd — zaščitnik« so se vršili propagandni dnevi za pogozdovanje. Ob vodstvu gozdarjev in s sodelovanjem učiteljstva je pogozdovalo nad 500 otrck, ki so posadili 4700 gozdnih sadik; zasajena je bila površina v izmeri 8200 kvadr. metrov. Sadike je dobavila gozdna drevesnica v Slovenjgradcu. Ob vsaki taki prireditvi so bila predavanja o pomenu gozda, o gojenju in izkoriščanju in še posebej o gozdu-zaščitniku ljudstva in o njegovi' kulturi. Nato so se šolarjem, ki so bili porazdeljeni v skupine, razdelile sadike, ki so se potem ob nadzorstvu posadile, tako da so se otroci navadili sajenja. Glede na to, da se pri nas jesensko sajenje šele vpeljuje, je vsekakor uspeh teh prireditev pozdraviti. Kmetje sami so letošnjo jesen posadili nenavadno veliko sadik. Otroci pa se že vesele pomladi, ko bodo zopet sadili.
Šmartno pri Slovenjgradcu. že dalje časa je pobožna želja šmorčanov tlela v upanju, da dobimo čimprej elektriko tudi mi. Kako prav nam bi zdajle prišla v dobi pomanjkanja petroleja! Seveda pa ne samo za razsvetljavo, še več bi koristila za pogon strojev. Sicer se govori, da je zdaj prva na vrsti naša občina in dolžnost vseh zanimancev je, da prično zbirati denar za to ve-levažno pridobitev. — Naša Kmetska zveza tudi prav živahno dela na gospodarskem polju. Naroča za člane sol, žito itd. Kmetje, ki še niste včlanjeni v naši Kmečki zvezi, zganite se in pristopite! Pa ne samo to. Prevzemite tudi kakšno delo v njej in se udejstvujte! — Šmarčani! Sedaj prihaja čas, ko bo treba poravnati naročnino za naše liste, ki so postali gotovo vsem neločljivi prijatelji. Vsakdo čimprej izpolni svojo dolžnost, da bo lahko soudeležen pri nagradnem žrebanju! Vsi, ki pa še nimate naših listov naročenih in vam jih še daje zastopnica ali uprava samo na ogled, pohitite brž z naročilom pri krajevni zastopnici Spegel Mariji v Šmartnem 55.
Sv. Jurij pri Celja. V tekočem letu se je v naši občini s pomočjo drenažiranja osušilo nad 16 ha zemlje, ki je bila zamočvirjena. V ta namen se je uporabilo 36.000 cevi. Za prihodnje leto pa je poslala banska uprava 35.000 cevi, s katerimi se bo osušilo okrog 13 ha zemlje. Marsikateri kmet si bo tako izboljšal svojo zemljo in povečal pridelke. Priporoča se, da se tudi drugi poslužito ugodnosti, ki jih nudi za osuševanje naša banska lrprav», k! krijo polovico stroškov
Muta ob Dravi. Naši fantje so se odločili, da si ustanovijo fantovski odsek, ki bo velikega pomena za naš obmejni kraj, da si naši fantje v tej organizaciji pridobijo pravo slovensko zavest in tako postanejo močni branitelji našega materinega jezika. V nedeljo, 10. decembra, smo imeli občni zbor, na katerem smo izvolili odbor, katerega čaka mnogo dela. Za predsednika je bil izvoljen Toplic Franc, za tajnika Petrovič Rasto, za načelnika Klančnik Ivan. Ker je vse v najlepšem redu poteklo, si v bodoče želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri društvu, da se bomo lahko javno pokazali, da smo tudi na Muti zavedni slovenski fantje.
Št. Hj v Slov. goricah. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita na Štefanovo lepo igro »Luč z neba«. Vljudno vabljeni!
Maribor. »Ljudski oder« bo na praznik sv. Štefana predvajal ob petih popoldne koroško narodno igro »Božična igra«. Je to prava narodna ljud3ka igra, pri kateri morajo sodelovati tudi gledalci, in sicer v poznanih domačih božičnih in Marijinih pesmih. Predprodaja vstopnic bo v prodajalni Tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi 6 in eno uro pred pričetkom igre pri blagajni. — Po potrebi se bo igra ponovila isti dan ob 20.
Hoče. Prosvetno društvo priredi na Štefanovo ob treh popoldne in ob sedmih zvečer v Slomše-kovem domu prekrasno novo igro »Grunt in srce«. V odmorih nastopijo tamburaši.
št. Janž na Dravskem polju. Tukajšnje pevsko društvo priredi na Božič po večernicah spevoigro »Slovenski božič«. Igro spremljajo lepe božične pesmi. Pridite!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Akademija, ki so jo 8. decembra priredila naša dekleta v slavo Brezmadežni in v spomin izseljencem, je krasno potekla. Vršil se je tudi sprejem novih članic v dekliški krožek. Igra »2ena s srcem« je ganila vse.
Slov. Bistrica. Slomšekov dom uprizori na Štefanovo po večernicah vsem znano narodno igro
ter posije tudi svojega preddelavca, da pokaži:, kako se drenažira. — Na Štefanovo ste vabljeni vsi šentjurčani in sosedje, da pridete v naš Katoliški dom pogledat lepo spevoigro »Darinka«, ki jo uprizori naše Prosvetno društvo. Začetek ob treh popoldne. Vabljeni!
Rraslovče. Zadnji teden smo imeli po desetih letih zopet sv. misijon, ki so ga vodili gg. Klančnik, Fidler in Demšar, misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Vsi farani smo se tega praznovanja veselili in tudi radi prihajli k misijonskim govorom. V petek, 8. decembra, dan Brezmadežne, so člani vseh katoliških društev prejeli skupno sv. obhajilo, popoldne pa je bil sprejem v Marijino družbo. V nedeljo, zadnji dan sv. misijona, smo se popoldne pri pobožnosti, pri petih litanijah Matere božje, ki jih je pelo osem gg. duhovnikov, zahvalili za vse prejete milosti. Naj bi imel sveti misijon trajne uspehe!
Trbovlje. Letos je povečal rudnik TPD cementarno, ki se nahaja v bližini postaje. Pri tem se je tudi izravnal oster ovinek pri tej tovarni, ki je zelo oviral promet. V ta namen je bila prestavljena tudi struga potoka pod hrib. V gornjem delu trga se je ponekod razširila cesta, radi tega so prišli ponekod stebri električne napeljave na sredo ceste. Ker bo razširitev ceste, ki je v naši tesni a zelo polni dolini res preozka, prišla prav do izraza šele z odstranitvijo teh stebrov, ne moremo razumeti, Itako to, da se s preložitvijo istih tak» dolgo odlaša. — Cena mleku se je zvESrihi - ' " din tir 2.50 din.
Božlčulca na narodni
mefi
Seznam darov
za žrebanje
„Slovenskega gospodarja"
Skupna vrednost nagrad nad din 30.000 !
Seznam darov še ni zaključen, toda danes že vam lahko sporočamo, da imamo pripravljenih že veliko število nagrad! Žrebanje se vrši dne 12. februarja 1940.
Prva, vrhovna, nagrada je 5000 din, druga nagrada je moško kolo.
2 nagradi 500 din v gotovini.
10 nagrad: blago za moške obleke.
10 nagrad: blago za ženske obleke.
50 nagrad: razno blago za perilo in obleke.
10 nagrad: razne gospodarske in gospodinjske potrebščine.
20 nagrad: nalivnih peres.
100 nagrad: Koledar Slov. gospodarja.
100 nagrad: prosta izbira katere koli vezane knjige Cirilove knjižnice.
200 nagrad: prosta naročnina katerega koli našega lista: »Nedelja«, »Kmečka žena«, »Kraljestvo božje« za leto 1940.
Za žrebanje bo imel pravico vsak dosedanji in novi naročnik Slov. gospodarja, ki bo do 31. januarja 1940 plačal celoletno naročnino 32 din.
Vsakemu naročniku, ki plača celoletno, pa dajemo še brezplačno zavarovanje njegove hiše za slučaj požarne nesreče.
»Mtklova Zala« v Danilovi priredbi pod igrškim vodstvom Cečonik-Kobale. Pridite!
Loče pri Poljčanah. Prosvetno društvo Slomšek priredi v soboto, 23. decembra, ob osmih zvečer, v nedeljo, 24. decembra, ob treh popoldne in na Štefanovo ob treh popoldne na šolskem odru pretresljivo igro v petih dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«. Pridite!
Poljčane. Prosvetno društvo priredi na Štefanovo ob štirih popoldne v Prosvetnem domu veseloigro »Trije kralji«. Na svidenje!
VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
JURIJ KOKOL, MARIBOR, Glavni trg 24	Pri avtobusni postaji
Makole. Prosvetno društvo, cerkveni pevski zbor, fantovski odsek in dekliški krožek prirede na Štefanovo po večernicah v društveni dvorani zelo lep spored, prirejen nalašč za božične praznike. Pridite v obilnem številu!
Središče ob Dravi. Ljudski oder priredi na Štefanovo in na Novo leto v Društvenem domu zgodovinsko igro v šestih dejanjih »Dekle z biseri«. Začetek vsakokrat ob sedmih zvečer.
Svetinje. Prosvetno društvo priredi na Štefanovo in na Tri kralje v šoli ob treh popoldne zanimivo igro »Guzaj«. Vabljeni!
Velika Nedelja. Dramatsld odsek vprizori na Štefanovo ob treh popoldne lepo dramo iz svetovne vojne »Stilmondski župan«.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji »Na betlehem-akih poljanah« je naslov igre, ki jo vprizori Prosvetno društvo na Štefanovo po večernicah.
Slovenci v Zagrebu. Slomšekovo Prosvetno društvo prireja vsak mesec v Jeronimski dvorani igre in tako je dramatični odsek tega društva v letošnji sezoni vprizoril Finžgarjevo dramo »Veriga«, dalje komedijo Dobskega »Dva para se ženita«, priredil je Miklavžev večer, dekliški odsek pa je pri tej priliki prvič javno nastopil z igrico »Božična nnf1 n!T--v- t,-r, ^ rj0itazaii
Nikdar se še ni naš narod s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo spomnil uboge naše mladine na narodni meji kakor letos. Slovenska straža je sprožila pravo tekmovanje v delu, da bi napravili letošnji Božič posebno ubogim otrokom prijeten. Organizirala je po vsej Sloveniji zbiranje prispevkov za ta namen, zbrala je lepo vsoto skoroda 80.000 dinarjev, zelo ugodno kupila raznega blaga za obleke in čevlje ter druge potrebščine, povabila razne obmejne šole ter jim pretekli teden razdelila v blagu božične darove. Slovenski straži so sledila tudi druga društva. Tako je obdarila nekaj šol Ciril-Metodova družba, organizacija rotarijcev in trgovcev. Pa tudi manjši kraji so si naložili skrb za posamezne šole v okolici in jih obdarili. Ni bilo letos šole na meji, kjer bi ubogi otroci ne bili obdarovani. Sloven-
da se je tudi on resno poprijel dela. Igrica pa je nad vsako pričakovanje dobro uspela. Igralci in igralke SPD pa se že vadijo za novo igro »živa pokopana«, katero bodo vprizorili dne 14. januarja 1940 v Jeronimski dvorani in ste vsi Slovenci v Zagrebu toplo vabljeni, da si ogledate to prekrasno dramo. Poleg tega pa prosvetni odsek SPD prireja vsako nedeljo po večernicah v svojih društvenih prostorih, Gajeva 4, II. nadstr., zanimiva predavanja in prosvetne večere. Tako smo imeli Gregorčičev večer, slišali predavanje o sti-ških menihih, poučeni smo bili o socialnem vprašanju itd. Predavanj se udeležuje mnogo Slovencev v Zagrebu, tako, da so društveni prostori pri vsakem predavanju do poslednjega kotička napolnjeni, kar je dokaz, da se ljudje želijo tudi duševno izobraziti. — Dekliški odsek Benjamin-ček društva se je z vso vnemo oprijel dela in uspeh ni izostal. Odsek šteje okoli 60 članic, ki se na sestankih praktično in duševno izobražujejo, uvedel pa je tudi nemški tečaj, ki je zelo do-
Božična darila za angleške vojake na fronti
Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«?
Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glej, da ne zamudiš!
ski straži so pomagali pri zbiranju posebno Slovenska dijaška zveza, fantovski in dekliški krožki.
Ko se veselimo tega uspeha, se v imenu vseh teh obmejnih revnih Slovencev zahvaljujemo! Tako narodno obrambno delo more roditi več uspeha kakor pa ne vemo koliko domoljubnih govorov.
Vso organizacijo je vodila Slovenska straža v Mariboru. To svoje delo naj nadaljuje tudi v bodoče, naj začne z njim že med letom, da bomo tako prihodnje leto še bolj pripravljeni!
Slovenci na meji, ali ne čutite te lepe božične praznike, kako prijetno je, ko vsa slovenska narodna srca bi je jo za vas! Nikdar ne pozabite tega in vzgojite nam na meji rod, ki zvesto ljubi naš narod in našo domovino!
*
bro obiskovan. — Dovolj zabave si lahko privošči človek v Slomšekovem Prosvetnem društvu bodisi s čitanjem, igranjem biljarda, šaha, petjem itd., pa nas poleg tega razveseli še tamburaški zbor s kakimi veselimi komadi, katerega vodi g. Ivan Čeme.
Prvi zemljevid predočuje Finsko kot sosedo Švedske, Norveške in Rusije s Karelijo
Na «nljevldu Je označena s pnSčIcaml sovjetska ofenziva iz Leningrada proti južnemu delu Finske
Pred zahltuCKom listo doSle
Domače novice
Pogreb duhovnega svetnika Ivana Doberška.
Iz Slov. Bistrice smo prejeli: V Četrtek, 14. decembra, smo položili k večnemu počitku zemeljske ostanke Ivana Doberška, duhovnega svetnika in upokojenega župnika iz Sevnice. Od junija 1938 je užival svoj zasluženi pokoj v sirotišnici čč. šolskih sester v Slov. Bistrici. Pogreb je vodil g. dekan Ozimič iz Laporja ob asistenci po-1 kojnikovih zadnjih dveh kaplanov gg. Lesjaka Is Dobrne in Kordeža iz Maribora. Udeležilo se Je pogreba 45 duhovnikov, štirje pokojnikovi šolski tovariši: kanonik Weixl iz Križevcev pri Ljutomeru, upokojena profesorja iz Celja gg. Cestnik in Kardinar in bivši dekan lz Za vrča g. Pod-vinski. Rajnega je spremljalo na zadnji poti mnogo odličnikov. V cerkvi je blagemu pokojniku po mrtvaškem oficiju govoril g. dekan Ozimič, sv. mašo pa je daroval g. prof. Kardinar. Na pokopališču se je poslovil od njega v Imenu Sevniča-nov g. dr. Jesenko, v imenu prevzv. g. škofa Ia-vantinskega je govoril g. stolni kanonik msgr. Umek, v imenu slovenjebistriške fare pa g. župnik Soline. Pogreba so se udeležili tudi vsi tukajšnji uradi in šole poleg ostalega ljudstva. Vsi smo se zavedali, da nas zapušča vzoren in svet duhovnik. V Slov. Bistrici je njegova duhovniška prisrčnost in vedrina privlačevala ljudi, ki se ga bodo z ljubeznijo spominjali. Počivaj v miru. blaga duša. tukaj te pogrešamo, tam pa pros,: za nas pri Bogu!
Vesele božične praznike in srečno novo leto! Cvetličarna Bračič, Celje, pri farni cerkvi.
Velika izbira svežih in umetnih cvetlic, krasno izdelani umetni venci.
Oče 11 otrok smrtno ponesrečil. Vinko Gajst, 47 letni posestnik iz Podlož pri Ptujski gori, je nakladal hlode. Eden od hlodov je zdrsnil z voza in je tako hudo poškodoval Gajsta, da je podlegel poškodbi v ptujski bolnišnici. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z 11 otroki, od katerih je najmlajši star komaj dva meseca. Z osirotelo družino sočustvuje vsa okolica.
Hitro pojasnjena vlomilska tatvina. Spredaj poročamo, da je bil izvršen v Mariboru na Glavnem trgu v trgovino Ivana Laha vlom v opoldanskem odmoru. Povzročena škoda znaša nad 300.000 din. Policija je storilce odkrila ter zaprla. Lahu ukradeno ročno blagajno so na podlagi izpovedb prijetih našli na Kalvariji. Eden od vlomilcev je še na svobodi in ga iščejo. Radi nadalj-ne preiskave policija zaenkrat še ne izda imen.
Vlom v mesnico. Na Pobrežju pri Mariboru je bilo vlomljeno v mesnico mesarja Smodeja, kateremu so odnesli neznanci slanine ter klobas za 2500 din. Smodeja imajo skrbno prikriti vlomilci vedno na muhi pred božičnimi prazniki.
Vsem cenjenim obiskovalcem moje trgovine želim prav vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu!
Manufaktnra F. Dobovičnik, Celje.
Kolesar obstrelil kolesarko. Zadnjo soboto zvečer se je vračala na kolesu 22 letna posestniko-va hčerka Julijana Košmelj od št Andraža pri Velenju po cesti proti Podvinu na Polzeli. Na križišču ji je privozil naproti neznan kolesar brez luči. Ko je kolesarka opozorila neznanca, da vozi brez luči, je potegnil samokres in obstrelil Julijano v desno nogo nad kolenom ter zginil na kolesu v noč. Obstreljeno so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Društvene vesti
Sv. Rupert v Slov. goricah. Prosvetno društvo vprizori na Štefanovo po večernicah v Društvenem domu krasno novo igro »Politikant«. Vljudno vabljeni!
Crešiijevec pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo priredi na Štefanovo v Slomšekovem domu krasno dramo »V temoti«. Vabljeni!
Polzela. Fantovski odsek nas bo na Štefanovo popoldne razveselil s ponovitvijo igre »Garzia Moreno«. — Na Silvestrovo, 31. decembra, pa bo loterijsko žrebanje.
Sv. Jurij ob juž. žel. Prosvetno društvo priredi na Štefanovo in na dan sv. Treh kraljev znano Lavtižarjevo spevoigro »Darinka«. Vsi vabljeni!
Dopisi
Maribor. Maistrovi borci, pozor! Radi kratkega roka za vlaganje prošenj za podelitev spominske kolajne, ki je določen do 1. Januarja 1940, in ker
vesti___
se po tem času ne bodo več prevzemale zadevne prošnje, se val oni člani opozarjajo, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da čimprej pridejo sami po tiskane vzorce, ld se dobe v tajništvu Zveze Maistrovih borcev, Narodni dom.
Sv. Barbara v Halozah. Sadjarska podružnica ima letni občni zbor z običajnim dnevnim redom na Štefanovo v Soli po rani sv. maši.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Sadjarska in vrtnarska podružnica ima 24. decembra redni letni občni zbor ob osmih zjutraj v prostorih samostanske dvorane. Vsi sadjarji, člani in nečlani, vljudno vabljeni!
Brežice. Z veseljem lahko poročamo, da se tudi v naši župniji vedno bolj Siri naše katoliško časopisje. Poleg novih naročnikov pride vsak teden v naše družine potom kolportaže, ki jo vrši Prosvetno društvo, lepo Število »Slov. gospodarja«, želeti bi bilo le, da se vse one naše družine, ki še niso naročene na naš katoliški časopis, sedaj
Mihael Dobrave
slikarsko in pleskarsko podjetje CELJE	Glavni trg 15
Mestna hranilnica v Celju
SaJmič Rafael
urarstvo
CELJE	Narodni dom
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
reg. zadruga z neomejeno zavezo
VALENTIN HLADIN
manufakturna trgovina CELJE	Prešernova ulica 14
FAZARINC ANTON
trgovina CELJE
VEBER VILIBALI)
graver
CELJE	Dečkov trg 5
J. JELLENZ, CELJE — J. JELLENZ nasl. OTO GOLEŽ, SLOVENJ GRADEC
DRAGO GAMS
trgovina s kolesi CTiLJE	Prešernova ulica
IVAN MASTNAK
trgovina z manufakturo in konfekcijo CELJE	Kralja Petra 15
IVAN RAVNIKAR
trgovina
CELJE_ Kralja Petra cesta
GATEJ ALEKSANDER
zlatnina — urar — optik CELJE	Kralja Petra cesta 2G
STRUPI FRANC
trg. s steklom, porcelanom in keramiko CELJE	Prešernova ulica 4
Kupujte samo
CROATIA. BATERIJE
ker so najboljše zalo najcenejše
ob novem letu, ko jih bo obiskal naš zastopnik, naročijo na časopis, kajti dobile bodo zvestega prijatelja, ki jih bo o vsem vedno pravilno obveščal. Ce se zavedamo naših težkih dni in nevarnosti, ki nam prete, potem bomo brez odlašanja segli po naših listih.
Sv. Lenart nad Laškim. Dvojni jubilej je letos obhajal tiho in mirno v krogu svojih domačih trdno narodno in katoliško zavedni posestnik Valentin Brečko s svojo ženo Otilijo, in sicer 25 letnico zakonskega življenja in 50 letni rojstni dan. V njegovo hišo že dolgo vrsto let prihaja »Slov. gospodar«. Bog vaju živi!
PETEK ANTON
trgovina
CELJE	Prešernova ulica
	ALOJZIJ DROFENIK
	trgovina
CELJE	Kralja Petra 11
	ANTON HOFBAUER
trg. z usnjem in »Feniks« tvornica usnj. izdelkov	
CELJE	Gosposka ulica
	»MATO«
tovarniška zaloga nogavic in perila	
CELJE	Glavni trg 10
	GUSTAV STIGEB
špecerijska in kolonialna trgovina	
	CELJE
	KAROL PAJK
	modna trgovina
CELJE	Glavni trg 3
	FRANC KAGER
	pasar, zlatar in optik
CELJE	Gosposka 18
	BRIŠČEK JANKO
mehanik, zaloga NSU koles in motorjev	
CELJE	Gosposka ulica 32
	JOSIP JAGODIC
	trgovina
CELJE	Glavni trg-Gnbčeva ulica
	»EVROPA«
	hotel — restavracija — kavarna
	CELJE
	FILBPIC ANTON
pasar, izdel. cerkv. posode in vsa ognj. pozlačenja	
CELJE	Prešernova ulica
	KAC FRANC
	pekarna
CELJE	Glavni trg 7
	FLORJANCIC KAROL
	elektrotehnično podjetje
CELJE	Cankarjeva ulica
	Uprava listov
»Slov.	gospodar«, »Nedelja«, »Naš dom«,
»Kmečka žena« — podružnica CELJE	
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1940 2ELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V LAŠKEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1940 ŽELE SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM PO DOMOVINI CELJSKE TVRDKE:
ICnieeSca trgovina
Dr. Korošec o zatiražalStvii
V petek, 15. decembra, je bil v Beogradu občni zbor Glavne zadružne zveze, ki ga je vodil zvezin predsednik dr. Korošec. V svojem uvodnem govoru je dr. Korošec o velikem pomenu zadružništva med drugim poudaril to-le:
»Za gmotno blagostanje, za višje kulturno življenje, za boljše pogoje socialnega življenja ima zadružništvo velike zasluge. Zadružništvo odklanja nepravičen dobiček, izključuje nepotrebne posredovalce, pomaga ustvarjati in jačiti pogoj za življenje in blagostanje tako za posameznika kakor za narod. Zadružništvo izpoveduje svobodo in dostojanstvo človeka, enako pravico za vse ljudi. Zadružništvo često predstavlja drobno delo, toda vse to neznatno drobno delo in njegovi uspehi predstavljajo izredno važen činitelj v življenju vsakega naroda. Tisoči in tisoči naših zadrug, od teh tudi po številu članstva kakor tudi po obsegu dela majhnih in na oko brezpomembnih — pa do zvez in do Glavne zadružne zveze predstavljajo moč, ki bi se v vsej veličini pokazala šele tedaj, če bi vsega tega naenkrat ne bilo. Kako bi se omajala celotna stavba našega socialnega in gospodarskega življenja! Naše geslo je: Vedno naprej k boljšemu in popolnejšemu! Zvesti temu geslu bodo naši napori v bodočem poslovnem letu: odstraniti iz zadružništva vse, kar je pomanjkljivega, manj popolnega in okrepiti vse, kar imamo, napeti vse sile, da zadružništvo prodre ne samo v zadnji kot naše države, temveč da tudi zadružna misel, zadružna zavest, zadružna načela osvoje
čimprej nas in naše sodržavljane.« ★
Preskrba z dobrim semenom
bo v prihodnjem letu onemogočena. Trgovci s semeni že sedaj ne dobe semenja iz drugih držav, tako, da bo sploh nemogoče dobiti kakršno koli seme iz inozemstva. Radi tega bo nastopilo pomanjkanje predvsem vrtnih semen, travniškega in deteijnega semenja, kakor tudi semena pese ln krompirja. Vse to smo namreč — vsaj v večini — doslej dobavljali iz Nemčije, Švice, Francije itd., s sedanjo vojno pa se bo to nehalo. Sicer sedaj tega še ne občutimo v toliki meri, toda spomladi, ko bo treba sejati, bo pomanjkanje. Pomagati si bomo morali sami! Za to so predvsem poklicani: kmetijski oddelek banske uprave in Kmetijska zbornica, da organizirata preskrbo s semeni na polju kmetijstva. Gotovo je tudi pri nas mnogo posestnikov, ki imajo dobro seme. To seme bi se naj odkupilo in dalo v promet, da ne bo spomladi na trgu s semeni prevelika polomija. Vsak posameznik ne more vedeti, kje in kakšno seme kdo ima, zato je potrebno, da za Izmenjavo poskrbita omenjeni ustanovi, kakor tudi banovin-ska posestva, kmetijske šole in javne kmetijske ustanove sploh. V bodoče pa naj kmetijske institucije skrbe v večji meri za vzgojo semen, za katero je treba vzbuditi zanimanje tudi med vzor-nejšimi posestniki, kajti sedanja žalostna izkušnja nas uči, da se je treba tudi na tem polju osamosvojiti. Ta osamosvojitev glede preskrbe semen je baš sedaj krvavo potrebna, ko ni moči dobiti semen od drugod, prav bo pa prišla tudi pozneje, ko se bodo razmere uredile. Denar, izdan za semena tujcem — gre v milijone —, bo tako ostal med našim kmečkim ljudstvom in bo poživil revno kmečko gospodarstvo.
Bučno olje
je vedno dražje. Avgusta meseca je bil liter bučnega olja v prodaji na veliko še po 9 din, v prodaji na drobno pa po 11—12 din, danes mu je pa cena v prodaji na veliko poskočila na 16—17 din, v prodaji na drobno pa na 18—19 din liter. Za ta skok cene bučnemu olju dol2e proizvajalci olja
judovske prekupčevalce z bučnicaml, kajti v oktobru bučnic sploh ni bilo mogoče dobiti. Cena bučnic je bila v avgustu 2.20 din kg, danes je pa 4.10 din kg. Kilogram bučnic da približno 25 do 27% olja in je za kilogram olja (prilično liter) treba okrog 4 kg bučnic. Naše domače bučnice z velikimi robovi pa ne dajo omenjenega odstotka olja, ampak le slavonske bučnice, ki imajo ozek rob in so bolj polne kot naše domače. Vidimo, da proizvajalci bučnega olja nimajo ravno zavidanja vrednega zaslužka, kajti 4 kg bučnic po 4.10 din znese 16.40 din, kg celih prg se prodaja po 1.45 din, kg zmletih prg pa po 1.60 din. Največja vsota se torej prime prekupčevalcev z bučnicaml.
Radi gornjega dejstva je nadvse važno, da kmetovalci iz svojih bučnic delajo olje sami. Kupovati bučno olje bo zelo težko pri sedanji ceni, ki se menda ne bo tako kmalu znižala. Treba bo torej posebno v prihodnjem letu poskrbeti za čim več bučnic, sedanje zaloge bučnic pa dati izprešaU, pri čemer dobi še vsak prge, katere bodo letos posebno prav prišle kot močno krmilo kravam molznicam. Tudi ni potrebno, da bi se morale bučnice izluščiti, kajti boljši mlini delajo vse z neizluščenimi bučnicami, ker je tudi nemogoče cele vagone bučnic, ki pridejo iz Slavonije, izluščiti. Domače bučnice in lastno bučno olje je posebno sedaj »zlata vredno«.
Lesno tržišče
Cene lesu so v novembru poskočile približno za 30 din pri kubičnem metru, smrekovim in jelki-nim hlodom pa za 20 din. Ta porast (20 din pri kub. metru) se je opazil pri vsem lesu, to je mehkem in trdem, pri čemer ni izvzet niti bukov les. Edino železniški pragi so se pocenili približno za en dinar pri komadu. Hrastovi pragi so bili v Ljubljani po 36—41 din, a bukovi po 21—23 din komad in v merah 2.60 m dolžine ter 14X24 cm ploščine. V zadnjem tednu so pa cene lesu že jele popuščati in se je tesan kakor rezan (žagan) les prodajal že za 5—10 din pri kubičnem metru ceneje kot novembra.
Najbolj je oživel izvoz lesa v Italijo. Cene so primerne, izplačila še dokaj točna, radi česar se pričakuje, da se bo izvoz lesa v Italijo še povečal. Italija nastopa pri nas tudi kot posredovalec nakupa lesa za Anglijo in Francijo, kar je pa za nas vseeno. V Nemčijo gre čimdalje manj lesa radi nizke cene. Zelo živahen je pa izvoz naših desk in tramov na Madžarsko, katera pokupi znaten del tudi našega oglja. Ker kupuje oglje tudi Nemčija, se je podražilo približno za 5 din pri 100 kg. Njegova cena je 53—57 din za 100 kg.
Prosta žganjekuha
(Dopis iz Slov. goric)
V novembrski številki udriha »Gostilničarski vestnik« na vso moč proti prosti žganjekuhi. Navaja to brez ozira na prizadete. Ali naj spet naš pridelovalec ima na glavi finančno kontrolo in naj kuha žganje, kakor bi kradel, in to svoj lastni pridelek, kot pred letom 1928? »Gostilničarski vestnik« pa nato še navaja, kako ogromen zaklad bi šel s pečatenjem kotlov v državno blagajno. To pa ne omenja, kdo spravlja dobiček. Naš kmet prodaja svoj vinski pridelek po 2—3 din liter, toči se pa po 10—14 din. O tem pa »Gostilničarski vestnik« skromno molči. Tudi tega pisec ne računa, da že čez 20 let ni bilo takšnega pridelka za žganjekuho ko letos. Zakaj je prej molčal, ko so stala češpljeva drevesa prazna leto za letom? Navaja številne uboje radi žganja, a tega ne omenja, da se stori največ gorja potom zatrošarinjene pijače v gostilnah ob priliki raznih veselic. Naj bi »Gostilničarski vestnik« še to omenil, kdo bolj podpira gostilničarski stan ko naš kmet, ki prvič proda vino na pol zastonj, drugič pa spet drago plača svoj pridelek pri svojih odjemalcih. Dobro bi bilo, da bi prej malo premislil, preden kaj napiše!
Drobne gospodarske vesti
Vreče se bodo Izdelovale iz konoplje. Doslej so pri nas Izdelovali vreče lz uvožene jute. Ta pa se je zelo podražila, ker bo jo pokupili Angleži in Francozi za Izdelovanje vreč, v katere nasu-Jejo peska, kar potrebujejo za zaščito pred zračnimi napadi. Cene vrečam so zato poskočile. Radi tega se misU v naši državi Izvesti obvezna uporaba konoplje za izdelovanje vreč namesto Jute, katero moramo tujini plačaU z gotovim denarjem. V očlgled sedanjim razmeram računajo, da bomo potrebovali v naši državi okrog 10
milijonov vreč, za katerih izdelavo bodo porabili domačo surovino — konopljo.
Nemčija kupuje pri nas buše. Bosanske in hrvaške buše (krave) smo doslej te2Ko prodali v tujino. V zadnjem času pa se v večjem obsegu prodajajo te buše Nemcem, in sicer v zaklanem stanju. Težave so pri tem, ker nam manjka vagonov za meso s hladilnimi napravami.
Preskrba s petrolejem. Od vseh strani se pritožujejo, da ni dobiti petroleja. Krivda je v tem, ker so trgovci takoj, ko se je nekaj šušljalo, da se bo nafta iz Romunije težko dobila, prenehali, oziroma omejili izdajanje petroleja, pa čeprav so ga imeli v zalogi še dovolj. To velja posebno za večje trgovce. Sedaj bo menda tega konec, kajti Romunija nam bo dobavila nafto (iz katere ao dobiva petrolej) v še večjih količinah kot doslej in je bila pred kratkim prva pošiljka že poslana iz Romunije v Jugoslavijo.
Cena goveje živine po sejmih
Voli. Brežice 4.50—5.50 din, Ljubljana 5.50 do 6.50 din, Črnomelj prvovrstni 6—7 din, ostali 5, Novo mesto prvovrstni 6—7 din, ostali 5 din, Kranj 6—6.25 din kg žive teže.
Biki. Murska Sobota prvovrstni 6 din, ostali 4.50—5 din kg žive teže.
Krave. Murska Sobota 2.40—3 din, Brežice 4 do 5 din, Ljubljana 4—4.50 din, Črnomelj 4 din, Novo mesto 4—5 din, Kranj 5—5.25 din kg živ» teže.
Telice. Murska Sobota prvovrstne 5.50—6 din, ostale 4.50—5 din, Brežice 5.50 din, Ljubljana 5.50—6.50 din, Črnomelj 4.50—5 din. Novo mesto 5—6 din, Kranj 6—6.25 din kg žive teže.
Teleta. Murska Sobota 4.50—5 din, Brežice 4.50—5.50 din, Ljubljana 6—7 din, Črnomelj 6 do 6.50 din, Novo mesto 5—6.50 din, Kranj 7.50 do 8.50 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. V Kranju so stali 7—8 tednov stari pujski 130—260 din komad.
Pršutarjl (proleki). Murska Sobota 8 din, Brežice 8—10 din, Ljubljana 8—8.50 din, Črnomelj 7—8 din, Novo mesto 7—8 din, Kranj 9.50 do 10.50 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Brežice 10—12 din, Ljubljana domači 9—9.50 din, sremskl 10.50 do
11	din, Črnomelj 9—9.50 din, Novo mesto 10 do
12	din, Kranj 10.50—12 din kg žive teže.
Tržne cene
žito. Novi Sad pšenica sremska 185—187 din, slavonska 186—188 din, gor. bačka 188—190 din, bač. ladja Tisa 190—192 din stot. — Ječmen bački in sremskl s hektolitersko težo 64—65 kg 162—165 din stot. — Koruza bačka nova 107 do 109 din stot.
Fižol. Bački in sremski beli brez vreč 3.80 do 3.85 din, Murska Sobota 4 din, Brežice 5—8 din, Črnomelj 5 din, Novo mesto 8 din, Kranj 6 din kilogram.
Krompir. Murska Sobota 110—130 din, Brežice domač 150 din, slavonski 125 din, Ljubljana 175—200 din, Črnomelj 150—200 din, Novo mesto 150—200 din, Kranj 150 din stot
Krma. Seno: Murska Sobota 90—100 din, Brežice 75 din, Ljubljana 70—100 din, Črnomelj 100 din, Novo mesto 100—150 din, Kranj 125 din stot. — Lucerna: Črnomelj 120 din stot. — Slama: Murska Sobota 45 din, Brežice 35 din, Ljubljana 30 din, Črnomelj 50 din, Kranj 75 din stot.
Drva. Brežice 80 din, Ljubljana 110—120 din, Črnomelj 60 din, Novo mesto 60 din, Kranj 110 do 120 din kubični meter.
Kože. Svinjske: Brežice 6 din, Ljubljana 10, Črnomelj 8 din, Novo mesto 8 din, Kranj 9 din kilogram. — Goveje: Murska Sobota 10.50 din, Brežice 16 din, Ljubljana 15 din, Kranj 14 do
15	din kg. — Telečje: Brežice 18 din, Ljubljana
16	din, Črnomelj 14 din, Kranj 15 din kg.
Med. Murska Sobota 16 din, Ljubljana 18 do
20 din, Črnomelj 18 din, Kranj 24—26 din kg.
Zabela (svinjska mast). Murska Sobota 20, Brežice 22 din, Ljubljana 22 din, Črnomelj 20, Novo mesto 22 din, Kranj 24 din kg.
Jajca. Murska Sobota 1 din, Ljubljana 1.25 do 1.75 din, Črnomelj 1.25—1.50 din, Kranj 1.50 din komad.
Mleko. Murska Sobota 2 din, Brežice 2 din, Ljubljana 2.25—2.50 din, Črnomelj 2 din, Novo mesto 2 din, Kranj 2—2.50 din liter.
Surovo maslo. Murska Sobota 24 din, Brežice 32 din, LJubljana 26—32 din, Črnomelj 28 do 30 din, Novo mesto 22 din, Kranj 32—36 din kg.
Vino. Navadno mešano pri vinogradnikih v brežiškem okraju 4—4.50 din, v okraju Črnomelj
3.50 din, v novomeškem okraju 3—4 din, Sveči-na pri Mariboru okrog 6 din liter.
Sadje. Jabolka: Murska Sobota 2.50 din, Brežice 3 din, Ljubljana 5 din, Kranj 5 din kg. — Hruške: Brežice 3 din, Ljubljana 7 din kg.
Plačilo zgradarine in doklad male hišice čev-Ijarjeve žene. H. J. Vaša žena je sama lastnica male hišice s tremi stanovanjskimi sobami ter zemljišča, ki ne meri niti eno joho; vprašate, ali mora plačevati zgradarino in avtonomne doklade ter koliko. — Plačila zgradarine so oproščene le stavbe, v katerih bivajo kmetovalci sami ali njih delavci. Koliko posestva mora imeti oseba, da je kmetovalec, v zakonu ni povedano; mišljeno pa je tako, da se mora v glavnem preživljati od dohodkov posestva. Ker se Vi bavite s čevljarstvom, se Vas ne more smatrati za delavca Vaše žene, čeprav Vi ženi ne plačujete nikake najemnine, zato je Vaša žena dolžna plačati zgradarino. Podlago za odmero zgradarine tvori letna najemnina. Ce pa hišna lastnica najemnine ne dobiva, pa služi za podlago za odmero zgradarine najemninska vrednost prostorov. Pri določitvi najemninske vrednosti se upošteva najemnina, ki se dobiva za enake prostore v soseščini. Včasih pa davčna uprava kar pavšalno smatra kot najemninsko vrednost sobe na deželi 300 din letno, od treh sob navadno skupno 750 din. Od tega zneska se plača 12% osnovne zgradarine ter 2% dopolnilne zgradarine. Razen tega je treba plačati od osnovne zgradarine tudi samoupravne doklade, ako in v kolikor je to določeno v banovinskem, odnosno v občinskem, od banovine potrjenem proračunu. Ako so odmerja zgradarina od najemnine, se odšteje 30% za kritje popravil in amortizacijo ter se razen tega izloči eventualno vodarino, gcstaščino in kanalščino. Od ostanka se potem odmeri 12% osnovna zgradarina.
Pogoji za sprejem v policijsko službo. M. š. Svojega sina bi radi spravili k policiji. Kaki dokumenti so potrebni in kakšni so ostali pogoji? — Zahteva se: naše državljanstvo; starost najmanj 21 in ne nad 30 let; telesno in duševno zdravje; neomadeževano vedenje v preteklosti; znanje čitanja, pisanja in računanja; pismena zaveza ostati v policijski izvršilni službi najmanj tri leta, in v primeru samovoljne oddaljitve iz službe plačati državni blagajni polovico onih prejemkov, ki bi jih bil policist sprejel v teku one dobe, ki je ni odslužil; da je prosilec neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok; da znaša njegova telesna velikost najmanj 172 cm; da je odslužil rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja, vojske ali mornarice. Prošnje za sprejem v službo je nasloviti na bansko upravo v Ljubljani. V doglednem času najbrž sin ne bo sprejet, ker je prošenj zelo veliko. Več uspeha bi utegnila imeti prošnja na upravo mesta Beograda.
Služba pri tajni policiji — detektiva. M. A. Služba pri tajni policiji, odnosno pri detektivih ni kaka posebna služba, marveč je treba zaprositi za sprejem v službo policijskega stražnika ali agenta. O pogojih za sprejem v to službo smo pisali v odgovoru pod šifro M. g.
Mejaš noče več dati odškodnine za vožnje. J. C. Mejaš vozi iz svojega gozda listje in drva po Vaši trati ter je doslej dal trikrat listje v odškodnino. Njegov prednik, ki je umrl pred tremi leti, je redno dajal listje ali drva ter vzdrževal nek mostič. Sedaj "pa je mejaš izjavil, da ne bo nič več dajal, vozil pa da bo kar brez prošnje. Vi mu sicer voženj nočete braniti, hočete pa, da Vam daje primerno odškodnino, odnosno protidajatev kot doslej. — Vaša zahteva je povsem opravičena in jo zamorete eventualno s tožbo uveljaviti. Ako bo mejaš vztrajal pri svojem odklonilnem stališču, mu smete kratkomalo — po potrebi s tožbo — prepovedati izvrševanje nadaljnjih voženj, kajti mejaš ni mogel priposestvovati služnostne pravice, ker so njegovi predniki, pa tudi on sam, dajali odškodnino, odnosno protidajatve. Pogoji za zasilno pot niso podani, ako mejašev gozd res deloma meji na občinsko cesto in zamore izvažati gozdne proizvode po občinski cesti. Sicer pa je tudi zasilno pot dovoliti le proti plačilu odškodnine. Upajmo, da bo mejaš sprevidel neutemelje-nost svojega stališča in se obvaroval nepotrebnih stroškov event. spora.
Ponovno polaganje šoferskega izpita po dveh letih? A. L. B. Pred dvema letoma ste napravili šoferski izpit Od tistega časa niste bili nikjer v službi in tudi niste zaprosili za šofersko legitl-
Sejmi
27. decembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Vitanje — 28. decembra tržni dan: Turnišče — 30. decembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.
macijo. Slišali ste, da šoferski izpit »zapade«, ako dotičnik dve leti ni vozil, oziroma ni bil uslužben kot šofer. — Vaša informacija je v toliko resnična, da, ako niste skozi dobo treh let zaprosili, odnosno imeli šoferske legitimacije, ne morete po treh letih dobiti šoferske legitimacije, ne da bi zopet napravili šoferski izpit. Za šofersko legitimacijo morate zaprositi pri okrajnem glavarstvu ter priložiti spričevalo o položenem šoferskem izpitu, dve sliki ter 285 din. V tem znesku je vsebovana banovinska taksa, ki znaša 250 din. S prošnjo na bansko upravo potom okrajnega načelstva lahko dosežete znižanje te takse za 75%, to je na znesek 62.50 din, ako izkažete, da ste poklicni šofer, odnosno da se preživljate le od šofiranja. To boste izkazali eventualno s tem, da imate kje zasigurano službo kot šofer ali pa s potrdilom občine.
Sol po 8 din kilogram. Z. J. Pritožujete se, da trgovec v Vaši vasi prodaja sol po 3 din kg, petrolej po 7.50 din liter; tudi slanina in meso sta predraga. Mesarji pa na drugi strani hočejo živino skoraj zastonj. — Sol je monopolni predmet ter se mora prodajati po določeni ceni, ki znaša 1.50 din kg. Ako trgovec sol prodaja dražje, zagreši s tem ne le monopolski prestopek, ki
je kaznjiv od strani finančne oblasti, marveč se pregreši tudi zoper člen 8. zakona o pobijanju draginje. Po tem členu je prepovedano proizvajalcem, posrednikom in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Kaznuje se tak prestopek z zaporom do šestih mesecev in z denarno kaznijo do 5000 din od strani okrajnih sodišč. V koliko je pri prodajni ceni petroleja 7.50 din Vaš trgovec zahteval višjo ceno kakor tisto, ki mu zagotavlja gori omenjeni dobiček, mi ne moremo presoditi. Isto velja glede prodajne cene slanine in mesa. V kolikor nudijo mesarji prenizko ceno za živino, ni drage odpomoči, kakor da lastniki živine pač ne prodajo živine in s tem prisilijo kupce k zvišanju cene.
Ponoven prevzem občinskega lova brez licitacije. R. F. Predstavniki občine nameravajo zakup občinskega lovišča ponovno prevzeti brez licitacije za 1000 din, dočim bi se lahko dosegla zakupnina tri do štiri tisoč dinarjev, ako bi prišlo do javne licitacije. Vprašate, ali in kako bi se dalo preprečiti nakano navedenih predstavnikov. — Po zakonu o lovu je predvideno podaljšanje zakupne pogodbe za vso nadaljnjo zakupno dobo (12 let), a v to svrho morajo dosedanji zakupniki najkasneje šest mesecev pred potekom zakupne dobe vložiti zadevno prošnjo na okrajno na-čelstvo ter doseči pristanek občine, odnosno lastnika lovišča. Podaljšanje sme dovoliti le okrajno načelstvo. Potem talcem Vam ne bo težko nakano preprečiti s tem, da stvar sporočite okrajnemu načelniku in morda že kar navedete, kdo bi bil pripravljen plačati višjo nego dosedanjo zakupnino, odnosno koliko.
w ® w
OZ1C
JASLICE. Katoliška družina ne more obhajati božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima! Imamo na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti: po din 1, 1.25, 1.75, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 12, 16, 18, 20, 22, 26, 28, 30, 32, 35, 40, 70 — jaslice na papirju za izrezava-nje: po dinarjev 1, 1.75, 2.25, 5; fin močan karton po 7 din; jugoslovanske jaslice po 10 din; jaslice skupina kipov, 20 po števiiu, 12 cm visokost, 310 din; umetniške jaslice, 15 kipov, 16 cm visoki, 510 din; jaslice, posamezni kipi: ovčke od 1 din dalje, ostali od 4 din dalje.
BOŽIČNO DREVESCE: svečke po dnevni ceni, čudežne svečke 1.75 din, stekleni okraski od 50 par dalje, girlande od 1 din dalje, zvezde od 3 din dalje, lameta 75 par, zlati lasje od 75 par, zlate pene od 1 din, vilinski lasje škatla 1 in 1.75 din, papir za zlatenje orehov zvezek po 1 din, svečniki po 50 par, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in drugih božičnih daril.
BOŽIČNO VOŠČILO: razglednice od 50 par dalje, vizitke s fotosliko, izredno fina pisma s fotosliko.
.BOŽIČNI DAROVI: največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim hoče darovati pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in knjige.
MALO IZDATKOV je Vaše načelo, naše pa je: nizke cene in to se sklada, zato pridite v naše prodajalne po božične potrebščine !
V	MARIBORU, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg
kralja Petra 6.
V	PTUJU: Slovenski trg 7.
NAŠE VOŠČILO: Dovolite, da Vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se Vam priporočamo v Vašo naklonjenost!
TISKARNA SV. CIRILA
RâiiSeiwi z našimi namenili
Avgust šenoa:
Beroč Luka 26
Povest is vaškega življenja
VIL
Bil je lep pomladni dan, nedelja. Vse drevje, vse grmovje je bilo posuto z belim in rdečim cvetjem, vse je zelenelo, vse je drhtelo od življenja.
Po Jelenju je bilo danes vse živo. Kaj takega v Jelenju še ni bilo. Vse je bilo pred hišami, vse je hitelo k samotni krčmi, kjer so godci iz Stupnika sedeli na sodih pred hišo in godli na vse pretege. Mladina se je razvrstila v kolo in se prešerno sukala. Sukali so se tudi stari, vse je bilo židane volje, nad krčmo se je vila velika zastava, poleg krčme je stal velik škaf. Vino je teklo brez kraja in konca, teklo brez plačila za dobro veselo ljudstvo. Na štirih velikih ognjih so se sukali štirje prašiči na ražnju. tam je kipelo paprično meso, štirje veliki koši, polni belega kruha, so stali okoli; komur se je ljubilo, si ga je vzel.
A v krčmi je šele grmelo! Ljudi se je kar trlo kakor niti na proščenje ne. Vrči so bili polni, nikoli prazni, kajti kar je grlo popilo, to je krčmarica znova nalila. To je žuborelo, kričalo, pelo, vriskalo, da se je hiša tresla. Ljudstvo se je veselilo, to dobro ljudstvo. Kako so se mu lica žarela! Kako so mu srca poskakovala! Pilo se, pilo, nihče ni štel kapljic, nihče ni segal po denar, kajti danes je bilo vse zastonj kakor v raju. E, to je bil dan! Kaj Božič, kaj velika noč, kaj proščenje ali ženitnina! Nič! Dobro je, veselo! In zmeraj mora biti tako dobro, tako veselo! Živeli gospodje, ki so to dali! To so dobri gospodje, naši gospodje! Nje bomo volili! Složno fantje! Ni nam treba starih! Dosti so se našega trpljenja najedli, naše krvi napili. Novi gospodje nam nosijo vse v hišo, stari vse iz hiše. Pamet, ljudje! Zdaj smo mi gospodje, da, mi v raševini, zdaj n '-'hko vprašamo: A j, po čem je slavna gosposka, ki nam jemlje davek, ki nas goni, da nava-žamo ceste, ki nam jemlje naše sinove v soldate, v hišo pa daje tuje soldate. Ne, ne bomo tako! Nočemo stare gospode, nova je naša!
Danes se ljudje v Jelenju menijo, koga naj volijo. Tako so se dogovorili, zato se nad občinsko hišo vije zastava. Skoro vsi kmetje so prišli v krčmo, samo Martina ni. Šel je v mesto, da si poišče denarja, pa tudi, če bi bil ostal doma, ne bi bil šel h krčmi, kajti Martin, so dejali kmetje, »ni naš«.
Zato pa je prišel Mato. Tamkajle v kotu sedi, pije in se smeji, žari od veselja in vina, žari od jeze na svojega sina. Okoli njega jih je polna miza, zvesto ga poslušajo, ko razgraja in s pestjo po mizi tolče.
Zraven njega sedi pisar, ves je v rožicah; danes je njegov dan, njegov Božič, ko je vse zastonj.
Pred vrati sedi Luka. Ali je berač ali ni, se ljudje sprašujejo. Počesan je, obrit, srajca mu je bela, opanki celi, na glavi pa nov klobuk. Malo govori, toda gleda sem, gleda tja, šteje kmete, preži, če je kak njegov dolžnik izostal, kajti vsem je zapovedal, da morajo priti.
Župana Janka ni tu, ta sedi pred ono malo go-stilnico pri Kranjcu na kraju vasi, sam sedi in željno gleda k veliki krčmi, kjer se možje pripravljajo na volitve in pijejo. Boli ga srce, da ne sme tja, ker je pač uradna oseba; kajti še vladajo stari oblastniki in Bog ve, ali pridejo res novi.
»No, ah vi, kum Bolto, ne pojdete nič tja?« je vprašal župan Kranjca. »Ti tam so presneto dobre volje.«
»Naj so, jaz ne grem,« se je odrezal Kranjec mrko. »Imam svojega vina. Kaj bodo tam napravili? Svet bodo popravili, srečo prinesli? Bodo — vraga! Bo še marsikaterega glava bolela. Rajši bi naj doma sedeli pa se za svoje delo brigali in kak krajcar za stare dni prihranili!«
»Res je, res!« je potrdil župan. »Rekel sem jim. da so ponoreli, da je treba gosposko poslušati in ji biti pokoren, pa so vsi kakor podivjajii konji, ko se odtrgajo od ojeta, E, taki so ljudje, kum Bolto, taki so ljudje.«
»Ah še polič, kum Janko?« je vprašal Kranjec, ko je videl, da je steklenica pred Jankom prazna.
»Eh, pa dajte, v božjem imenu! Ko je nedelja, si sme človek kako čašico privoščiti.«
Bolto je prinesel vino in sedel na klop zraven župana, ki mu je ponudil kozarec:
»Pijva, Bolto, za našo gosposko! Midva sva naša! Prav ste rekli. Ti bor o svet popravili! Ti bodo odpravili davke in soldate! Jaz sem služabnik mestne gosposke, jaz sem za staro gosposko.«
»Jaz se za vse to ne brigam, ampak gledam na svoj posel. Zaradi mene naj vlada kdor koli, samo da je pravi! Jaz tudi volit ne grem. Svoj davek plačam pa me nič več ne briga.«
»To ste pametno povedali, kum!« je potrdil Janko. »Bog vas živi! Eh, midva sva stara, midva to razumeva. Ali tja ne bi šel, za nič ne. Tudi vino ni za nič, prava kiselica. Vaše — da, to pa je kapljica!«
Medtem ko je častivredni župan tako hvalil Bol-tovo vino, se je v drugi gostilni Mato širokoustil:
»Da, da, Martina ni! Pa da, on je bolj pameten, on je gospod, mi smo neumna živina! Na čast mu njegova gospoščina, nam pa ne bo komandiral! Jaz sem mu pokazal, da je tudi njemu še nekdo kos.«
»Umhu!« se je zarezal Mikica.
»Ali si mu poslal fiškala na vrat?« je vprašal kmet Grga.
»Umhu!« je ponovil Mikica in pokimal.
»Dajte mi mir!« se je zadri Mato. »Ne govorite mi o tem fiškalu! Mene je Martin v srce razžalil, toda zaradi te komisije sem se skoraj kesal.«
»Kaj je, kaj je?« je vprašal Stjepan.
»Orobil je Martina, da so mu solze prišle, ali pa mislite, da sem jaz le krajcar dobif za svoio slivo? Kar je Martin plačal, to je fiškal požrl. Zdaj imam slivo.«
»Svojo pravico imaš,« je opozoril Mikica.
»Vrag te pobral s to mojo pravico! Pokaži mi jo, kje je?«
»Tega ti ne razumeš. To je v zakonu tako zapisano.«
»Hvala Bogu, da ne znam citati!« se je nasmejal Grga. »Jaz bi ta zakon zažgal.«
»Da, da! Za vsakega od nas imajo gospodje drug paragraf, pa nobeden nas ne boža.«
»Norci ste vsi vkup,« se je razjezil pisar. »Zakaj neki smo danes tu? Da si popravimo, kar je hudega. Stari paragrafi so res zanič, toda novi gospodje bodo napravili bolje zakone.«
»Hm!« se je nasmehnil Grga, »Bog ve, če bodo res!«
»Ti si norec!« je vzrojil pisar. »Če ti jaz pravim, mora biti res. Jaz sem šolan človek. — He, poslušajte! Voz prihaja! Eh, to so naši gospodje. No, zdaj boste sami čuli.«
Vtem je hitel štajerski koleselj proti vasi, v njem pa sta bila dva moška: eden je bil oni slavni Matov advokat, drugi pa, ki je konje gnal, je bil debelušen, črno oblečen bradat človek. Lice mu je bilo zabuhlo, gledal je mrko, po vsem izrazu se je videlo, da ima več sile ko pameti. Okoli vratu mu je visela zlata veriga, na kratkih zalitih rokah pa se je bleščalo polno prstanov. Ta dobra gospoda sta prišla k ubogemu ljudstvu, da se z njim pozabavata in da do-kažeta, kako bi mu moglo biti bolje; ta dobra gospoda nista zase zahtevala nobene koristi, nju je samo srce bolelo zaradi tega ubogega ljudstva ...
(Dalje sledi)
I
Nov redilni prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali i zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
M OST! H
Mostna esenca Mostin zt izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
JABLIN
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, ■ poštnino 26 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite 7 in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
RUMOL
esenca za izdelovanje ruma z domačo slivovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din.
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuja:
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1940 ŽELIJO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM TVRDKE IZ BRASLOVC:	Kuharico, zanesljivo, vajeno hišnih del In nadzorstva vrta, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na podružnico »Slovenca« Celje pod »Samostojna«. 1826
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA BRASLOVCE	POSESTVA:
	Cerkev sv. Petra pri Mariboru prodaja vinograd in posestvo v Metavi. Rok do 21. decembra. Pojasnila se dobijo v župnišču. 1878
KMETIJSKA BLAGOVNA ZADRUGA BRASLOVČE	
	Nova hiša z dobro idočo gostilno in trgovino se ugodno proda. Pojasnila: Klobučar, Maribor-Studenci, Krekova 32. 1875
ŠVAJGER AVGUST mehanik in ključavničar BRASLOVCE	Enonadstropna nova hiša, mesečni čisti donos 1300 din, se ugodno proda. Naslov v upravi. 1876
VIKTOR in IVANKA ROBIDA brivec in šivilja BRASLOVCE	Prodam majhno posestvo blizu kolodvora Rače. Naslov v upravi. 1877
	RAZNO:
SELIŠNIK LENKA damska krojačica BRASLOVCE	Kište za sadje ln krompir poceni dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5.
	Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trs niča na Ptujski gori! 1600 Kupim takoj 200—300 kg konjskega reza iz ovsene slame. Feiertag. Betnavska 43, Maribor. 1800
* JOSIP BIZJAK trgovina LETUŠ-BRASLOVCE	
KONRAD STROŽAR modno krojaštvo BRASLOVCE	
	Kmetje, pozor! Zaradi elektrifikacije posestva prodam bencinski motor 4 k. s. Ivan Ločičnik, Rošpoh, p. Maribor. 1S82
MAROVT FRANC čevljar TOPOVLJE, podružnica BRASLOVCE	Kože! Kupujem surove kože vseh vrst, kakor tudi smrekovo skorjo in hrastove ježioe (Knopezn), vse po dnevnih cenah. Prevzamem v delo tudi različne kože, tako za podplate kakor notranje podplate, kože za gornje mazano usnje in kože za konjsko opremo ter jamčim za dober izdelek po solidni ceni. Se priporočam Franc Erjavec, usnjar, Slovenska Bistrica. 1825
ROJŠEK KAREL kolarstvo BRASLOVCE	
ROJNIK MARIJA modna šivilja SP. GORCE-BRASLOVCE	900 dinarjev mesečno lahko vsak zasluži z izdelovanjem ali prodajanjem. Pošljite znamke za odgovor! P. Baltič. Ljubljana 7, Podhrib 5. 1863
ŽALCA:	Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta pri Celju. 1867
VIZOVIŠEK IVAN trgovina z mešanim blagom ŽALEC	
	Čevljarski stroj Hohlmaschine, zelo dobro ohranjen, je poceni na prodaj. Kumar, Maribor, Po-breška cesta 9. 1871
JANIČ RUDOLF gostilna in pekarna ŽALEC	
	Prodam kobilo, težko, brejo, premovano, stara sedem let. Al. Toplak. Desenci. Sv. Urban pri Ptuju. 1872
KUNST IVAN gostilna ŽALEC	Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turln, Mo-draže, Studenice pri Poljčanah. 1866
	Veveričje, divjih zajcev, pižmovke, kunine, lisičje ter ostale kože divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Tyrševa 7. 1858
MALA OZNANILA SLUŽBE:	
	Prodam čevljarski stroj Singer (Hollmaschine). Cena 1000 din. Feiertag Franc, Sv. Ana v Slov. goricah. 1850
Sprejme se močan, pošten dečko z dobrim šolskim spričevalom v trgovino z mešanim blagom pri Medik Francu, Velika Nedelja. 1874	
	Svinjske kože in vse poljske pridelke kupujejo trgovine Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Stalna zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje. 1751
Deklo, pridno in pošteno, sprejme župnišče na Ptujski gori. 1873	
Viničarja, poštenega in marljivega, za boljše mesto, s 4—5 odraslimi delovnimi močmi, sprejmem. Preac Ivan, Ptuj, Zg. Breg 31. 1849	Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogrcov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, L trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 1768
Pridnega in poštenega viničarja s 4—5 delovnimi močmi in lastno živino sprejmem Vpraša se: Dr. Marin, Maribor, Razlagova 15, L n. 1879	Pozor mizarji! Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1770
Sprejmem pridnega, poštenega hlapca h konjem. Plača mesečno 200 din. Drofenik, Poljčane. 1822 Zaslužili bi ra-tli? Pomagajte nam kot krajevni zastopniki pri ljudskem zavarovanju. Pogoji so za vsakogar ugodni, postranski zaslužek dober. Podrobnejša pojasnila dobite pri zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 1785	Prvovrstno cepljeno trsje naročite pri trsničarju Ivanu Kraner, Zamarkova, Sv. Lenart, Slovenske gorice. 1823
	Nogavice vseh vrst; oblačila moška, ženska, otroška; najnovejše, najcenejše v trgovini — ple-tllnicl »MARA«, Pongračlč, Celje, Slomškov trg 1 (poleg cerkve). 1533
	Jablus — Jabolčnik. Ako boste Imeli pijače za domačo uporabo premalo ali če bo Vaš sadjevec kisel, si pomagate, ako naročite staro preizkušeno snov »Jablus«, iz katere lahko napravit« izboren jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca po navodilu rajnega g. dr. J. Vošnjaka. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 198.— din. Cene veljajo, dokler stare zaloge, že nad tisoč pohvalnih pisem! Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek. 1883
Pridna, idrava dekla in pastir dogovorno se sprejmeta. Župnišče Mu ta. 1880	
Oženjen par, katera znata molzti, sprejme Posch, Sičhoi, Rošpoh pri Kamnid, p. Maribor. 1881	
Majorja ■ tremi delavci sprejmem: Košaki 39. 1821	
Služkinjo, pošteno, čedno dekle, sprejme 1. Januarja Svicarija, Dobrna pri Celju. 1807	
Rej. br. 12.451/33
Kepico (rips) kupim vsako množino. Ponudbe na L Hochmiiller, Maribor.	1789
POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, fako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih oenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako doigo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg.	1529
99
Drava
M
Zavarovalnica za malega človeka
Maribor, Aleksandrova 14-1
Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi!
Glavna podružnica: SUBOTICA Manojlovioeva 5 (lastna palača) 1861
RAZNO:
Papir za zavijanje (makulatur) dobite po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Klobuke, vsakovrstne, dobite ugodno v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja.	1750
Cunje, krojaške odpadke, siar papu. ovčjo voi-no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1000
Konjske koče, posteijne odeje, nogavice, perilo, obleke, predpasnike, dežnike, rute, blago za ženske obleke, perilo, posteljnino, volno za strojna in ročna dela, pletene obleke, vse vrste pletenine kupite najugodneje v novi trgovini in pletilnici »MAKA« A. Oset, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice).	1486
B@ZÍ€€Ü HUPI ¥ trÜQYilSf
Maribor, Glavni trg 24
nasproti glavne avtobnsne postaje kjer uživa še vedno znižane cenel
Fantovske obleke, hubertusi, zimske suknje, hlače, vsakovrstno perilo, nogavice, predpasniki, pletenine, odeje, vsakovrstna manufaktura — ceneno In praktično za Božič!
Kupujte pri naših mserentih!
DOOOOOOOOÜOOÜOOO
mêêmêhêkwmuêêâ
priporoča vsake vrste špecerijsko blago po najnižjih cenah znana trgovina
I®
MARIBOR, Aleksandrova cesta 29
flumi iitiHUttHiii i iunif ti u hij 111 ihi luiHuwEimniHiuf ii iikh 111 fuii luiusmraiif nuviii i iiunuuicui
V.«* ''iß Vi.ff^-Vf- 'Vr'^„i"- «i/iK/i^»)
KffsaarsEESssEffssBas
Blagoslovljene božične praznike ter srečno Jlovo leto 1940
želijo svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočajo za obilen obisk sledeče tvrdke:
Kari jančič
manufaktura
MARIBOR
Aleksandrova cesta 11
BABOŠEK VLADKO
klobučarstvo
MARIBOR	Vetrinjska 5
MARTIN GAJŠEK, MARIBOR
manufakturna trgovina in izdelovanje posteljnih odej
Eksportna hiša
"„LUNA"
MARIBOR	NOVI glavni trg 24
jos. pirich
zaloga usnja in nakup surovih kož
maribor Aleksandrova cesta 21
Kupujem vse vrste surove kože po najvišji ceni, posebno še svinjske
Gustav Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom
MARIBOR
Aleksandrova cesta 17
J. Šusterič nasl. J. KLOBASA
manufaktura in konfekcija
MARIBOR	Glavni trg 17
justin gustinčič, maribor
trgovina s kolesi, vozički, rabljenimi predmeti — mehanična delavnica
A. REČNffi
elektrotehnično podjetje
MARIBOR	Pobreška cesta 6
Knjigoveznica Tiskarne sv. Cirila
RESTAVRACIJA — KAVARNA A. SENICA, MARIBOR
Izborna kuhinja, najboljša vina. Se priporočal
Modna trgovina »VIDA«
MARIBOR	Koroška cesta 10
I. TRPINOV TEKSTILNI BAZAR MARIBOR	Vetrinjska ulica 15
MAKS USSAR
kleparstvo in inštalacija
MARIBOR	Gregorčičeva 17
MANUFAKTURA ČEŠKI MAGAZIN
Peter Burazin
MARIBOR	Ulica 10. oktobra
SLAVAN RIBARIČ
trgovina galanterije, pletenine in papirja MARIBOR Aleksandrova cesta 59
JAKOB LAH MARIBOR	Glavni trg 2
SREČKO PIHLAR
manufaktura in konfekcija
MARIBOR
Gosposka ulica 5
MARIBOR
FEIERTAG ANTON
parna pekarna
Betnavska 43
VINKO IN IVANKA ZORKO
trgovina z mešanim blagom, nakup deželnih pridelkov
Sv, BENEDIKT V SLOV. GORICAH
FRANJO ŽEBOT
glavni zastopnik ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice«
MARIBOR	Loška ulica 10
EDUARD RASTEIGER
obl. konc. instalater vodovodov, stavbeno in strojno ključavničarstvo — Telefon 25
PTUJ	Aškerčeva ulica
Anton Brenčič
trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, laki, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. — Zaloga orožja in municije.
Telefon interurban 21.
PTUJ	Tirempljeva ulica 2
KLANJŠEK FRANJO
trgovina z manufakturo, usnjem in špecerljo MARIBOR	Glavni trg
FRANJO VRABL
trgovina z železnino, zaloga barv, flrneia ln lakov — Zaloga orožja in municije
PTUJ	Srbski trg
IVAN CVIKL
manufakturna trgovina
PTUJ
Krekova ulica
ALOJZ BRENČIČ
manufakturna trgovina, drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine
PTUJ	Nasproti pošte
MARTIN VRABL
_ trgovina z manufakturo
PTUJ	Srbski trg
Tiskarna sv.Cirila, JVIaribon-Ptuj
AL. PEVOZA
Urar, zlatar, optM
PTUJ
Maistrova ulica 0
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 — v lastni palači — naznanja smrtne primere svojih članov v mesecu novembru 1939:
Letonja Marija, posestnica, Majski vrh Novak Adam, starinar, Ptuj
Meršnik Marija, preužitkarica, Sv. Janž, p. Vuzenica Neuvvirth Anton, viničar, Grušova, Sv. Peter pri Mariboru Belihar Justina, trgovka, Loke, p. Trbovlje Turk Anton, preužitkar, žlebe, Preska-Medvode Fras Rozalija, preužitkarica, Meljski hrib, p. Maribor Praprotnik Matej, trgovec, Ormož
Lužar Fortunat, ban. šolski nadzornik v pokoju, Ljubljana
Hrastnik Marija, preužitkarica, Sv. Rupert nad Laškim
Kropič Martin, strojnik, Celje
Gole Jožefa, preužitkarica, Maribor
Nikola Konrad, brivec, Ptuj
Kožuh Franc, zasebnik, Košaki pri Mariboru
Poršt Marija, posestnica, Bezena, p. Ruše
Koller Franc, zasebnik, Maribor
Goršič Franc, užitkar, Loperšice, p. Ormož
Kralj Marija, zasebnica, Tržič
Savnik Marija, užitkarica, Crnc, p. Brežice
Brozovič Ana, zasebnica, Ljubljana
Schlick Franc, orožniški narednik, Slovenska Bistrica
Moder Josip, šolski ravnatelj v pokoju, Lipnica
Rejc Jožef, rudar v pokoju, Retje, p. Trbovlje
Kreft Alojzija, viničarka, Grabonoški vrh
Štukelj Jernej, užitkar, Št. Jošt, Šmartno ob Dr.
Stoček Ana, vdova po tkalskem delovodju, Maribor, Krčevina
Vidlc Ivan, posestnik, Krčevina pri Ptuju
Krepek Genovefa, posestnica, Ptuj
Kelemenič Alojzija, pos. hči, Trgovišče, p. Velika Nedelja Jerovšek Jakob, čevljar, Dravograd Krajnc Ana, preužitkarica, Vojnik
Vidovič Stanislav, posestnik in krojaški mojster, Maribor Pilih Jožef, svetilničar drž. žel. v pokoju, Maribor Kovačič Marija, užitkarica, šibenik, Sv. Jurij ob juž. žel. Muška Karel, mestni stražnik * pokoju, Novo mesto Strehar Karolina, vdova po Sodnem kanclistu, Šmarje Grelfoner Mihael, posestnik, Spodnji Duplek Cremošnik Josipina, soproga zdravnika, Gornja Radgona Vrečko Matija, preužitkar, Golobinjek, p. Sv. Vid pri Planini Slemenšek Marija, vdova po učitelju, Podčetrtek Ambrož Helena, preužitkarica, Začret, p. Vojnik Schidlo Guido vodja tiskarne v pokoju, Maribor Hrastnik Matija, preužitkar, Gornji Duplek Vikolinski Rozalija, vdova po strojevodji, Maribor Mercher Ivana, vdova po davčnem uradniku, Ljubljana Korošec Anton, hlapec, Spodnja Nova vas, p. Slov. Bistrica
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
din 355.308.—. Članom, ki so pristopih po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo! 1851	Zadružno načelstvo.
Mariborčani in ohollčani!
nalagajte svoje prihranke pri
Mestni hranilnici t Mariboru
ki je vaš pupilarno varen zavod. — Za vse Vloge jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Uradne ure dnevno od 9 do 12.
OROŽNOVA ULICA 2
Ž« osvo-3
& BOiSŠiiV
ah se nočete SVOjega «
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje iii ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so cesto posledica revmatizma j in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
1647	Mudim Vam
sredstvo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje
domaČe zdravljenje s pitjem.
8redstvo je umetno pripravljeno strogo po naravi iz čudovitega zdravilnega vrelca, ki ga je podarila dobra mati narava.
Pišite ml tatso| !n dobili boste povsem zastonj poučno razpravo.
Poštno zbiralno mesto;
EpnstPosternesk, Btriins.0.
' Mkhaelkirchplatz Nr. 13, Abt H. 288
Zahvala.
Ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene skrbne in zlate mame, stare mame, sestre, tete, tašče itd,, gospe
Neže ffrofliC roj. stanie
pos. vdove
se najlepše zahvaljujemo g. dr. Janezu Lovšinu in primariju g. dr. Jožefu Flajsu iz Celja, ki sta se trudila, da bi nam še ohranila pokojnico pri življenju. Najlepša hvala preč. duhovščini za spremstvo. Vsem, ki ste nam bili v pomoč, hodili kropit, darovali vence in cvetje in spremljali na zadnji poti v tako obilnem številu našo nepozabno mamo do preranega groba, Bog plačaj!
Straža pri Teharjih, 14. decembra 1939.
Žalujoči sinovi in hčerka ter rodbini Kroilič in Stante.
. ■ . _ .

t
Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je sinoči ob pol 11. uri za vedno zatis-nil svoje trudne oči naš nad vse ljubljeni oče in stari oče, gospod
Lovro Veranie
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. decembra, ob pol 4. uri popoldne na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi.
Celje, 15. decembra 1939.
Žalujoča hčerka Roza Zamparutti in ostalo sorodstvo.

Iz lit§f!3€ ptafarne
dobite najcenejše otroške, ženske in moške jopice, rokavice, nogavice, kapice, spodnje perilo pri
»luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
RAZPIS
Na podlagi sklepa občnega zbora razpisuje posojilnica na Frankolovem pri Celju oddajo mlina in gostilne. Pojasnila daje načelstvo zadruge vsako nedeljo ali pa na uradni dan v sredo. Pismene ponudbe je vlagati do 15. januarja 1940 na naslov načelstva. Prevzem objektov na podlagi novih ponudb dne 1. aprila 1940. 1870	NAČELSTVO.
Vse različne tiskovine
naročajte v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor
4 "V. ik. 4k--li-Jk^.
I
damske in moške plašče, obleke, klobuke, pletenine, trikotažo itd. v veliki izbiri najugodneje pri
JAKOB LAM
M A R I B O K — GLAVNI TRG 2
Dokler zaloga, cene brez poviška!
HSBHHBHHHHraHHHHB
Cenik! zastonj In p oit	flOl'UVB!'
r.ine prosto I	■■.... m
2Z& Možic las"«:."
se prodaja še po ttarih cenah manufaktu-ra pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. i
TU fT" M Cepljenke najodlič-
» &	• »M	, .	II* v«
gi^jgg ne j sin vrst ter kl;uci in korenjaki Kober 5 BB.Teleki 8 B, Chasselas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena.
Vtletrsnica in drevesnica:
FrviluBoslgpgnskiLcznjaci
Dekleta, žene!
Ročno delo je najlepša zabava ▼ dolgih zimskih večerih. Veliko izbiro najlepših vzorcev za vsakovrstne namizne prte, posteljna pregrinjala, kuhinjska garniture, posteljno in drugo perilo najdete
v Cirilov! tiskarni, Ptuj, Slovenski trg 7,
kjer Vam jih pred tiskarno na platno. Dobite lahko tudi že pred tis kane p rtiče in vsakovrstno prejico za izšivanje istih.
HRANILNE KNJIŽICE, 8% OBVEZNICE
ln druge vrednostne papirje kupuje in plača
najbolje	1780
BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40.
X B O Z A-HIIBE8TUSI Â B O Z A-O B L E K E
ABOZA-prodafaliie : I. Preac, Maribor, M. Kotnik,
Glavni trg 13	Grajski trg 1
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove.	Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
Tiskar: Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc HraateiJ v Mariboru
Sf-R.c
Vsej Bog vže dobro ve Za najne težave vse. Vsej bo se rodil človek Bog, ki bo nas rešil iz nadlog.«
Božična priloga »Slovenskega gospodarja«
KRISTUS GOSPOD
NAM SIN HUDOBIJE NE BO MOGEL
ŠKODOVATI
Z ANGELI BOMO BOGA HVALILI
SLAVA BOGU NA VIŠAVAH
IN NAS DELEŽ BO I KAKOR GA JE
GOSPOD OBLJUBIL MIR LJUDEM / KI SO BOGU PO VOLJI
Januá Golee:
Kratka slika g. poverjenika
Po hudem in dolgotrajnem trpljenju je poklical Gospod k sebi 27. marca 1923 komaj 52 letnega g. dr. Karla Verstovšeka, poverjenika za prosveto ter upokojenega profesorja.
Rajni se je že pred vojno posvetil požrtvovalnemu ter nesebičnemu političnemu delu. Leta 1909 je bil izvoljen za deželnega, leta 1911 pa za državnega poslanca. V zadnjih vojnih letih je veliko storil za naše slovenske kraje kot deželni odbornik. Ob prevratu je bil na mestu z vso neustra-šenostjo ter večletno politično izkušnjo. Rešitev Maribora iz nemških rok je njegovo delo. Z vso vnemo se je lotil v težavni službi prosvetnega poverjenika ureditve poprevratnega šolstva v Sloveniji. To nalogo je rešil s še danes največjega priznanja vredno odločnostjo ter strokovno rutino. V zahvalo za vzorno ureditev šolskega vprašanja je moral na pritisk nasprotnikov od hude bolezni ves izčrpan nazaj v šolo za profesorja, da je otel svoji soprogi ter šesterim nedoraslim otrokom pokojnino nekoliko višje stopnje.
Dr. Verstovšekovo delo, zasluge za slovenski narod in njegovo občudovanja vredno nesebičnost ter poštenost je najlepše očrtal ob pokojnikovem odprtem grobu dne 30. marca 1923 na veliki petek na mariborskem mestnem pokopališču naš voditelj dr. Anton Korošec z besedami:
»Nobeni zvonovi ne zvonijo pri pogrebu za Slovenijo toliko zaslužnega moža, a kljub tihoti velikega petka gre od vasi do vasi, od mesta do mesta tužna vest, da je legel k večnemu počitku naš prijatelj in dobrotnik vse Slovenije. Ker je bil rajni tako plemenit značaj in blaga duša, je rad in po svoji moči pomagal vsem, ki so prihajali k njemu v dolgih vrstah.
In na vse te, kateri so se zatekali k njemu v stiskah in potrebah, ni nikdar stavil vprašanja: od kod ter kam gredo, ampak pomagal jim je, ker so bili potrebni.
Ob dr. Verstovšekovem grobu žaluje ves slovenski narod, kateremu je rajni v življenju toliko dal.
Dr. Verstovšek je bil sicer ubog v življenji^ ubog je umrl, dolgovi gledajo za njim v grob, a kljub temu je dajal nepregledno bogato svojemu narodu, zajemajoč iz bogastva svoje duše in plemenitega
SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM, KI SO
BOGU PO VOLJI CB SH BO V NAŠIH SRCIH RODIL
Marija plašč razgrne, Ga dene pod noge, Na njega je pokleknola No malo je zaspala, Bogu se v roke dala. Marija se mi pa vzbudi, Jezus pa v plašču leži.
Devica Marija Povila ga v plenice, Sveti Jožef je pa suknjo dal, Da je Jezus mu zaspal.
i Podobe narisal Pr. Golob)
Sveti Jožef pa zavpije, Hitro skrbi za luč, Da bi dobil, da bi dobil Od Boga si pomoč.
Marija zaspi in rodi Jezusa
(Stara narodna is Frama)
Zapejmo vsi kristjani Od Marije vsem ljudem! Marija, sveti Jožef Mi gresta v Betlehem. Od mesta se podata Pod revno štalico.
Jožef je Mariji rekel: »Tvoj čas je uže pritekel, Ni povitja, ni odeje, Ni druga ko veliki mraz!«
Marija se je ozrla, Štalica se je odprla, Marija Jožefa tišila: »Jožef, ne maraj nič!
Lev Tolstoj:	g^^
G. poverjenik na božičnem trgu
Dobro leto pred mnogo prerano smrtjo je hodil g. poverjenik po Mariboru kot upokojenec v živem zanimanju za vse javno življenje, katerega se je po možnosti udeleževal ter sodeloval.
Pisec naslednjega spomina je dobil v družbi blago-pokojnega dr. Antona Jerovšeka, ravnatelja Tiskarne sv. Cirila, g. poverjenika predbo-žično dopoldne na mariborskem pe-rutninarskem trgu. Poleg očeta je stal eden od njegovih najmlajših z božičnim drevescem v rokah, oče pa je tiščal k sebi pravkar kupljenega purana. Ko je naju zagledal, naju je ves vzradoščen klical k sebi ter mahal s palico v znak, naj si ogledava njegovega božičnega purana.
Segli smo si v roke. G. poverjenik je držal v eni roki purana, z drugo in palico pa je kazal proti dr. Jerovšeku in mu razlagal smehljajočega obraza:
>Ga vidiš, hrvaškega pftrana! Sam sem moral na trg. Tako dolgo sem se pogajal za ptiča, katerega si bomo privoščili za Božič, da sva se zedinila s Hrvatom za zadnje kovače, dinarje in pare, ki so mi še preostali od nakupa najbolj skromnih božičnih daril za družino. Če me trikrat preobrneš, mi ne bo padla iz mojih žepov niti ena para! Tako se godi nam bivšim slovenskim poslancem in meni poverjeniku! Lahko vama, ker sta sama, skrbita zase, a jaz moram hraniti dnevno po šest glad-nih kljunčkov.«
G. poverjeniku je postal puran na roki vendarle pretežek. Posadil je breme na tla, da bi laže mahal kar z obema rokama ter razlagal, kako je priboril družini z zadnjimi prihranki božičnega purana in s kolikim veseljem ter hvaležnostjo ga bodo uživali za božične praznike.
Puran pa ni dolgo čepel na zmrzlih tleh z zvezanima nogama. Neopaženo si je otre-sel motvoz z nog in že je tekel proč od nas proti cesti na Glavnem trgu. Nesreča je hotela, da je pribrzel ravno pod kolesa tovornega avtomobila, ki so ga povozila, da se je razletelo perje v kolobarjih na vse strani in je ostalo na cestnem tlaku od poverjenikovega božičnega purana samo še nekaj krvavih madežev, vse drugo sta sunek in pritisk raztepla bogznaj kam.
Pobeg in smrtna nesreča purana sta se odigrala s toliko bliskavico, da bi ne bil mogel še tako urni tekač dohiteti begunca in mu rešiti življenje.
Pogled na razlet puranovega perja je zaprl trenutno g. poverjeniku usta, prekrižal je roki na prsih in vzdihnil čez nekaj Časa: »Avtomobil je oropal mene in družino običajnega božičnega priboljška. Odkar sem oženjen in imam otroke, še ni bila moja miza za božične praznike brez pečenega purana, letos pa bo!«
Dobri in pomilovanja vredni gospod je segel v žep po listnico, odprl vse njene predale ter zamahnil z njimi po zraku s pripombo: »Iz prazne listnice ne morem pričarati drugega purana. Kako pa bodo sprejeli mojo nepazljivost žena z otroci, je pa drugo vprašanje.*-
G. poverjenik je odkrevsal od bolezni sključeno, nekaj godrnjal v brke, nabijal s palico po tlaku in izginjal počasi brez voščila veselih božičnih praznikov proti tedanji Tattenbachovi cesti in svojemu stanovanju v Wildenrainerjevi ulici.
Božični večer pri poverjenikovih
Božičnega purana oropani g. poverjenik se je obema v srce zasmilil, ker sva vedela, da res ne premore v gotovini toliko, da bi nadomestil izgubo.
G. ravnatelj dr. Jerovšek je porinil spodnjo ustnico daleč naprej in se je odločil za pomoč v sili z običajnim: »No, ja! Hrvaški puran tudi še ni vse na svetu. Prijatelja sva si, boter sem enemu fantu in zakaj bi ne oskrbel potrebni ter dobri družini zaže-ljenega prazniškega veselja.«
G. ravnatelj je dal v svoji kuhinji potrebna navodila in mi naročil, da ga spremim na sveti večer k dr. Verstovšekovim.
Nikoli mi ne bo izginila iz spomina prisrčnost in ginjenost koj pri sprejemu. G. poverjeniku so igrale solze hvaležnosti v očeh, ko je stiskal prijatelju roko in klical otročiče:
»Gospod boter je prišel. Oni dobri boter, ki nam je poslal za Božič in Štefanovo pi-tanega purana, za vsakega lepo darilo in toliko steklenk vina.«
Pa so se primuzali poverjenikovi otroci od najstarejšega do najmanjšega in skušali botru poljubiti roko. Malčki so se kar obešali na g. ravnatelja in ga vlekli za obe roki proti jaslicam z božičnim drevescem, kjer so bila razložena darilca z velikim božičnim puranom, ki je molel nogi kvišku iz vrta vinskih steklenic.
Po ogledu božičnice ni bilo ne konca in ne kraja pripovedovanja, kako se je vrnil atek s trga ves potrt z oznanilom, da je opravil pojedino božičnega purana avtomobil in bodo letos brez pečenke za najbolj prisrčne ter krščansko družino osrečujoče praznike. Manjši kljunčki očeta niti prav razumeli niso, starejši s soprogo vred pa so tolikanj skesano nepazljivost radi odpustili v veseli zavesti, da je le zbrana vsa družina okrog staršev pod blagodejno senco božičnega drevesca z jaslicami.
Svetonočna prazničnost, veselje ter razgibanost so oživele s potrojeno silo, ko je oznanil oče tik pred prižganjem svečk na drevesu, da boter ni samo nadomestil, kar je ugrabila nesreča, ampak je celo poslal vsakemu družinskemu članu čedno darilce.
Z malenkostnim obdarovanjem osrečena poverjenikova družina je naju v blaženosti zabavala do polnoči, ko smo si pred odhodom še enkrat stisnili roke na srečen Božič
in na dober tek pri božičnem puranu. *
Na povratku od poverjenikovih do Ciri-love tiskarne je stari g. dr. Jerovšek par-krat našobil usta ter izpehal iz sebe svoj:
»No, ja!«
Pri odhodu mi je pa glasno rekel:
»Ubogi Karel! Bil je na več vodilnih mestih pod Avstrijo in v Jugoslaviji. Skrb za druge, dobrodelnost in najbolj globoko ukoreninjen čut poštenosti so mu na obnemogla leta posušili žep, da še za purana nima. Kako bo izhajala družina brez njega, ki je eden med zadnjimi preostanki onih, kateri so izvedli program prevrata, a si še toliko niso mogli prihraniti, da bi oskrbeli svoji družini božičnico, do katere imata pravico ter možnost delavec v mestu ter kmetic rta deželi!«
1.
Dva starca sta se zaobljubila, da poj-deta na romanje v Jeruzalem. Prvi je bi) premožen kmet z imenom Jefim, drugi, Jelisej, je imel le majhno posestvo.
Jefim je bil častit kmet, ni pil žganja, ni kadil in ni njuhal tobaka, svojih bližnjih ni nikoli obrekoval in je bil v vsem pravičen. Dvakrat že je bil župan in je to službo opravljal pošteno in vestno. Imel je dva sina in oženjenega vnuka in vsi so živeli skupaj. Bil je zdrav in šele, ko se je približal sedemdesetemu letu, mu je brada osivela.
Jelisej, star možiček, ki je bil prej kdaj tesar, ni bil ne reven ne bogat. Ko so mu prišla leta, je pustil tesarstvo in jel rediti čebele. En sin mu je bil zdoma, eden pa je živel pri očetu. Jelisej je bil dobra duša in zmeraj židane volje. Rad je goltnil po-žirek žganja, njuhal tobak in si katere zapel. Bil je pohleven človek in je živel z vsemi v miru. Postave je bil majhne, imel je črno kocasto bradico, na glavi pa se mu je, kakor njegovem patronu svetemu Eliji, svetila pleša.
Dolgo je že bilo, kar sta se zmenila in zaobljubila, da pojdeta v Sveto deželo, pa Jefim nikoli ni utegnil: enkrat je ženil vnuka, drugič spet je dejal, da mora počakati, da se mu vrne najmlajši sin od vojakov, zdaj pa si je spet novo hišo postavljal.
Na neki praznik sta se srečala in usedla na kup lesa.
»Kdaj, boter,« je začel Jelisej, »bova izpolnila obljubo?«
Jefim je nabral čelo v gube.
Zdaj je rad zaostal korak ali dva in je ponjuhal.
»Treba je še počakati,« je menil. »Letos je zame huda. Lotil sem se hiše pa sem mislil: nekaj čez sto rubljev me bo veljala; zdaj pa sem že pri tretjem stotaku in še nisem gotov. Prej ko poleti ne bom mogel, poleti pa, če Bog da, pojdeva.«
»Jaz pa menim, da nimava več kam odlagati. Zdaj je pomlad, pravi čas, da greva.«
»Četudi je zdaj pravi čas, ampak sredi dela sem.«
»Saj imaš sina! Sin bo vse opravil.«
»Kako bo opravil! Na njega se ne morem zanesti.«
»Ko bova umrla, bo tudi brez naju minulo, boter. Tvoj sin se mora navaditi.«
»Je že res; jaz bi pa le rajši povsod sam zraven bil.«
»E, ljubi moj, nikoli ne moremo do kraja opraviti. Oni dan so ženske pri nas
J.
doma pomivale in čedile za praznik. To bi bilo še treba in to, pa ne morejo opraviti. Moja starejša snaha, pametna ženska, pa de: Hvala Bogu, praznik pride in ne čaka na nas, da bi vse opravile. Drugače bi me ne bile nikoli gotove.«
Jefim se je zamislil.
»Dosti denarja sem zazidal. Na pot pa ni mogoče praznih rok. Sto rubljev — to ni majhen denar.«
Jelisej se je nasmejal.
»Nikar se ne pregreši, boter! Desetkrat toliko imaš kakor jaz pa o denarju govoriš. Povej, kdaj pojdeva! Nimam kar tako denarja, za pot pa ga bom imel.«
Tudi Jefim se je nasmehnil.
»Poglej ga, kako se postavljaš! Kje pa boš vzel denar?«
»Bom doma vse pomedel, deset panjev bom sosedu dal, me že dolgo prosi zanje.«
»Pozneje, če bodo dobro rojile, se boš kesal.«
»Kesal? Ne, boter! Se še svoj živ dan nisem ničesar drugega kesal kakor svojih grehov. Nič ni toliko vredno kakor duša.«
»Imaš prav. Vendar pa tudi ni dobro, če pri hiši ni vse, kakor bi moralo biti.«
»Se huje pa je, če v naši duši ni vse tako, kakor bi moralo biti. Bogu sva obljubila — pa pojdiva!«
2.
Jefim je premišljeval. Drugo jutro pa je prišel k Jeliseju.
»Pa pojdiva!« je dejal, »prav imaš. Božja volja je najbolja. Dokler človek more, treba iti.«
V enem tednu sta bila pripravljena za na pot.
Jefim je imel denar doma. Vzel si je sto in devetdeset rubljev, dve sto pa jih je pustil svoji stari.
Tudi Jelisej se je pripravil. Za deset panjev je dobil od soseda sedemdeset rubljev, trideset rubljev je nabral doma; stara mu je dala svoje zadnje, kar je hranila za svoj pogreb, tudi snaha mu je dala, kar je imela.
Svoja opravila je Jefim izročil najstarejšemu sinu: skrbi za seno in za gnoj in za zidarje pri novi hiši — vsako reč je premislil in preudaril, da bi bilo vse prav.
Jelisej je stari samo to naročil, naj roje iz prodanih čebelnih panjev tudi pošteno da sosedu, ker sta se tako zmenila, o domačih opravilih pa se ni menil, saj bo itak sama vedela in znala, kaj je treba.
Oprtala sta si torej popotnico, domači so ju še nekoliko pospremili in podala sta se na dolgo pot v Jeruzalem in Betlehem.
Jelisej je bil dobre volje. Ko sta pustila vas za seboj, je pozabil na vse domače skrbi in je mislil le na to, kako bi tovarišu ustregel, da ne bi nikomur rekel Žale besede in da bi v miru prišel do cilja in spet domov. Grede je šepetal kako molitev ali pa je ponavljal življenjepis kakega svetnika. Če sta srečala kakega človeka, ali pa, ko sta prišla na prenočišče, je bil z vsakim prijazen in je vsakemu voščil lepo besedo. Romal jo in bil vesel... Le nečesa ni mogel j-ogiešati. Svojo škatlo s tobačnim prahom je pustil doma, da bi se odrekel njuhanja. Ali ves čas mu je nekaj manjkalo. Na potu mu je nekdo podaril malo takega tobaka. Maj je rad kdaj zaostal korak ali dva, da bi tovariša ne zapeljal, in je ponjuhal.
Tudi Jefim je strumno korakal. Nič hudega nI storil, nič praznega ni govoril;
toda duša mu ni bila prav lahka. Skrbi za dom se ni mogel iznebiti. Zmeraj je mislil, kaj neki zdaj doma počnejo, če morda ni češi pozabil sinu naročiti, če bo sin res vse prav napravil. Ko je grede kje videl, da so krompir sadili ali gnoj vozili, zmeraj je moral na sina misliti. Mikalo ga je, da bi se vrnil — rad bi bil še kaj naročil in sam opravil.
Tako sta šla starca že pet tednov in sta prišla v deželo Ukrajincev. Doslej sta morala za prenočišče in kosilo zmeraj plačati, tu pa so ljudje kar tekmovali, kdo bo romarja bolje pogostil, in niso hoteli vzeti plačila. Dolgo pot sta že prehodila, tedaj sta prišla v kraje, ki so imeli silno slabo leto. Ljudje so ju sicer sprejemali in niso vzeli denarja za prenočišče, toda jesti jima niso imeli dati. Niti kruha niso imeli povsod, še za denar ga ponekod ni bilo dobiti. Lansko leto, so pripovedovali, ni nič rodilo.
Starca sta nekoč prenočevala v nekem trgu, kupila sta si petnajst funtov kruha in se odpravila že zgodaj zjutraj, da bi ušla vročini. Ko sta prišla do potočka, sta sedla, zajela v skledico vode, nadro-bila kruha vanjo, jedla in se preobula. Jelisej je segel še po svoji škatlici s tobakom in je ponjuhal. Jefim je majal z glavo.
»Zakaj nosiš to reč s seboj?«
Jelisej je mahnil z roko.
»Greh me je premagal,« je dejal. »Kaj naj počnem?«
Ko sta se okrepčala, sta šla dalje. Prišla sta skozi veliko vas in vročina je bila huda. Jeliseja je začelo dajati, hotel gl je počiti in piti, Jefim pa je šel naprej.
»Pil bi rad,« je zastokal Jefim.
»Pij! Jaz ne bom.«
Jelisej je obstal.
»Ne čakaj me! Stopil bom samo v kočo, da se napijem. Hitro te bom došel.«
»Dobro.«	•
Jefim je šel sam dalje, Jelisej pa je zavil v kočo.
Na dvorišču je videl suhega moškega na tleh ležati. Menda se je v senco ulegel, toda zdaj sije sonce ravno na njega in on leži in ne spi. Jelisej ga je zaklical in ga
je poprosil vode, toda moški mu ni odgovoril. Ta je bolan ali pa neprijazen, si je mislil Jelisej in je stopil k durim. V hiši je čul jok dveh otrok.
»He, gospodarji!«
Nihče mu ni odgovoril. Potrkal j vdrugo.
»Ljudje božji!«
Nihče ni odgovoril. Že je hotel oditi tedaj je začul ječanje za vrati. Ali se j ljudem pripetila nesreča? Pogledati b treba. In Jelisej je šel v kočo.
3.
Ni bila zaklenjena. Skozi lopo je stopi, v sobo. Na klopi za mizo je sedela v sami srajci starka, glavo je naslanjala na mizo Pri sebi je držala bledega dečka upadlih, ko vosek rumenih lic — za rokav jo je vlačil, se jokal in moledoval. Težek zral je bil v koči. Jelisej je videl: na zapečku je čepela ženska in smrad jo prihajal od nje
Ko je starka zagledala tujca, je dvig nila glavo.
»Kaj bi rad?« js vprašala. »Mi nimam* nič, človek božji.«
Jelisej je stopil bliže in dejal:
»Žejen sem pa bi rad pil, sestra v Gospodu.«
»Nikogar ni, ki bi mogel po vodo. Sair si pojdi ponjo!«
»Ali ni nikogar pri vas, ki bi mogel «s to žensko počediti?«
»Nikogar. Mož umira na dvorišču, mi pe tu.«
Deček je utihnil, ko je zagledal tujca Ko pa je starec spregovoril, je zopet zagrabil starko za rokav in začel mik prositi:
»Kruha, babica, kruha, kruuuha!«
In spet se je začel jokati.
Pravkar je hotel Jelisej starko spraše vati, ko se je privlekel kmet v kočo. Opo tekal se je ob steni in se hotel usesti n* klop, pa je ni ujel in se je zvrnil na tla. N mogel vstati, jeclja je je dopovedoval:
»Bolezen ... in lačni smo ... ta ... o<". lakote ... umira ...
Pokazal je na dečka in se jokal.
Jelisej je vrgel culo z ramena na klop razvezal jo je, vzel hleb kruha, odrezal kos in ga dal kmetu. Ta ga ni vzel, poka-
Odrezal j« ia kos in ga dal starki.
zal je na dečka. Deček je že stegnil obe rokici — z obema rokicama je zagrabil in z vsem obrazom planil po kruhu. S peči je prilezlo dekletce in strmelo v kruh. Tudi njej je dal Jelisej. Odrezal je še kos in ga dal starki. Tudi ta ga je vzela in jela žve-kati.
»Po vodo bi bilo treba,« je dejala. »Usta so se jim čisto posušila. Včeraj ali danes — že ne vem več kdaj — sem hotela vode zajeti; na vrh sem jo še privlekla, prinesti pa je nisem mogla — razlila se je — jaz pa sem padla. Komaj sem prilezla v hišo. Tudi vedro je tam ostalo — če ga ni kdo vzel.«
Jelisej je vprašal po vodnjaku. Starka mu je povedala. Šel je, našel vedro, prinesel vode in dal ljudem piti. Otroci so jedli kruh, pili vodo, tudi starka je jedla, toda moški ni mogel jesti.
»No morem, upira se mi,« je rekel.
Ženska na zapečku se je še zmeraj premetavala. Jelisej je šel v vas, kupil je jegličev, soli, moke, olja, poiskal je sekiro, nasekal drv in zanetil v peči. Dekle mu je pomagalo. Skuhal je kašo in dal ljudem jesti.
4.
Kmet je jedel malo, starka je jedla. Deček in deklica sta polizala skledo in sta z roko v roki zaspala.
Kmet in starka sta povedala, kako se jim je zgodilo.
»živeli smo tudi prej že ubogo,« sta rekla. »Zdaj pa nič ni rodilo. Ko smo pojedli, kar je bilo, smo prosili pri sosedih in dobrih ljudeh. Sprva so nam dajali, potem so se naveličali. Tisti, ki bi bili še dali, sami niso imeli. Potem nas je bilo sram še prositi; vsem simo bili dolžni: de-113'- ?T5 moko in kruh.«
»Iskal sem delo,« je pripovedoval moški. ; ta. ni nikjer dela. Povsod se ponujajo ljudje v delo za samo hrano. En dan delaš, dva dni pa hodiš in iščeš dela. Stara se je napravila in je šla z dekletom beračit. Kaj malega sta dobili — kruha pa nikjer. Nekako pa je še bilo, upali smo, da bomo do nove žetve prebili. Od pomladi sem pa ne da nihče nič, še bolezen nas je zadela. Zdaj je prišlo hudo. En dan smo jedli, dva dni pa nič. Začeli smo travo jesti. Ali je bilo od trave ali od česa drugega, ženo je vrgla bolezen. Tudi jaz sem onemogel. In ničesar nimamo, da bi si mogli pomagati.«
»Jaz edina sem se še držala,« je dodala starka. »Ali brez jesti sem čisto oslabela. Tudi dekle je slabo in vse plaho. Še k sosedom si ne upa več. Predvčerajšnjem je prišla soseda; ko pa je videla glad in bolezen, je naglo odšla. Pri njej je tudi hudo: mož je šel in nima, da bi dala otro-čičkom jesti. Tako smo ležali in čakali na smrt.«
Ko je Jelisej to vse čul, je sklenil, da ta dan še ne pojde za svojim tovarišem. Ostal je čez noč. Ko je drugo jutro vstal, se je lotil dela pri hiši, kakor da je njegova. S starko je primesil kruh in zanetil peč; z dekletom je šel k sosedom, da bi si izposodil, kar je bilo pri gospodarstvu najpotrebnejše — kajti manjkalo je vsega. Jelisej je oskrbel, kar je moralo biti, nekaj je napravil sam, nekaj kupil.
Tako je ostal prvi dan. ostal še drugega, še tretjega. Deček si je opomogel in rc mulil okoli Jeliseja. Dekle je oživelo in mu povsodi no-------->ii]a prj
ljem: Dedek! Dedek! Starka se je tudi krepila in je šla k sosedi. Tudi kmet je nogel zopet na noge. Le žena je še ležala la zapečku, pa tretji dan se je tudi ona zavedela in jela jesti.
»Nisem mislil, da se bom tako dolgo zamudil,« je menil Jelisej. »Zdaj bom moral pa iti.«
5.
Četrti dan je bil dan pred praznikom sv. Petra in Jelisej si je mislil: Jutri bom še z njimi jedel in jim bom za praznik kaj kupil. Proti večeru pa odidem.
Šel je spet v vas, kupil mleka, pšenične moke in zabela. Kuhali so in pekli. Zjutraj je šel Jelisej k sv. maši, se vrnil in
Jefim j« čakaj. že Je bilo sonce za gorami, Jeliseja Se ni bilo nikjer.
jedel z ljudmi. Ta dan je vstala tudi žena. Kmet se je obril, oblekel je čedno srajco in mahnil k bogatašu v vas, da bi ga pre-prosil zaradi dolga; travnik in njivo mu je bil namreč zastavil. Žalosten se je na večer vrnil in se je jokal; kajti bogataš ni hotel o usmiljenju nič čuti; rekel je: Pri-nesi denar pa lahko kosiš in žanješ!
Jelisej se je spet zamislil. Kaj naj počnejo reveži? Drugi bodo kosili — ti pa ne bodo smeli, ker so travnik zastavili bogatašu. Drugi bodo želi — rž je letos dobro rodila — ti pa ne bodo smeli, ker so svojo žetev zastavili. Zdaj jih ne smem zapustiti.
Pomolil je in legel, pa ni mogel zaspati. Po glavi so mu rojile misli. Iti bi že moral
—	mnogo časa in denarja je že zapravil
—	in ljudje se mu smilijo. Ampak vsem ni mogoče pomagati. Saj sem jim hotel le vode prinesti in kos kruha dati, zdaj pa se je tako zapletlo. Če jim odkupim košnjo in žetev, jim moram kupiti še kravo pa še konja, da bodo mogli zvoziti. Jelisej, preveč si se zapletel in ujel, da ne veš zdaj ne na levp ne na desno.
Segel je po škatlici, da bi ponjuhal, morda mu tobak prinese pametno misel. Pa ni. Ležal je in ležal z odprtimi očmi, da so se že petelini oglasili, tedaj se mu je zazdelo, da je pripravljen na pot in da hoče skozi duri, pa so duri preozke, ni-
kakor ne more skozi nje. In zdaj — glej, dekletce ga drži: Dedek! Dedek! Daj kruha! — in za nogo se ga oklepa deček, z okna gledata starka in kmet. Jelisej se je prebudil in je dejal na glas: Jutri jim odkupim košnjo in žetev, konja jim bom kupil in kravo za otroke. Če greš čea morje Kristusa iskat, ga utegneš sam v sebi izgubiti: pomagati moram ljudem!
Potem je Jelisej spal do jutra, navsezgodaj pa je šel k bogatašu, odkupil je zastavljeno košnjo in žetev, grede je kupil še koso — kajti celo koso so prodali! — in jo prinesel kmetu. Velel mu je, naj gre takoj kosit. Sam se je napotil h krčmarju in tam zbarantal za konja in voz. Nato se je podal dalje, da bi kupil še kravo. Ko je šel tako po cesti, je dohitel dve kmetici. Šli sta pred njim in se pogovarjali. On pa je čul, kaj sta govorili.
»Sprva,« je dejala ena, »niti ni vedela, kdo je, mislila je, da je navaden romar. Prišel je pit in je ostal. Vse jim je kupil, pravijo. Sama sem danes pri krčmarju videla, ko jim je kupil konja in voz. Da so še taki ljudje na svetu! Grem tja, da se na svoje oči prepričam.«
Ko je Jelisej čul, da ga hvalijo, je sklenil, da krave rajši ne bo kupil. Vrnil se je h krčmarju, odštel denar in vpregel konja v voz ter se vrnil h koči. Ljudje so videli konja in so se čudili. Slutili so, da ga je zanje kupil, pa si tega niso upali reči. Kmet je stopil k lesi, da bi jo odprl, in je vprašal:
»Odkod ti je konj, očka?«
»Kupil sem ga. Je bil poceni. Vrzi mu trave!«
Kmet ga je izpregel, nakosil trave in je nesel v jasli. Potem so šli spat. Jelisej je legel zunaj, tja si je zanesel tudi svojo popotnico, in ko je bilo v koči vse tiho, je vstal, se obul, oblekel plašč in se napotil za Jefimom.
6.
Ko se je zdanilo, je Jelisej sedel pod drevo, da bi preštel denar. Ostalo mu je še sedemnajst rabljev.
Nu, si je mislil, s tem denarjem ne pridem čez morje. Da bi pa vbogajme prosil, to se mi zdi greh. Boter Jefim bo sam tudi prišel v Sveto deželo in bo tudi zame prižgal svečo v Jeruzalemu. Meni pa bo ostala obljuba do smrti. Gospod Jezus je dobrotijiv in bo že potrpel.
Jelisej je vstal, se oprtal in podal na pot nazaj. Da bi ga ljudje ne videli, se je vasi izognil. Kmalu je prišel domov. Ko je z Jefimom sel na pot, se mu je zdela težavna in dolga. Zdaj mu je bila pol krajša in pol lažja.
Doma so ga bili veseli. Spraševali so ga, kako da sta se razgubila z Jefimom, Jelisej pa je dejal:
»Bog je tako hotel, grede sem denar izgubil in nisem mogel več dalje. Odpustite mi v božjem imenu!«
Dal je svoji stari, kar mu je denarja ostalo, in je vprašal po domačih opravkih. Vse je bilo v redu, božji mir je bil med domačimi.
Jefimovi so še tisti dan izvedeli, da se je Jelisej vrnil, in so prišli povpraševat.
»Tri dni pred sv. Petrom sva se razšla. Hotel sem ga dohiteti, pa sem denar izgubil. Kaj sem si hotel? Vrniti sem se moral.«
Ljudje so se čudili, da se je tako pametnemu možu moglo kaj takega pripetiti, čudili so se pa kmalu pozabili. Tudi Jelisej ni več na to mislil, lotil se je dela: s sinom sta šla v les drva napravljat, z ženskami je mlatil, pokril je skedenj in se brigal za čebele. Deset panjev z novimi roji vred je obljubil sosedu. Njegova stara
Na najsvetejšem kraju je stal Jelisej, roke je širil in gledal gor ...
ni hotela prav z besedo na dan, ko je vprašal, koliko novih rojev je sosedovih. Jelisej pa je vedel, kaj je prav: namesto desetih je dal sedemnajst panjev.
7.
Ves dan, ko je bil Jelisej v koči pri bolnikih, ga je Jefim čakal. Že je bilo sonce za gorami, Jeliseja še ni bilo nikjer. Morda ga je vzel kdo na voz in me je prehitel pa se nisva videla? si je mislil. Preudarjal je, ali naj se vrne, vendar si je mislil, da se tako še prej utegneta zgrešiti. Šel bom dalje, si je dejal; v vasi se gotovo snideva.
Ali zaman je spraševal po plešastem starcu, zaman je naročal ljudem, naj mu pokažejo pot za njim. Jefim se je čudil in je šel sam. Na ladji se snideva, je menil in ni več počakoval.
Srečno je prišel do Odese, tu pa je moral tri dni čakati na ladjo. Z njim je čakalo mnogo romarjev iz raznih krajev. Zopet je spraševal po Jeliseju, ali nihče ga ni videl.
Za volnjo čez morje je plačal štirideset rubljev, kupil si je i udi kruha in slanikov in je šel z drugimi romarji na ladjo. Vožnja je bila mirna. Ves čas je čopel v kotu na krovu in skrbno držal svojo culo.
V Jafi so romarji stopili na suho, vso dolgo pot do Jeruzalema pa so napravili peš in dospeh na večer. Cerkev Božjega groba je bila že zaprta; zato so šli v svoja romarska prenočišča.
Drugo jutro so šli romarji k sv. maši na grobu Gospodovem. Kaj pobožnega ljudstva je vrelu vkup! Mimo turške straže je šel Jefim z ljudstvom na kraj, kjer so Kristusa sneli s križa, in prižgal tu svečo. Potem je krenil na desno gor na Golgoto.
kjer je stal križ, in opravil tu svojo pobož-nost. Pokazali so mu tudi kraj, kjer se je zemlja do pekla odprla, kjer so Gospodu zabijali žeblje v roke in noge, pokazali so mu tudi Adamov grob, kjer je Gospodova kri tekla na njegove Aosti. Vodniki so hoteli še več pokazati, ljudstvo pa je sililo h grobu Gospodovemu.
Jefim je šel z množico, ah sredi pobož-nosti ga je vznemirila misel, da bi ga uteg-gnil romar, ki se je smukal vso pot tesno okoli njega, okrasti. Kakor senca je legla ta misel na njegovo molitev.
Ko se je preril v kapelo Božjega groba, je zastrmel čez množico na oltar, kjer je nad grobom našega Gospoda Jezusa Kristusa gorelo šest in trideset svetilk. Tik pod svetilkami pa — o čudež! — kot prvi pred vsemi je stal starec, ki je bil čisto podoben — Jeliseju.
Jelisej! se je zavzel Jefim. Toda saj ni mogoče! Pred menoj ni mogel priti, na naši ladji ga ni bilo, pred to pa je šla ladja že teden dni poprej.
Starec pred oltarjem je opravil svojo pobožnost in se je trikrat priklonil: enkrat pred Bogom, potem pa na levo in desno pred svojimi brati v Kristusu. Ko je obrnil glavo na desno, ga je Jefim spoznal. Da, res je Jelisej! To je njegova črna ko-casta bradica, njegov obraz — res je Jelisej, Jelisej.
Jefim se je razveselil, da je tovariša spet našel, obenem pa se je čudil, kako je mogel pred njim priti v Jeruzalem.
Med vso mašo je gledal Jefim v Jeliseja, da ga ne bi izgubil iz vida. Ah maša je bila že pri kraju, romarji so se stiskali, da bi poljubili svetišče, in so odrinili Jefima. Ves v skrbeh je stiskal svojo mošnjo in se je skušal preriti. Ko je prišel iz gneče, se je zaman oziral po Jeliseju; ni ga našel. Iskal ga je po romarskih zavetiščih, ali nikjer ga ni bilo.
Drugo jutro je šel spet v kapelo Božjega groba. Rad bi bil prišel spred, pa so ga odrinili. Obstal je pri stebru in molil. Gledal je naprej in glej, tik ob Božjem grobu prav spredaj je stal Jelisej in širil roke kakor duhoven ob oltarju. Zdaj ga pa ne izpustim iz oči, si je dejal Jefim. Posrečilo se mu je, da se je zrinil spred, toda — Jeliseja ni bilo več.
Tudi tretji dan je šel Jefim k maši in zopet je videl: na najsvetejšem kraju, vsem viden, je stal Jelisej, roke je širil in gledal gor, kakor da vidi nekaj nad seboj, in gola glava se mu je svetila čez in čez. Nu, si je mislil Jefim, zdaj ga ne bom prezrl, pri durih se bom postavil, zdaj se ne bova raz-gubila. Jefim je šel ven in je čakal, da so šli vsi mimo — ali Jeliseja ni bilo.
Šest tednov je ostal Jefim v Sveti deželi, poromal je v Betlehem in v Betanijo in na Jordan, na grobu Kristusovem si je dal novo srajco žigosati, da bi ga v njej pokopali; nabral si je na svetih krajih prsti in svečk, v steklenico si je zajel jordanske vode, razdal je denar in si ga le malo še ohranil za pot domov.
8.
Sam je hodil Jefim po isti poti proti domu, čiid dalje je prišel, tem bolj ga je jelo skrbeti, kako je doma. V teh skrbeh je prispel na usti kraj, kjer sta se lani z Je-lisejem razšla. Ljudje tu so bili zdaj čisto drugi. Lani so živeli v najhujši N-di, letos jim je bilo dobro. Žetev je bila obilna. Vsi
so si opomogli in so pozabili na minulo trpljenje.
Ko je prišel Jefim v vas, je priskakljalo iz neke koče dekle v beli srajci.
»Dedek! Dedek! Stopi malo k nam!«
Jefim je hotel naprej, toda dekle mu nI dalo, prijelo ga je za suknjo, ga vleklo v kočo in se smejalo. Tudi kmetica in deček sta prišla na prag in sta ga povabila:
»Stopi v hišo, očka, večerjaj z nami in prenoči tu!«
Jefim je vstopil. Povprašal bom po Jeliseju, si je mislil. Saj to je tista hiša, v katero je šel pit
Kmetica mu je snela nahrbtnik, nalila mu je vode, da se je umil, in ga povabila za mizo. Prinesla je mleka, kolačev in kaše. Jefim se je zahvalil ljudem, da so romarjem tako prijazni.
Žena je zmajala z glavo.
»Kako bi drugače mogli!« je dejala. »Romar nas je naučil pravega spoznanja. Pozabili smo bih Boga in Bog nas je kaznoval, da smo pričakovali smrti. Lani poleti je bilo tako, da smo vsi ležali — nismo imeli jesti in bolni smo bili. Umrli bi bili, toda Bog nam je poslal starca, kakor si ti. Sredi dneva je vstopil, da bi pil, in nas je videl, zasmilili smo se mu pa je ostal. Dal nam je piti in jesti, postavil nas je na noge in nam je rešil zastavljeno zemljo, konja in voz je kupil in nam ju pustil.«
V kočo je stopila starka in je prevzela ženi besedo.
»Sami ne vemo,« je rekla, »ali je bil človek ah angel božji. Vse je ljubil, vsi so se mu smilili in je šel in ni povedal, kdo je, tako da ne vemo, za koga naj molimo.«
Še dekle se je oglasilo, potem je prišel gospodar in beseda se je ves večer sukala okoli čudnega starca, ki je prišel ko od Boga poslan.
»Ko bi ne bil prišel,« je dejal kmet, »mi vsi bi bih v grehih umrli. Bih smo obupani, godrnjali smo zoper Boga in ljudi On pa nas je postavil na noge, po njem smo spoznali Boga, po njem smo zopet našli vero v dobre ljudi. Kristus Jezus mu bodi plačnik! Prej smo živeli ko živina, on je napravil iz nas spet ljudi.«
»Sami ne vemo,« je rekla starka, »ali j« NI človek ali angel božji.«
Jefim se je ulegel. Ni mogel zaspati. Jelisej mu ni šel iz glave, kako ga je trikrat videl čisto spredaj pred jeruzalemskim oltarjem.
Tukaj torej me je prehitel, si je dejaL
Ali je Gospod sprejel moj dar, tega na
v m — rin-r^T.	Gospod sprejel.
Zjutraj se je poslovil. Dali so mu še za popotnico kruha in kolačev in sli na svoje delo.
9.
Leto dni je minilo, kar je Jefim šel na romanje; prav tedaj na pomlad so je vrnil. Zvečer je bilo. Sin je bil v gostilni in je pijan prišel domov. Jefim ga je spraševal in je kmalu videl, da je mnogo denarja zapravil in da je gospodarstvo zanemaril. Oče se je kregal, sin mu je surovo odgovarjal.
»Sam bi bil prijel za delo!« se je zadri nad očetom. »Pa si šel, ves denar si zapravil, zdaj pa hočeš od mene denarja.«
Starec se je razjezil in je sina udaril.
Ko je Jefim zjutraj šel k županu, da mu vrne potni list, je prišel mimo Jelisejeve-ga doma. Jelisejeva stara je stala na pragu.
»Pozdravljen, boter! Ali si srečno romal?«
Jefim je obstal.
»Hvala Bogu,« je rekel, »srečno sem obhodil! Tvojega starega sem grede izgubil, pa sem čul, da se je vrnil.«
In stara je začela pripovedovati — rada je namreč klepetala.
»Vrnil se je, boter, kmalu po Gospojni-ci. Kako smo bili veseli! Delo mu sicer ne gre več tako — so pač že leta — ampak glava je naša in če je doma, smo brez skrbi. In sin — kako se ga je ta razveselil! Brez očeta, je rekel, mi je kakor oko brez luči. Kako ga imamo vsi radi, našega očka!«
»Nu, zdaj je doma?«
Jelisej je držal roke razpete in je gledal gor, kakor je stal v Jeruzalemu pred grobom Gospodovim.
»Doma, doma, pri čebelnjaku, roje ogrinja. Dobro so rojile, pravi. Tako moč je dal Bog čebelam, da kaj takega še ne pomni. Bog nam ne šteje grehov, pravi. Pridi, boter! Kako se bo stari razveselil!«
Jefim je šel čez dvorišče proti čebelnjaku. Jelisej je stal gologlav, niti rokavic ni imel, roke je držal razpete in je gledal gor. gola glava se mu je svetila čez in čez, prav tako, kakor je stal v Jeruzalemu pred grobom Gospodovim, nad glavo pa so se mu v
sončnih žarkih povijale zlate čebele v venec, rojile so okoli njega in nobena ga ni pihnila.
Jelisejeva lena ga je poklicala:
»Boter je prišel,« je dejala.
Jelisej se je obrnil, previdno je pobral čebele iz brade in je šel veselega srca botru naproti.
»Ali si zdrav, l>oter, zdrav, dobri človek? Ali si srečno romal ?«
»Noge so šle in vode sem ti iz Jordana prinesel s seboj. Pridi k meni in si jo vzemi! Ali pa je Gospod ir-ojo žrtev sprejel ...«
»No, hvala Bogu, hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Po kratkem molku je Jefim spet povzel besedo.
»Z nogami sem bil v Sveti deželi,« je dejal, »ali pa sem bil tudi z dušo, ali pa kdo drugi...«
»To je božja reč, boter, božja reč.«
»Ko sem se vračal, sem stopil v kočo, kjer si ti zaostal...«
Jelisej se je prestrašil.
»To je božja reč, boter, božja reč. Stopi v hišo, ti bom strdi prinesel.«
Jelisej je pretrgal razgovor in se je začel o domačih stvareh meniti.
Jefim je vzdihnil in ni govoril ne o ljudeh v koči niti o tem, da ga je v Jeruzalemu videl. IN RAZUMEL JE, DA JE BOGU LE TISTA ŽRTEV PO VOLJI, KI JO PRINAŠAMO Z LJUBEZNIJO
IN Z DOBRIMI DELI.
*
Januš Goleč:
Priznanje in razočaranje
Karlek
Nad Logarjevo vasjo ob Sotli si je kupil Reberšakov Karlek malo kočarijo. Ni-kdo ni. povpraševal, odkod ga je zaneslo v spodnje kraje. Ženske so kmalu uganile, da ima čeden fant pod svojo streho svojo mater, ki mu je vse na svetu in za katero požrtvovalno ter s pravo sinovsko vdanostjo skrbi. Moški svet je prav toplo pozdravljal naselitev tujca, ki je bil izučen kolar in tudi sodarsko je razumel, kar je bilo za tamošnje vinorodne kraje velikega pomena. Dekliška srca si je osvojil lepo zrasli, z vsemi prijazni in prikupljivo z očmi potrepljajoči Karlek prvo nedeljo, ko je božal njegov m<_hki tenor s cerkvenega kora ušesa dekličev, za katere je brhki fant pevec vendar vse na tem ljubem svetu. V najkrajšem času sta govorili vas in fara o priseljencu, katerega je poslal med zaspane ter dolgočasne I/Ogar-jevčane sam ljubi Bog, da zanese nekoliko življenja med odraslo žc-nsko mladino.
Mladi Reberšak si je osvojil naklonjenost vseh iz Logarjevega, ker je bil dober ter vesten delavec in je po potrebi prijel za vsako kmečko delo in rad pomagal vsakemu, če se je mudilo na polju ali travniku.
Pri naštetih vrlinah mladega človeka, kateri prebiva z materjo pod lastno skupno streho, se ne smemo čuditi, da sta si ga poželela marsikateri gospodar in gospodinja za zeta. Karleku so bila odprta vrata v vsako najbolj trdno gruntarsko hišo. Samo mezinec bi bil pomolil, pa bi bila pograbila zanj premoženjsko najtežja nevesta v župniji.
Reberšak pp je bil s starimi ter mladimi ne samo prijazen, ampak celo vesel kot
|.. in je po potrebi prijel za vsako kmečko delo ...
škrjanček nad njivo. Nikdo ga ni videl, da bi bil le količkaj prekoračil mero dostojnosti in dajal eni ali oni zakonaželjni prednost, iz katere bi se dalo sklepati, da bi se iz tega izcimila ljubezen. In ravno s strogo nepristranostjo je priklenil nase duše mater, ki so častile v njegovi vzdržnosti gorečo ljubezen do matere, katera mu je bila več nego fantovska zaljubljenost, ponočevanja ter plesi in veseljače-nja, katera se tako rada zaključujejo s pretepi in poboji.
! Celo med vaškimi fanti in stepuhi ni imel nasprotnika, kaj še le sovražnika! Nobenemu ni bil tekmec v ljubezni, povrh pa je še rad dal za pijačo v pošteni, veseli pevski družbi. Ker ni pohajkoval in vogla-ril v nočeh, so ga tudi ponočnjaki cenili kot mirnega tovariša, ki ima za vsakega le dobro in ne sklepa posebnih fantovskih prijateljstev ter si ne skuša ustvariti kake posebne skupine ali tabora.
Reberšakov Karlek je bil v kratkem času središče in zatočišče obsotlskega Logarjevega. Vaščani so imeli za sveto, če je kaj obljubil, ker je gotovo izpolnil, poslušali so njegove nasvete, rabili njegovo obrtno pomoč ter spretnost in povrh je še bil pri vsem svojem delovanju in nehanju brezskrbno vesel kot ptica pod nebom.
Želje Vodopivčeve Barke in njene mreže
Ob južnem koncu Logarjevega je posedala čedno domačijo že bolj priletna Vo-dopivčeva Barka s svojo edinko Nežiko. Ženskama se je prav dobro godilo na kmetiji, katero sta skrbno obdelovali s pomočjo dobrih sosedov in dninarjev. Zgodaj vdovela gospodinja Vodopivka se j<-ponašala v mlajših letih z ljubkim imenom Barbka. Ko se je pa z leti odebelil? ter razlezla, so jo začeli splošno klicati za Barko.
Vodopivčcv dom je bil na dobrem glasu. Mladina ni bila Barki naklonjena, ker je bila stara preveč radovedna in je razkrinkala vsako še tako tajno in prikrito ljubezensko vez.
Sicer dobri in skrbni Vodopivki je močno prirasel k srcu Reberšakov Karlek. Fanta njegovega kova še ni videla in po skrbnem opazovanju je sklenila, da mora postati pri vsej hvalevredni nepristrano-sti njen zet. Vodopivkina Nežika ni biln kaka zakotna bunka, ampak deklic od
fare in povrh še edinka na s suhim denarjem podprti domačiji.
Barka je bila toliko previdna, da ni trosila izbire za svojo hčerko okrog po vasi, pač pa je prosila dnevno ljubega Boga, da bi ji naklonil priliko, ko bi zamogla nevidno vreči svoje mreže in jih počasi zadrgniti krog Karleka, kateremu je želela najboljše v prepričanju, da bo tudi kot njen zet to, kar je svoji materi na kočariji nad vasjo.
»Karlek, ali greš na sprehod tako zgodaj...?«
Nekega jutra je videla zgodaj s hodnika ob hiši, katerega je pometala navsezgodaj, da jo maha Karlek skozi vas brez običajne lesene oprtače, v kateri je nosil s seboj na delo razno orodje. Žvižgal in hitel je praznih rok s klobukom po strani, kakor bi se mu posebno mudilo. Starko je uščipnila radovednost v živo, zadrgnila si je razrahljano ruto in vprašala s hodnika:
»Karlek, greš na sprehod tako zgodaj in v delavnik, pa še palice nimaš v roki?«
Prijazno ogovorjeni se ni obregnil ob radovednico, ampak je obstal pod hišo na kolovozu. Voščil je Vodopivčevi teti dobro jutro in ji pojasnil, da gre bolj na žensko delo, pri katerem rabi samo gole roke. Pri Sotlšekovih na Vrhu bodo pipali lan in se mora oddolžiti, ker mu je gospodar zastonj pognojil ter zoral njivo.
Slučajno izgovorjeno vljudno Karle-kovo pojasnilo je rodilo v starki na mah načrt, kako treba začeti, da zvabi zeta na svoj dom.
Barka je čisto pravilno sklepala: ako bo pomagal pri pipanju lana, ga bo tudi na jesen sušil nad žerjavico, ko ga bodo terice trle. Med terice bo vrinila Nežiko in ni zlodej, da bi ne obvisel pogled na te-rici, kakor bo njena edinka!
Bridko priznanje in razočaranje
Prav vse se je zgodilo tako, kakor se je Barki posvetilo ono jutro v glavi. Pri Sotlšekovih so na jesen imeli terice, med katerimi je bila najm-ajša Vodopivčeva Nežika in Karlek je bil sušač.
Slovenske terice so veselo poglavje zase ln jim menda ni kos glede razigranosti, prešernoati, veselosti in nedolžnih norčij noben drug narod. Terica si upa ter zmore vse. Le Sotlšekove terilje niso mogle pri vsem zvitem prizadevanju potegniti sušača Karleka iz stroge nepri-stranosti. Ni bil z nobeno kaj bolj prijazen, če se mu je še tako nastavljala, ponujala ter ga drezala. Le toliko je odlikoval med drugimi Vodopivčevo Nežiko, da jo je spremljal po večerji v Logarjevo, ker ju je družila skupna pot.
Med veselim kramljanjem ter Karleko-vim ljubko donečim ukanjem sta se približala Logarjevemu od juga, kjer ju je že čakala mati Barka na lesenem hodniku in vabila Reberšaka v hišo na kavo kot zahvalo za spremstvo.
Karlek povabila ni odklonil. Starka je bila prepričana, da ga bo nocoj ogrela za izbiro njene hčerke, četudi bi mu jo morala kar očitno ponuditi.
Miza je bila belo pogrnjena in je vabila z belim kruhom ter vinom, ko je stara od-racala v kuhinjo v nadi, naj si mlada sama potrdita pod streho, kar sta si povedala med potjo.
Barka je zavlekla kuho kave, a iz sobe ni bilo slišati ljubezenskega šepeta, ampak Karlekov krhki smeh in vse mogoče vesele pesmice o luštnih tericah.
Slednjič je nalila kavo s sklepom, da sproži sama pri mizi, kar jo že dalje časa gnjavi radi negotovosti.
Pozni gost je srkal vročo kavo. Nežika je stopila od mize k peči in škilila izpod očesnih vek proti Karleku, kateremu nasproti je sedla mati.
Vodopivka je začela z običajnim ženskim vojnim pohodom ob takih prilikah. Potožila je Reberšaku dolgoletno osamljenost vdovstva, katerega ni prelomila samo iz ljubezni do svojega edinega otroka. Sto in stokrat bi se bila lahko dobro orno-žila, a se ni, da bi se domačija ne razletela zaradi izplačila dot na deco iz dveh zakonov. Po tolikih letih se je postarala, noge in moči jo zapuščajo, mesto nje se je že Nežika okrepila in ji je treba samo še dobre moške opore, kakor jo je imela ona, dokler je živel prezgodaj umrli rajni.
S svoje lastne domačije je prišla premetena starka na Reberšakova kočarijico, kateri tudi ne bo vedno kos Karlekova mati, ki dneve in dneve sameva, ko mora skrbni sin za delom za vsakdanji kruh. Takemu fantu kakor je mladi Reberšak ni treba jesti vsak dan pri drugi mizi. On je dobrodošel zet pri vsaki hiši v Logarje vem in po celi okolici daleč naokrog. Ako bi bila ona, stara Barka, v letih, v katerih poskakuje njena Nežika, bi bil Karlek njen, pa če bi bil z debelimi verigami pri klenjen na mater.
Preveč odkrita materina ženitvena ponudba je preplašila Nežiko, da se je zmu-zala skozi vrata v kuhinjo, odkoder jo bosta že poklicala, ko bo šlo za njen rade-voljni pristanek.
Barka in Karlek sta ostala sama za belo pogrnjeno mizo, ko je padla beseda o presekanju debelih verig, s katerimi je prikovan najboljši sin na materino srce.
Naravnost izzvani in napadeni Reberšak je vzdihnil iz globočine svojega srca. Iz vsakega oka mu je kanila po ena debela solza na beli namizni prt. Uprl je od strani v solzah okopane oči v starko in priznal žalostnega glasu:
»Vodopivčeva teta in mati, za božjo voljo in pet ran Križanega, jaz vendar nisem priklenjen ter prikovan na srce matere — ampak zakonske žene!«
Stara je še bila krepkih živetv in srca, da je ni oplazila kap, ko ji je bobnilo v uho zatrdilo, da pri Reberšaku ne gre za dobro mater, pač pa — staro ženo! Trikrat je odprla usta, a ni mogla dvigniti jezika, dokler je ni vzdraraila iz popolne osuplosti ponovna Karlekova zatrditev:
»Tako je, tetka, če mlad fant iz hvaležnosti vzame v zakon postarano žensko, pač tudi mora nositi ta križ, dokler ne poseže vmes majka smrt. Takle križ starostne zakonske polovice bi bil težak, ako bi ne lajšal njegovega bremena z veselostjo, delom, pesmijo ter dobro voljo.«
Barko je iztreznila druga Reberšakova razlaga toliko, da je kar v par trenutkih prestavila pogovor od ženitvene ponudbe na zaspanost zaradi pozne ure in na obilico dela, katero jo čaka drugi dan.
Starka je začela na široko zdehati, se očohavati po obilnem telesu ter očitno kazati, da sta opravila s tolikanj občudo-vanim Karlekom za zmiraj.
Reberšak se je zahvalil za vino, kruh ter kavo, želel lahko noč in čul iz kuhinje jok Nežike, katera je točila glasne solze iz sočutja ali iz jeze, ker je bila tako bridko razočarana v sicer prikritih — a trdnih upih ...
Dva tabora
V	današnjih hudih časih je brzina po radiu v javnost poslanih vesti še nič proti temu, kako je podkurila stara Vodopivčeva Barka Reberšakovemu Karleku radi tega, ker je znal pretentati celo Logarjevo, da gre pri njem za najnežnejšo ljubezen do matere in ne do starikave žene! To je bilo ugibanja po Logarjevem na vse strani, ko je švigalo po vasi, da je od vseh milovani, občudovani in ljubljeni Karlek vlekel par let za nos s čednostnim obnašanjem in življenjem tolikokrat zlobni, radovedni in vsaki skrivnosti do dna prodirajoči ženski svet.
V	očeh mož ter fantov dobri Karlek ni zakrivil prav ničesar, ker je tako dolgo molčal, dokler mu ni bil nastavljen nož in izsiljeno priznanje zla, katerega ni prenašal samo z občudovanja vredno vdanostjo, da, celo z vsem vidnim veseljem!
Prav kmalu po opisanem razgovoru pri stari Vodo-pivki sta se ustvarila v Logarjevem sama od sebe dva tabora. V enega so se stisnile na lep in naravnost čed-nosten način potegnjene in razočarane neveste in njihove matere; v drugega pa neprizadete gospodinje, katerim je bil Karlek vzor zakonskega moža, ter možje in fantje, kateri so se naslajali od srca na. dejstvu, da je znal vsaj eden tekom pamtiveka speljati v debelo potegavščino zamenjave matere z zakonsko ženo.
S priznanjem resnice, ko je bil naravnost vprašan po njej, pa Karlekov ugled v Logarjevem in po okolici ni trpel. Ravno nasprotno! Reberšak je imel kot priznan zakonski mož več miru od strani ženskega spola, več dela ter toliko zaslužka, da si je pri stari ženi v par letih spremenil kočarijo v pr.iv lepo kmetijol
/

Nežika je točila glasne solze...
JanuS Goleč:
Radeckijeva parada v Ljutomeru
Zopetna vojna vzbuja stare spomine
Letošnje poletje smo obhajali najbolj žalostno 25 letnico izbruha svetovne vojne. Ni zatonil ta bridki jubilej, že je presenetila Nemčija svet s ponovno morijo, katera grozi, da se spremeni v svetovno zlo ter gorje.
V časih zopetne evropske vojne se je začel mlajši svet zopet zanimati za vojne doživljaje, katere prav pridno obujajo naši veterani ter invalidi na prošnjo radovednežev ob dolgih zimskih večerih pri gorko zakurjeni peči. Da bi zadostil veteran »Slov. gospodar« radovednosti bolj odrasle mladine, hoče zaupati čitateljem eno iz ust starega Radeckijevega vojaka, ki je pa doživel v izredni starosti celo konec svetovne vojne.
Pouk o stari paradi iz ust Radeckijevega veterana
Pred božičnimi prazniki vojnega leta 1917 je pisec naslednjih vrst oskrbel ad-ventno sv. spoved za rezervni bataljon
bivšega avstrijskega 97. pešpolka, kateri je bil nastanjen v vaseh po okolici Ljutomera. Po opravljeni spovedi je bilo skupno sv. obhajilo v ljutomerski župni cerkvi. Službi božji je sledila nekaka parada ali mimohod bataljona mimo poveljnika zunaj cerkve. Korakali so kolikor mogoče zravnanih teles in v predstojnika zasajenih oči starejši možje, kateri bi bili spadali po večini v zapeček in ne v paradno vrsto! Svetovna vojna pač ni prizanesla skoraj nobenemu, ki je imel dvoje oči, obe roki ter nogi. Kretali so se na rezka ter zadrezasta vojaška povelja celo izga-rani možje, katerim se niti sanjalo ni, da bodo morali na starost plesati, kakor so jim žvižgali na vežbališčih mlečnozobi podoficirji in oficirji.
Med gledalci klaverne ljutomerske parade je bil star možic, kateri je bil, od starosti tako sključen ter grbast, da je imel neimenovani del telesa kakor torni-stro na hrbtu, a je še stal brez palice ter tiščal v zobeh pipico brez ustnika in puhal dim, ki je smrdel po navadnem listju. Starikavi dedec je glasno godrnjal nad mimo korakajočimi četami in delal za-drezaste opazke, katerih nisem razumel.
Ko je bila parada končana, je spa-kedrani grbec potegnil pipino cevko iz brezzobih ust, pljunil, da je zaropotalo po zmrznjenih tleh, spravil fajfo v žep in pogledal v smeri, kjer je stal rajni g. ljutomerski dekan Ozmec v razgovoru s iastnftu. Stari jo je korajžno urezal proti
nam, pocukal stotnika za rokav plašča in zahreščal vanj z vprašanjem: »Vi ste komandant?« Nagovorjeni je med smehom pokimal radovednemu starcu, ki je nadaljeval:
»Kaki so ti vaši soldati. Stopajo kakor stare krave, če jih izpustiš iz hleva na pašo. Pri moji duši, 14 let sem služil maršala Radeckega na Italijanskem. Celih 14 let smo stali pri vsaki paradi ravno kakor sveče na oltarju in marširali smo mimo maršala, da je kar grmelo od naših krepkih korakov.«
Veteranu je pošla v sveti jezi sapa, za katero se je opomogel z globokim posegom v notranjost sključenih pljuč. Ko si je opomogel, se je zravnal pred nami, počil s petami, da je glasno odjeknilo, vrgel nasršene oči v nas, dvignil koleno noge čisto pod svoj nos in se pognal v paradni korak proti cerkvenim vratom.
Grbasti starec v dolgem paradnem koraku nas je tako presenetil s svojo živahnostjo in obenem smešnostjo, d« smo se od smeha pokali z rokami po nogah in se krohotali iz polnih grl.
Naš krohot je zavrl Radeckijevemu veteranu korak, postal je, se obrnil proti nam in nam zabrusil:
»Po liki sveča zravnani postavi in pravem paradnem koraku je presojal marša1 Radecki udarnost svojih bataljonov ir polkov. Moštvo, kateremu poveljujete vi bi bil napodil od prve parade domov star; ženske stražit. Takle vaš soldat služi kc maj par let, pa ne zna niti prav stopit mimo svojega poveljnika, kaj še le, da 1 se znal postaviti napram sovražniku s p' ško in bajonetom! Štirinajst let smo sta kakor sveče in marširali, da se je tresl italijanska zemlja. Kar je maršal Radeč' obranil z nami pred Italijani, to boste ■ vse zapravili še pred koncem vojne!«
S temi besedami je končal veteran po; o strumni paradi, se še enkrat skuš zravnati v ravnost sveče, vrgel pogled nas od leve in odkorakal mimo v para:' nem koraku proti trgu ...
Nad devetdesetletni junak iz Rinčet grah Starčeva parada nam je bila v naj večjo zabavo. Nobeden ni zameril Radeč kijevemu junaku, ker si je spustil svoje jezo nad nami. Vsi smo tiščali v gospode dekana z vprašanji: Odkod je stari? Ali je resnično služil na Italijanskem pod Radecki jem ?
Gospod župnik nam je pojasnjeval, da nas je počastil s poukom nad devetdesetletni prevžitkar Joža Lapuh iz Rinčet grabe pri Ljutomeru.
Izredno stara korenina je bil resnično 14 let vojak in v vseh bitkah, katere je bil maršal Radecki s Pijemontezarji ter Italijani. Za hrabrost je bil večkrat odlikovan in nosi hrabrostne ter spominske kolajne ob večjih praznikih ter posebnih slavnostnih dnevih. Šele proti osemdesetemu letu sta ga sključila ter zgrbančila delo in trpljenje, a kljub starostni pohab-ljenosti rad javno pokaže Radeckijev paradni korak v pravi vojaški zravnanosti,
ki je enaka sveči na oltarju!
★
mariborski avtobus
Iz Maribora vozi avtobus 1 uro 30 minut do Konjic, nazaj v Maribor z isto brzino le 90 minut. Kako je to mogoče? Cintnro 06 = inunn og x : joao§PO)
Sveti večer sneženih mož
Prišel je spet božični čas, sneg debel krije tiho vas. Pri peči topli ded sedi in stare greje si kosti. A deca živo: »Ven na plan!« kriči in že zapušča stan. »Pred hišo sleherno moža
napravimo brž iz snega!«
•
Zatone sonce za gore; možje sneženi že stoje. Zapira mati skrbna dver, napočil sveti je večer.
Ko mesec je razsvetlil noč, je mraz razvil presilno moč in vsi sneženi so možje drhteč zastokali: »Gorje! Kako nesrečen naš je rod, ki mora zmrzovati tod. Zberimo sredi se noči na shodu nočnem vsi, prav vsi!«
Od ust do ust hiti šepet, soglasno sprejme se nasvet. Na vaški trg na zbor takoj se dvigne sneženjakov roj.
»Pozdrav vam, bratje, vsem iskren! se oglasi možak snežen. »Zahteva naj sestanek ta, da svet nam zadoščenja da in vaški da župan nebroj pravic popravi še nocoj. Izprašajmo vaščanom vest, do zvezd kipi naj naš protest!«
Vsa množica se vzvalovi, navdušenju kar konca ni. Ko pa zagovornik ves razgret oddahne si, povzame spet:
»Poglejmo, bratci, vsak svoj nos! Odgovor: puhle repe kos. In usta naša in oči? Iz lica oglje nam štrli. Je pokrivalo lepo mar? Neraben, počen lonec star. Orožja v naših pa rokah še psov in vrabcev nič ni strah. In ko počivat gre vaščan, pred vrati čuvamo mu stan. Od mraza noč in dan drhteč le mislimo na toplo peč. Zato se moj predlog glasi, ki naj ga zbor naš odobri: Ta noč možem sneženim naj
prinese muk ledenih kraj!«
•
K županu vsi se napote in mu pred hišo prihrume. »Gospod župan, odprite koj!
prav v dušo zebe nas nocoj.« *
Glavar občine je krčmar, ki mu je dobrih gostov mar. Ko belih mož zagleda roj, prestraši se in krikne: »Joj!« Nato pa v sobo vse može povede in tako jim de: »Kako vesel sem, da nocoj prišli pod skromni krov ste moj! Pred vsem pa: tu je topla peč. Točajka, hej, gospodom streč! Kaj je po volji: vino, čaj? Zastonj jim, Micka, vsega daj!«
Župan to rekši odhiti, ker novi gosti so prišli. Možje sneženi pa molče, zgledujejo se in jeze. Kar oglasi se gramofon: »Ko polnoč bo oznanil bron, bo stopil zopet božji Sin v dolino solz z neba višin: miru in zadovoljstva spet deležen bo vesoljni svet.«
»Kam nesel si župana spak?« premišlja mož sneženih vsak. »Kako ta peč strašno žari! Ne bom preživel te noči.«
»Tovariši, hladit se grem, vi ostanite, jaz ne smem! Ves znojen sem, že se topim,
kaj bo, če pljučnico dobim?«
•
»Mi tudi!« vse vprek zakriče, po kaj prišli so, kdo še ve? In drug za drugim vstajajo in vzdihujoč odhajajo.
Ko zvon polnočni zadoni, so že možje sneženi vsi na svojih mestih kot poprej in zadovoljni so odslej.
URA NIHA
Morda veste iz šole, da pri uri nihalo, če je dolgo 1 meter, vsako minuto natančno šestdesetkrat sem in tja nihne. Cim krajše je nihalo, tem hitreje niha, čim daljše je, tem počasneje. V navadnih žepnih urah nihne nihalno kolesce 240 krat
sem in tja; če bi imela žepna ura namesto tega kolesca nihalo, bi moralo biti cm dolgo.
Nihanje tega kolesca v žepni uri pa lahko prenesemo na nihalo, če obesimo žepno uro na kavelj, ki ima obliko S, in sicer tako, da je med A (kjer je ura obešena) in med B (kjer je osišče onega kolesca v uri) natančno 6% cm razmaka. Če jo tako obesimo, bo žepna ura tako dolgo sem in
tja nihala, dokler je navita. Poskusite! *
Čarobna moč božične noči
Mnogi ljudje pripisujejo božični noči čarobno moč. Pravijo, da se v tej noči godijo čudovite stvari.
Tako pripovedujejo, da se je neki drvar vračal v božični noči domov. Že od daleč je slišal, ko je stopal po gozdu, kako va-
bijo v domači vasi zvonovi k polnoč-nici. Tedaj mu je padlo, ne da bi se tega zavedel, nekaj praprotnega semena v čevelj. Ko je dospel domov, so se ravno domači vračali od polnočni ce. Nihče ga ni ogovoril, ker je bil zaradi praprotnega semena neviden. Komaj pa si je sezul čevlje, so ga na mah vsi zagledali ter ga začudeno vprašali, odkod se je tako nenadoma pojavil. Tedaj se je zavedel čudeža, a bilo
je že prepozno. Ču-	..... rri*T8B
dodelno seme je iz-
Če kdo v božični
noči kosi, ne sme v J^^-lem.^^^
času od polnoči do J&^&gSfeftfeP®!
ene z delom prene-	r J^sčŠ :•. Jf^|i§|
hati. Ako bi prene-	S¿t*"®*,•j&^-čpl
hal, ga pokosi smrt,	£	fjf
ki hodi ob tem času
neprestano za njim.	, ,
Iz studencev tece
v božični noči tudi
sa™0 pravi
S Iri *hš 't® Čas — na minuto a^VioIflMM točno — je težko
^jf^^JgOfr Kdor gleda med i t&Š- .	polnočnico skozi
'¡I Ss- *" ?i" * 'M<f	v kako sobo,
gsj[.* • |	vidi domačina, ki
\ iiilTllPi' bo v sledeče Mjlf' A umrl, ležati n.
tvaškem odru. ..o-k* hlapec je tako mh'm	hotel zvedeti, kdaj
|pplin. iMjflP* bo umrl in se je po-^ *h4i dal med polnočnico proti domu. Ko je nekaj časa hodil, sta mu dva kozla zastavila pot. Bodla sta se z rogovi, da so
je mirno
za nov naskok.	f'	fHmI
med njima naprej	Sprr	tSaflaB&j
s^do^C£° TaV,	4!
ležal gospodar na
mrtvaškem odru. In res je naslednje let umrl.
Drugemu radovednežu je zastavila pot med polnočnico trdno zavita bela žena. Mož jo je tako udaril, da se je zvrnila po tleh. Zdaj je imel prosto pot. »Če bi bil zbežal, bi te bila raztrgala na koma-diče,« je rekla peklenska pošast in izginila. V sobi je videl mož potem na mrtvaškem odru domačo hčer z otrokom. Ne dolgo potem sta mati in otrok umrla za nalezljivo boleznijo.
Pravilnik brezplačnega zavarovanja
cclolegfilli naročnikov „Slovcinsfcega aospodoria"
DosedaJ smo Ispliačali že 310.OOO dinarjev
savarovainine
Osem let je sedaj, kar smo vpeljali zavarovanje celoletnih naročnikov »Slov. gospodarja« po 1000 dinarjev za primer požarne nesreče. V teh osmih letih smo izplačali lepo vsoto 319.000 din, torej 319 naročnikom, ki jih je zadela nesreča. To zavarovanje je bilo prostovoljni dar uprave »Slov. gospodarja« v težkih gospodarskih časih. Niti za dinar nismo zvišali naročnine in je to povsem čist dar!
Nekateri so biii mnenja, da naj bi se to izplačevanje ustavilo, češ da je nevarnost, da bi kdo isto zlorabil. Da bi kdo zaradi 1000 din svojo hišo zažgal, smo odgovorili, je popolnoma izključeno. Res so v preteklem letu poskušali nekateri na drug način priti do zavarovalnine, ki jim ni šla, zato smo morali v tem letu primere bolj natančno preiskovati. Ogromna večina pa je bila res nesrečna in podpore potrebna ter jo je tudi pri upravičenosti dobila.
Zato smo odločili, da bomo zavarovanje tudi v bodoče obdržali, in sicer po pravilniku, li ga danes objavljamo.
Preoitajte pravilnik dobro! Zavarovalni odsek se bo v teku leta strogo držal pravilnika! Vaša glavna skrb bodi, da bo naročnina pravočasno, to je do konca januarja 1940, plačana za vse leto 1940. To je, da plačate 32 din letne naročnine.
Pravilnik zavarovanja
§ 1. »Slov. gospodar« prostovoljno zagotavlja, da po svojem zavarovalnem odseku celoletnemu naročniku, ki je vplačal 32 dinarjev tako, da ima pred koncem januarja 1940 plačano naročnino do konca, leta 1940, zavaruje v letu 1940 njegovo stanovanjsko hišo, kamor »Slov. gospodar« prihaja, za 1000 din. Gospodarska poslopja niso zavarovana.
§ 2. Podpora se izplača, če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati.
§ 3. Preužitkar, član družine ali nameščenec ni deležen zavarovanja.
§ 4. Lovske, gozdne in viničarske koče niso zavarovane.
§ 5. Podpora se ne izplača, ako je naročnik požar sam povzročil, ako je povzročitelj požara že poravnal sam vso škodo, ako je bila hiša višje zavarovana kakor je bila vredna, ako bi požar nastal zaradi upora, vojne, eksplozije. Vsak spor rešuje samo zavarovalni odsek in je vsako sodno postopanje izključeno, ker je ta podpora povsem prostovoljna.
§ 6. Prijava požarne nesreče se mora izvršiti vsaj v teku enega meseca po nesreči. Poznejše prijave se sploh ne bodo mogle vzeti v pretres. Da bodo prijave točne, bo dobil vsak od zavarovalnega odseka posebno polo, na kateri bo treba vse vpisati in dati potrditi.
§ 7. Podpora se izplača v gotovini po pošti. Vsak naročnik, ki je dobil zavarovalnino, pa je dolžan pridobiti vsaj dva celoletna naročnika.
§ 8. Oni, ki je podporo prejel, je dolžan dati oznaniti z občinskimi naznanili pri cerkvi, da je podporo »Slov. gosp.« prejel.
§ 9. Podpora je samo enkratna.
Zavarovalni odsek.
Kilo |e dobil zavarovalnino?
Vseh 319 celoletnih naročnikov, ki so že prejeli zavarovalnino, smo s polnim imenom objavili v žepnem koledarju »Slov. gospodarja« na straneh 107 do 113. Tam jih najdete, preberite in vprašajte! Ce ste o tem ali drugem slišali, da ni dobil, je bila vsakokrat njegova krivda, da ni imel celoletne naročnine plačane! Ponavljamo, da le tisti pridejo v seznam zavarovanih, ki so do konca januarja plačali naročnino. Nato se seznam zaključi!
Mali© si pemogagn?
Če imam položnico, pa je ne znam spisati: Nesi jo v nedeljo, ko greš k službi božji, s seboj, prosi v župnišču ali v hranilnici ah prijatelja, da ti jo napiše. Nekatere pošte imajo tudi prostor, kjer se lahko to napiše.
Če nimam položnice: Na vsaki pošti morajo biti na razpolago splošne položnice. Kupi jo za 25 par in jo izpolni tako kot našo položnico. Dodati moraš le našo čekovno številko 10.603.
Če tudi teh položnic ni,
piši dopisnico na upravo »Slov. gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5, da naj ti pošljejo položnico! Ko jo dobiš, ne shra-njuj je, kar na pošto z njo!
Če pa nimam denarja! To je pa že bolj težko vprašanje, ki ga mi ne moremo kar tako rešiti! Imamo pa nekaj nasvetov za to: Bolje je izposoditi si 32 din, kakor pa naročnino plačati šele po januarju, ko nisi več v seznamu zavarovanih. Gotovo imaš v kraju znanca, ki bi ti posodil, ali ti naprej plačal za mleko, za jajca, za druge stvari, ki mu jih sicer v teku leta prodajaš. Nekateri dobijo celo denar naprej za delo, ki ga bodo opravili spomladi.
Ne odlašaj!
Lansko leto sta odpadli dve izplačili, ker sta dotični osebi plačali teden dni pozneje, misleč, da je to.itak vseeno. Pa ni vseeno. Zavarovalni odsek mora strogo po pravihiiku zaključiti seznam zavarovanih, ki so plačah vsaj do konca januarja 1940 celoletno naročnino 32 din.
Novim naročnikom Zelo nam ustrežejo novi naročniki, ki napišejo na položnico na srednjem delu zadaj: sem nov naročnik. Na tem prostoru sme vsakdo napisati, kar hoče: ni mu treba za to nič posebej plačati! Lahko tudi po dva ali trije skupaj plačajo, vendar morajo na drugi strani položnice napisati točne naslove.
Za vse velike žrtve vsaj besedo za »Slov. gospodarja«! Gotovo zasluži »Slov. gospodar«, da mu za te velike žrtve, ki jih daruje svojim nesrečnim naročnikom, ne samo ti, ki so dobili zavarovalnino, zastavijo primerno besedo za »Slov. gospodarja«, pač pa tudi vsi drugi! V januarju naj bo predmet vaših razgovorov: Ti, si že plačal? Da ne boš zamudil! Pa še sosedu, ki ga še nima, reci, da naj se letos vendarle naroči!
SLOVENSKEGA GOSPODARJA
19 4 0
Zcpni koledar je vezan v celo platno, ima svinčnik, žep za denar, torej služi tudi kot denarnica, vb-liko praznega papirja za beležke. — Cena koledarju je 10 din, s poštnino 11 din. — Naroča i« v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Nesreča ¡¡Mor ne poCiiaf
Celoletni naročniki »Nedelje« so zavarovani za primer smrtne nesreče za 1000 din, ki jih izplačamo svojcem. Doslej smo izplačali 21.000 din zavarovalnine.
Pravilnik zavarovanja
Vsak celoleten naročnik »Nedelje« je za primer smrtne nesreče zavarovan za tisoi dinarjev po sledečem pravilniku:
§ 1. Celoleten naročnik »Nedelje« se smatra oni, ki je vplačal do konca januarja 1940 din 24 kot celoletno naročnino za 1940,
§ 2. Vsak, ki je vplačal 24 din do konca januarja 1940, je za primer smrtne nesreče zavarovan do dne 31. decembra 1940 za čistih 1000 din, s katerimi lahko tudi testamentarično razpolaga.
§ 3. Poleg tega osebnega zavarovanja j• v vsaki družini zavarovan družinski očaki za družino dejansko skrbi. Ako se ta ponesreči, pa je bila na »Nedeljo« naročena žena ah kak otrok, tudi dobi družina 1000 din izplačanih.
§ 4. Smrtna nesreča se smatra, ako je bil kdo povožen, ubit ali sicer na kak način tako poškodovan, da je zaradi tega tar ko j ali pa kmalu umrl. Smrt zaradi bolezni ali kapi se ne smatra za smrtno nesrečo.
§ 5. V primeru smrtne nesreče se mora predložiti upravi »Nedelje« kolka prost mrliški list in kolka prosto zdravniško izjavo v teku enega meseca po nesreči.
§ 6. To zavarovanje je povsem prostovoljni dar uprave »Nedelje«, ki ga za njo izplačuje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Vsak eventualni spor rešuje končno-veljavno uprava »Nedelje«. Vsako sodno postopanje se izključuje.
Seznam doslej izplačanih zavarovalnin dobite z natančnimi naslovi in tudi z opisom nesreče v Koledarju »Slov. gospodarja« na strani 101 ln 102.
Shranite pravilnika I SP?
UJEL SE JE
Sodnik (obtožencu): »Torej niste ukradli te zlate ure?«
Obtoženi : »Ne, nisem.« Sodnik (naglo): »Ob kolikih pa je bilo, ko ste jo vzeli?«
Obtoženi (nedolžno): »Ne vem ... ni bila navita.«
DVA PRAVA VOZNIKA
LEP RAZGLED
To se je zgodilo na Urši ji gori. Giospod
iz Zagreba in nališpana njegova gospa sta se ustavila pri mežnarju, ki je pri svoji koči drva zlagal.
»Tu imate pa zares lep razgled,« je gospod načel pogovor.
»Res!« je dejal mežnar.
»Ob lepem vremenu se celo v Ameriko vidi,« se je hotel gospod ponorčevati.
»O, še mnogo dalje,« je odgovoril mežnar.
»Kako je to mogoče?« se je vtaknila gospa v besedo.
»Če se megla razkadi, se vidi celo gor do meseca.«
NIKAR PREŠIROKO!
V Podklancu so imeli gasilci veselico. Gradišnik in Kotnik sta bila tudi tam in sta se v mesečni noči vračala na vozu precej nakajena proti domu. Kar iznenada je stal konj z vozom sredi potoka.
»Gradišnik!« je dejal Kotnik. »Meni se zdi, da si cesto izgubil.«
»Huk!« je odvrnil Gradišnik. »Ali jaz? Jaz — huk — sem ves čas mislil, da ti voziš.«
TAKO JE, ČE JE PREVEČ ŽGANJA!
»Čul sem, da so se pri vas fantje hudo pobili. Kako pa je bilo?«
»Tako, da eden leži, eden pa sedi.«
POT NA HUDE OVINKE
{Bokažite deklici pot k bratcu! Tam jo čaka konjiček.
Gospod Pipan (krojaču, ki mu novo obleko pomerja): »Nikar mi je preširoko ne napravite! Prihodnji teden bom dobil od davkarije položnico; se bom tako zjezil, da bom gotovo za pet kil shujšal.«
SKRIVALNICA
Kje je mandarin? (Mandarin je kitajski dostojanstvenik. )
SKRIVALNICA
Kje ima Janez konja?
PREVIDEN
Za prihodnjo nedeljo so v Blatu pričakovali bana. Že nekaj dni sem so se pripravljali. Župan je prijel Naca, občinskega policaja, ki se je navadno le za veliko noč umil, češ: »Glej, da se mi v soboto zvečer umi ješ in svoje kuštre počešeš!« Nac je županu vse obljubil, čez nekaj časa pa je postal zamišljen, počohal se je za ušesi in menil: »Tje, hm... Kaj pa, če gospod ban morda navsezadnje še pride ne?«
PRI VAŠKEM PADARJU
P a d a r : »Boštjan, najprej plačaj! Te bo potem manj bolelo.«
KONJIŠKA ŽELEZNICA V STARIH ČASIH

»He, gospod železničar, tu zadaj se vam je eden zraven obesil!«
Širom naše Slovenije je polno čestilcev Slomšeka, ki se mu priporočajo in za uslišan je zahvaljujejo. Mnogi od teh pa še ne vedo, da izhaja poseben list »Kraljestvo božje«, ki ima posebno to nalogo, da prinaša med naš narod pravega Slomšeko-vega duha. List ima lepe povesti in slike. Posebno važno za nas pa bo, da bo prikazoval Slomšeka, kako je rastel v milosti pred Bogom in nas pridobival za delo, da bi zrastel še v tej milosti, da bi bil povišan na naše oltarje.
Vabimo zato vse, oosebno pa naše Marijine družbe, da naročajo in širijo list »Kraljestvo božje«. Naročnina znaša letno 15 din. Naroča se v Mariboru, Koroška cesta 5.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
vozni red!
veljaven od 28. oktobra 1939
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
urnima
ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
mm*--1	>
v. '	^
No, no, gospodarji, ah res ne boste pripravili veselja svoji ljubi ženki ali svoji pridni hčerki, da tako tiščite v žepu teh 20 dinarjev za naročnino lista »Kmečka žena«?
Zadnji dan plačevanja naročnine za list »Kmečka žena« je 24. december 1939, da, se lahko udeležite žrebanja nagrad.
Pa malo pohitite z naročanjem! Do letošnjega Božiča plačana celoletna naročnina jim bo dala še pravico do žrebanja, ki je pripravilo 500 lepih darov, med temi žensko kolo, šivalni stroj itd.
Naročilnice smo zadnjič priložili — če jo še imate, pošljite jo, če je nimate več, pa naročite list po dopisnici na naslov:

Kmečka zena"
Maribor, Koroška cesta 5.
Spofln|eSta|ersM ljudski posotllnlci
Oosposha »lica 23 f 1^101*11)01*11 Ulica 10. ohtobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
jf^!^ Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.