Poštnina plačana T gotovini. Leto 1X1. flev. 151. d LlomionK u IMli 5. IuIUo 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420,— Din. , Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Radić odklanja Aco Stanojevica Stari radikalski vodja je skušal pripraviti koncentracijsko vlado s KDK - Stepan Radić odklanja kategorično vsak stik ž njim in z vsemi drugimi predstavniki okrvavijenegega režima Beograd, 5. julija. Od ure do ure bolj se kaže, kako resna in usodna je situacija, v katero je zašla država po krivdi nesposobnega in brezvestnega režima krvave vlade. Nihče ne more danes presoditi, kje in kak bo izhod. Vladar še ni poveril nikomur formalnega mandata za sestavo vlade po njegovi želji pa je znani radikalski prvak Aca Stanojevič začel sondirati teren, ali in na kaki podlagi bi bila mogoča sestavi- koncentracijske vlade. Včeraj popoldne in danes dopoldne je bil Aca Stanojevič trikrat na dvoru. Po današnji dveurni avdijenci je hotel Stanojevič obiskati Stepana Radiča, ki pa je njegov obisk odločno odklonil, ker noče in ne more imeti stikov s predstavniki strank, iz katerih so izšli morilci zastopnikov hrvatskega naroda. Smatra sef da bo Aca Stanojevič radi tega svojega neuspeha še danes vrnil svojo misijo vladarju. — Beograd, 5. julija. Vse kaže, da se bo kriza, ki je bila tvorjena z včeraj* šnjo demisijo vlade, zelo zavlekla. — iVzbuja se sumnja, da so bile besede in sklepi, ki so padli v obeh glavnih vlad* nih poslanskih klubih, le dogovorjena igra in da niti radikali, niti demokrati ne mislijo resno s sestavo koncentracij* ske vlade in z izpremembo dosedanjega režima, marveč da jim gre predvsem za to, da se podaljša hegemonistični re» žim, seveda pa z novimi osebami. Včerajšnji poseti Ace Stanojevica na dvoru Včeraj popoldne od 4. do 6. je bil na dvoru predsednik glavnega odbora radikalne stranke Aca Stanojevič. Po avdijenci so se po mestu razširile vesti, da je bil Aci Stanojeviču poverjen mandat za sestavo koncentracijske vla» de, Stanojevič sam pa je novinarjem to vest odločno zanikal, češ da je bil sa» mo pri maršalu dvora Jankoviču. Po povratku z dvora se je Aca Stanojevič v hotelu «Pariz» sestal s svojimi ožji* mi prijatelji, na kar je ob 7. zvečer po novno odšel na dvor in ostal tam kake četrt ure. Tudi nato je novinarjem iz» javljal, da še nima mandata. Nasprotno pa je dr. Laza Markovič snoči novinar* jem izjavil, da je mandat poverjen Acl Stanojeviču. Pozno zvečer so se o skrivnostnih posetih Ace Stanojevica na dvoru širile najrazličnejše verzije. Najbolj verjetna se zdi verzija, po kateri je vladar ponu» dil Aci Stanojeviču mandat za končen* tracijsko vlado, da pa si je Stanovijevič izprosil enodnevni pomislek, da po* drobno prouči situacijo, ker da je izgu» bil stike s parlamentarnimi krogi. Dru» gi zopet so zatrjevali, da je Aca Sta* nojevič mandat odklonil ter predlagal kralju, naj ga poveri kakemu mlajšemu radikalskemu politiku; baje je kralju imenoval v to svrho Marko Trifkovi* ča. Pristaši glavnega odbora so imeli snoči z Aco Stanojevičem dolgo konferenco, na kateri so mu prigovarjali, naj sprejme mandat, ker obstoja sicer nevarnost, da si prilasti vodstvo ponovno Velja VukiČević. Današnji dogodki Tudi današnji dopoldan ni prinesel nikakega razčiščenja. Aca Stanojevič je odšel ob 9. na dvor in je ostal v avdijenci pri kralju vse do 11. Novinarji, ki so mu vedno za petami, so ga po povratku z dvora obsuli z vprašanji, toda Aca Stanojevič je bil zelo rezerviran in ni hotel ničesar izjaviti. Na vsa vprašanja, ali je dobil mandat in ali ga je morda že vrnil ali odklonil, je Aca Stanojevič samo izjavil: »Sedaj vam ne morem povedati še ničesar. Viden bomo šele popoldne, kako bo. Morda vam bom lahko potem povedal kaj več.« Okrog poldneva je prišel v predsed* stvo vlade dr. Laza Markovič, ki je imel pred tem daljši sestanek z Aco Stano* jevičem. Stanojevič in Radić Takoj nato je odšel Aca Stanojevič v bolnico ter preko poslancev KDK, ki dežurajo pri Stjepanu Radiću, prosil za razgovor s Stjepanom Radićem. Stjepan Radič pa je ta sestanek odklonil ter dal Aci Stanojeviču sporočiti, da s prestavnlki one skupine, ki ima na vesti umor hrvatskih poslancev, noče imeti nobenega opravka. Boža Maksimovič, ki se je včeraj in danes udeleževal konferenc z Aco Stanojevičem, je izjavil novinarjem, ko so se pri njem informirali o misiji Ace Stanojevica: »Situacija je sedaj v sanatoriju in v bolnici. Več vam ne morem povedati.« Po kratkem razgovoru z VukiČevi-čem je dr. Laza Markovič izjavil na vprašanje novinarjev: »G. Aca Stanojevič je bil danes dve uri v avdi-enjci pri kralju. Popoldne dobite o njegovi misiji kumunike, zaenkrat pa vam ne morem ničesar povedati.« Beograd, 5. julija. V komentarju o politični situaciji naglašajo beograjske «Novosti», da se z ostavko Vukičeviceve krvave vlade otvarja kriza vlade pod zelo težkimi okoliščinami. Zamujen je bil najugodnejši trenutek po 20. juniju, ko bi bilo mnogo lažje sestaviti vlado narodnega spasa, ki jo nujno zahteva težak položaj v državi. Kakor tudi naši odnosa ji napram inozemstvu. Danes bo sestava take vlade mnogo težja, ker velik del politikov nima več pred očmi države, marveč gleda v prvi vrsti na svoje osebne in strankarske koristi. Zato bo kriza trajala dolgo, morda 15 do 20 dni. Glavna težkoča bo prihajala od tod, ker zahteva KDK stvarne garancije za uvedbo novega reda, kar pa je zopet nemogoče brez revizije ustave. Glede razpleta krize domnevajo «Novosti», da bo mandat za sestavo koncentracijske vlade ponuđen bržko* ne najprej Aci Stanojeviču, pozneje pa Miši Trifunoviču ali Ljubi Davidoviču. Ostali kandidatje, ki se navajajo iz vrst Vukičevičeve okolice, kakor dr. Laza Markovič, dr. Stojadinovič in Vlada Andrič, po mnenju «Novosti» sploh niso resni in so bile te vesti lansirane v javnost s prozornimi nameni. Končno menijo «Novosti» da bi bilo najbolje, ako bi dobil mandat za sestavo vlade Stepan Radič, ki bi ga do popolne ozdravitve zastopal podpredsednik vla* de, katerega bi bilo treba v ta namen posebej imenovati. Kako je Radić odklonil sestanek s Stanojevičem Sporočilo v posebni izdaji Radičevega glasila »Narodni Val«. — Zagreb, 5. julija. Opoldne je izšla posebna izdaja »Narodnega Vala«, ki objavlja DOd naslovom: »Prva odločna odklonitev predsednika HSS in KDK« iz Beograda sledečo vest: Včeraj, dne 4. julija ob 7. zvečer je dobil prof. dr. Kostič, ki je operiral predsednika Radića iz dvora nalog, naj sporoči, ali predsednik Radič lahko govori z g. Aco Stanojevičem. Dr. Kostič naj sporoči, ali lahko Stepan Radič govori brez škode za svoje zdravje. Dr. Kostič je nato odgovoril, da zdravstveno stanje Stepana Radiča to dopušča, če bo le Radič sam voljan in razpoložen za razgovor z Aco Stanojevičem. Predsednika Radića je ta predrznost enega izmed šefov vladnih skupin, iz kojih vrst poteka tudi morilec Puniša Račić, silno razburila. Zato je s svoje strani ooslal sledeči odgovor: «Aca Stanojevič je prvi podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke, k| je držala in še drži Vukičeviča in ki je glavna zaslomba one večine, iz katere poteka morilec in vsa njegova or- ganizirana družba. Zato z Aco Stanojevičem ne morem razgovarjati niti sedaj niti pozneje. Ne morem stopiti ž njim sploh v nobene stike. Da pa ne bodo prihajali več s sličnimi ponudbami jim sporočam, da ne morem In nočem niti sedaj, niti pozneje imeti nobenih stikov z nobenim članom dosedanje vladne večine, ki je zakrivila strahoviti zločin v Narodni skupščini dne 20. junija.« Ko je prof. dr. Kostič videl, kako silno se je g. Radič razburil radi zahteve, da se sestane z Aco Stanojevičem, kar znači, da mora ostati sedanja okrvavljena Narodna skupščina in ves dosedanji politični sistem, kakor da se 20. junija ni zgodilo ničesar, je prosil Stepana Radića, naj smatra, da mu ni ničesar sporočil, ker je njegova (prof. Koštica) edina in prva dolžnost, da ga (Stepana Radića) čimprej ozdravljenega odpusti iz bolnice. Dr. Kostič je še dodal: «Pomirite se g. predsednik, gre samo še za en ali dve desetinki stopinje temperature, pa boste lahko odpotovali v Zagreb.» Po stari poti ne gre več Demokrati in radikali nočejo uvideti, kako silno resna je situacija. — Noben Hrvat ne more več v okrvavljeno Narodno skupščino. — Beograd, 5. julija. Pod naslovom >Neresno reševanje krize« objavlja nocojšnja >Reć< jako kritičen komentar o politični situacija ter pravi med drugim: Demokratski klub, ki se je izjavil za sporazum s Hrvati, postavlja kot pogoj nadaljevanje dela s sedanjo Narodno skupščino, kar pa izključuje vsak sporazul s Hrvati. Noben Hrvat ne bo šel v sedanjo Narodno skupščino, ker je tako jasno in izven vsakega dvoma, da razume to vsak političen otrok. Noben Srbijanec ne bi šel v hrvatski sabor v Zagrebu, če bi bili tam umorjeni predstavniki srbskega naroda. Ze samo dejstvo, da vladne stranke zahtevajo od Hr-vatov, naj bi prišli nazaj v sedanjo okrvavljeno Narodno skupščino, smatrajo Hrvati za netaktno žalitev. Tuudi izgovarjanje vladnih strank z nuttunskimi konvencijami ne drži. Radi nettunskih konvencij Italija* ne bo izzvala vojne. Tudi Italiji niso potrebne konvencije, ki bi bile sprejete v Narodni skupščini brez Hrvatov. To ve prav dobro tudi g. Marinković. Gre za vis maior, ki onemogoča zopetni sestanek sedanje Narodne skupščine. V njej je bila prelita hratska kri. Clankar se končno vprašuje, kako je mogoče, da te resnice ne spoznajo demokrati in trezni radikali. KDK, nadaljuje »Rećc, doslej ni sta rila nikakih pogojev za rešitev sedanje težke politične in državne krize. Njeni predstavniki se samo informirajo o razpoloženju v narodu, ki ga predstavljajo. Zato KDK doslej ni stopila v stike z nobeno drugo stranko in so vse nasprotne vesti, ki jih širijo iz vladnih krogov, neresnične. Strahovit orkan nad Nemčijo Silen vihar je včeraj povzročil v Berlinu in ostali Nemčiji ogromno škodo. — Veliko število ranjencev. — Panika med prebivalstvom. Berlin, 5. julija. Nad Berlinom in nad južno Nemčijo je divjalo včeraj popoldne strahovito neurje, ki je povzročilo neprecenljivo škodo. V Berlimi je dosegel vihar hitrost 75 do 80 km na uro. Orkan je bil tako silen, da ni odnašal samo opeke s hiš, marveč je trgal kar cele strehe. Znameniti berlinski park je podoben puščavi. Vse drevje je tz-ru-vano in razmetano daleč po okolici. Zeleni nasadi so zasuti z debelo plastjo peska in kamenja, ki ga je prinesel vihar bogve odkod. Gasilci so bili v treh urah alarmirani in klicani na pomoč kar 350krat. Na terrrpelhofskem letališču je vihar porušil hangar ter uničil stroje letal, med njimi tudi veliko Fockerjevo letalo, ki je opravljalo promet ~ned Berlinom in Parizom. V notranjosti mesta ni nobene hiše, ki bi bila ostala nepo- škodovana. Ranjenih je bilo mnogo ljudi in bržkone je katastrofa zahtevaia tudi več človeških žrtev. Med prebivalstvom je zavladala velika panika in ljudje so kakor brez glave vso noč begali po ulicah. Tudi v Sleziji je orkan povzročil ogromno škodo. Po dosedanjih vesteh je zahtevala katastrofa v Sleziji mnogo človeških žrtev. Ker pa so potrgane vse telefonske in brzojavne zveze, podrobnosti Še niso znane. Kako silen je bil orkan, dakazuje dejstvo, da je pri nekem rudniku v Sleziji vihar dvignil tri žerjave, katerih radij je znašal po 50 m, visoko v zrak ter jih treščil kakih 500 m daleč stran na zemljo, tako da se je železna konstrukcija popolnoma zveri-žila in zarila globoko v zemljo. Ob zaključku lista: Radić pozvan v avdijenco Mesto njega pojde Pribičevič Senzacionalni dogodki prvih popoldanskih ur. — Posvetovanja KDK pri Stepanu Radiču v bolnici. Beograd, 5. julija ob 14. Danes dopoldne se je vršila pri Stepanu Radiču daljša konferenca voditeljev KDK. na kateri so bili navzoči med drugimi poslanci Svetozar Pribičevič, VHder, dr. Kramer in dr. Krnjevič. Konferenca je trajala vse do 13. ure. Ob 13. ie dobil Stepan Radič z dvora pismo, s pozivom, naj pride popoldne ob 5., če mu zdravje dopušča v avdijenco na dvor, v nasprotnem slučaju pa naj pošlje svojega zastopnika. Čim ie Stepan Radič pismo prečital. je smeje pokazal na Svetozarja PrEbiče-viča in vzkliknil: »E, pa tu je naš Svetozar! On me zastopa vselej in povsod.« Po kratki konferenci ie bilo nato dogovorjeno, da gre mesto Stepana Radiča popoldne ob petih v avdijenco na dvor gosp. Svetozar Pribičevič. Gosp. Stepan Radič je na konferenci voditeljev KDK naglasil da KDK ne sme in ne more popustiti od svojega znanega stališča. Za njo obstojata sedaj samo dva faktorja: narod in kralj. Brezuspešno iskanje Aimind-sena — Oslo, 5. julija. Ruski letalec Babu-škin, ki se je pri iskanju Amundsena izgubil, se Je včeraj nepričakovano po petdnevni odsotnosti vrnil na svoj matični parnik »Maligin<. Bil je skoraj popolnoma izčrpan ter je pripovedoval, da se je moral vseh pet dni neprestano boriti s strahovitimi viharji. Bil je prisiljen pristati kakih 100 km severno od svoje poletne točke. Letalo je ostalo k sreči nepoškodovano tako, da se je mogel s svojima spremljevalcema ob ugodnem vremenu zopet dvigniti v zrak ter vrniti nazaj. Ruski rušilec ledu »Krasin« je okrog in okrog obdan z ledom in le zelo počasi in z največjim naporom prodira dalje proti severu. V zadnjih 24 urah je napredoval komaj 3 km. Clamnerlain proti reviziji trianonske pogodbe — London, 5. julija. Na snočnji seji spodnje zbornice je vprašal pol. Bucks^on zunanjega ministra Chamberlaina, ali je pripravljen v interesu evropskega miru predlagal Društvu narodov imenovanje posebnega odbora, ki naj preišče vse pritožbe Madžarov, da se napravi konec neprestani agitaciji za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Chamberlain je odgovoril, da tega ne bo storil, ker je prepričan, da oni, ki zahtevajo po tako kratkem času revizijo sklenjenih pogodb, ne služijo interesom miru. _ Rim, 5. julija. Današnji >Foglio d' Ordini« objavlja naredbo vlade, po kateri se odlok o poitalijančevanju neitalijanskih imen raztegne tudi na reško ozemlje. Pred važnimi spremembami v Narodni banki — Beograd, 5- julija. Včeraj sta prišla k Velji Vukiceviću viceguverner Narodne banke Bajloni in generalni ravnatelj Nova« kovic, ki sta nato posetila tudi namestnika finančnega ministra dr. Spaha. Novinarjem nista hotela ničesar izjaviti o teh razgovorih. Domneva pa se, da so bile konferenece v zvezi z izredno skupščino Narodne banke, ki bo v nedeljo 8. tm. in na kateri se bo sklepalo o izpremembi zakona o Narodni banki. Razen tega so bila ta po- svetovanja v zvezi z izvolitvijo novega guvernerja Narodne banke namesto pokojnega Srećkovića. Upravni odbor ima namreč izbrati 5 kandidatov, izmed katerih enega nato potrdi minister trgovine. Kakor znano, ima Narodna banka v vprašanju zasedbe mesta guvernerja že slabe izkušnje, ker je bilo to mesto do pred par meseci oelo leto izpraznjeno. Domneva pa se, da sta zastopn-Narodne banke hotela že pred izvolitvijo kandidatov za guvernerja doseči sporazum z vlado, da bi mesto guvernerja zopet ne ostalo nezasedeno predolgo časa. Kot najres-nejši kandidat za guvernerja se imenuje dosedanji finančni minister dr. Bogdan Markovič. ZOPET SMRTNA OBSODBA V MOSKVI. — Moskva, 5. jul. Vojaški kolegij vrhovnega sodišča je obsodil na smrt finskega držawv Ijana Uetmena zaradi vohinrstva. OPROŠČEN MORILEC. — Dunaj, 5. jul. šoferja, Hagerja ki je na obisku ustrelil svojo gospodarico, je porotno sodišče c-prostilo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.9175, Berlin 13.5625—13.5925 (13.5775), Bruselj 0—7.9375, Budimpešta 0—9.918, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6) Dunaj 7.995—8.025 (S.01). London 276.74—277.54 (277.14), Newyork 56.75 do 56.95 (56.85), Pariz 0—223.2, Praga 168.1 do 168.9 (168.5), Milan 297.75—299.75 (29&75). Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 129 den., Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Kranjska industrijska 300 den., Stavbna 56—0, šešir 105—9. Lesni trg: Tendenca nesjpremenjena, Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon bukovega oglja, fco vag. meja po 87 in 1 vagon desk, tercia, fco vag. meja po 450. Deželni pridelki2 Tendenca mlačna. Cena promtni pšenici je za malenkost popustila, turščica pa se je okrepila. Za« ključkvv ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: I>unaj 801, Berlin 13.5775, Itali* ta 298.75, London 277.14. Newyork 56.85. Pariz 223.20, Praga 168.50, Curih 10.96. Efekti: Vojna škoda 434—435. INOZEMSKE BORZE. Curih: Zagreb 9.13, Dunaj 73.09, Berlin 123.90, Italija 27.26, London 25.29, Newyork 518.80, Pariz 20.36, Praga 15.37. Stran 2. SEOVFNSK1 NAROD« dne 5. julija 1928. Stev. 151 Ali se bodo v Beogradu spametovali? Nekaj misli pred sestavo nove vlade. — Nujna potreba izpre- membe smeri srbijanske politike Letos proslavimo desetletnico ustanovitve Jugoslavije, združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno narodno državo. Proslavljati smo pričeli to obletnico na način, ki spravlja naše narodno edinstvo v resno krizo, ki slabi moč države ne ?amo na zno-trej. ampak tudi na zunaj. Spričo tr i žalostnega dejstva je dolžnost vsakega patrijota, da se vpraša, kaj je vzrok, d-i smo prišli v desetem letu ujedinjenja tako daleč. Resnica je, da je pred desetimi leti sprejel ves naš narod tosiran Drine in Save, v takozvanih prečanskih krajih, ujedinjenje s Srbijo z velikim navdušenjem in toliko odločnostjo, da je smacral tudi zunanji svet kot samo ob sebi umevno ustanovitev nove jugoslovenske države. Ako bi ne bilo tega navdušenja in te trdne volje, bi bilo dvomljivo, če bi Jugoslavija ali pa, da govorimo po srbijansko, razširjena Srbija, sploh zavzelala tak obseg, kakor ga ima danes. Združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev niso ustvarile samo teške žrtve srbskega naroda, ampak tudi revolucionarno razpoloženje Srbov, Hrvatov in Slovencev izven bivše kraljevine Srbije, njihov odpor proti avtro-ogrski monarhiji. Ta odpor ni šele rodila svetovna vojna, — ki ga je samo ojačila in pospešila , ampak je obstojal že davno prej na podlagi sredo-težnosti sorodne bratske krvi. Treba je le citati nacijonalne, — ne klerikalne avstrijsko orijentirane, — liste iz prejšnjih desetletij v Času turških vojn na Balkanu, zlasti pa ob zadnji srbsko-turški vojni. Ko je prišlo 1. 1918 do ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo, so prečani drage volje prepustili Beogradu vodstvo nove države, zaupajoč v sposobnost državnikov Srbije, ki je živela že dolgo svoje samostojno življenje ter je izšla iz svetovne vojne zmagoslavna, Čeprav so dobro vedeli, da jim po vojni opustošena Srbija ne more nuditi nobenih materijelnih dobrin. Računali so samo, da jim bo mogoče s skupnimi močmi v bratskem složnem delu dvigniti skupno domovino na višino ostalega kulturnega sveta. Bratska Čustva so pripeljala prečanske Srbe, Hrvate in Slovence v skupno državo z bivšim kraljevinama Srbijo in Črno goro in računali so, da jih pri Srbijancih ne bodo našli samo v besedah, ampak tudi v praksi. Pokazali so vso svojo pripravljenost pomagati in dati vse za skupni procvit in napredek. Prav nič niso zavidali Srbijancem bona-tih reparacij, ki so vedeli, da je bila Srbija bolj opustošena, kakor katerakoli druga dežela. Vsakemu svoje, je bilo geslo prečanskih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nedavno je St. Radić rekel, da ni dovolj državo samo ustvariti, temveč jo je treba znati tudi upravljati. Tega Beograd ni znal. Res je, da je srbski državni upravni aparat uničila vojna in vsakdo je prva leta to tudi s primernim razumevanjem upošteval. Toda minulo je že deset let od tedaj, prečani so nudili zaman dovolj sposobnih ljudi za državno upravo na razpolago in doslej še niso našli primernega razumevanja za svoje potrebe. Izmed Srbijance v so prišli v državni upravi na površje ljudje, ki so znali povojno konjunkturo izrabljati le za svoje koristoljubne namene, pri čemer niso trpeli samo interesi prečanskih krajev, ampak tudi Srbije in Crne gore same.. Saj je znano, kako je bil opeharjen srbski kmet za vojno odškodnino. Zaradi teh ljudi, ki so skrivali svoje špekulacije pod plaščem navideznega srbstva, je trpelo celih deset le-f- in še trpi tako ljudstvo v prečanskih krajih kakor v srbijanskih. Posledica je. di je ljudstvo ostalo siromašno tako pri nas. kakor v. srbijanskih krajih. Edino v Beogradu so si posamezniki zgradili ogromne palače z denarjem, ki si ga niso pridobili s poštenim delom. Saj je značilno, da je dobil radikalski poslanec in morilec Puniša Račić na gozdove, ki jih je iztrgal srbskemu samostanu v Dečanib »ter raznim ljudem, iz Drž. hipotekarne ban- ke posojilo 5 milijonov Din. dočim naši ljudje in kraji iz tega državnega denarnega zavoda niso mogli dobiti niti pare. In ta Puniša Račić ni pljačkal samo besov in samostanov, temveč je tudi požiga 1 v družbi Arnavtov Boljetincev, kakor se je izkazalo zadnje dni, lastnino revnih seljakov, da se je je lahko polastil. Jasno je, da tako ne more iti več dalje in sicer zato ne, ker vodi taka pot v propast naroda in države. Brez zadovoljnega ljudstva ne more biti močne države. Država ne sme biti eksploatacijski objekt posameznikov, ampak mora biti zaščitnica in ipospeševateijica interesov najširših slojev naroda. Ker so nesposobni srbijanski državniki in politiki kompromitirali državno upravo, ubili vero v njeno pravičnost in nepristranost v najširših plasteh, s čemer so prizadeli našemu državnemu in narodnemu edinstvu silen udarec, je več kakor jasno, da se mora zastopnikom prečanskih krajev nuditi večji vpliv na državno upravo. To ni v nasprotju z interesi srbskega ljudstva, ki je bilo samo izkoriščano od raznih korup-cijonistov, ampak v njegovo korist, kajti načelo enakopravnosti se mora uveljaviiti ne samo za posamezne pokrajine, ampak tudi za posamezne sloje celokupnega našega naroda. To je v interesu razširjenja evropske zapadne civilizacije proti vzhodu, v interesu naših splošnih teženj, v interesu odprave slabega smisla tako zvanega »6al-kanstva«. Nismo pesimisti in nismo govorili ob zadnjih dogodkih v Beogradu, da je konec Jugoslavije, ker verujemo v zdrav razum našega naroda. Naš narod je zdrav in v njegovem samobitnem državnem življenju so njegove sile še neizčrpljive. Toda sodobni svet je prestal že toliko težkih izkušenj in trpljenja, da bi bilo naravnost zločinsko še nadalje ga izpostavljati novim trpljenjem. Zdrava, še neizčrpana sila našega naroda naj bo memento vsem, ki se hočejo še nadalje igrati z njegovo usodo v njegovo škodo. Živimo v časih, ki se hitro izpre-minjajo, živimo v dobi hitro prodirajoče ter zmagujoče demokracije in načel vzajemnosti. Tisti, ki danes odločujejo o nadaljni usodi Jugoslavije, naj se zavedalo, da je nujno potrebno stopiti z dosedanje njihove poti, ki ov/ra naravni razvoj našega narodnega in državnega življenja in ki izziva splošno reakcijo nepokvarjenih čustev našega ljudstva. Ako hočejo državi, narodu pa tudi sebi dobro, naj krenejo na pot, ki vodi k enakosti, ravnopravnosti in svobodi vseh državljanov, na pot, po kateri bo Beograd kot presitolica naše države dobil potrebni ugled, ki so ga zapravili njegovi nesposobni državniki To je ob desetletnici ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev nujno potrebno, da bomo lahko zaključili njeno proslavo z drugimi čustvi, kakor pa smo jo pričeli. Nujno potrebo temeljite preorientacije v nazorih in praks' srbijanskih državnikov in beograjske družbe sploh je treba naglasiti zlasti zdaj, ko se sondira v Beogradu teren za novo vlado Ob dvanajsti uri kličemo Beogradu: Spametujte se! Ne tirajte nezadovoljstva z zapostavi j an j ean prečanskih krajev do skrajnosti, ne ravnajte s prečani kakor z zasužnjeno rajo, ne ubijajte v njih ljubezni do skupne domovine in vere v državo, ne izpodkopavajte sistematično bratskih čustev in ne silite idealistov, da postanejo ciniki in pesimisti. To se utegne maščevati, kajti na skupni močni in dobro urejeni državi smo enako zainteresirani vsi. Oni, ki vedre in oblače v naši državi in ki so bili doslej gluhi za vsak opomin, stoje zdaj pred zgodovinsko odločitvijo. Fatalno bo za državo, če ne bodo znali podrediti svojih osebnih ambicij in koristolov-n ih namenov skupnim interesom. Pisane zgodbe iz naših krajev Prst si je odsekal, da bi dobil zavarovalnino. — Podrobnosti o tragediji v Kustošiji — Razburljiv dogodek v Subotici. — Vsak Srbin — Puniša Račić. - Sleparije na poslancev račun. Zavarovalna družba »Vardar« je te dni javila zagrebški policiji, da se je pri nji zavaroval neki Pavle Sabol za 400.000 Din proti nezgodi. Družba je pa prejela pred tedni pismo svojega zastopnika Štefana Vugrinovića, da je Sabol padel po nesreči s podstrešja ma koso, ki mu je odrezala prst na rok*. Družba mu mora po pravilih izrjlačati 48.000 Din odškodnine. Uradnik družbe se je obrnil na zdravnika, ki je zdravil ponesrečenega Sabola. Ta je izjavil, da se mu zdi poškodba zelo sumljiva. Sabol je tudi zavaroval svojo hišo, ki je kmalu nato pogorela. Družba je poslala v Sabolovo bivališče Vrbovec detektiva^ da bi zadevo preiskal. Prvi je bil zaslišan dr. Rukavina, ki je Sabolu nudil prvo pomoč. Izjavil je, da je prišel Sabol k njemu precej pijan in ves bled. Na vprašanje, kaj mu je, je izvlekel iz žepa v krvavo cunjo zavito roko in dejal, da mu je kosa odsekala mezinec na roki. Prst je bil odsekan z ostrim predmetom. Rana je bila zarezana na dveh krajih in je imela ostre robove. Zdravnik je takoj dvomil o resničnosti Sabo-lovih izjav, ker ni imel nobenih drugih poškodb, ki bi jih pri rjadcu s podstrešja moral dobiti. Nato je bil zaslišan sam Sabol, čevljarski pomočnic in hišni posestnik, 24 let star, stanujoč v Vrbovcu. Izpovedal je, da je padel s podstrešja in mu je kosa odrezala Drst. Nezavestnega ga je našel Mato Capan in mu zavezal prst. Zaslišali so seveda takoj Capana, ki je pa najprvo dejal, da o Sa-bolovi nesreči ničesar ne ve. Potem je Pa prizinal, da je prišel k Sabolu. Ker sta bila prijatelja, je Sabol naročil iz bližnje trgovine dva decilitra ruma. Potem sta izpila še pol litra ruma. Sabol je nato stopi v sosedno sobo in poklical Capana. Sabol je držal prst na podstavku in je pozval prijatelja: Eto ti sekire, sedaj pa udari, pa bo dosti denarja! Capan, misleč, da se Sabol šali, je zamahnil s sekiro in odsekal prijatelju prst. Sabol si je krvavečo pest zavil v cunjo in odšel k zdravniku. Ko se je vrnil je rekel tovarišu, da je vse v redu in dobro. Na podstavku in na sekiri so bili še sledovi krvi, dočim je bila kosa popolnoma čista. Sabol je ma vse to odgovoril, da ne ve, kako se mu je nesreča pripetila. Sabolova žena je izjavila, da e našla svojega moža v postelji, ko se je vrnila domov. Ko ji je povedal, kaj se mu je pripetilo, je vzela koso in jo oprala. Ta zanimiv in dokaj zapleten primer bo popolnoma razjasnilo šele sodišče, kateremu je policija ovadila Sabola in njegovo ženo. Poročali smo že, da je bivši podporočnik Josip Bauer umoril svojo ženo Barbaro v Kustosi ju. Bauer ie prišel s svojo ženo lani v Zagreb iz Cetinja, kjer je služboval in bil upokojen. Bau-erjeva je bila hčerka bogatega velepo- sestnika na Češkem. Po prihodu v Zagreb si je kupila hišo v Kustošiji. Soseda je izpovedala, da je bila Bauerjeva poštena in pridna žena »n je obuboža a po krivdi moža, ki je bil pijanec. Morilec namreč pravi, da je umora kriva sama žena, ker ga je varala. To so pa le halucinacije živčno bolnega in pijači udanega Bauerja. Otroka je posla? po umoru k sosedi Živkovičevi. Kasneje je prišel vprašat, če so otroci pri njej. Živ-kovideva ga je začudeno vprašala, kje je žena. Bauer je odgovoril, da je zelo zaposlena, ker se pripravlja za. sprejem staršev. Prosil je tudi, naj ostaneta otroka čez noč pri nji, češ, da gresta z ženo na neko domačo zabavo. Živkovičevi se je zdelo čudno, da ie bil Bauer popolnoma trezen, ker ga ie sicer videla vedno pijanega. Odšel je no poko;r.ino v Zagreb in se vrnil naslednji dan. Vprašal je po sinu in hčerki. Ko ga ie Živko-vičeva zopet vprašala, kje je žena, je odgovoril, da sta prišla ponoči kasno domov in se mora odpočiti. Otroka naj ostaneta še čez noč pri njej. Posodil je sosedi tudi .-00 Din. Od tedaj soseda ni videla več Bauerja. Sinček Avgust je naslednji dan videl, kako se je njegov oče boril z orožniki v bližnji gostilni Bele. Pritekel je k sosedi in ;i povedal, kaj se godi z očetom. Zivkovičeva ga je potolažila, da je oče piian in ga bodo orožniki samo spravili spat MaJi Avgust je izpovedal, da je oče vedno pii in se je mati zaradi tega togotila. Go-stilničarka Bele je izpovedala, da je bil Bauer, ko je prišel v Kustošijo, priden in trezen mož. Živel je z ženo srečno in zadovoljno. Pozneje se je udal pijači. Usodnega dne je prišel v gostilno z avtom. Ko je vstopil in iz-pil nekaj žganja, sta pristopila orožnika in ga prijela. Protivil se je, češ, da ni ničesar zakrivil. Sodna komisija je ugotovila, da je Bauer ustrelil ženo v desno sence, ko ie ležala v postelji na desni strani. Krogla je izstopila nad desnim očesom in je obtičala v drugi blazini pod glavo. Bauer ni hotel povedati orožnikom kako je umoril ženo, češ, da bo to povedal samo pre-5skovalnemu sodniku. Iz Subotice poročajo o dogodku, ki je razburil vse osobje tamošnje sod-nije in okolice. Okoli I. ure so opazili, da so v prvem nadstropju sodnega poslopja vse pisarne, kjer so sodniki in državni pravdnik, od zunaj zaprte. Ključev ni bilo nikjer. Uradniki so klicali na pomoč skozi okna. Prišli so •gasilci z lestvami rm vse rešili skozi ^okna. Vsi so se spogledovali in se čudili, kdo je zaprl vse pisarne in odnesel ključe. Storilca so odkrili čisto slučajno. Popoldne je prišel v neko su-botiško banko neznanec, ki se je vedel zelo čudno. Stopil je k blagainiku in zahteval 390.000 Din. Blagajnik je poklical stražnika, ki je slaboumnega moža odvedel na policijsko stražnico. Ko so ga preiskali, no našli v njegovem žepu 27 ključev, ki jih je odnesel, ko je zaklenil vse pisarne prvega nadstropja sodniie. Slaboumnež je neki Ivan Derovič, ki so ga nedavno izpustili iz blaznice kot popolnoma ozdravljenega. Policija ga je zopet poslala na opazovalnico. Beograjsko pevsko društvo »Mo-kranjac« je nameravalo prirediti veliko pevsko turnejo po vsej državi. Zato je društvo že vnaprej obvestilo vse večje kraje, kjer je nameravalo prirediti koncerte. Novosadski časopisi poročajo, da je društvo poslalo obvestila tudi v dva večja kraja na Hrvatskem. Po odgovoru, ki ga je društvo prejelo iz teh dveh mest, pa je društvo opustilo misel na večjo turnejo po državi. Odgovor se je namreč glasil: Prejeli smo vaše obvestilo, da nas nameravate posetiti in prirediti pri nas pevski koncert. Sporočamo vam, da vidi v našem kraju vsakdo v vsakem Srbinu Punišo Račiča in zato vam svetujemo, da nas ne obiščete, ker ne moremo prevzeti nobene odgovornosti. Poslanec demokratske stranke Vincenc Kerepezi iz Sente je vložil pri beograjskem sodišču ovadbo zaradi zlorabe njegovega imena. Neki Ivati Stanojevič. ki je bil nameščen pri srezkem poglavarstvu v Batinah, je ponaredil njegove posetnice. Stanojevič je madžarski optant. S poslanče-vo posetnico je prišel v Beograd in šel v maksimirski bar, kjer je zapravil 18.655 Din. Ko je prišel čas plačila, je Stanojevič potegnil iz žepa posetnico in se predstavil natakarju kot poslanec. Natakar se je zadovoljil s tem in posodil poslancu še 6000 Din za cigane, ki so svirali lažnemu poslancu ves večer. Natakar se je čez nekaj dni zglasil pri resničnem poslancu in ga prosil za izplačilo vsote, ki*jo je zapravil v baru. Pokazal mu je posetnico, na kateri je bilo zapisano, da poslanec dolguje natakarju omenjeni znesek. Poslanec je takoj videl, da gre za -nremeteno sleparijo na njegovo ime. Prijavil je Stanojevica policiji, slenar pa je med tem že pobegnil na Madžarsko. eleznica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 5. julija 1928; katoli* čani: Ciril in Metod; pravoslavni: 22. juni* ja 1928, Ciril in Metod. Jutri: Petek, 6. julija 1928; katoličani: Izaija; pravoslavni: 23. junija 1928, Dom o* goj. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ideal: ^Logarjeva Krista». DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ust ar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Šiška. V nedeljo vsi v Rožno dolino! Olepševalno društvo v Rožni dolini šteje zdaj nad 400 članov, na čelu s častnim predsednikom in viškim županom Jurijem Petrovčičem in dvema častnima članoma. Na občnem zboru leta 1923. je bil ustanovitelj društva tudi izvoljen častnim članom, kar je pa odklonil z motivacijo, da hoče biti še delaven član in ne more sprejeti časti penzijonista in res deluje še oslepel neumorno za procvit društva. Postopala je občina z Rožno dolino mačehovsko, kajti v celih 17 letih je prispevala za komonikacijo 70 kTon, dočim je diuStvo prispevalo, imelo samo leta 1925. za ulice in hodnike nad 40.000 Din, a občina za svoja pota in ceste skoraj enako. Rožnodolske ulice merijo 7 km, vasi Glin-ce in Vič pa imata, prištevši državne ceste, za katere skrbi država, 6 km 553 m ceste. Leta 1923. je bil na občnem zboru sprejet predlog g. Rudolfa Galeta, da se osnuje za prvo silo v slučaju smrti člana samopomoč. Izplačano je bilo do danes v 25 slučajih smrti podpore skupno 28.300 dinarjev. Samo en slučaj naj dokaže potrebo take pomoči. Ob 6. zjutraj Javi uboga delavčeva ženica smrt svojega moža, tožeča, da nima niti pare, da bi mogla kupiti vsaj sveče. Čez pol ure je že kupovala vse potrebščine z izplačano ji podporo nad 1000 dinarjev. Hodniki se polagajo polovico na društvene, polovico na članske stroške. Ceste se posipajo na občinske stroške. Največ delavskih domov pričetkom naselbine ie Sezidal rožnodolski zidarski mojster Gregor Stanovnik. Znani zidarski mojster Janez Kozam ernik jih je sezidal 45 in sicer pred svetovno vojno 25, po vojni pa 20. Po vojni si Je sezidal v Rožni dolini lasten dom viški rojak zidarski mojster Valentin Battelino, ki je tudi na glasu kot soliden rožnodolski zidarsik mojster. Seveda ima naša vas še mnogo obrtnikov in večjih trgovcev (Viktor Jeločnik, Henrik Bartel, Helena Kušar itd.). Mizarsko tvornico Josip Lojk, umetno in trgovsko najbolj nzano staro vrtnarstvo Franc Herzmanskv, 10 gostilničarjev, 4 mesarje, 3 peke, tiskarno Gale, dva brivca, Izdelovalca pletenin, fotografa in veliko število drugih obrtnikov. Vojnovičeva električna razsvetljava se je zamenjala z mestno elektrarno. Željno pričakujejo Rožnodolci mestnega vodovoda, da jih reši morečih skrbi. V Rožni dolini obstojajo razen olepševalnega društva tudi druga društva. Cvetoči vrtovi in polno zelenja, drevesnih nasadov, lep mir po vasi, snažne ceste in ulice, sveži zrak, v ozadju idiličen Rožnik z lepim gozdom, vse to priča, da je Rožna dolina eno nailepših bivališč, nekoč večinoma le delavskih, zdaj pa tudi meščanskih slojev. Za proslavo 301etnice se vrše velike priprave. Rožnodolski sejem ostane vsem posetnikom v neizbrisnem spominu. Sejma se udeleže korporativno »Slavec«, pevsko društvo Krakovo - Trnovo« in drugi pevski zbori. Tri godbe in nebroj harmonik bo skrbelo za zabavo in razvedrilo občinstva. Spored jubilejne prireditve ie tako zanimiv in bogat, da ne bo nikomur žal, če se odzove vabilu gostoljubnih Rožnodolčanov. V nedeljo torej vsi na proslavo 301etnice obstoja naše prelepe Rožne doline! Klerikalna podivjanost Včerajšnji »Slovenec« poroča, da so Srbi že na usodni dan umora v Narodni skupščini in potem vsak dan znova plakali nad žrtvami in z ogorčenjem in studom obsojali zločin, proseč in roteč, naj bi krvavo dejanje ne zasejalo sovraštva med brati. Obenem pa se huduje, da je naša javnost odločno obsojala pisanje klerikalnih listov na Slovenskem, ki so pač hinavsko obsojali zločin, niso pa imeli niti besedice obžalovanja za žrtve zločinca, ki je izšel iz srede vladne večine in je bil tovariš naših klerikalnih poslanccev. Iz pisave klerikalnih listov je odmevala edino žalost in razočaranje, da smrtonosni streli niso pogodili in podrli za večne čase obeh voditeljev KDK. poslancev Radića in Pribićevića. Zdaj se Koroščevo glasilo čudi, kako da je to ostudno pisanje moralo naleteti na tako ogorčenje in skuša dokazati, da umor odobravajočega razpoloženja v klerikalnih vrstah ni bilo. Z vseh strani pa nam dohajajo poročila, da so pristaši dr. Korošca z veseljem sprejeli vest o usodepolnih dogodkih v skupščini in da so storili vse, da bi naše ljudstvo ne bilo dalo niti najmanjšega izraza ogorčenju nad umorom in sočustvovanju z žrtvami. V Krškem je mestni premoženjski odbor razobesil s svoje hiše št. 24 žolno zastavo. Prišel pa je neki klerikalni občinski mogotec in ukazal zastavo odstraniti. Odbor razobesil s svoje hiše št. 24 žalno zastavo in zaklenil dohod k njej. Razburjeni klerikalec je takoj tekel k orožništvu, na sresko poglavarstvo in celo na sodišče po pomoč, toda je povsod dobil zasluženi odgovor. Iz Ljubne zopet poročajo, da so somišljeniki KDK izobesili črne zastave. Pri seji občinskega odbora je eden izmed njih predlagal izjavo sožalia, pa ie njegov predlog klerikalna večina odklonila. Ko je Isti naš somišljenik naprosi! župnika, da bi dovolil zvonenje po ubitem Pavlu Radiću In dr. Basaričku, Je vrli duhovnik odklonil zvonenje, češ za tiste pretepače doli že ne bomo zvonili«. Ko so mu ponujali, da takoj plačajo zvonenje, je dejal: »Nič ne pomaga, niso naši!« V Št. Janžu se je zgodilo isto, samo da župnik ni hotel niti prevzeti naročene maše za pokojna poslanca. Izgovarjal se ie na vse mogoče načine, češ da mora zaradi zvonenia pisati škofu, maše pa ne more opraviti, ker so vs! dnevi že oddani, dasi se navadno redno preloži navadna maša, ako kdo naroči radi pogreba črno mašo. TCkrat so se obračali faTani na župnika radi maše, pa je vedno ostal nepopustljiv. Rekel je celo, da ne more služiti službe božje, ker gre za političen umor, kakor da bi pokojnika bila pri tem kaj kriva. Neki somišljenik KDK se je skliceval na pre-cedenčne slučaje, ko so se v drugih krajih Slovenije že brale maše za oba poslanca, toda božji namestnik je na vse to trdil svoje, da mora vprašati Škofa. Ni čuda, da nam iz iste župnije poročajo o treh klerikalnih kmetih, ki so na vsa usta odobravali zločin, ako celo ozna-njevalec vere in ljubezni vrši svoje sovraštvo preko groba. Ubita poslanca sta bila katoličana, toda r.aša«, t. j/ klerikalca nista bila, zato jima ne gre nikaka čast, ki se daje navadno pokojnikom! Ali ni to višek surovosti? Kako je nastal iz Hrvata Pred tednom je »Domoljub*, klerikalno glasilo za poneumnevanie vernega slovenskega ljudstva, v zagovoru morilca Puniše Račića pisal, da je morilec Črnogorec, po jeziku pa Hrvat Trditev, da je bil morilec Hrvat, je izzvala v javnosti, zlasti v hrvatskih krogih, ne samo precej pomilovanja nad klerikalnimi pristaši, ki morajo čitati take bedarije, ampak tudi precej ogorčenja nad klerikalno lažnjivostjo. Zdi se, da je gospodo v klerikalni stranki postalo nekoliko zaradi tega sram, pa je zato* ^Domoljub« objavil v svoji zadnji številki notico, v kateri pravi, da je v prejšnji številki — tiskarski Škrat izpremenil »komi-taša* v »Hrvata«, kar je nesmisel, ki pa so ga seveda žerjavovci krepko izrabili. Na podlagi tega popravka bi se torej imelo glasiti v »Domoljubu«, da je bil morilec Puniša Račić Crnogorce, po jeziku pa — komitaš. ^Domoljub* je torej iznašel nov komitaški jezik in komitaško narodnost. Ker Pa »Domoljub f ni mogel vzdržati trditve, da je Puniša Račić — Hrvat, pa piše sedaj, da je bil velik prijatelj opozicije, in celo, da taki možje, kot je Račić, ki jim je revolver isto kakor žepni robec, spadajo med hajduke, ne pa v skupščino. Tako bi rad >.Domoljub« napravil Punišo Račića vsaj za opozicijonalca. Znano pa je da je klerikalni poslanec Pušenjak dan pred umorom v Narodni skupščini podpisal predlog radikalskega poslanca Puniše Račića, v katerem se je zahtevalo, naj se proglasi Stepana Radića za norca in izključi iz parlamenta, da bi ne prišlo — do nezaželjenih dogodkov ne glede na posledice, ki utegnejo nastati. Ali klerikalni poslanec Pušenjak tedaj ni vedel, da je Račić mož, ki spada med hajduke in ne v Narodno skupščino? ^Kolesarska" sezona Ljubljana, 5 julija. Poletje je pač sezona kolesarjev in kakor trdijo zagrebški listi je kolesarstvo pri nas domala tako razvito kakor v Amsterdamu, kjer je na ulicah tak kolesarski promet, kakor v Ne\vyorku avtomobilski. V Sloveniji se je kolesarstvo res zelo razvilo in ker imamo v primeri z drugimi kraji najboljše ceste, je pri nas tudi največ kolesarjev. Pa tolkli največ kolesarskih tatov imr.mo v Sloveniji. Saj ne mine dan da ne ne Li bile na policiji prijavljene številne tatvine koles. Tatvine se pa ne dogajajo ;a ro v Ljubljani, marveč širom Slovenije in policijska direkcija prejema dan za dnem Številne ovadbe iz razn.h krajev ljubljanske in mariborske oblasti o kolesarskih taivi-nah. Kako poslujejo tatovi, je razvidnu iz številnih kolesarskih tatvin, ki so bile izvršene zadnje dni v Ljubljani in v Celju. V Ljubljani so bile včeraj izvršene kar tri tatvine koles. Zdi se pa, na niso kradli koles domači tatovi, marveč okoličanski. Včeraj je bil namreč v Liub'jani živinski sejem in to priliko so tatovi spretno izkoristili. Na sejmu sta bili dopoldne skoraj istočasno odpeljani dve kolesi in sicer eno mesarju Francu Anžiču iz Hradeckega vasi, drugo mesarskemu pomočniku Avgustu Ro-detu. Anžičevo kolo je bilo znamke »Stvria« in vredno 800 Din; toliko je vredno tudi Ro-detovo kolo. Prva tatvina je bila izvršena okolo 11, druga pol ure kasneje. Obe kolesi je tat odpeljal iz mestne klavnice. Zanimivo je, da je bilo Rodetu tudi lani skoraj ob istem času odpeljano kolo iz klavnice, vendar se je takrat policiji posrečilo, da je tatu prijela. Kolesa Rode seveda ni videl več. Iz veže številka 28. na Starem trgu Je včeraj neki izmovič odpeljal kolo zasebnemu uradniku Ludviku Deklevi. Kolo je bilo znamke »Ferra« in vredno 2000 Din. Bilo je zelo nizko in svetlo - sivo pleskano. Celje je sicer majhno mesto, vendar so bila tudi tam tekom štirih dni odpeljana štiii kolesa. Tako je bilo 20. junija odpeljano kolo Alojziju Zelenku iz Celja. Kolo je bilo znamke »VVaffenrad« in vredno 1000 Din. — Istega dne je sedel neki uz-movič na kolo Josipa Kvedra iz Celja in mu ga odpeljal. Kolo ie bilo znamke »Puch« št 146.288 in vredno 2000 Din. — Dne 21. junija je bilo ukradeno kolo natakarju Rudolfu Juriču. Bilo Je znamke »Styria< in vredno 2000 Din. Istega dne je bilo odpe-liano kolo rudi Ivanu Laporniku iz Celja. Kolo je bilo znamke »Dimlopp« in vredno 1000 Din. — Službeno iz LHP. Danes ob 20. je seja upravnega odbora v posebni sobi kavarne «Evropa». — Gostovanje SSK Maribora v Zagrebu. Mariborski prvak SSK /Maribor igra prvič od svojega obstoja v Zagrebu, in sicer na» stopi proti tamošnjim Železničarjem. Upamo, da bo Maribor častno zastopal naS sport na vročih zagrebških tleh. — Otvoritev novega igrišča v Mariboru V nedeljo otvori agilni mariborski klub 2e* lezničarji v Mariboru svoje lastno igrišče. Povodom slavnostne otvoritve igra v Mari* boru bivši graški prvak Sturm. Stev •SLOVENSKI NAROD, dne 5. julija 1928. Stran 3. Kot v pravljici Tisoč in ena noč se sliši. V enem dnevu, čez noč morete doseči bogastvo. Usoda je v vaših rokah. Vredno je, da poizkusite svojo srečo. Kupite si še danes srečko državne razredne loterije pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št 19. dnevne vesti. Tragična smrt belgijskega bankirja Smrtni padec iz potniškega letala v morje« — Usodna zmota« — Odlikovani zdravniku Kralj je podpisal ukaz, s katerim so odlikovani z redom Sv. Save II. stopnje: znani kirurg dr. Edo Šla j mer, z redom Belega orla V. stopnje upravnik državne bolnice in šole za babice v Ljubljani dr. Alojzij Z a 1 o k a r, upravnik državne- bolnice v Mariboru dr. Janko Drnovšek in vršilec dolžnosti upravnika higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire; z redom Sv. Save IV. stopnje upravnik bolnice v Ljubljani dr. Franjo Dolšak, vpokojeni primarij splošne bolnice v Ljubljani dr. Vinko G r e g o r i č in očesni zdravnik dr. Leopold Ješe; z redom Sv. Save V. stopnje sreski sanitetni referent v Ljubljani dr. 2ivko Lapa j n e — Bolgarska mladina na počitnicah v Jugoslaviju V Sofijo je prispel te dni zastopnik jugoslovenskega Narodnega odbora za podpiranje žrtev potresa v Bolgariji Košta Manojlović, ki je povabil bolgarsko mladino iz razdejanih krajev na počitnice v Jugoslavijo. Roditelji, ki ne morejo nuditi svoji deci niti najpotrebnejšega, ker jim je potres uničil vse imetje, so se z veseljem odzvali temu vabilu in pošljejo v Jugoslavijo svojo deco, da se v naših letoviščih vsaj za silo okrepča. V Jugoslavijo prispe več članov bolgarskega mladinskega Rdečega križa in bolgarskih skavtov. Nekaj bolgarskih skavtov bo na počitnicah tudi v Ljubljani. — Razpisana sodna služba. V ietnišnici deželnega sodišča v Ljubljani se odda mesto jetniškega upravitelja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. t. m. — Sprejem gojencev v zrakoplovno podčastniško šolo. V zrakoplovno podčastniško šolo v Petrovaradinu bo sprejetih letos 100 mladeničev iz civilnega prebivalstva in iz vojske. Prijave kandidatov je treba poslati komandantu zrakoplovnih strokovnih šol v Petrovaradinu najkasneje do 1. septembera. Podrobnosti natečaja so razvidne iz Uradnega lista št. 63 z dne 4. t. m. — Razid društva. Učiteljsko društvo »Edinstvo« za novomeški srez je na občnem zboru dne 23. junija likvidiralo. — Sprejem gojenk v šolo za sestre. Državni zavod za zdravstveno zaščito mater In dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Pouk se prične 1. oktobra in traja dve leti. Prošnje je treba poslati državnemu zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani do 15. septembra. Podrobnosti natečaja so razvidne iz Uradnega lista št. 63 z dne 4. t. m. _ Kmetijska anketa v poljedelskem ministrstvu. Poljedelski minister je nameraval sklicati za 11. in 12. t. m. anketo kmetijskih strokovnjakov, na katero so bili povabljeni strokovnjaki iz Srbije in prečan-skih krajev. Zagrebški kmetijski strokovnjaki so pa obvestili ministra, da se glede na krvoprelitje v Narodni skupščini in razpoloženje med ljudstom ne morejo udeležiti, t — Iz poštne službe. Premeščena sta od pošie Maribor I. k poŠti Maribor II. Ivan Plausteiner, od pošte Apače k pošti Prage rsko pa Ljuba 2ivko. — Kongres ferijalnega saveza. Letošnji kongres ierijalnega saveza se bo vršil 19., 20. in 21. avgusta v Zemunu. — Narodne svečanosti Čehov v Jugoslaviji. Kakor vsako leto, tako prirede v Jugoslaviji bivajoči Čehoslovaki tudi letos velike narodne svečanosti, ki se bodo vršile v Petrovcu 4., 5. in 6. avgusta in bodo tem impozantnejše, ker proslave Ce-hoslovaki obenem lOletnico Češkoslovaške in Jugoslavije. Svečanosti bodo zdru-žene s kongresom, na katerem bodo Ceho-slovaki razpravljali o svojem gospodarskem, kulturnem in socijalnem položaju. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 63 z dne 4. julija objavlja uredbo o mornariški strojni šoli. — Nalezljive bolezni v ljubjanski oblasti. V ljubljanski oblasti jc bilo od 15. do 21. junija 6 slučajev tifuznih ^ bolezni, 55 | škrlatinke, 148 ošpic, 4 davice, 7 šena, 1 nalezljivega vnetja možganov, 1 krčevite odrevenelosti, 1 vraničnega prisada in 1 vnetja lrbteničnega mozga. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in marib. oblasti. V ljub. oblasti je bilo od 18.—24. jun. 55 slučajev svinj, kuge, 3 garij, 1 pasje stekline, 1 svinjske rdečice in 1 čebelne kuge; v mariborski oblasti je bilo 25. junija 14 slučajev svinjske kuge. 4 vraničnega prisada, 12 svinjske udečice in 1 smrkavosti. — Jubilej slovenske izseljeniške organizacije. Letos proslavi »Slovenska svobodomiselna podporna zveza« v Chicagu 20ietnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 1908. kot samostojno podporno društvo, ki se je kmalu tako razvilo, da je imelo 25 podružnic. Koncem lanskega leta je štela ta podporna organizacija naših iz- j seljencev že 208 odsekov, 6998 odraslih članov in 3227 članov pomladka. Njeno premoženje je znašalo lani 452.530 dolar-|ef za zavarovanje starejših in 26.^24 dolarjev za zavarovanje mlajših članov. — Učiteljska ferijalna kolonija na Bolu na Braču (Dalmacija). Odhod: V nedeljo 8. julija Ljubljana gl. kol. ob 13.18 do Karlovca (osebni vlak) — iz Zagreba ob 20.25 (brzovlak) — iz Karlovca ob 21.21 — prihod V Split 9. julija ob 7.45 — ob 14. uri : s parobrodom na Bol — prihod na Bol okrog 18. ure. Štajerci naj potujejo preko Zagreba — skupno potovanje s srbskimi in hrvatskimi kolegi od Karlovca. Vsak vzame s seboj 2 rjuhi in blazino. Ne pozabite glasbenih inštrumentov. — Do veselega svidenja! — Slavko Mrovlje, šef učit. ferijalne kolonije. — Avtomobilistom. Županstvo Bled opozarja vse avtomobiliste in motocikliste, da smejo mimo kraljevega dvora Suvobor in sicer že od hotela Petran do dvorne kuhinje voziti počasi in previdno ter z zapitim izpuhom. Največja dovoljena brzina je 15 km. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali — 251etnico mature proslavimo 10. in 11. t. m. abiturijenti kranjske gimnazije iz leta 1903. Zbirati se začnemo 10. jul. ob 4. popoldne v hotelu »Stara pošta« v Kranju. Ob 8. zvečer skupna večerja. Drugi dan izlet na Sv. Jošt ali kam drugam. Ako morda kakemu tovarišu pomotoma nismo poslali vabila, naj oprosti in naj se proslave zanesljivo udeleži. — Pripravljalni odbor. — Loterija Jadranske Straže. 20. junija se je pričela prodaja srečk II. kola loterije Jadranske Straže, čije žrebanje bo nepreklicno 7. in 8. septembra. Istega dne so začeli tudi izplačevati dobitke v znesku 400.000 Din. ki so bili izžrebani 1. maja. Glavni dobitek in sicer avto znamke »Opel«, je dobil privatni uradnik iz Zagreba Gjuro Šantič. Letovišče Jadranske Straže v Martinjščici je že sprejelo več sto srednješolcev iz cele države, med katerimi jih je 50. ki imajo na podlagi izžrebanih srečk brezplačno stanovanje in hrano. — Vreme. Včeraj proti večeru se Je nebo nekoliko pooblačilo in zvečer smo dobili dež. ki je pa komaj dobro zmoči! prah. Čez noč se je zjasnilo in danes je pritisnila zopet vročina. Že ob 8. zjutraj je kazal toplomer 21 stopinj. Barometer je nekoliko poskočil in je kazal danes zjutraj 765 mm. Trajnega poslabšanja vremena se zaenkrat še ni bati, pač pa niso izključene lokalne nevihte in dež, ki bi bil že zelo poti eben. Včeraj ie bilo jasno po vsej državi. Najvišjo temperaturo so imeli v Beogradu in sicer 35 stopinj. V Splitu je bilo 34, v Zagrebu in Skoplju 33, v Ljubljani 30.7, v Mariboru in Sarajevu 30, v Dubrovniku 27 stopinj. — Tovariši iz vojnih let, po*nnite! 12. avgusta, to je drugo nedeljo tega meseca, letos, na naš glavni sestanek na Brezje! Dobro pomnite ta dan, držite strumno disciplina in pridite vsi, prav vsi! Polovična vožnja pod danimi pogoji. — Glavni odbor Ž. S. V. Iz Ljubljane —ij Velik naval na ljubljansko bolnico. V ljubljansko bolnico je zadnje čase izredno velik naval 3n so vse postelje zasedene. V bolnici je zdaj 650 bolnikov. Pre-napoljen je zlasti oddelek za ušesne bolezni, ker prihajajo v Ljubljano bolniki iz vseh krajev Slovenije, zlasti iz Štajerske, ker v Mariboru in Celju ni specijalistov za ušesne in očesne bolezni. Dolžnost oblastne skupščine bi bila, da poskrbi, da dobita i Celje i Maribor specijaliste za ušesne in očesne bolezni, da se v bodoče ne bodo dogajali primeri, da vozijo bolnike iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije in celo Prekmurja v Ljubljano. — En tak primer se je pripeti! baš danes. V bolnico so pripeljali mizarskega vajenca Ivana Jagra iz Šent Lovrenca na Dravskem polju. Fant se je pri delu sunil z dletom pod levo oko. Poškodba ni nevarna, kljub temu je pa moral vaienec v bolnico. —lj Mesečni živinski sejem v LJubljani. Na včera'šnji živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih 285 konj, 70 volov, 70 krav, 24 teler in 338 prašičev Prodanih Je bilo 32 konj, 58 volov, 35 krav in 16 telet in 290 prašičev. Cene so bile sledeče: Volov prve vrste na sejmu ni bilo. Voli II. vrste so se prodajali od Din 8.50 do 9.50, III vrste od 7.50 do 8. Cena teletom je bila od 14 do 15 Din za kg žive vage, dočim so se krave prodajale od 5 do 7 in krave-klobasarice od 3 do 4.50 za kg žive vage. —lj Rumunski avtomobllisti v Ljubljani. Snoči sta prispela v Ljubljano dva rumun-ska avtomobila, v katerih se vozi več izletnikov, ki so na turneji po Evropi. Turneja gre iz Bukarešte preko Zagreba, Rima, Berna, Pariza, Berlina, Prage, Dunaja in Budimpešte nazaj v Bukarešto. _lj Publicist Hutter v Ljubljani. V Ljubljano prispe te dni znani nemški publicist Helmut Hutter. izdajatelj slovite revije rDas BIaubuch<, ki predvsem obravnava kulturna in narodno - gospodarska vprašanja povojne dobe. Hiitter ie prispel včeraj v Maribor, danes pa se mudi v Celju, odkoder odpotuje v Ljubljano. — I j Rožnodolska proslava 301etnice postanka naselbine s staroslavnim sejmom se viši v največjem obsegu v nedeljo 8. julija 1928 po celi vasi. Ob pol 11. koncert rožnodolskega moškega pevskega zbora z bogatim sporedom na velikem senčnem vrtu restavracije Gustava Ravniharja. —lj Zobni atelje - dentist F. PALOVEC, Kongresni trg 14, zopet redno ordinira. —Ij Molka in ženska Ciril - Metodova podružnica ▼ Šiški sta nabrali mesto veselice v proslavo praznika sv. Cirila in Me-tr(i„ .]< pin 1295.50. Hvala! 536n —lj Ljudski kino (Matica) predvaja v spomin druge obletnice smrti prvaka ljubavnika zadnji velefilm Rudolfa Valentina »Crni orel«. Glavne vloge so v rokah Rudolfa Valentina in dražestne Vilme Ban-ky. Priporočamo publiki najtopleje, da si ogleda ta prekrasni spored —lj Popravek. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je v Rožni dolini v samomorilnem namenu prerezal žile na roki ključavničarski pomočnik Luka S. Vest v toliko ne odgovarja resnici, ker je Luka doma med prepirom v jezi udaril z roko po šipi in se pri tem vreza!. Toliko, da prizadetemu ne delamo krivice. —lj Stanje Pevčeve in Novaka nespremenjeno. Iz bomice nam javljajo, da je stanje Marije Pevčeve, katero je obstrelil njen mož, in mladeniča Novaka, ki se je ustrelil v baraki v Kotnikovi ulici, še vedno nespremenjeno. Oba sta operacijo dobro prestala in je upanje, da okrevata. —lj Pod voz je padel. V ljubljansko bolnico so pripeljali težko poškodovanega po-sestnikovega sina Jožeta Galiča. Padel je pod voz sena, pri čemur si je zlomil desno nogo. Iz Celja —c Nenadna smrt. V cinkarni je pri delu zadela kap 25letnega delavca Alojzija Vončina. Bil je takoj mrtev. —c Ciril - Metodove kresove so letos žgali na več krajih v celjski okolici. Bil je kres na Starem gradu, na Grmadi, na Jo-žefovem hribu, pa tudi od drugod je bilo videti več kresov. —c Kolo jugoslovenskih sester v Celju Je v ponedeljek 2. t. m. poslalo prvo par-tik) otrok na morje in sicer v Bakarac pri Kraljevici Druga partija odide na morje 23. julija. —c Statistika umrlih. V mesecu juniju je umrlo v Celju 21 oseb in sicer: 3 v mestu, 17 v javni in 1 v vo'aški bolnici. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sokol Otvoritev Sokolskega doma v Cerknici Otvoritev Sokolskega doma v CerknicL Preteklo nedeljo je bil za sokolsko Cerknico pomemben praznik. Tamkajšnje Sokolsko društvo je otvorilo na svečan način svoj Sokolski dom, ki more služiti po svoji okusni in praktični ureditvi ter solidni izdelavi kot vzor podeželskih sokolskih domov. Krasna telovadnica ima tudi lep gledališki oder. Pred otvoritvijo doma se je vršila po Cerknici, ki je bila okrašena z zastavami, lepa povorka Sokolov, Sokolić in sokolskega naraščaja, ki so jih domačini živahno pozdravljali. Povorki ie sledila ob 5. popoldne otvoritev Sokolskega doma. Prvi je govoril predsednik gradbenega odseka, agilni brat Z u m e r, ki je po lepem sokolskem govoru izročil ključe društvenemu starosti bratu J. Bariče-v i č u. Ta se ie zahvalil bratu Žuinru. članom gradbenega odseka. društvenemu članstvu in vsem dobrotnikom, ki so žrtvovali svoj prosti čas in denar, da je prišlo društvo do tako lepe svoje strehe; govoril je nadalje zbranim sokolskim četam in številnemu občinstvu o pomenu in važnosti Sokolskega doma. v katerem naj se vzgajajo trdni, neomahljivi sokdski značaji. Za bratom Baričevičem je v sijajnem govoru pozdravil novi Sokolski dom v imenu ljubljanske župe in starešinstva JSS brat Nande M a r o 11, starosta župe Ljubljana. Po otvoritvi doma se je vršila na prostoru pred domom javna telovadba vseh društvenih oddelkov, ki so nastopili s prostimi vajami, na orodju in z igrami. Vse telovadne točke so izpadle jako dobro in je cerkniško sokolsko drušivo s tem dokazalo, da gre v tvojem delu do pravi sokolski poti. Po telovadb se je razvila lepa * veselica. Pri prireditvi so bila zastopana vsa notranjska sokolska društva in več društev z dolenjske strani. — Cerkniškemu Sokolu bratsko Čestitam.-, k otvoritvi dema in mu želimo v bodoče lepih sokolskih uspehov. Zdravo! ★ — Izbirna telovadna tekma za Olimpijado v Amsterdamu. V soboto, 7. julija in v nedeljo 8. julija se bo na letnem telova-dišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju vršila izbirna tekma za vrsro jugoslovenskega Sokolstva pri telovadnih tekmah v Amsterdamu. V soboto se prične tekma ob 17. popoldne in bo obsegala kroge, konja in predpisani skok; v nedeljo pa ob 9. dopoldne in bo obsegala drog, bradljo, poljubni skok in prvi del prostih vaj. Tekma v prostih vajah bo v telovadnici v Narodnem domu. Tekmuje 14 telovadcev. Vstopnina vsakokrat po Din 15. — Sokol — mecen. Inženjer brat Josip Holu h, član praškega Sokola, ki je umrl meseca maja, je zapustil vse svoje premoženje, 450.000 Kč, v narodne namene. Polovico te vsote je zapustil sokolskemu društvu Praha I. z besedami: »za vse lepo, kar mi je dala sokolska misek, drugo polovico pa »Severno - češkemu narodnemu društvu«. — Novo sokolsko društvo Je bilo ustanovljeno v Lubinju v župi Mostar. — 35letnica »Sokola« v Berlina. Sokolsko društvo v Berlinu Je proslavilo v mesecu juniju 351etnico svojega obstoja. Proslavi je prisostvovalo osobje češkoslovaškega poslaništva in konzulata v Berlinu, berlinska češkoslovaška kolonija m Številni gosti. Pozdravni brzojavi so bili odposlani prezidentn češkoslovaške republike Masary4cu In starešinstvu ČOS. Iz Pariza poročajo; Na včerajšnjem poletu potniškega letala, ki vzdržuje promet na progi LondomBruselj, se je pripetila nenavadna nesreča, katere žr* tev je postal znani belgijski bankir Lo* \venstein, ki je igral svoječasno veliko vlogi pri stabilizaciji belgijske valute. L6wenstein se je mudil v Londonu in bi se bil moral radi nujnih poslov vrni* ti v Bruselj. Zato je odletel s prvim le* talom iz Londona v Belgijo. Ko se je letalo že bližalo belgijski obali, so pogrešali Lowensteina. — L6wenstein je imel prvo mesto v kabi* ni. Ž njim je potovalo še šest drugih potnikov. Neopaženo je L6wcnstein šel iz kabine na hodnik, da bi opravil svo* jo potrebo. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, so ga začeli iskati; Lmvenstein pa je brez sledu izginil. Pregledali so vse pro» store v letalu, a nikjer o njem ni bilo duha ne sluha. Sele pri točnejšem pre» gledu so ugotovili, da je L6wenstein za» menjal vrata in je odprl namesto vrata toaletnega prostora, vrata, ki vodijo 12 letala na prosto. Prepozno je spoznal svojo zmoto, zgubil jc ravnotežje ter strmoglavil v globočino. Ker so nesrečo opazili prepozno, ne morejo niti ugoto* i - - akcija v Franciji 2e včeraj smo katko poroča:!, se pripravlja v Franciji širokopo:czna gradoena akcija, ki bo temeljito ( .pravila stanovanjsko k ves njegove zgodovine, če je bil že sam tako nepreviden, da si je z nezadostni« mi pripravami in nesposobnostjo po» kvaril karijero... Še vedno ni jasno, zakaj je bil re* šen baš Nobile in čemu je moralo nje* govo moštvo ostati v ledeni pustinji. Toda rešili so ga. \Veekend?izlet na se* verni tečaj se je ponesrečil. Eksperi* ment je zahteval mnogo žrtev in ne vo se, da^li ni med njimi tudi Amundsen, mož, čigar ime izgovarja ves svet s spo* štovanjem in občudovanjem. Poletel je, da reši Nobila, uniformiranega genera* la, čigar podvig se mu je zdel že spo* čerka zelo dvomljiv. Sel je, da reši mo» ža, ki ga je omalovaževal in ki ga ni smatral za resnega raziskovalca. Val ogorčenja veje s severa, iz domovine polarnih raziskovalcev. Slavi Italije No* bile ni koristil, njegovo diletantstvo ni moglo blamirati resnega polarnega raz* iskovanja, toda takim blufom kot je bil NT)bilov, je enkrat za vselej odklenka* lo. Nobila je pri njegovem podvigu naj* brž navdajala misel, da se taka stvar opravi kar reprezentativnim potom. — Dvigne se med vzkliki «hura», med isti* mi vzkliki se doseže severni tečaj in tam zasadi italijansko zastavo. Že ko je plul general nad Avstrijo in Nemci* jo, se je zde'a njegova vožnja kakor parada. Nobilova sijajna uniforma se jl pojavila pri vsaki prilki. pri vhodu v gondolo, na gondoli, pred zrakoplos. vorn, v zrakoplovu — povsod se je dal Nobile fotografirati. Fotografirali so ga v vseh pozicijah, pri vsaki priložnosti in seveda je imel pri sebi tudi psička «Titirja», ki naj bi ga varoval nesreče. Nobile zasluži obsodbo kakor igra« lec; ki je prevzel vlogo, katere nikdar ni zmogel, kakor državnik, čigar samo* zavestni optimizem je povzročil nesre* čo. 7Cd: se, da njegov povratek ne bo tako pompozen, kakor je bil odhod — Ivev. ki obdajajo njegovo živ* Ijeri le, je prevelik. Ce bi sam ostal na večnem ledu, bi vsekakor doigral vlogo čudnega jttnaka do konca. Doživel bi vsaj eno, kar krona pogumneža: juna* ško smrt. Tako pa nima drugega, nego zvito nogo in slabo mnenje ... / — # Stran 4. •SCOVFNSKI NAROD* "dne 5. julija 1928. Štev. 151 Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Deklica je vstala; kolena so se ji čudno tresla; vendar se je trudoma pri* vlekla do okna, odprla oknice na ste* iaj in pogledala dol na bujno cvetoče pestrobarvne grede. Mirabela je trenu* tek postala in je pohlepno vdihavala čudoviti duh cvetlic; nato se je z vzdi* tom obrnila k Almi. * Ne, vem, kaj vse se je zgodilo in zakaj; toda, Alma, ne morem ti pove» dati, kako sem vesela, da sem zopet tu. Ta strašni človek I... Zajtrkovala sva v Ritz*CarItonu. Nikdar več ne maram videti kakega restorana ali plesišča ali Chester * Squara ali česa drugega ... Najlepše je tod na našem lepem Hea* vytree*Farmu!» IVTzela je čašo čaja, ki ga ji je Alma Sonudila, jo naglo izpila in jo z vzdi* om odložila. «To je bilo krasno! Da, če je bil res Gonsalez!...» «Ne vem, kako se moreš ograviti za moža, ki ima na vesti toliko umorov.» «Ne bodi neumna, Alma!» se je po rogala deklica. «,Pravičniki' so prav ta* ko malo morilci kakor sodnik in porot* nikL* Soba se je še vedno vrtila okoli nje in le z največjim naporom svoje volje se je toliko osvestila, da se je dvojna Alma ki je stala pred njo, zgostila v eno samo. «Spodaj je neki gospod, ki čaka že od dvanajsti h.» Bilo je pol dveh. «V četrt ure bom doli,» je odgovo* rila. «Kdo je ta gospod? «Ne poznam ga, videla sem pa, da je gentleman,» je bil nezadovoljiv od* govor. «Nista ga hotela pustiti noter.» «Kdo ni hotel?» «Gospoda, ki sta te včeraj pripelja* la domov.» Mirabela se je strme ozrla vanjo. «Misliš, da stražita hišo?» «Tako se mi zdi, da,» je grenko od* govorila Alma. «Zakaj se mešata v na* še zadeve, ne vem. Naposled sta mu vendarle dovolila vstop. Ime mu je Mr. Johnson Lee.» Deklica je zamišljena nabrala obrvi. •Tega imena še nisem čula.» Alma je stopila k oknu. «Spodaj je njegov avto,» je poka* zala z roko. Komaj da ga je videla, zakaj stal je na kraju ceste onstran zelenikove seči: bil je RollssRovce z dolgo karoserijo, ki je bila vsa bela od prahu. Šofer je govoril z nekim tujcem in iz okolnosti, da je le*ta pušil pipo, je presodila, da je on eden obeh stražarjev. Naglo se je okopala in s pomočjo usmiljenke oblekla ter je opotekaje se stekla po stopnicah dol. Alma je čakala v veži. «Govoriti hoče s teboj na samem,» je šepnila patetično. «Ne vem sicer, ali bi ti smela dovoliti, toda zdi se mi, da tu nekaj ni v redu. Ti možje, ki vohu* nijo okrog hiše, so mi strahovito šli na živce.» Mirabela se je tiho zasmejala, ko je odprla vrata in vstopila. Ob nastalem šumu je vstal mož, ki je bil sedel na nizkem divanu v okenskem vzidku. Bil je visoke, upognjene postave in njegov temni obraz je bil ves preprežen z gu» bami. V oči mu ni mogla videti, ker so jih zakrivala temnozelena očala, ki so se namerila nanjo. «Mis Mirabela Leicestrova?» je vprašal z globokim melodičnim glasom dobro vzgojenega moža. Ponudil ji je roko. «Ali bi ne hoteli sesti?» je vprašala, ko je videla, da je stal, med tem ko je ona že sedla. «Hvala.» Previdno je sel in si posta* vil dežnik, ki ga je bil prinesel s seboj v sobo, med kolena. «Bojim se, Mis Leicestrova, da vas ne motim. Ali ste morda slučajno že kaj čuli o nekem Mr. Barbertonu?» Zamišljena se je zagledala. «Barberton? Ime mi je nekam zna* no.» «Včeraj je bil na bregu Temze ubit.* Spomnila se je. «Oni, ki ga je pičila kača?» je vpra* šala prestrašena. Posetnik je pokimal. «Zame je bil to hud udarec, zakaj bil sem dolga leta ž njim prijatelj in sem bil ž njim dogovorjen, da ga po* setim v hotelu, ko ga je dohitela smrt.» Potem je tujec obrnil pogovor dru* gam. «Vaš oče je bil učenjak, Mis Leice* strova?» Pritrdila je. «Da, astronom, specijalist za me* teore.» «Točno. Mislil sem si, da je bil gent* leman. Ni še dolgo tega, kar sem si dal prečitati njegovo knjigo. Živel je več let v Afriki?» «Da,» je odgovorila pokojno. «Tam je tudi umrl, V Angoli je tri leta studi* ral meteore. Znano vam bo, da pade tam zelo mnogo utrinkov. Oče je me* nil da so temu vzrok visoka železna gorovja, ki privlačujeo meteore. Zato si je dal napraviti majhen observato* rij.» Ustne so ji za trenutek zadrge* tale. «0 priliki neke vstaje so ga ubili.» «Ali poznate oni del Angole, kjer je imel observatorij?« Odkimala je. «Ne. Še nikdar nisem bila v Afriki. Nemara pa ve kaj teta Alma...» Šla je ven in je dobila Almo na hod* niku; pogovarjala se je z možem, ki je pušil pipo. Ko je zagledal Mirabelo, se je naglo umaknil. «AIma, ali se spominjaš, v katerem koncu Angole je oče imel svoj obser* vatorij?» Alma ni vedela na pamet, toda ime* Ia je vse podatke v eni svojih številnih dragocenih beležnic in je prinesla knji* žico Mr. Leeju. «Evo, tu boste našli vse,» je rekla in položila na mizo odprto knjigo. «Ali bi mi hoteli prečitati?* je pro* sil mehko. In prečitala mu je tri kratke stavke, v katerih je stalo, da se je pro* fesor Leicester naselil v Bishaki. «Da, tam je bilo!» jo je prekinil po* setnik. «Bishaka. Ali zanesljivo veste, da vam Mr. Barberton ni pisal?» «Meni?» se je začudila. «Ne... Za* kaj neki?» Tujec ni odgovoril. Makulaturni papir kg a Din 4'-prodaia uprava „Slov. Naroda/ Mednarodna razstava tiska v Kolnu Organizacija in arhitektura razstave. — Kaj vse se vidi na razstavi. — O čem so pisale novine pred 400 leti. Nemci se radi pohvalijo, da so naj* globlji misleci in najboljši vojaki, toda v obeh superlativih se lahko motijo. Priznati je pa treba, da menda ni na svetu naroda, ki bi prekosil Nemce na polju organizacije. Pred štirimi leti se je razprostiralo na desnem bregu Rene polje okrog golih sten. Zdaj je tu na prostoru, ki meri pol milijona kvadrat* nih metrov, krasen park, v katerem cveto najlepše rožo in kjer vidi oko vse, kar more nuditi vrtnarska umet* nost. Tu je nameščena svetovna raz* stava tiska, ki priča, da so Nemci v organizaciji tako obsežnih razstav ne* dosegljivi. Dolgi vlaki z miniaturnimi lokomotivami vozijo posetnike okrog vsega razstavišča in vožnja, na kateri se odpirajo vedno novi razgledi na park, krasna poslopja, mogočno Reno in staro mesto za njo, traja skoro štiri ure. Že razstavna poslopja so tako zani* miva, da tvorijo poglavje zase. Vsa so zgrajena v najmodernejšem slogu. Mla* di arhitekturi se v Nemčiji ni bati brez* poselnosti. Tudi zelo konservativne tvrdke se ne boje novih oblik, drznih konstrukcij in neobičajnih barv. Psev* doarhitekturo so Nemci izločili in na razstavi tiska jo najdemo samo v pa* viljonih nekaterih tujih držav. Nemci tudi v stavbarstvu hitro napredujejo. Na vsakem koraku se vidi volja biti med prvimi, ne zaostajati, marveč po» mlajati se s svežo fantazijo novih arhi* tektov. Svojo umetnost so Nemci veči* noma podredili praktičnim ciljem. Naj* konservativnejšo arhitekturo ima javni muzej tiska, dasi so tudi v njem zelo okusne dispozicije. Glavna razstavna palača, ki je zgrajena kot sedež bodo* čih kolnskih velesejmov, je krasno po* slopje ogromnega obsega, ki mu pa ne manjka gracije. Paviljoni in palače po* edinih tvrdk pričajo, kako živahno je v Nemčiji tekmovanje mlade arhitek* ture. Muzej tiska na zunaj ne nudi nič posebnega, pač pa je tembolj zanimiva njegova notranjost. Ogromne dvorane so polne dokumentov o razmerju tiska do žene, do dijaštva, do družbe in so* cijalno*političnih problemov. Tu vidi* mo zelo poučne razstave pruske in nemške vlade z mnogimi zgodovinski* mi dokumenti, dalje razstave nemške* ga tiska v inozemstvu, sodobne knji* ževne umetnosti vse Evrope, razstavo moderne in stare dunajske umetne obr* ti itd. Vse je prikazano tako nazorno, da vidi posetnik točno sliko razvoja od najstarejših časov do dandanšnjega dne. Začenja se s pisavo in poročeval* stvom prvih eksotičnih kultur, iz kate* rih preide razstava h klasičnemu sred* njemu veku in razvoju zapadno*evrop* skega tiska. Slede dvorane, v katerih vidimo razvoj moderne poročevalske službe. Tu vidimo, da se je vršila naj* starejša poročevalska služba s pomočjo pesmi. Na razstavi je tudi gramofon, ki reproducira, kako so v srednjem ve* ku peli. Sledi posebna dvorana, v ka* teri vidimo, kako so si v srednjem ve* ku pomagali v poročevalski službi s sli* kami. Slednjič pridejo na vrsto pisana poročila, od katerih je samo en korak do tiskanih. Prve novine, ki datirajo iz leta 1493, so poročale o odkritju Ame* rike. Nato pride na vrsto tehnični raz* voj Gutenbergovega svetovnega iz* uma. Tu so rokopisi iz 14. in 1-3. stolet* ja, dekorativni tisk na blago, lesorezi iz 15. stoletja, razni tiskarski pripomočki icd. Kot nekaka protiutež te nazorne sli* ke razvoja tiska vidimo točno rekon* strukcijo stare papirnice, ki jo je raz* stavila znana Jandersova papirnica in ki na razstavi obratuje tako, kakor je obratovala v starih časih. Sledeča dvo* rana je posvečena novinarskemu raz* voju. Tu vidimo zanimive spomine na prvo novinarsko Argulo Staufferin iz 1 1523, ki v svojem tisku apelira na plemstvo, naj ostane zvesto krščanskim čednostim. Razstavljeni so tudi zelo za* nimivi začetki malega berlinskega ted* nika iz 1. 1626, iz katerega se je pozne* je razvila sedanja «Vossische Zeitung». V posebnem oddelku vidimo, o čem so pisale novine pred 400 leti. Pisale so o odkritju novih delov sveta, o cesarju in papežu, o vojni s Turki, o kometih, o čudežih in praznoverstvu, o vojaku Borghammerju iz Piadene v Italiji, ki je zanosil in 26. maja 1601 rodil zdravo dete, o Židovki iz Binzwangna, ki je po* rodila dva prašička, o hudiču, krvavem dežju, nesrečnem zakonu, skrivnostih samostanov itd. Med drugimi zanimi* vostmi vidimo tudi prve začetke rekla* me in plakatov. Razstavljen je plakat nekega cirkuškega podjetja, ki se glasi: Ta slon zna 36 zelo zanimivih atrak* cij. Rojen je bil l. 1630 na otoku Cey* Ion in prepeljali so ga z ladjo iz Indije na Holandsko. Zdaj je star 22 let. Le* ta 1646 je tehtal v navzočnosti saške* ga Kurfursta v Draždanih 6600 funtov, zdaj pa tehta 7000 funtov saške mere in vage.» Sledi dvorana, v kateri vidimo raz* voj poštnega prometa. Takoj za njo pride na vrsto oddelek novin iz 17. sto* letja. Tu je največ poročil o švedski armadi. So pa tudi poedine senzacije, tako n. pr. vidimo poročilo nekega cu» riškega lista iz 1. 1638, ki poroča, da so ujeli v Pressburgu 29 komlcev dolgo in 4 komolce široko ribo. ki je porušila most čez Dunav in ima medvedovi taci podobno glavo. Posebni oddelek je po* svečen zgodovini inseratov. Iz tega od* dclka se pride v večjo dvorano, kjer vi* dimo, da je bilo središče časopisja Sred* nje Evrope do 1. 1790 Lipsko, kjer je izhajalo 1. 1682 454 časnikov. Praga je imela takrat 66 častnikov in je bila na desetem mestu pred Jeno, Monakovim in Draždani. Slede velike dvorane z bogatim gra* divom iz poedinih slavnih dob. Tu vi* dimo tisk iz dobe nemških klasikov, za časa Friderika Velikega, Jožefa II., francoske revolucije, Napoleona in re* stavracije. Posebne dvorane so posve* čene tisku iz 1. 1848 in Bismarkovi dobi. Pregled se konča z razvojem litogra* fije in pisalnega stroja. Razstava tiska je tako bogata, da bi lahko kulturni zgodovinar študiral cele tedne in zbiral najzanimivejše zgodovinske dokumen* te. Muzej, ki ostane v glavnih potezah v Kolnu ohranjen, je nedvomno naj* važnejša kulturna pridobitev te lmpo* zantne razstave. Kdor hoče poznati zgodovino novin in njih vpliv na raz* voj sveta, bo moral preštudirati ogrom* no bogastvo prvovrstnega materijala, ki so ga zbrali Nemci na razstavi v Kolnu. Razstava je organizirana tako, da posetnika ogled ne utrudi, in to je njena posebna vrlina. Vsak oddelek je bil poverjen drugemu arhitektu in sli* karju, tako da bi zaman iskali dolgo* časne enoličnosti, ki je običajna pri razstavah v tako velikem obsegu. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! V duhu Arsena Lupina Razkošna vila v Deauvilleu, v kateri preživi vsako leto počitnice bogata Pa* rižanka ga. Fisher s svojo družbo, je imela v noči na 29. junija poset, ki spo* minja na napete detektivske in pusto* lovske romane. Ob 1. ponoči sta se obe speči dami naenkrat zbudili, ker je nekdo odpiral vrata. V spalnico je stopil mlad eleganten gospod z masko na obrazu in z revolverjem v roki. Vpričo prestra* šenih dam si je prižgal cigareto in gospa Fisher je vsa prestrašena zajecljala, da so dragulji v predalčku, ključ pa v nje* ni ročni torbici. Dejala je elegantnemu vlomilcu, naj vzame vse dragulje, sa* mo da pusti njo in njeno prijateljico pri miru. Elegatnemu vlomilcu se pa ni mu* dilo s tatvino. Mirno je stal v spalnici in kadil cigareto. Nekaj časa je zabaval prestrašeni dami z raznimi neslanimi dovtipi, potem je pa pobral iz predal* čka dragocenosti v vrednosti 500.000 frankov. Spravil jih je v žep in se obr* nil k damama rekoč: Zdi se mi, da vi* dita v meni čudaka. Morda bi ne smel izpiti v vaši kuhinji liter vina. Toda priznati moram, da je vaše vino izbor* no. Fishcrjcva je slednjič opozorila vlo* milca, da se že dani. Mož je pogledal na uro, rekoč: res je. Ob pol 4. moram oditi. Ironično se je zahvalil damama za dragulje in se opravičil, da ju je motil v spnju. Ko je opravil še zadnjo for* malnost, je mirno odšel. Iz Pariza so takoj poslali za drznim vlomilcem de* tektive pod vodstvom komisarja Barth* la, ki je zelo podoben Sherlocku Holm* su, tako da je romantičnost nočnega poseta še večja. Svetujemo Vam samo edina najboljše in trpežno kolo Gritzner nizke cene, tudi na mesečna odplačila pri Josip Peteline-u Ljubljana. Telefon štev. 2913. Absolventinja trg. tečaja, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del Želi službo začetnice. Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop«. 1240 Gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Juli 1262» na upravo «Slo«v. Naroda*. Čevljarski pomočnik (mlajša moč) išče službo. — Dopisi pod "Čevljarstvo 1261» na upr. «Slov. Naroda*. Lep dober kovčeg zelo pripraven sedaj za tetovišcarje — poceni naprodaj. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda*. 1260 Hrano išče gospodična (kosilo in večerjo). — Cen j. ponudbe z navedbo cene na upravo «Sk>v. Naroda* pod »Hrana 1251». Dvodružinsko hišo v LjubSjani kupim proti takojšnjemu plačiJu. — Dopise z navedbo cene na upravo «S1. Naroda* pod »Dobro ohranjena 1259». Dijaka sprejmem za prihodnje šolsko leto s celo oskrbo v bKžanJ Vrtače. Ponudbe na upravo Ksta pod « Stro 20 nadzorstvo/1158. Dvosobno stanovanje s kuhinjo išče uradniška družina. Vselitev 1. avgusta. — Ponudbe pod cAvgust 1252» na upravo »SI. Naroda« Posojilo 30.000 Din išče trgovec v svrho povečanja svoje trgovine na zelo prometnem kraju na deželi. Garancija in obresti zasigurano. — Ponudbe pod »Prometni kraj/ll99» na opravo »Slov. Naroda*. Vabilo na nialinouec iz lekarne dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c. je staroznan kot pristni, naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez ume* tne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konzerviranje. e>9 T Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka. redni občni zbor Prve dolenjske posojilnice v Metliki, regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši 16. julija 1928 ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni v Metliki na št. 15. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa brezpogojno. DNEVNI RED: 1. Predsednikov pozdrav in otvoritev; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva 4. Potrditev računskega zaključka za preteklo leto in sklepanje o uporabi dobička; 5. Slučajnosti. Načelstvo. 1 mil Ur*juj«; Josip Zupančič. — Z« »Narodno tiskarno*: Fran Jezerfek. — Za upravo Id in*eratol del Usta: Oton Omstol — Vti * Ljubljani. 94 FW