Steif. 119 Posamezna številka 20 stotlnk v Trstu, v soboto 21. maja 1921 Posamezna številka 20 stolink (Letnik XIV3 Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega §tev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo,- — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okplicl pD 2*3 st^tiuk. — O^lnsi se raču iajn v Šrokoiti en s kolone (72 mrt). — O'hsJ tr^3v:ev in obrtnikov mm p-> 10 stot osmrtnice, zahvale, p33bnt:e in v.ibili pj L 1.—, o;jhsl detu.ni'i zaVoJav" mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bese ta, najmanj pa L 2. — O^tas naročnina in reklamacije se pošiljajo izkljilčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv,* Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Glasilo italijanske vlade o volitvah v našem Primorju Rimska »Tribuna.«, glasila italijanske vlade, označuje uspeh volitev v našem Primorju tako-Ie: Uspehi prvih političnih volitev v odre* šeni Julijski Benečiji ne opravičujejo kritike, ki se je naperila proti osred? nji viad: r^dii porazdelitve volilnih okro* žij. Nasprotno: ravno ta porazdelitev ie omogočila v resnici plebsicitarne uspeš ne v Trstu in v Istri. G< vorilo se je, d tudi v pri? ras.ku kakih sedemdesettisoč Slovencev Kranjske, ki so prišli v naravne in stra? tegične meje Julijskih Alp. Na vsrk način pa se more kljub po» razdelitvi volilnih okrožij, ki je bila nc=-izog 'bnr, da. se je mogel doseči ta slo? vanski uspeh, rc/Ij sledeče: če bi se nc ' ili narodni Italijani v Furlaniji razcepili na tri liste — blok, popolari in republik kanci —, če bi se bili udeležili volitev v istem razmerju kakor Slovenci, in če bi bila organizacija! boljša, bi bila italijan* -kvolilna borba, kakor dokazujejo da* našite številke, gotovo dosegla en ko? ličnik več, ki bi bil skrčil slovenske po* slance na tri proti dvema Itatlij-ainoma. Kar pa se mora posebno naglasiti, je, iii nihče, niti \V:lson, niti uradna Jugo> -.lavlja nista nikd^tr resno oporekala, da; se Gorica z nje zaledje do razvodja! mora iz strategičnih razlogov priključiti; 11; i i • i kljub slovanski večini prebival? ^ stva. Istotako kakor ni nihče razen Nemcev oporekal, da zgornja Adiža do Brennerja mora pripadati1 Italiji kljub temu, da je prebivalstvo skoro izključno nemško. Pač pa stai bila Trst in Istra, ona kraja, ki se je proti njima odkrito osredotočil furor jugoslovenske vlade in njenih zaščitnikov.« *** * - Ta obramba in samohvala osrednje vlade je za nas važen dokument. Hvali se z uspehom, doseženem v Trstu in v Istri, a nič ji ne bega vesti vprašanje: s kakimi sredstvi da je bil dosežen ta uspeh!! Jemljemo na znanje, da se osred? nja vlada s to izjavo sama proglaša pred celim svetom za soodgovorno za ves barbarizem, ki se je dogajal v Istri in na tržaškem ozemlju povodom teh vo? lite v. Osrednja vlada se hvali, da bo mogla s tem dokazom stopiti pred med* narodni svet. Ne vemo pa kako bo sodil ta mednarodni svet o tej hvali, ko do«? zna, kaka so bila; sredstva1, ki so izsilila italijansko zmago v Trstu in v Istri. Vse to bo pa svet izvedel, ker se bo govorilo o tem tudi v italijanskem parlamentu. Posebno bo kričalo dejstvo, da j,e Istra po narodnosti z dvema tretjinama slo« vanska! Zato bo tudi ves svet na jas? nem, koliko veljavnosti je pripisovati trditvi v uradnem pisanju, da je uspeh volitev v Istri- plebiscitarne pomembno? sti. To ni bilo ljudsko glasovanje, am= pak naj nasilne j šai, najbolj barbarska po? tvorba — resnice. Uspeha volitev v Tr? stu in v Istri ni pripisati vladni poraz? delitvi volilnih okrožij, ampak edino Ie nasilju, kakršnega ne pozna zgodovina volilnih bojev v civiliziranih deželah. In z vsemi temi nasilji se izjavlja — osred? nja vlada solidarna. Sedaj pa še besedo za naše ljudstvo. Izjava v vladnem glasilu označuje oba komunista, izvoljena v Trstu iin Gorici za Italijana! Tudi njuna izvolitev je po? temtakem prispevek k »plebiscitarni po? membnosti« teh volitev. Vse slovanske gtesove, oddane za komunisično listo, bedo torej smatrali za italijanske in se bodo izrabljali proti nam v borbi za naše narodne in politične pravice! Kako je pri srcu slovanskim komunistom, če ie v njih le še iskrica ljubezni do lastne krvi in lastne grude?! !v kateri se zavračajo idčje Serratija in - y . „ . .. i Lewi-ja (Berolin). V .poslanici je dalje Vprašaje vojnega mmstra j re5ei?0 da sc slovaška, ki je bila nasilno :-.?.( KAD, 19. Ju.tr, sc ho vršila seju pripojena k republiki, mora osvoboditi 1 sveta, na kateri pa se nc izpod praškega jarma, da se delavci rao? ispravljalo o rešitvi vprašanja raj0 tegai zavedati in da morajo delati .v i ; .isti stva in rekonstrukcije j za to, da bo Slovaška dobila pravico do ■ * cta. N »jresnejši kandidat za vaj? samoodločbe. i min isti a je še vedno general Had? Shod je sicer spretjel pogoje III. inter* toda sc ne ve, ako bo general spre? j nacionale ali obenem je proti volji Mo? imenovanje. Od včeraj je v kombi?: skve sprejel resolucijo, ki so jo predlo? i-' *c i ji tudi general Mirko Mirosavljevič. General Vrangel pride v Jugoslavijo BELGRAD, 19. Vlada je dovolila ge? neiaiu Vrangelu, iia se sme naseliti v jugoslovenski državi. General Vrangel prire v Jugoslavijo v kakih 15 dneh in bo n ."stavljen v večjem kraju, kjer bo tudi njegov generalni štab. Bolgari in rzroč:*tev živine LJUBLJANA, 19. Sofijski list »Novo Vieme« je 13. t. m. objavil intervju z bolgarskim ministrom Atanosovom, v katerem izjavlja: »Od živine, ki jo Sr? H j a zahteva od nas, čaka več kakor 15.( 'K)-ovac v Slivnici, Srbi pa jih nočejo prevzeti. Živina bo poginila, ko bo na» stala vročina. To je nova provokacija z r.iihove strani.« Presbiro se pooblašča izja viti nastopno: Izločitev živine, ki jo je po neuillvski mirovni pogodbi čl. 127 B( ka morala izročiti Jugoslaviji v šestih mesecih od dne, ko stopi pogod? ba v veljavo, t. j. 6. februarja t. 1., je bila določena za 14. maj t. 1. Ta dati bi mo* rala Bolgarska po obvestilu bolgarskega ministra za zunanje stvari od 5. maja izročiti svoic vole, bike, krave, mezge in ovce v Zaječaru, Caribrodu in Krivi ;'alanki. Potem pa, namreč 6. maja, nas ;e obvestil minister za zunanje stvari, la bodo dne 14. maja oddali samo ovce v nu\edenih treh krajih. Za prevzem teh .vac je kraljevska vlada takoj odredila komisije in jih poslala na lice mesta, da sprejmejo ži\ " se ima v teh žili slovaški odposlanci in ki v njej od? klanjajo vsako avtonomno za Slovaško. Vsi slovaški komunisti priznavajo torej edmstvo čehoslovaške republike. Predsednik parlamentarnega kluba; le? vih poslanec Ceska je izjavil, da ne more sprejeti moskovskih pogojev in da nima zaupanja v vodstvo stranke, ter je izstopil iz komunistične stranke. Isto je storil tajnik stranke Skatule, urednik Vajtauer iz Hodonina in glavni urednik lista »Rude Pravo« Novotny. Pri tem je treba naglasiti, da je Vajtauer obenem s Kreibichom veljal v stranki kot zagri? zen skrajnež. Namestnike teh urednikov bo imeno? val načelnik stranke Smcral. Smeral bo šel,v Moskvo, da brani svojo taktiko za komunističnega gibanja na Čehoslovaš? kem. Shod je sklenil, da se skliče poseben shod, na katerem se ustanovi enotna ko? munistična stranka za vso Čehoslova? ško. V njej bodo češki, nemški in mad? žarski komunisti na Čehoslovaškem. Za predsednika češke komunistične stranke je bil izvoljen pcslnnec Sturc. Našim zaupnikom! Še je prezgodaj, da bi se iz®ovorila končna beseda o prvih italijanskih vo? lit v ah na našem ozemlju. Tudi z nasil? stvi in grozodejstvi, ki so jim te volitve bile in so jim še v povod, as naše ubogo ljudstvo v nedolžno žrtev, se more za? sedaj pečati samo kronika. Prizadetim se mora pomagati in se pomore. Za to jam? či čast našega naroda. Ali volilno delo še ni končano. Kajti, — če smo že povzdignili prve glasove obtožbe in če bomo, kakor zahtevajo naša čast, naša pravica in naša korist, hoteli pred najširšo javnostjo nastopati in obveljati kot obtožitelji —, potem bomo morali svojo obtožbo opreti na granitno podlago točno in podrobno na* vedenih in dokazanih dejstev. Naši nasprotniki, sinovi naroda, ki je prožet tradicionalne politične spretno? sti, se že oprijemljfcjo tistega načela, ki jim je v vsakem sporu prvo: P r e n J e? re il tratio avanti! Reci, da ti ne poreče: v besedah in dejanjih! Če nismo tako spretni, moramo biti toliko bolj stvarni in temeljiti. Proti nasilju pravica, proti besu metodičnost! In zato se pozivajo vsi naši zaupniki, naj hitro, a vendar natanko in skrbno zberejo vse podatke o krivicah, goljufi? jah in nasiljih, ki so vzrok, da mišljenje in volja našega ljudstva posebno v Istri in na tržaškem ozemlju nista mbgla priti pri volitvah do pristnega neoviranega izraza. V prostorih uredništva »Edinost« se odpre poseben oddelek našega tajništva, »za volilni protest«, in tja naj se prine? sejo ali pošljejo vsa poročila, ali čim prej mogoče, ker mora protest biti do« gotovljen do konca tega meseca. Odbor Pol. društva »Edinost«. ©grsfca Odnošaji med Ogrsko in Italijo BUDIMPEŠTA, 19. Kn^z Castagnetto, načelnik italijanske misijev Budimpešti, je izjavil listu »Az Est«, da je Italija j m uv,c iiicsiii, ua vet*no enako prijateljsko razpoložena avino dne 14. maja. OddatL nasproti Ogrski. Med obema državama , treh krajih 12.000 ovac. jni nikakih navzkrižij in Italija želi ob? Potemtakem so trditve g. Anatosova n(>viti z Ogrsko navadne politične in netočne, bodisi glede števila ovac, ki trgovske oclnošajje. Knez Castagnetto jim morajo oddati Bolgari v Caribrodu, ie rekel, da se mu dela za obnovitev, ki bodisi o tem. da jih nočejo Jugosloveni začela v Budimpešti, zelo dopada* prevzeti. Cehoslovaika Slabi upi za komuniste na Čeho? slovaškem PRAGA, 19. Kakor je znano, je tako? imenovana levica socialnodemokratske stranke sklicala, na dan binkošti shod v Prago, ki je imel skleniti, da se ustanovi samostojna komunistična stranka. Po V'^eh zvezah socialistične levice so se £red shodom vršila glasovanja. Samo 38.000 članov od 62.000 je glasovalo za fcprcjem pogojev III. internacionale. Slo*' totški komunisti pia niso rriti glasovali. jo. Rekel je, da je ustanovil v Budinu pešti čitalnice, v katerih bodo vsi itali? janski listi in vse italijanske revije na 'razpolago madžarskim razumnikom in pisateljem, ki se želijo pečati z italijan? skimi zadevami. Zakon o omejitvi priseljevanja razglašen \V A SHIN G TO N, 20. Predsednik Har? ding je razglasil zakon o omejitvi prise* Ijevanja inczemcev v Ze d in j ene države. Fopclno zatišje na bojišču ATENE, 19. Uradno poročilo o vo?j jaškem položaju v Mali AziiH 18. t. m. iUOSKvai jc poslala shoau poslanico,J pravi: Mir na vseh frontah. Italija Pogajanja za ureditev kulturnih odnosa* jev med Jugoslavijo in Italijo RIM, 19. Vsled sporazuma, ki se je dosegel med Rimom in Belgradom, se bodo 23. t. m. začelo delo mešane komi? sije za ureditev kulturnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Ta komisija se je obrazovala v zmislu čl. 8. rapallske pogodbe. Zastopnik Itahije bo senator Francesco Riuffini, a zastopnik Jugosla?' vije dr. Lujo Vo j novic. Grof Sforza še ni odpotoval RIM, 20. Ker je konferenca vrhovne? ga sveta odgodena zai nekoliko dni, grof Sforza ni še odpotoval v London in osta* ne v Rimu še par dni. Giolitti o voiiivah. — Sforza o italijanski vnanji politiki, TURING 19. Turinska »Stampa« objavlja pogovor svojih poročevalcev z ministrskim predsednikom Giolittijem o zadnjih volitvah v Italiji in z ministrom vnanjih stvari Sforzo o italijanski vnanji poltiki. Z izidom volitev ni Giolitti preveč nezadovoljen — vsaj kakor je zatrjeval — ker bo nova zbornica bolj odgovarjala volji naroda nego prejšnja in bo tudi mogla uspešneje dedovati. »Nekateri elementi, ki niso delali časti nobeni stranki — je rekel Giolitti — so podlegli. Podlaga vladne stranke se je, četudi ne ravno veliko, Razširila. Po Giolittijevem mnenju so volitve dokazale, da je vladi uspelo zagotoviti vsem »volilno svobodo. (Če je ministrski predsednik res tega mnenja, kar je neverjetno, se bo moral v kratkem prepričati, da je njegovo mnenje zgrešeno. Op. ured.). Glede volilnega zakona je izjavil, da obstoja napaka tega zakona v državi, kjer~^0 odstotkov prebivalcev ni vpisano v nobeno stranko, v tem, da sta izbira kandidatov in sestavljanje volilnih list prepuščena majhnemu številu državljanov. * Minister za vnanje stvari Sforza je govoril o italijanski vnanji politiki S prejšnjo zbornico — posebno pod Gio-littijevo vlado — je dejal Sforza, smo zaključili povojno dobo italijanskega političnega življenja. Vnanja politika Giolittijeve vlade, ki je dala Italiji povsod idealne meje na suhem, je imela namen ustvariti možnost sporazuma z vsemi italijanskimi sosedi. Hoteli smo se vrniti na vzhod in poiskati nove vire blagostanja in nove cilje izmenjavanja gospodarskih in kulturnih vplivov. K dosegi tega cilja je pomagala in bo še pomagala odstranitev vseh povodov trajnega spora z Jugoslavijo. Majhna nesporazumljenja, ki so se mogla lahko predvidevati po tako dolgi nevihti, se jasnijo in se bodo zjasnila s časom. Računamo na to, da se bomo čez Balkan vedno bolj bližali vzhodu in Črnemu morju. Vemo, da imamo na tej poti Romunsko, veliko trdno državo, ki je kakor Jugoslavija in Čehoslova-ška tesno vezana z nami zaradi skupne nevarnosti.« Minister vnanjih stvari je nato povedal, kako si je Italija pridobila s svojim nastopom simpatije Turkov in Arabcev, ter nadaljeval, da mora Italija skleniti tudi z boljševiško Rusijo gospodarske dogovore, kakor jih je že sklenila Anglija, ker jo bodo drugače pretekle druge države, ki so prepričane, da se bodo razmere v Rusiji uredile. Po Sforzinem mnenju vpliva prisotnost ruskega zastopnika v Italiji Vorov-skega zelo ugodno tudi na italijansko notranjo politiko, ker tako vidijo tudi komunisti, da se mora Ljeninova vlada prilagoditi razmeram in stopiti v stike tudi z meščanskimi vladami. Nova Italija — je zaključil Sforza — ima danes proste roke in čas je, da se mlada generacija preneha ogrevati za simbole, ki ne predstavljajo več sedanje realnosti. Posebna naloga čaka — kakor je pravilno poudaril ministrski predsednik — novo zbornico. Italijane ne bo smela več voditi v vnanji politiki strast, temveč poznavanje naših življen-sHh potreb. Zato bo imela po mojem mnenju vnanja politiku in. v novi zbornici in v zgodo- vinski dobi, ki jo bo ta odprla, veliko zalogo, da reši in bo v tesnem stiku z večjimi vprašanji notranje politike, finančne in gospodarske. To pomeni za me osvoboditi vnanjo politiko od vpliva romantične strasti.« Fašistovski terorizem po italijanskih pokrajinah. — Umbrijski kmetje beže iz svojih vasi. Fašistovski vpadi v vezuvske občine. RIM, 20. Po nekaterih italijanskih pokrajinah je dosegla meščanska voina med volitvami in po volitvah skrajno resnost. Včeraj je bila sprejeta od g, Porzia, podtajnika v ministrskem preasedništvu deputacija beguncev, umbrijskih kmetov, ki so zbežali pred fašisti in arditi.^V Rimu je nad 400 beguncev, ki pripovedujejo, da besni po njihovi domovini meščanska vojna. Pokrajina ip strahovana od oboroženih skupin, ki so pridrvele v Ijmbrijo iz bližnjih dežel. Porzio je obljubil, da bo ukrenil potrebno, da se omogoči beguncem povrnitev v domovino. Pri ministrstvu za notranje stvari je protestiral tudi poslanec Labriola. V protestni brzojavki navaja arditske in fašistovske vpade v vezuvske občine, v katerih je prišlo do krvavih spopadov. Labriola namerava baje priti stvari do dna. ker zagotavlja, da fašiste podpirajo tudi oblasti. Krvavi binkošti na Irskem LONDON, 19. Po poročilih nekaterih angleških listov — med prvimi »Free* mans Journal« — je Llovd Georgc baje sporočil predsedniku irske republike De Valeri, da bi bil pripravljen se sestati bodisi z njim samim bodisi s kakim dru* gim irskim voditeljem. Lloyd George je obenem zahteval, da se ne smejo staviti nikaki predpogoji, ker bi sicer sestanek postal že vsled tega nemogoč. Glasom istega lista je De Valera; odgovoril, da mora Anglija najprej priznati neodvis? nost Irske in še le potem bodo mogoča pogajanja o zadevah in koristih, ki so skupne obema državama. Težko je ugotoviti, koliko resnice je na tem poročilu imenovanega lista. Vse? kakor pa je Lloyd George s svojim po? skusom, ako ga je res napravil, prišel na dan v dnevih polnih krvi, ki jasno spri? čujejo, da so Irci le malo razpoloženi za sporazum, kakršnega bi si želel London. Na binkoštne praznike je bilo na Irskem mnogo krvavih in smrtonosnih atenta* tov. V Gor tu v gal\vayski grofiji je na binkoštno nedeljo igralo pet oseb tenis. Po koncu igre so se igralci odpeljali z avtomobilom. Na poti os bili napadeni od ljudi, ki so bili oboroženi z revolverji. Štiri osebe so bile ubite, nadzornik irske policije, njegova žena, en stotnik in en poročnik. V Dublinu so vojaki peljali skozi mesto tri ujetnike. Ujetniki so ho? teli zbežati, vojaki so streljali za n'jimi in ubili dva. V tem hipu so prebivalci neke bližnje hiše začeli z oken streljati na vojake. Vojaki so vrgli v hišo več bomb in gospodarja hiše so ubili. V ne? kem drugem delu mesta so civilisti vrgli bombo proti vojaškemu avtomobilu. Vojaki so odogvarjaK in ranili štiri ci? viliste. Vseh skupaj je bilo na binkoštne praz? nike ubitih 33 oseb. V predbinkoštno soboto je bilo tudi v Londonu nekoliko atentatov. Policija je aretirala štiri fe nij ance. Ker se atentati množijo, je angleška vlada sklenila, da bo izgnala v kolonije več Ircev, o katerih se drži, da so v zve? zi s kolovodji fenijanskega gibanja. Izjava lastnikov rudnikov o obnovitvi pogajanj LONDON, 20. Ker se je bila razširila vest, da so lastniki rudnikov imeli po^= svetovanje z Llovd Georgem, je društvo lastnikov izdalo izjavo, ki pravi-, dai ni bil noben član zveze lastnikov povalbljen k Llovd Georgeu. V izjavi je dalje rc? čeno, da bodo lastniki pripravljeni sc •udeležiti konference za rešitev spora, kakor hitro rudarji odnehaijo od svoje zahteve po zdriSfeenju dobiičkov od vseh rudnikov v en sklad. Francija v Napadi proti Lloyd Georgeu v francoskem parlamentu PARIZ, 19. Zbornica razpravlja o in? terpelacijah o zunanji politiki. Tardiou kritizira rezultate londonske konference in očita francoski vladi, da je dovolila, da se francoska tirjatev pri Nemčiji pohabi, in da je mobilizirala letnik 1919, ne da bi ga bila porabila za odredbe, radi katerih je bila mobilizacija ukazana; končno, da vlada ni znala zboljšati od? nošajev med Francijo in Anglijo. Ban? dry Auson se je pridružil opazkam po= slanca Tardieu?a in je nato hudo napa* dal Llovd Georgea. Rekel mu je, da ho? če mučeniško Poljsko prepustiti ruske? mu boljševizmu. Govornik graja Brian* da, ker ni dal zasesti ruhrske kotline, in zahteva odločno politiko nasproti Nemčiji. Margaine je napravil par opazk o letnih obrokih in je nato rekel, da je Lloyd George odgovoren za sedanjo krizo. Dostavil je, da so se Poljaki v Gornji Šlcziji vzdignili iz obupa, ker nočejo biti Nemci. Nato je razprava bila odgodena. Briand sprejel nemškega poslanika PARIZ, 19. Včeraj je imel Briand pogovor z nemškim poslanikom v Pa? rizu. Poslanik je izjavil, da bo Nemčija zvršila vse določbe ultimatuma in da je vlada že. sprejela, pogoje nadzorovalnc i komisije glede določb, ki se tičejo zra* • koplovstva. Nemčija Nemčija bo morala nadomestiti uničene zrakoplove BERLIN, 19. Wolffova agcncija poro? ča: V zmislu ultimatuma je nadzoroval* na komisija za zrakoplovje poslala 18, t. m. nemški vladi noto, v kateri zahteva za sedem uničenih cepelinov odškod? nino v denarju in poleg tega delo, ki se določi pozneje. Dalje zahteva nota, da mora Nemčija-.izročiti civilna čepeli? na »Nordsternn« in »Bodensce«. »Nord* sternn« se bo moral izročiti pred 20. maja. Dan izročitve »Bodensee«, ki jo prisojen Italiji, ni še bil določen. Francoski opomini Nemčiji radi Gornje Šlezije BERLIN, 20. Charles Laurend, francoski poslanik v Berlinu, je šel k ministrskemu predsedniku \Virthu ter ga jo pozval naj ukrene potrebne mere, da so prepreči pošiljanje vojnega materiala v Gornjo Šlezijo in tudi pošiljanje pro? stovoljskih čet. Ministrski predsednik \Virth je odgovoril francoskemu posla* niku, da je dobil podobno noto tudi od nadzcrovalne komisije in da je žc 14. maja dal generalu von Scektu potrebna navodila. Načelnik nemške vldae je za* gotovil, da Nemčija ne bo posredovala v Gornji Slcziji. Obenem je rekel, da upa, da bo medzavezniška komisija zna.? la ščititi nemške državljane. Nemški poslanik v Londonu odpoklican LONDON, 20. Rcuterjeva agencija pravi, da glasom vesti iz Berlina, ni res, da bi bil nemški poslanik Schamer prosil, naj ga vlada odpokliče. Pollska Poljski ministrski predsednik odgovarja Lloyd Georgeu VARŠAVA, 19. Na seji državnega zbora je predsednik Witos imel govor, v katerem je razpravljal o dogodkih v Gornji Šleziji. Doteknil se je govora*, ki ga je Lloyd George izrekel v dol jni zbornici 15. t. m. in je nato poudarjal zgodovinsko pravico Poljske do Gorn'io Šlezije. Rekel je, da se Lloyd George moti, ako misli, da so prebivalci, ki so glasovali za Poljsko, samo priseljenci. V nadaljevanju je pojasnil razloge zemlje? pisne in zgodovinske narave, na katerih sloni pravica Poljske in je dostavil, da se ta pravica opira tudi na versaillcsko mirovno pogodbo in na izide ljudskega glasovanja. Vstaši v Gornji Šleziji niso imeli namena ustvariti gotovo dejstvo, temveč so bili ogorčeni, ko so slišali, da se njihova volja najlažje ne bo spošto? vala in da bodo lahko prišli zopet pod nemški jarem. \Vitos je omenil vse mere, ki so se ukrenile, da sc prepreči vsako sodelovanje z vstašii. Kljub temu poljsko prebivalstvo ni seveda moglo mirno gledati, kako Nemčija odkrito podpira nemške oddelke, ne da bi odkrila svojih čustev za vstaše, ki se borijo za' priključitev k Nemčiji. Na to sc jc mi? nistrski predsednik doteknil očitanja!, da so se Poljaki borili proti zaveznikom. Tega so krivi — je rekel Witos — tisti, ki so Poljsko razdelili. Poljska vojska pa se ni nikdar z veseljem borila proti zaveznikom. Napori Nemčije, da bi ustanovila) poljsko vojsko, so se razbili ob odporu poljskega naroda. Poljski minister za zunanje zadeve odstopil LONDON, 20. Varšavski dopisnik lista »Daily Express« je brzojavil 19. t. m., da je poljski minister za zunanje zadeve knez Sapieha odstopil. Tudi Korfantv odgovarja Llovdu Georgeu VARŠAVA, 20. Listi objavljajo Kor-fantvjev odgovor na Lloyd Georgov govor proti Poljski. Korfanty zanika, da! bi bili Poljaki novi prebivalci Gornjo Šlezije. Vpadalci so Nemci. Gornjcšlc?-zijski Poljaki so zagrabili orožje v' obrambo pravice in nikakor nc želijo' povzročati novo prelivanje krvi, temveč vzpostaviti povsod mir. Poljsko prebi-! valstvo v Gornji Šlcziji bo sprejelo lo»j jalno pravično razsodbo vrhovnega svo' ta, toda nikdar se ne bo vpognilo samo?1, voljnemu tolmačenju plebiscita, ki je očitni izraz volje naroda. Če bo Poljska pognana v obup, bo rajši razdejala svoje tvornice, nego da bi se dala izigravati od nemških kapitalistov. Ni oblasti^ ki bi ji mogla preprečiti tako postopanje. Rusija Sestava moskovskega sovjeta MOSKVA, 18. Odbor komunistične stranke v moskovskem sovjetu je bil sklenil, da bo volil 17 brezstrankovcev v izvršilni odbor novega moskovskega sovjeta1. Pri volitvah je bilo izvoljenih 73% komunistov, 25?6 brezstrankovcev in 2% menjševikov. Skrčenje števila uradnikov v Rusiji MOSKVA, 19. Sovjet ljudskih komisarjev in osrednji sovjet sindikatov sta, objavila odlok o skrčenju števila, urad? n:kov po upravah. Ta odlok predvide? va, da bodo morale vse osebe, ki so prišle v upravo iz koristolubja ali nc vršijo vestno svoje službe, morale zr.pu-, Stran IT/ ►EDINOST« V Trstu, dno 21. maja 1921. stiti službo. Njihove plače in njihovi od= merki živil se bodo razdelili med urad* liike, ki ostanejo v službi. Nove težkoče med Rusijo in Finsko HELSTNGSFORS, 19. Pogajanja za vzpostavitev trgovskih odnošajev med J m -n Finsko so zadela ob nove tež* kuće. Prilikom podržavljenja zasebne Lstnine v sovjetski Rusiji je bilo hudo zadetih tudi več Fincev. Ti so sedaj sklenili, da bodo zahtevali odškodnino potom sodišča. Obstaja nevarnost, da bodo finska sodišča dala sekvestrirati ime. j c sovjetske vlade, kije na Finskem. To imetje je znatno. Rusija ima na Fin? skem več hiš, dalje mnogo lokomotiv, va.Lfoaov in veliko druge robe. Krcpatkin in boljševizem V »Bibiiotheque universeile et revue ^.uisse« tobjavlja ga. Clara Michel De* lines svoje spomine o rajnkem Kropats kinu. Med drugimi .sponi;n: se nahaja poslanica, ki jo je kropatkin poveril pre? teklo poletje nekdaj ruskemu sedaj ame? riškeniLi državljanu in socialistu Schwar= tzu s tem, da jo objavi še le po njegovi smrti. Poslanica se glasi: »Povejte v Zedinjenih državah, ko mene več ne bo, da je Lenin prišel v Moskvo v aprilu 1917. leta, dočim sem prišel jaz v juniju istega leta. Že ko sem \!del Ltnina prvi krat mi je postalo jas? no, da bo dežela krvavela in trpela. Le* nin je prinesel s seboj nesrečo in nič drugega. Jaz sem bolan in prestar, da bi mogel kaj storiti. Toda povejte jim tam v Ameriki, da bi se jaz, ko bi mogel znova začeti svoje življenje, boril proti boljševizmu dokler bi ne bil uničen.« Paroplovna črta med Rusijo in Italijo CARIGRAD, 19. Neka, velika it ali* janska paroplovna družba se je ponudila sovjetski vladi, da bo z večjim številom svojih p a mik o v opravljala vožnjo med Rusijo, Carigradom in drugimi inozem? skimi pristanišči. Odeški odsek sovjeta Zi< zunanjo trgovino je pregledal vsa crnomorska prista nišča ter je odredil, da se morajo vsa glavnejša pristanišča pripraviti za sprejemanje inozemskih pč mikov. Sramotne uoiltve i/ Istri Nismo mi sami, ki dvigamo glas proti barbarskim nasiljem, katera so se godila te dni v Istri in na katerih je Italijan? ski blok zgradil svojo zmago. Tudi vse druge manj močne italijanske stranke so pretpele nasilna dejanja, ki so — četudi niso bila povsod tako grozovita kakor proti nam — vendar preprečila volilcem izvrševanje njihove volilne pravice. Posnemamo, kar piše o tem »Lavora* V Istri zmaguje prevara in nasilje. To! htevam, da se podvzamejo ukrepi v zmislu se že ve. Vedelo se bo Še bolje.« Isti list je objavil tudi proglas sever* noistrskega odbora na socialistične delavce, ki se glasi: »Istrski delavci! Javno mnenje se soglasno dviga proti zločinom, početim z najbolj nesramno kršitvijo zakona, pred volitvsimi 15. ma? j a, tekom volitev in po njih. Vse stran* ke, od socialistične do klerikalne, od republikanske do komunistične, do slo? vanske, so prisiljene nastopiti proti ves ljavnosti volitev v Istri. Volitve niso veljavne, niso zakonite. Morajo se spra? viti na dan vse goljufije, vse protizako* nitosti, vsa izsiljevanja, ki so se izvrševala 15. maja po vsej Istri, po mestih in vaseh proti prebivalstvu. Naši sodrugi se pozivajo, da zberejo hitro po vseh krajih o vseh težjih slučajih podrobnosti, ki bodo mogle rzz-krinkati velikansko goljufijo in spraviti ob veljavo te volitve, ki so sramotne za tiste, kateri so dovolili ta barbarski bojni sistem, kakega še ni doživel istrski na* rod v svojih političnih bojih. Zrušiti moramo oživele stare kamare, hoteti moramo, da se tudi Istranom za= gotovi svobodno izvrševanje njihovih civilnih in političnih pravic. Prisiliti mo= ramo vlado, da zajamči vsakemu I s tras nu pravico do izraza svojega mnenja, svoje volje v svobodnih, mirnih, zako= nitih volitvah, ki se ne onemogočajo z nasiljem, pustošenjem, požari, umori in izganjanjem v masah. Brez goljufij, brez nasilja, brea korupeij. — Odbor za se? verno Istro.« Že podatki o protizakonitostih, naši? ljih, umorih in požigih, ki so bili izvrše? n z namenom, da bi se našim volilcem preprečilo svobodno izvrševanje njihove volilne pravice, bi zadostovali v vsak* urejeni državi za razveljavljanje teh sramotnih volitev. Veseli nas, da se nas šemu protestu pridružujejo s svojimi argumenti tudi druge stranke: tako bo morda kaj zaleglo — tudi pri nas. tore socialista« cd 19. t. m., ne morda zaTadi tega, da z njegovimi izvajanji podpremo naše trditve, za katere ima? mo neizpodbitne dokaze, temveč da po? vemo našemu zatiranemu Jrjudstvu, da se bo ogorčenemu protestu in njegovi odločni zahtevi po zadoščenju pridružil tudi glas drugih, italijanskih strank. Kdor proučuje končne izide istrskih volitev — piše »Lavoratore« —i bo ta? koj zapazil, kako majhno število glasov je naša stranka dobila v okrajih, ki se lahko imenujejo industrialni: v pazin« skem. na pr., ki obsega labinski rudniški okraj. V tem okra»*;u, kjer je na tisoče delavcev, trdo organiziranih in zelo vdanih naši stranki, katera jih je krepko podpirala v gospodarskih in političnih bojih, smo dosegli 42 glasov... Kam boljši dr k a z za nasilje, ki se je izvršilo, za terorizem, ki je preprečil delavcem prihod k volilnim žaram? Kake nesram* nosti, kaka nasilja so se morala izvršiti, da je v kraju, kjer je zaposlenih v in? dustrijskih podjetjih okoli 10.000 delav? cev, izkušenih v boju, nedvomno zve? stih socialističnim načelom, socialistična lista dobila samo nekolikokrat po deset, a komunistična kakih 60 glasov? Obljubili smo, da bomo našteli najbolj nesramna dejanja ljudi okoli bloka. I z-vršujemo obljubo in bomo nadaljevali. -Izvedelo se bo tako, odkod takoimeno* vana zm,ga bloka. Videlo se bo, na kak način se je preprečilo istrskim delavcem izvrševanje volilne pravice. Razen uničenja socialističnih glasov? r.ic v masah, kakor v Opatiji in drugod, poleg nezaslišanih pogajanj, ki so prisi? lila delavce kvarnerskih otokov, da se odtegnejo od glasovanja, poleg dejstva, da so bili socialistični volilci pretepeni in šiloma odgnani z volišč pred očmi sekcij s kih predsednikov in oblastvenih organov, poleg vsega tega so še druga na>:!ia. druge sramote, ki morajo na dan. 58. odstavka volivnega zakona. Pangerc, delegat Jugosl. Narodne Stranke. Popravek- Včeraj objavljena svota glasov, ki so bili na Goriškem oddani za razne stranke, ne vsebuje glasov iz idrijskega okraja^ Popravek. V torkovi številki smo priobčili izid volitev v Hrušici. Vrinil se nam je tiskovni pogrešek. Vest bi se morala pravilno glasiti: JNS. 541, Blok 1, praznih in neveljavnih 9f spornih 3. Pojasnilo. V včerajšnji številki, smo povedali, kako sodi republikansko glasilo »Eman-cipazione o dogodkih v Sv. Križu. Rekli smo, da je to beseda »poštenih Italijanov«. Ker bi se pa taka označba od naše strani utegnila krivo tolmačiti kot nekak izraz so-mišijeništva, moramo pojasniti, da smo z besedo »pošteni Italijani« hoteli le naglasiti, da so republikanci čisti in pristni Italijani. Nismo pa hoteli s tem označiti njihovega stališča napram našim narodnim stremljenjem. V tem pogledu jim ne moremo dajati nikakega izpričevala. Zahvala. Podpisano vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu se tem potom toplo zahvaljuje vsem onim darovalcem in darovalkam, ki so o priliki prvega svetega obhajila pripomogli, da smo tako bogato obdarili svoje prvo-obhajance. Bog povrni! _ Vodstvo. Za izseljence v Brazilijo in Mehiko. Tukajšnja kvestura javlja, da se ne sme verjeti vestem, razširjenim posebno po Benečiji in novih italijanskih pokrajinah, češ da se lahko dobi takojšen in precejšen zaslužek v občini Sabora (država Minas Geraes") v Braziliji in drugih mestih omenjene republike kakor tudi v Mehiko, ker te vesti so z ozirom na pomanjkanje dela brez vsake podlage. Našim delavcem se bo preprečil odhod v omenjene kraje, če nimajo pogodb, vidiranih od pristojnega kr. poslaništva. Štrajk železničarje? je končan. Včeraj pred-poldne je naznanil sekcijski tajnik ekonomičnega sindikata železničarjev De Simone v dvorani »Dante< zbranim zborovalcem, da se je dosegel med vlado in stavkujočimi železničarji Julijske Benečije sporazum. Podrobnosti sporazuma še niso znane. Oče mnogoštevilne družine, ki ima bolehno ženo, taščo, ki je bolna že 7 let in tri male otroke, je moral prisiljeno zapustiti svoje uradniško mesto. Primoran je se izseliti v Jugoslavijo. Njegova družina se nahaja v najhujši bedi. Poln zaupanja se obrača na plemenita in darežljiva srca Slovencev in jih prosi velikodušne pomoči. Naslov: P. D uprava »Edinosti«. Pogreša se 53 letni Lovrenc Kuret iz Ric manj št. 13. Odšel je od doma minole srede med 3. in 4. uro popoludne. Pogrešanec mladenič, ki je držal v roki culo v kateri je bil kamen. Ob tisti uri je bil v skladišču samo 30 letni premogar Ivan Poropat, stanujoč v isti ulici št. 28. Neznanec je navidezno sklepal s premogarjem kupčije. Nenadoma pa udari mladenič premogarja s culo tako močno po glavi, da se je premogar zgrudil nezavesten na tla. Na to mu je vzel iz žepa listnico s 1500 lirami ter pobegnil, pustivši culo poleg nezavestnega premogarja. Kmalu potem je prišel v skladišče neki delavec ter nemudoma pozval zdravnika rešilne postaje. Zdravnik nik je ugotovil nevarno rano na premogarjevi glavi. Dal ga je odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. O tem dogodku je bila obveščena tudi policija, ki zasleduje predrznega tolovaja. Utopljenca so našli pred sinoćnjim pri novem valobranu. Dognalo se je, da je utopljenec mož v starosti od 45 do 55 let. Ker se ni še nihče zglasil, se ne ve, kako se piše od kot je. MALI OGLASI moz in Vesti iz Istre Srarina kosa. Iz Kastva javljaju: U ponede-ljak 25. prošl. m. pokopali smo ovde Mata Spinčič Kuzmetovog iz Spinčiči ispod Kastva, nečaka narodnog zastupnika prof. Vekoslava Spinčiča i sina poznatog u mirno doba veletr-govca vinom Kuzme Spičiča, umrlog u cvetu u muževnoj dobi 33 godina. Bio je čelik Hrvat, oduševljen Jugosloven, gorljivi pristaša i član našega Sokola i Udruge Sv. Mihovila (radničkog podpornog društva) u Rubešima. Patnje u prošlom svetskom ratu ostavile mu klicu bolesti i uvenua lagano mlad u najlepšoj dobi. Ostavio je teško ucviljenu udovu sa dvoje nejake dece. Bio je vrlo obljubljen u narodu, što je pokazao i velebni mu sprovod. U-druga Sv. Mihovila ispratila ga korporativno uz nepreglednu množinu naroda kastavskog i lepi broj znanaca i prijatelja iz Voloskcg i O-patije, njegovih i štovatelja svojte njegove. Na vlastitu želju, izraženu prije smrci, ležao je na odru i bje pokopan u miloj mu sokolskoj odori,»Na krstu bio mu je položen krasan ve-nac cveća sa sjajnom narodnom trobojriicom i sokolskom čepiccm. Teško ražalošćenoj o-bitelji i svojti naiskrenije naše saučešće, a prerano umrlom Matu Spinčiću lahka bila domaća gruda, koju je toli vruće ljubio. P. u m.! RADI ODHODA prodam 1300 sežnjev zem' , ljišča, vrt, 3 vodujake. Via Ginnastica iL 33. čevljar. 820 STAREJŠA GOSPA želi vstopiti brez plače V. boljšo hišo k otrokom. Naslov pri upravni-štvu. 822 V ST. VIDy pri Vipavi je na prodaj ob državni cesti hiša z gostilniško obrtjo, vrtom in drugim zemljiščem. Kupci naj se oglasijo pri Antonu Uršiču v Podbregu pri Št. Vidu. 818 ISCE SE stanovanje s kuhinjo in 3 ali več sobami. Lega indiferentna. Ponudbe Bek ar. Jadranska banka. 819 MLEKARNA se proda radi selitve po jako nizki ceni. Inventar obstoji iz več vrčev, kotla, hladilnika, stroja za izdelovanje masla in tehtnice. Anton Cebron, Batuje št, 68 p. Černice. 821 POROČNA SOBA nova L 2100 se proda. Eventuc-lno posamezni kosi: omare s 4 predali, chiffonier, postelje, stolice, nočne omarice, vzmeti, žimnice. Cene zmerne. Cainpo Belvedere 1. Semolich. 823 ZLATO IN KRONE plačuje p- najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 HIŠA z vrtom v lepi legi, pripravna za obrt se proda. Naslov pri upravništ\ ■ KRASNE klobuke za birmo izdeluje nt-Cene zmerne. Gretta di sopra 276, % ; >akc 811 ,lka. 813 Kronika nasiisfev Javno nasilstve (nasilen vpad v tuje ne= premičnino, § 83; kazen: za povzročite? . - „„ , - ..j - - - med 3. in 4. uro popoludne. Pogrešanec je lja 1 do 3-let težke jece, za pomagače 6 sred -e ve ^: rejen< skograj brez la's mesecev do 1 leta težke jece, § 84. — Klobuk je imel -siv. Govori nekako s težavo Zlobno poškodovanje tuje lastnine, ~ § 85 a, b; kazen: radi posebne zlobe 5 do 10 let težke ječe, § 86, prvi odst. — Izsiljen je, § 98; kazen: 1 do 5 let težke jece, S 101, drugi odst.). Požig (§ 166; kazen: dosmrtna težka ječa, § 167 c). Prestopek proti varnosti življenja (§ 335; kazen: 1 do 6 mesecev aresta). B a d e r n a. (Dodatek k poročilu od Kuret je glavar številne družine, ki je sedaj v velikih skrbeh. Kdor bi ga morda videl, ali kaj izvedel o njem, naj takoj sporoči na gornji naslov. Morebitni stroški se povrnejo. Naredba jugoslovenskega ministrstva trgovine in industrije glede potovanja letoviških in zdraviških gostov iz ino^ zemstva v Jugoslavijo. Generalni komi sariat za tujski promet v Ljubljani ob- 19. t. m. Glej št. 117 »Edinosti«.) V so* Tujci iz .Cehc?lov.ašk? aIi1Ncin boto, 14. t. m., je pridrvel v vas Bademo Avstrije ter iz teritorija Julijske Be v poreškem okraju tovorni avtomobil z nad tridesetimi fašisti iz Poreča. Fašisti so bili oboroženi s puškami, samokres! in bombami. Ustavili so se pred hišo gospoda Petra Burica in navalili nanjo. V hišo so vdrli s silo, v večjem številu in oboroženi ter vršili nad stanovalci hiše nasilje s tem, da so gospej soprogi nenavzočega gospoda Petra Burica in njenim otrokom nastavili revolverje in jih s silo izgnali iz hiše. Njihov namen je bil, da se nad stanovalci hiše sovražno znesejo. Nato so v hiši pustošili iz zlob* nih nagibov, razlili na več mestih ben» cin in zažgali. Povzročili so nad 17.000 lir škode. Preden so se od hiše odstranili, so izstrelili vanjo več strelov. Zloraba uradne oblssti (§ 101; kazen: težka ječa od 5 do 10 let, § 103, drugi stavek) 13., 14. in 15. t. m. so na istrskih po? štah uradniki in uradnice odtrgali na li? stu »Pučkem Prijatelju« naslovnice (pa* sove) in jih prilepili na falzifikate lista »Pučkega Prijatelja«, ki so jih tiskali fa? žisti in oddali poštnim uradom, da ga razpošljejo naročnikom lista »Pučkega Prijatelja«. Domače vesli Razbite volivne žare v Ospu. V nedeljo zvečer in pondeljek zjutraj so se navalili fašisti na volišče v Ospu. Pri tej priliki je bila voliv-na žara razbita* in z vsem materialom sežgana. Najbrže je prišlo to dejstvo na znanje volivni komisiji v Poreču, ker je dospel v Pereč komisar s člani komisije praznih rok. Medtem se je pa posrečilo najti na pogorišču več nepokvarjenih volivnih zavitkov, ki so bili predani občini v Dolini, ki jih je z žaro hranila. ie kilo sinoči z nastopnim brzojavom iav-ocmi ljeno v porcč: ' > Osrednji volivni urad v Poreču. Volivni material 36. sekcije v Ospu se je po večini rešil in je shranjen v občini Dolina. Za- nečije, ki hočejo potovati v kako zdra? vilišče, kopališče ali letovišče Slovenije, se morajo zglasiti pri Generalnem kon zulatu kraljevine SHS v Pragi, Beču ali Trstu odnosno pri konzularnem pred stavništvu v Gradcu ter izpolniti pas portni list. Istočasno se imajo obrniti na Tourist Office, Ljubljana, Dunajska ce? sta 18 z dopisom, v katerem je za vsako osebo posebej, ki želi potovati, navesti: 1. ime in priimek, 2. dan in leto rojstva, 3. država in kraj pristojnosti, 4. točna adresa, 5. kopališče in letovišče, v kate* ro se želi priti, 6. dan prihoda, 7. doba bivanja v kopališču oziroma letovišču in 8. navedba kopališča oziroma letovi* šča, v katero bi odpotoval tujec v sluča= ju, ako v onem pod točko 5. ni prostora. Tujec, kateremu je poslal Tourist officc potrdilo, se mora javiti s tem potrdilom in s.pravilnimi potnimi listinami pri zgc* raj omenjenem konzulatu, ki mu izda — ako nima tehtnega razloga proti vpoto* vanju — vizum. Ta vizum velja tudi za povratek. Generalni konzulat v Trstu sme na zahtevo tujca izdati vizum, ki velja za 4 mesece in za večkratno poto= vanje. Potno dovoljenje velja samo za bivanje v kraju, za katerega se glasi vi* zum, za druge kraje le v toliko, kolikor je potrebno v svrho dohoda, vendar le v onih krajih, ki leže ob poti. V slučaju izpremembe letovišča oziroma kopališča, se mora tujec na novo obrniti na Tou? rist Office z dopisom, v katerem so na? v eden i podatki pod 1 s 8. V dopisu na Tourist Office je priložiti za poravnavo poštnih in drugih stroškov 5 dinarjev za 1 osebo, za vsako nadaljno osebo pa še po 1 dinar. Iz trlaikega živlle^ia Roparski napad v skladišču premoga. Vče-raj popoldne okoli 1. ure je vstopil v skladišče premoga v ulici Felice Venezian št. 30 neki Trst, dne 20. maja 1921. Tečaji: Jadranska banka..............300 Cosulich.......• ..........396 Dalmatia..................273 GeroHmich .....................1460 Libera Triestina.................525 LIoyd .. .................1650 Lussirto .................. 9-10 Martinolich . ................205 Oceania ..................363 Premuda..................377 Tripcovicli.................355 Ampelea..................602 Cement Dalmatia .............. 332 Cement Spalato...............368 Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 20. maja 1921. Neprepečatene krone'........ -4.--50,— avstrijsko-nemžke krone....... 3.25— 3.75 češkoslovaške krone........ 26.-- 27.— dinarji..............60.--61.— leji................ 32 -- 32.50 marke............. . 30.50— 31 50 dolarji..............17.40— 17.60 trancoski franki.......... 155.--156.— švicarski franki.......... 320.--322.— angleški funti papirnati.......71.--72.— angleški funti, zlati........ 85.-- 88.— rubli............... 8.--9.— napoleoni............ . 66.-- 70.— Švicarski tečaji ŽENEVA, 19. Lira 31'075, marka 9'35, avstr. krona 1'45, angl. funt 22265, fr. frank 48'20, dolar 5 5475. HIŠA, obstoječa iz dveh stanovanj z vrtom, se proda. Scala santa 30S. 815 MOTOR »Fiat na bencin in dinamo z vso pripravo za razsvetljavo v kinematografu ali kako drugo industrjsko svrho, se proda. Naslov pri upravništvu. 816 GOSPODIČNA vešča vseh uradniških po i- / z znanjem, slovenskega, italijanskega, nemškega jezika, stenografije ter strojepisja ist" mesta pri kaki večji tvrdki ali banki. Ponudbe pod »Takoj na upravništvo. 7S9 BRINJEVEC jamčeiio naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. L>c-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišji.'' cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Vi. Madonnina 10, I. 74C t »KDOR HOČE KAJ KUPIT* KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. ® INSERIRAJ V »EDINOSTI« ^»JSiS^d W JS ta i J, Podpisana Jožefa Kubitza iz Sežane se tem potom iskreno zahvaljujem gosp. dr. D'AntQiia, zdravniku v Sežani, ki me je v času moje težke bolezni zdravil z vso vnemo in požrtvovalnostjo ter me s svojim umnim zdravljenjem rešil skorajšnje smrti. SEŽANA, dne 20. maja 1921. 379 Jožefa Kubitza. ALOJZIJ. PO Vfi Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (prei Barri'ra) F'H) i iS! f V. F. B. V malem svetu (46) No, pred nekoliko dnevi kakor da je oderuha potrpežljivost. Dosedanje pokornosti in laskanja ni niti sledi več, mesto tega je nastopil odločen in drzovit ton. Zahteval je, naj mu Klinar izda novo zadolznico, datirano z datumom stare, plačljivo v osmih dneh z 8 od sto . . . Klinar je moral privoliti in končno nu je oderuh še zagrozil: — Ako mi ne plačate v osmih dneh, vas bom tožil nu sodniji, ne verujem vam nič več, vi nimate nič, vi ste »prevarant- . Klinar je zardel preko ušes, potem poble-del, pak skočil za oderuhom; ta pa je hitro našel vrata in stopnice in je, še bežeč, še kričal: — Torej, danes osem dni ali denar ali sod-nija ... Poleg te pijavke je bil še najnadJežnejši natakar pri Carju avstrijskem«. Klinar mu je bil dolžan za šampanjec in slično 200 goldinarjev. Ker je tam mnogo troš'1 in dobro plačeval, ga ta človek še ni toliko nadlegoval, ali na nesrečo Klinarjevo je izstopil iz službe gubila čar novosti, dnevni izdatki niso bili v in i P- hntpl 7;mncfifi ZarfroK PaL-nl 10 o Ao\re>t rn-rmn^.. ____r____1 • 1 ■ _____1; ____1___ in je hotel zapustiti Zagreb. Čakal je že devet dni na svoj denar, pak se je slednjič začudil, da tak kavalir ne more v takem qasu najti 200 goldinarjev. In postal je nestrpljiv in — brezobrazen in stavil mu je zadnji rok — tri dni, ali — sodnija. Najhujše pa je bilo to, da se v Zagreb.u ni mogel več od nikogar nadejati pomoči. Svojim tovarišem je bil že dolžan, staremu Steinerju si ni upal več niti bližu, mati mu je pisala, da ne more nič izvleči iz strica. Nekoliko časa je mislil na Krivošiča in stopiti predenj s kakim izgovorom, ali odnehal je od te namere. Kakor je znal scer od vsakega drugega brez zadrege prositi denarja, tako pa se mu ni dalo stopiti pred očeta svoje zaročenke s prošnjo za posojilo. Ni mogel najti nikakega izgovora, pod katerim bi mogel prositi denarja, da ne bi se kazal v neugodnji luči pred rodbino Ivankino n pred njo samo. Še najboljše, kar bi mogel reći, bi bilo, ako bi rekel, da ie v igri izgubil, a to ne bi ga opravičilo pred očmi starega Krivošiča. Razun tega tudi ni bil gotov, ali bi mu Krivošič mogel dati ta denar. Javna tajnost je bila, da mu denar, ki ga je vložil v svojo novo veliko trgovino, ne dona razmerju s prejemki, ki so postajali vedno manjši, po največjem delu so obstajali v »dobrem« v knjigi " nalcev. Saj mu je nekega dne Janko tožil, ua kupčija ne gre dobro, da odjemalci plačujejo neredno, in je bil ravno onega dne v veliki zadregi, da zbere 10 tišoč za zapadle trgovske menice. To vse ga je prisililo, da se ni obrnil do Krivošiča. Napisal je še eno pismo materi, kjer ji je razložil, v kaki stiski se nahaja in rotil ji je, da še enkrat poizkusi pregovoriti strica. »Ako do 20. t. m. ne dobim dvatisoč goldinarjev, mi ne preostane drugega, nego da primem za revolver, ker mu je ta ljubši, nego sramota zapora . . .« je pisal — uver-jen, da ona v strahu za njegovo življenje stori vse, da mu preskrbi denar. Ko je odposlal to pismo, mu je bilo laglje. Ieml je tri dni časa, a tretji dan mu gotovo prinese odrešitev. In če se to pot srečno reši iz škrpca, začne z rednim življenjem. S tem sklepom, ki ie bil resen, ker ga je prisilila k temu res velika stiska in ker je začel izpo-znavati posledice svoje lahkomiselnosti, je živel dva dni mirno in redno, izogibajoč se vsake družbe, ki bi ga mogla zavesti k tro- S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem p-režalostno vest, da je danes p dolgi in mučni bolezni v Gospodu piemi-nula v nežni starosti 7. let, naša ljubljena edina hčerka Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo, 22. maja ob 9.30 iz hiše žalosti Rocol-Molino a vento 48. Trst, 20. maja 1921. Anton in Leopold Kuret, starši in ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. 47. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša edina ljubljena hčerka Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barricra; SLA po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo 22. t. m., ob 10.30 iz hiše žalosti Sv. M. M. Zgornja št. 152 na pokopališče pri sv. Ani. TRST, 20. maja 1921. Andrej in Ana, starši. Viktor (odsoten), Marij, Milan, bratje. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. št. 41. v Laškem pri Celju, ft^ pFC" da|. K vili spada lep sadni vrt, njiva, travnik in del gozda. Pojasnila pri M. P O H L, Laško. Št 9175 los dražbe. Dne 28. maja 1921 oddajo se v zakup potom javne dražbe v spodaj o*npče-nem reciti na podpisanem civilnem Kun»lsa-rijatu L©VI tu doli imenovanih obu.n za csemletno dobo. Vzklcna cena je označena za vsako občino kraj -i dotične občine Dražba pnćne ob 9. uri. JamŠčina (20% vzklicne cene) je polof.ll najkasneje do 9 ure. Dutovljc .......Lir 175? Pliskovica........ GOOO Štjak ......... 1&00 Tomaj......... 70O Velikidol........\