MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In upravsi Maribor, Aleksandrova caata it. 13 , Telefon 2440 In 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri i Velja maaeSno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po seniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Llubllanl # Poštni čekovni račun it. 11.400
99
JUTRA
99
Resnica'o svetovnem ooloiaju
Razvoj bolezni, ki je
Kadar je bolnik primoran poiskati zdravniške pomoči, ne sme zamolčati nobene okolnosti, ki je povzročila in stopnjevala njegovo bolezen- Pred vsem Pa mora odkritosrčno priznati svoje celotno stanje- Tak bolnik z nevarno, a morda še ozdravljivo boleznijo je sedaj vse človeštvo na našem prostranem, in vendar že skoraj pretesnem planetu. Nekateri menijo, da se je kali te bolezni, ki ji laiki in strokovnjaki pravijo kriza, nalezlo človeštvo šele v veliki svetovni vojni, drugi pa zatrjujejo prav tako odločno. da pomen svetovne vojne veliko preveč pretiravamo. Svetovna vojna je bolezer odnosno razvoj bolezni le pospešila. Okuženo. je bilo človeštvo že Prej in bolezen bi bila postala akutna ^di brez dogodkov temnih let 1914— 1318, samo bolj polagoma in pozneje-Toda — kaj nam vse to pomaga? Nič, kakor ne pomaga bolniku razmišljanje o tem, kdaj in kje in kako se je okužil in kaj bi bilo, če ne bi bilo tega ali onega, ki je bolezen pospešilo!
Treba je torej računati z realnimi dejstvi, s stanjem kakršno je, in ne s takšnim, kakršno bi lahko bilo, če -.. Računati z realnimi fakti se pa pravi priznati: tako je in nič drugače! Tako je in nič drugače, da se zbirajo nad Daljnim vzhodom temni, usodni oblaki. Strašna vojna med Japonsko in Rusijo je skoraj neizbežna, in kaj ji bo sledilo, ne ve noben astrolog, noben grafolog in hiromant. Samo eno vemo vsi, da je zelo težko verjeti, da bi ostala omejena samo na Japonsko in Rusijo. Vzhodno od Azije so ameriške Združene države, ki ne bodo kar tako dopustile, da bi si Japonci prisvojili vzhodno Azijo; zahodno od Azije je pa zapadna Evropa z velesilami, ki imajo drugačne interese, vsaj zaenkrat. Iz zgodovine, ki je najboljša učiteljica, nam je znano, da vejo tisti, ki vojno začno, samo to, kje in kako so jo *ačeii, nikoli pa ne kje in kako jo bodo e°končali. Bivša Avstroogrska je hotela 1. 1914- poslati v Srbijo samo »kazensko ekspedicijo«, pa je povzročila s tem svetovno vojno, svoj razpad in popolno Preoblikovanje sveta.
Tako pa je tudi in nič drugače, da se v naši sosedi Avstriji pripravlja transferni moratorij. To je visoka, diplomat-
zastrupila človeštvo
ska beseda za čisto vsakdanji pojem: »Nič več ne plačati!« Druga naša soseda, kraljevina Romunija, je nujno poklicala finančnega zdravnika Charlesa Ri-sta. Sprva je zatrjevala, da ga rabi le za kratek posvet, sedaj pa vidimo, da ji je potreben za nekaj več: za zdravljenje obupno nevarne gospodarske bolezni. Izdatke za svoje državne železnice je morala znižati za 75 odstotkov. Kaj jim je še ostalo? Mimo tega pa bodo znova prikrajšani in reducirani državni uradniki, ki so itak že doslej morali cele mesece čakati na izplačilo plač- Denarja ni, dohodkov ni in ni izplačil. In tretja soseda, Grčija! Njena valuta je obupno padla in še pada, državne finance so razrahljane, poštni in brzojavni uradniki stavkajo, ker so jim znižali že itak za spodobno življenje prenizke plače, izvoza ni in tudi ne uvoza, četudi Grčija ne pridela sama toliko živil, kolikor jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva. Prav tako je v Bolgariji, prav tako na Madžarskem. Obe državi trkata na vrata vseh evropskih in ameriških finančnikov, da bi dobili posojilo, a finančniki jima dajejo namesto denarja samo lepe, a prazne fn neporabne nasvete. In drugod. Lahko bi nadaljevali vrsto naštevanja držav in njihovih obupnih razmer do zadnjega stolpca v listu.
Vse to pa so le splošne, najbolj zunanje poteze bolezni, ki razjeda človeštvo v teh dneh. V bistvu je vse še bolj črno, bolj temno. In Človeštvo to občuti ter govori o nečem, kar prihaja, dasi samo ne ve kaj je in kakšno bo. Povsod vstajajo temne slutnje in se bliskovito* širijo od kraja do kraja, države do države, kontinenta do kontinenta. Ves svet pretresa mrzlica nevarne bolezni in vse išče zdravnika in zdravil- Dospeli smo do usodnega razpotja, in pot, ki bi bila rešilna, je zabarikadirana s silnimi, zaenkrat še neodstranljiviml ovirami. Ali jih bo človeštvo odstranilo še ob dvanajsti uri in si utrlo pot iz grozečega kaosa? Bo imelo za tako delo še dovolj energije? Kajti najbolj usodno pri vsem je to, da ne izgubljajo sil samo mase, ampak tudi državniki, krmarji naših usod. Spoznanje resničnega stanja sedanje svetovne bolezni mora zato roditi obupni klic na pomoč, klic, ki bo združil vse za vse!
Približevanje japonskih in ruskih čet
TURŠKI OBISK V RIMU.
RIM, 21. maja. Te dni prispeta v Rim turški ministrski predsednik I s in e t Paša in zunanji minister dr. T e v f i k R u d ž i beg. Sprejeli jih bodo kralj, Mussolini in drugi italijanski državniki. Ker sta bila turška državnika nedavno v Moskvi, pripisujejo v diplomatskih krosih temu obisku veliko važnost. Obisk jiaj jasno pokaže rusko - turško • italijansko prijateljstvo, ki zasleduje v svetovni politiki skupne cilje, nasprotujoče Interesom zapadnih velesil. Zaradi vojne nevarnosti na Daljnem vzhodu bo to Prijateljstvo postalo v kratkem" tudi vojaško pomembno. Če napadejo Japonci Rusijo v Aziji, tudi zahodna ruska meja ne bo varna.
NOVA AVSTRIJSKA VLADA.
DUNAJ, 21. maja. Po tri tedne trajajoči “rizi je dr. D o 1 1 i u B sinoči sestavil novo vlado iz zastopnikov krščanskih socialcev, Landbunda in Heimatblocka in
ima v parlamentu samo en gias večine. Vlado tvorijo: kancelar dr, Engelbert D o 1 1 f u B, podkancelar inž. Franz W I n k 1 e r, notranji minister B a c h i n g e r, minister za javno varnost dr. Hermann A c h, finančni minister dr. Emanuel W e i d 8 n h o 1 I e r, trgovinski minister dr. Guido J a k o n c i g, prosvetni minister dr. Anton R i n t e I e n, pravosodni minister dr. Kurt S c h u s c h n i g g, vojni minister Karl V a u g o f n in socialni minister dr. Josef R e s e h.
DEMISIJA GRŠKE VLADE.
ATENE, 21. tnaja. Venizelos je imel včeraj v zbornici govor, v katerem se je bavil s položajem Grške ter med drugim omenil tudi stavko poštarjev, ki je izraz take anarhije, kakršne vlada nikakor ne bo trpela. Vlada je odredila stroge ukrepe proti stavkujočim. Obenem je odstopila, ni pa dvoma, do bo poveril predsednik republike mandat za sestavo nove vlade zopet Venizelosu.
Sestavljanje japonske vlade ponskem — Ruske priprave -
TOKIO, 21- maja. Uradno se objavlja, da je med predsednikom konservativne stranke Suzukijem in dosedanjim vojnim ministrom Araki-jem dosežen sporazum glede osnovanja nove vlade, katero pa bo, kakor sedaj zatrjujejo, sestavil najbrže baron Siramuna. Nova vlada bo sprejela program vojaškega sveta in bo izrazito fašistična.
TOKIO, 21. maja. Redarstvo je izdalo obsežne ukrepe, da prepreči vsako nadaljnjo teroristično akcijo. To je storilo posebno zaradi tega, ker je odkrilo nove zarote* Teroristična organizacija »Krvnega pobratimstva« se deli na tri avtonomne dele, med katerimi je tudi »Orni zmaj«. Teroristične organizacije so:	»Črni
zmaj«, katerega člani so ubili finančnega ministra I n u e j a in veleindu-strialca Takuma Dana; »Organizacija mladih častnikov«, ki je ubila ministrskega predsednika Inukaja in »Poljedelska zarotniška or-
— Varnostne odredbe na )a-Japonci pred Blagoveščenskim
ga niz a ci ja«. Eksekutivnih članov ima organizacija okoli 300.
BERLIN, 21. maja. Po poročilih iz Moskvo radio vse prebivalstvo vsak dan sproti obvešča o nevarnosti, ki preti na Daljnem vzhodu. Obenem se vrše velike priprave za vojno. Neprestano odhajajo v Sibirijo nove čete. 11 Moskve so bile odposlane že vse motorizirane baterije v Habarovsk.
LONDON, 21- maja, Po najnoveiših vesteh iz Tokia se je japonskim četam posrečilo prisiliti vojsko generala M a-čangčanga na umik. Japonci in Mandžurcl, ki prodirajo v smeri iz Harblna, so zavzeli včeraj S a h a-1 j a n, ki je le 8 km oddaljen od ruskega mesta Blagoveščenska, kjer so koncentrirane velike ruske čete. Tako so Japonci in Rusi prvič trčili drugi na druge. Verjetno je, da se bodo tu pričeli prvi spopadi, katerih posledica bo vojna med Japonsko in sovjetsko Rusijo.
Slabi izgledi konference v Lozani
Pesimistična angleška sodba Glavne točke programa reparacijske konference
J
utri razvitje prapora mariborskih skavtov
LONDON, 21. maja. »I)aily Tele-graph« poroča, da v angleških političnih krogih zelo pesimistično presojajo izglede reparacijske konference, ki se bo prihodnji mesec sestala y Lozani. Že sedaj je gotovo, da Francija v vprašanju plačevanja reparacij ne bo ničesar popustila. Popustljivejša bi bila samo vlada socialistov in radikalnih socialistov. toda take vlade Franclja zaenkrat še ne bo dobila. Herriot Išče stikov samo z levičarskim centrom. Na drugi strani pa se je razvoj razmer v Nemčiji tako zaostril, da se dr. Briining ne bo mogel zadovoljiti s tem, kar so mu ponujali
pred 6 meseci, tj. z dveletnimi moratorijem.
PARIZ, 21. maja. Baselski poročevalec »Agence Havas« poroča, da se iozanska konferenca ne bo ukvarjala samo z reparacijami, ampak tudi z vsemi drugimi aktuelni-mi finančnimi vprašanji, posebno še z onimi, nanašajočimi se na Podu-navje in Balkan. Glavne tri točke dnevnega reda bodo: 1. Moratorij za vse politične dolgove. 2. Prostovoljno znižanje izdatkov za vojsko vseh prizadetih držav. 3. Razširjenje francoskega podonavskega načrta na Francijo, Nemčijo, Italijo in Poljsko.
Nevarnost splošnega pokolja v Indiji
Včeraj so se v Bombaju zopet spopadli muslimani in Indi Mobilizacija vojske — Nemiri po drugih mestih
BOMBAY, 21. maja. Kljub naporom oblasti, da bi se mesto pomirilo, so se včeraj zopet spopadli muslimani in Indi. Nastali so srditi boji, v katerih je bilo 23 mrtvih in 95 ranjenih. Zaradi tega je guverner odredil mobilizacijo vseh čet pehote, topništva in konjenice.
BOMBAY, 21. maja. Popoldne so se nemiri in spopadi ponovili. Množica muslimanov je napadla neki tramvajski voz, ter pretepla potnike. Doslej so oblasti aretirale preko 1200 oseb. Najbolj nemirno je v
delavskem okraju, kjer so ravnateljstva zaradi varnosti zaprla vse tovarne. Vse predilnice in tkalnice počivajo. Ijprtih je okoli 50.000 delavcev. Število mrtvih se je dvignilo že na 130, ranjenih pa na najmanj 1200.
BOMBAY, 21. maja. Nemiri so se razširili tudi na nekatera druga mesta, kjer žive mešano muslimani in Indi. Oblasti so odredile vse, da se splošni pokoli sprtega ljudstva ne razširi po vsej Indiji.
ob li. uri v dvorani klasične gimnazije Vabljeni vsi prijatelji skavtizma
HUJSKAŠKI LETAKI IZ ITALIJE.
ZAGREB, 21. maja. Policijske oblasti so na Sušaku zaplenile velik zavoj letakov z naslovom »Kralj In kmečki narod«, katere je nek| neznanec vrgel skozi okno drugega nadstropja neke reške hiše na našo obalo. Kmet Slavko Tešič pa je prinesel nekaj enakih letakov okrajnemu glavarju v Kotorvarošu in povedal, da mu jih je dal neki dr. Viktor uutič z naročilom, naj jih razdeli med kmete. Dr. Gutld je bil aretiran In pride pred sodišče za zaščito države,
*
VREME.
Današnja vremenska napoved (opo! dne):	Močnejše	nagnjenje	k	nevih-
tam.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove* grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah.
588h"S
MariBorfekl »VEČERNIK« Jutra
V M a r i 6 o rti, dne 21. V. 1932.
Stori dobro, kadar moreš, uslužen pa bodi vsegdar
JOUBERT
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Gasilno in reševalno društvo.
Od nedelje 22. t. m. pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta- V primeru požara m nesreče kličite telef. štev. 22-24 in 23-36.
Opozorilo s Fale.
Elektrarna Fala bo jutri v nedeljo prekinila električni tok od 7. do 8- ure zjutraj.	.
V počastitev spomina
•vojega umrlega člana gosp. Lranca ^°' širja je daroval »Kegljaški klub dvanajstih« 300 dinarjev poklicnemu lovcu Korošcu v Župečji vasi, ki je pri zadnjem oožaru utrpel veliko škodo.
Promenadni koncert bo jutri med 11- m 12. uro v mestnem parku. Igra godba »Drave«.
Dr. Zdenko Matjašič ordinira zopet redno v Mariboru, Slomškov trg 6.
Iz pravoslavne cerkvene občine. Cerkvena ustava srbske pravoslavne cerkve se je začela izvajati z vso doslednostjo in energijo. V nedeljo 15. t. m. so bile volitve v cerkveno-obcinski svet, v katerega je bilo z vzklikom izvoljenih 24 članov in 12 namestnikov. Na dan 24. t. m. bo obhajala tukajšnja pravoslavna kapela prvikrat svečano »slavo« sv- Cirila in Metoda, katerima je kapela posvečena. Tej proslavi bodo prisostvovali trije svečeniki iz sosednjih pravoslavnih občin. Domačin »slave« je g. ing. Domicelj. Vabljeni so vsi pravoslavni verniki k tej proslavi, ki prične v torek ob pol 10. url dopoldne.
Za ureditev cest v V. okraju
Iz krogov prebivalcev magdalenskega predmestja smo prejeli dopis, ki se obrača s prošnjo na občinsko upravo, naj bi se že vendar enkrat dogradile še ostale ceste pri novi koloniji. Lani se je sicer pričelo z dovažanjem gramoza, ki zdaj na debelo leži na cesti, nadaljevanje je bilo že sklenjeno v občinskem svetu, a stvar se ne premakne. Ker so baš stanovalci tega dela med onimi, ki jim je bil kuluk kratkomalo odtegnjen od skromne plače, zato smejo upravičeno zahtevati, da se že sklenjena akcija dograditve cest v tem mestnem delu čim pre izvede. Zelo je prizadeta zlasti De lav ska ulica, ki med Magdalensko in Bet' navsko cesto že tretje leto zaman čaka na regulacijo. Upamo zato, da bo občinska uprava tudi v tem delu mesta respektirala pravično razdelitev bremen in dobrin, kakor je izvedla to dosledno v nekaterih ulicah novih mestnih predelov.
Kje je poverjenik Slovenske Matice?
Letošnje knjige Slovenske Matice so že davno izšle in se dobe celo po nekaterih večjih vaseh, samo v Mariboru, ki šteje z okolico 50.000 prebivalcev, ni ne poverjenika ne knjig. Naročniki, ki so doslej vsako leto kupovali knjige Slovenske Matice, bi jih radi dobili tudi letos, vsaj že zaradi kompletiranja nekaterih del, ki izhajajo v snopičih. Prosimo zato Slovensko Matico v Ljubljani, da določi za Maribor poverjenika in pošlje knjige!
Izlet na Sljente
prirede mariborski planinci na praznik, 26. maja. Odhod z avtobusom o prvem svitu, vrnemo se pozno zvečer, tal smo tako neodvisni od voznega reda železnice. Vožnja za osebo bo stala Din 100 do 120. — Prijave v trgovini I. Kravos na Aleksandrovi cesti.
rab #h «»i«.
p..«., f
(m poslugom l	Praha
•vima taksama)	Villa	Vilma
Hoteljer A. Machaf
Iz seje mariborskega obč. sveta
Akcija za ustanovitev ženske obrtne šole — Imenovanje ulic, ki so bile brez imena — Znižanje naj’emnin v mestnih zasilnih stanovanjih — Sklepi o naturalnih stanovanjih magistratnih uslužbencev in o določanju najemnin v občinskih hišah v Smetanovi ulici
Mariborski občinski svet je imel sno-či v mestni posvetovalnici svojo tretjo redno sejo. Po ugotovitvi o sklepčnosti je župan dr. Franjo Lipold ex praesidio poročal, da je storil vse v smislu sklepa zadnje občinske seje, da se Maribor, ki je najdražje mesto na severni meji naše države, uvrsti v prvi draginjski razred. V zadevnem je osebno interveniral na merodajnih mestih y Beogradu in dojil zagotovilo, da se bo to upoštevalo. Dozdaj stvar še ni rešena.
Ker je vprašanje ustanovitve ženske nižje obrtne šole po zadnjih proučevanjih in razpravah, pri katerih je bil navzoč pred kratkim sam načelnik oddelka trgovinskega ministrstva za obrtno šolstvo g. Korenič, že v toliko dozorelo, predlaga župan, naj bi občinski svet pooblastil predsedstvo, da sklepa o tem vprašanju.
S poredno z vprašanjem nižje ženske obrtne šole se pa mora reševati in proučevati tud! vprašanje ustanovitve moške obrtne šole, za katero so dani v Mariboru vsi predpogoji ter zadeva gospodinjske šole v »Vesni«, za katero pa še ni prave zakonite možnosti. Po predlo' gu župana je občinski svet tudi v tem pooblastil predsedstvo, da stavi predloge-	.
V uradih mestnega županstva so bile uvedene poletne uradne ure od pol 8. do pol 14. Na vseh posameznih oddelkih pa je tudi popoldne inšpekcijska služba. Uradniki morajo opravljati svoje posle sproti, ker bo občinski svet priznal nadurno delo le v skrajni potrebi-
Županovo poročilo in predlogi so bili sprejeti brez debate.
Poročilo upravnega odbora.
Nato je poročal za prvi odsek občinski svetnik prof. Strmšek o izvolitvi cerkveno-konkurenčnih odborov za vse tri župnije, stolno, frančiškansko in magdalensko. Končna izvolitev cerkvenih odborov bo na skupni seji vseh okoliških občinskih odborov ter mestnega občinskega sveta in bodo v ta odbor izvoljeni za stolno župnijo štirje, za frančiškansko župnijo trije, za magdalensko župnijo pa dva zastopnika mariborskega občinskega sveta. O odločitvi, ali naj uslužbenski davek od nadur in nagrad, ki so jih prejeli mestni uslužbenci v času od 1. aprila 1928 do 31. decembra 1931., plačajo uslužbenci sami ali mestna občina, je občinski svet razpravljal v tajni seji.
Poročilo socijalno-političnega odseka.
Soglasno je občinski svet odobril sklep drugega odseka, za katerega je poročal podžupan Golouh, da se določijo v ko misijo za izbiro otrok za dečje počltnl ške kolonije občinski svetniki dr. Kieser, dr- Strmšek, Tumpej, Grčar, Peric, Ozva-tič in Golouh. V proračunu je predvidenih 75.000 Din, od katerih se bo porabilo za letovanje otrok na morju 28.000, za počitniško kolonijo na Pohorju pa 51.000 Din.
Poročilo gradbenega odseka.
Za gradbeni odsek poroča občinsk svetnik Tumpej. Prošnjo očetov jezuitov za gradbeno dovoljenje kapele in cerkve na vogalu Masarykove ceste in Jadranske ulice je odsek v smislu gradbenega zakona odstopil ministrstvu prosvete in ministrstvu za gradnje. Nadalje je odsek sklenil odobriti prošnjo posestnice Amalije Kiffmannove za izpremembo parcelacije ob Principovi ulici in prošnjo Franca Lorbeka za odstop sveta za javno ulico ob Prešernovi ulici v Pobrežju- Vse te sklepe je občinski svet soglasno odobril, le pri sklepu o izpremembi parcelacije ob Vrbanovi ulici, za katero so zaprosile šolske sestre, se je razvila debata, v katero so posegli občinski svetniki Grčar, Saboty in Tavčar. Občinski svetnik Grčar se je zavzemal za regulacijski načrt, ki predpisuje na tem delu
mesta zidavo dvonadstropnih stanovanjskih vil, dočim sta bila občinska svetnika Saboty in Tavčar mnenja, naj bi se tam zidale enonadstropne vile. Sprejet je bil predlog, naj se izpremeni regulacijski načrt v toliko, da se smejo odslej zidati ob Vrbanovi ulici za uradniško hišo mestne hranilnice visokopritlične (enonadstropne) vile.
Poročilo finančnega odseka.
Za finančni odsek poroča občinski svetnik Saboty. Občinski svet je odobril vse sklepe odseka in sicer: prošnja društva za zidanje magdalenske cerkve za odpis prirastkarine se zavrne, odda se pa v najem do preklica zemljišče ob Betnav-ski cesti društvu za rejo kuncev, ki bo uporabilo ta svet za posevke za krmo. Prošnja zadruge za rejo perutnine, za odstop istega zemljišča za kokošjo farmo, je bila odbita. Gremiju trgovcev v Mariboru bo občina odstopila brezplačno primerno stavbišče na periferiji za gradnjo doma za obubožane trgovce, ko bo to vprašanje dozorelo. Iz proračuna za nepredvidene izdatke je dovoljena Zdravstvenemu domu subvencija v znesku Din 2000 za šolsko mlečno kuhinjo. Razdelitev dijaških podpor, ki so predvidene v proračunu na 12-000 Din, bo prepustil finančni odsek upravnemu odseku, ker je prosilcev za te podpore zelo veliko. Tudi se odloži sklep o garanciji za gradbena posojila in o podaljšanju amortizacijske dobe, in se zadevne prošnje raznih strank odklonijo. Iz fiskalnih ozirov bo mestna občina od 1. junija t. 1. pobirala veselični davek od vseh prireditev sorazmerno z državnim in sicer: od prireditev, od katerih pobira država 20 odstotkov, bo pobirala mestna občina 12 odstotkov od prireditev, od katerih pobira država 10 odstotkov, bo pobirala mestna občina 6 odstotkov. Za vsako prireditev morajo prireditelji plačati še posebno občinsko takso v znesku 100 dinarjev. Odobren je bil tudi sporazum med mestnim električnim podjetjem in plinarno o specijalno znižanih cenah električnega toka za kuho. Mestno električno podjetje bo zaračunavalo za kuho uporabljeni tok med opoldanskimi urami po 60 par za 1 kw- uro, ob ostalem času pa po 1 Din.
tev mestnim uslužbencem pa je bila prepuščena odseku za reorganizacijo občinske uprave. Po poročilu reorganizacij-skega odsekai je občinski svet sklenil ločiti upravo občinskih podjetij od uprave v mestni sklad spadajoče imovine. Ta sklep bo izvršil odsek za reorganizacijo, v katerega je bil poleg dosedanjih članov župana dr. Lipolda, Perica, Grčarja, dr. Miillerja, dr- Kieserja in Sa-botyja izvoljen še inž. Dračar.
Nadalje je občinski svet odobril prenos posojil od Spodnještajerske ljudske posojilnice na Mestno hranilnico; s posestnikom g. Ozvatičem je bil sklenjen aranžma radi prevzema njegove hiše v svrho regulacije Vrbanove ulice; rešenih več prošenj za sprejem v občinsko zvezo in podeljena iz fonda za brezposelne podpore Antonu Gregoretiču in naderbi-no Magdaleni Chomrakovi. Po pragmatiki je napredovala v višjo stopnjo mestna gradbena asistentka gdč. Vera Per-totova in magistratni uradnik g. Ivan Andlovec.
Ker se je obrtni odsek izrazil za krajevno potrebo gostilniških obratov Ernesta Birtiča, Ob Brodu, Helene Habjani-čeve na Vodnikovem trgu, Matilde Golobove v Koroščevi ulici in Milana Plau-ca na Aleksandrovi cesti, je občinski svet navedenim prosilcem odobril gostilniško dovolilo.
V soboto in nedeljo Perey Allan mojster-jongleur v Veliki kavarni.
Imenovanje novih ulic.
Po referatih posameznih odsekov je župan podal kratko poročilo odseka za pregled in revizijo uličnih napisov. O
splošnem preimenovanju ulic bo odsek še ponovno razpravljal: zaenkrat so krščene nekatere ulice, ki so bile doslej brez imena. Tako se bo imenovala ulica med Čopovo in Vrbanovo: Stegen-Škova ulica, ulica, ki veže Kamniško cesto in Koroščevo ulico, Prelogova ulica; ulica med Vilharjevo in Novo ulico je dobila ime Sernčeva ulica; ulica med Celjsko in Ljubljansko ulico severno od Meteljkove, Rapočeva, južno od Metelj-kove pa Ferkova ulica; ulica med Meljsko cesto in tovornim kolodvorom, Dovozna cesta. Ulica v jugoseverni smeri na Zrinjskega trgu in proti Tomšičevi ulici, bo dobila ime po Dominkušu, znanem slovenskem mariborskem rodoljubu. Sledila je nato
tajna seja, v kateri je občinski svet razpravljal o poročilu odseka za reorganizacijo občinske uprave in o poročilu odseka za določanje najemnin v občinskih hišah. Občinski svet je odobril sklep odseka, da se najemnine v zasilnih stanovanjih znižajo od okroglo 290 Din na okroglo 250 Din, odnosno od okroglo 240 Din na okroglo 200 Din. Najemnine v starih mestnih stanovanjskih hišah ostanejo neizpremenje-ne, dočim se regulacija najemnin v novih stanovanjskih hišah prepusti upravnemu odboru občinske uprave. Ureditev vprašanja naturalnih stanovanj in daja-
Sokolski zlet v Prago!
Ob priliki Sokolskega zleta v, Prago bo priredil »Putnik« društveno potovanje v Prago, ki se ga udeleže lahko člani in nečlani Sokola po zelo znižanih cenah. Podrobne informacije, programi potovanja in prijavnice se dobe v pisarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova c. 35. Prijave se sprejemajo samo do 31. maja t. 1.
Službeni list
dravske banovine objavlja v letošnji 40. številki zakon o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih, pravilnik o določanju cen svetovne paritete za pšenico, tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev, nadalje prijave o zaposlitvi zdravstvenega pomožnega osebja, telefonski promet na velike razdalje, telefonski promet v dravski banovini, telefonski promet z inozemstvom, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem lptu in razne izp^emembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine ter odločbe seje državnega sveta.
Hotel Halbwidf.
V nedeljo jutranji in večerni koncert. Prvovrstna vina. Unionsko pivo. Me-ščanska kuhinja. Prijeten senčnat .vrt, radio!
ZaiDicrkovalnica
preje Bržuer otvorjena in urejena kakor Zamparutti v Celju
IB. Plane, hlarlbar. Msandm« 17
Danes stopi v veljava nov vozni red in ti ga Se nimaš.
Kupi ga takoj za Din 2-— v vseh knjigarnah in trafikah, po pošti pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Imam konja, ki je včasi Čisto zdrav, drugič pa ves slab in kakor hrom. Kal naj storim, gospod živinozdravnik?«
»Kadar bo konj prihodnjič spet normalen, ga brž prodajte.«
Sokolsko društvo Maribor I
Javni telovadni nastop jutri ob 16. uri v kadetnici!
V Mariboru, Ene 21. V. 1932.
Mariborski »VEČERNIK« 'Jutra
Sfran 3.
mariborsko gledališče
Sobota, 21. maja ob 20. uri »Mam’zelle Nitouche«. Znižane cene. V korist društva gledaliških igralcev- _
Nedelja, 22. maja ob pol 21. uri ^preobrnitev Ferdinanda Pištore«. Gostovanje v Rušah.
Darovi zavarovalnice »Asslcurazioni Generali«.
Pojasnilo na članek v »Večemiku« št. 106 dne 11* maja 1932.
Obča zavarovalnica »Assicurazioni Ge nerali« je določila o priliki svoje stoletnice znesek 9,000.000 Din in ga dala vladam onih držav, kjer se udejstvuje, v dobrodelne svrhe na razpolago.
Od tega darila je dobila kraljevina Jugoslavija znesek 300.000 Din. Od tega je prejel Rdeči križ kot podporo za po-plavljence 100.000 Din, ostala vsota Dm 200.000 se je pa razdelila na posamezne banovine.	„
Predstojnik generalnega zastopa družbe v Ljubljani je izročil gosp. banu dr. Marušiču Dravski banovini pripadajoče darilo 20.000 Din ter prejel od gosp- bana naslednjo zahvalo:
»Z veseljem sem vzel na znanje, da se je Vaša družba ob priliki proslave stoletnega obstoja spomnila tudi revežev in brezposelnih podrejene mi banovine ter ilm naklonila znaten znesek 20.000 Din. 2eleč družbi tudi v bodoče čimvečji pro-speh, Vas naprošam, da sprejmete za izkazano pozornost mojo iskreno zahvalo.
2 izrazi odličnega spoštovanja dr. Marušič, 1. r.«
Z merodajne strani smo bili obenem opozorjeni, da vest o darovih v svrho Podpore iredentističnega gibanja proti naši državi ali 'celo na našem ozemlju samem, ni resnična, ker je zavarovalni' ca votirala svoje darove le v humanitar ne in človekoljubne namene.
Slovenska univerza na mariborski Hud skl univerzi.
Že zopet je mladina rešila čast slo venskega Maribora: da ni bilo precej di-jaštva, nekaj profesorjev ter par drugih zanimancev, bi dvorana zevala praznine. In zopet moramo zabeležiti: reprezentativne osebe, zastopniki oblasti in javni lunkcijonarji, akademske starešine — z maloštevilnimi častnimi izjemama —, odlični in markantni Mariborčani, »veliki mladinoljubi«, mnogo takih je zopet »podprlo« mlade, delavne in borbene idealiste s svojim malomeščanskim filistrstvom in z naravnost groznim nezanimanjem do najvišjega slovenskega kulturnega in znanstvenega zavoda.
G. Petre je v dokaj zgoščenem predavanju obdelal zgodovino bojev in dela za slovensko vseučilišče, predstavil je s skioptičnimi slikami zaslužne borce za ta ideal, rektorje in nekatere profesorje, Poslopja in institute, zbirke in knjižnice, botanični vrt in še marsikaj, kar spada k velikemu znaku slovenske samobitnosti In kulture.
Pred predavanjem so mariborskemu občinstvu že znani pevci »Počitniške zveze« (F- S.) zapeli par narodnih pesmi, po predavanju pa so zapeli ljubljanski akademiki.	Z.	M.
Današnji trg
je bil precej živahen in tudi blaga je bilo v izobilju. Pripeljali so na trg 11 voz in 68 vreč krompirja; kg po 1.50—2: 10 vreč čebule, kg 5.50—6; 13 vreč pšenice, liter po 1.75—2, 3 vreče rži, 1 po 1.75, 18 vreč ječmena, 1 po 1.50, 17 vreč ovsa,
1 po 1—1.25, 16 vreč koruze, 1 po 1.50, 12 vreč prosa, 1 po 1.75—2, 5 vreč ajde,
1 po 1.25—1-50 in 13 vreč fižola, 1 po 2.50—3 Din. Zelenjave, posebno solate je bilo precej. Grah v stročju so prodajale branjevke kg po 8—10 Din. Na trgu so se pojavile tudi prve črešnje, ki pa so še zelo drage. Na perutninarskem trgu je bilo nad 1000 kljunov; kokoši po 25—35, par piščancev po 25—75 in purani po 50—65. Mleka, mlečnih izdelkov in jajc je bilo precej. Tudi na trgu za suho robo je bilo dosti blaga- Slab pa je bil slaninarski trg. Pripeljali so samo 16 zaklanih prašičev. Cene svinjini in slanini so poskočile za en do dva^ dinarja. Svinjina s kostmi 12—13, izluščena 12 do 14, riba 16—18 (poskočila za 2 Din), zaje 12—14 in slanina 10—13 Din za kg. Na senenem trgu je stalo 16 vozov sena, cent po 65—95; 4 vozovi otave, cent po 80—90, 2 voza slame, cent po 60—70 in 6 vozov škopov, komad po 1.50—2 Din.
Tuji zavod! in naši interesi.
V članku pod tem naslovom smo včeraj med naštevanjem domačih jugoslovanskih zavarovalnic pomotoma prezrli beograjsko »Jugoslavijo«, ki je bila ustanovljena in posluje samo z domačim kapitalom- Razen tega je zavarovalnica »Jugoslavija« žrtvovala vedno .velike vsote za razne patriotične in dobrodelne namene. Zato zasluži, da tudi njo priporočimo naši javnosti.
Jutri koncert
v gostilni Mraz, preje Stumpf, Studenci-
Mariborski pikoli polagajo izpite.
Včeraj popoldne so napravili natakarski vajenci pod predsedstvom prof. Škofa, voditelja gostilničarske nadaljevalne šole, zaključne teoretične in praktične izpite in tako dovršili svojo učno dobo. Poleg učiteljskega zbora gostilničarske nadaljevalne šole so prisostvovali izpitom tudi zastopniki oblasti in nekateri člani gostilničarske zadruge ter zvezin tajnik g. Peteln. V vseh učnih predmetih so pokazali učenci lepe in zadovoljive uspehe. Odlično so bili ocenjeni Franc Majerič, Lojze Premzelj in Leopold Tomažič, prav dobro pa Pavlina Grosova, Viktor Vohl in Ivan Guštin.
Izlet »Merkurja«.
Trgovski in zasebni nameščenci, organizirani v društvu »Merkur«, napravijo jutri ob lepem vremenu izlet na Pohorje. Zbirališče zjutraj ob 5. uri na Kralja Petra trgu.
Policijska kronika.
Snoči je bila aretirana neka Marička V. radi sumljivega nakupa raznih predmetov, nadalje neka Ančka P., ki je izmaknila svoji prijateljici 10O Din in Karl S- ker je vlomil pri gospodinji, kjer stanuje, v njen kovčeg ter odnesel 3 metre blaga, vrednega 800 Din in ga nato prodal svojemu znancu za 250 Din. Tatinski parček. Ančko in Karla je policija izročila sodišču. Radi hazardne igre je bil aretiran neki Polde in njegovi pajdaši, zaradi razgrajanja pa dva druga ro-govileža. Prijavljen je bil policiji čevljarski pomočnik Tone P., ker se je grdo vedel v neki gostilni, radi pijanosti in kalenja nočnega miru pa dva ponočnjaka Maksi in Ferdinand. ____________________
jeve. Vloge, zasedene izključno od sok. deec, so bile odlično podane. Nastopajoči malčki so se vanje prav dobro uživeli in so nekateri pokazali izrazit igralski talent. Izvrstno so bili izvedeni tudi skupinski nastopi in lepa je bila scenerija. Igrica je polna dejanja ter za proslavo materinskega dne zelo primerna. Zahteva pa. razen ostalega truda (uastopa okoli 40 oseb) tudi precej garderobe, a je to težavno vprašanje izvrstno rešila učiteljica sestra Kovačeva. Številna publika, katero so razni nastopajoči malčki večkrat ganili do solz, a H istotako privabili tudi smeh na lice, je sprejela prireditev z velikim priznanjem. Predstavo, katere čisti dobiček je namenjen za prehrano siromašne šolske dece, bodo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 16. uri ponovili.	I. K.
Sokolstvo
Iz Sokolskega društva Maribor-matiea.
Društveni nastop Sokolskega društva Maribor-matiea, ki je bil določen na dan
5. junija t. 1., se je iz raznih razlogov moral preložiti na poznejši čas.
Važno za udeležence praškega sokolskega zleta.
Sokolsko društvo Maribor-matiea poziva članstvo, ki se namerava udeležiti letošnjega praškega vsesokolskega zleta, da se prijavi; telovadci svojemu, načelniku ozirbma načelnici, netelovadci v društveni pisarni v Narodnem domu v dneh od 23. do 25. maja, vsakikrat od
6. do 7. zvečer ter istotam v četrtek 26. maja predpoldne od 11. do 12. ure. Prijave, ki bodo prispele po 26. t. m., ne pridejo več v poštev.
Zletni znak stane 34 Din, vožnja od Maribora do Prage in nazaj 256 Din in se mora oboje plačati pri prijavi. Tudi vstopnice (sedeži) na zletišču v Pragi ki se hočejo do 26- maja rezervirati, treba plačati vnaprej. — Zdravo!
Sokol v Mali nedelji.
je priredil na binkoštno nedeljo svojo prvo tc lovadno akademijo, združeno z materinsko pro slavo, ki je pokazala močan, razveseljiv raz-
mah tega društva, ki ima zelo delovne in za Sokolstvo vnete člane. Z obširnim sporedom se je društvo prvič predstavilo javnosti, ki je nagradila nastopajoče z obilnim aplavzom. Velike pozornosti so bile deležne telovadne točke, vse izvajane brezhibno. Dramatski odsek je pa uprizoril spevoigro »Srce in denar« pod spretno režijo br. Ceha. Igra je bila prav I dobro naštudirana, igralci vsi na mestu, zlasti Minka, ki je dala svoji vlogi presenetlivo resničnost in Janko je igral z močnim temperamentom. Tudi mladinska igra »V boj za mamico« je prav dobro uspela. Glasbeni odsek je nastopil s kompozicijami: »Ti osrečiti io ho ti«, »Ko so fantje proti vasi šli« in z »Bojno pesmijo«. Skladno prednašanje se je prijetno dojmilo poslušalcev. Tudi olerožna godba na pihala pod veščim nastopom br. Preloga le že-la obilo priznanja. Akademija je zbrala vse prijatelje društva in številne člane iz Ljutomera, Sv. Duha in Gornje Radgone.
Fr. K-r.
Sokol Poljčane
je na binkoštno nedeljo v svoji dvorani proslavil materinski dan. Spored je bil prav lep. Obsegal je razen primern. nagovora (od br. prosvetarja) in številnih deklamacij, posvečenih materi, tudi Spicarievo pravljično mladinsko igro v 5. dejanjih »Martin Napuhek«. Za proslavo se je zavzelo zlasti tukajšnje učiteljstvo in doseglo popoln uspeh. Režija igre je bila v skrbnih rokah učiteljice sestre Solar-
Sportne prireditve v nedeljo.
Ob 9. uri na igrišču ISSK Maribora: p*w
venstvena nogometna tekma SK Ra* pidtISSK Maribor.
Ob 9. url na Igflšču SK Rapida: lahkoatletski miting SK Rapida-Ob 16. uri na igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma SK Svoboda rez.:SK Železničar rez.
Ob 17.30. uri na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma Ž5K Hermes (Ljubljana) :SK Železničar.
SK Rapid v Ljubljani.
Radip gostuje jutri v nedeljo v Ljubljani, kjer bo odigral proti SK Iliriji prijateljsko tekmo.
Mariborska zimskošportna podzveza ima v ponedeljek ob pol 20. uri v hotelu »Orel« važno sejo. — Odbor.
Mednarodne plavalne tekme v Mariboru.
SSK Maraton priredi pod pokroviteljstvom Ljubljanske plavalne podzveze mednarodne plavalne tekme, združene s tekmovanjem ža plavalno prvenstvo Maribora.
Tekme bodo na praznik, v četrtek, dne 26. t. m. dopoldne ob 10. url in popoldne ob 14. uri na Mariborskem otoku. Pravico nastopa imajo verificirani člani JPS in člani inozemskih plavalnih klubov. Tekmuje se v bazenu 50 m dolžine, obrat, start 80 cm. Z »M« označene discipline so samo za plavače iz Maribora. Prvaki iz Maribora prejmejo kolajne.
Tekme bodo po pravilih JPS-a in se bo tek movalo po teh-1« disciplinah:
J. dopoldne ob 10. uri: 1. 400 m prosto, go-spodje; 2. 50 m hrbtno, dame; 3. 50 m prosto, juniorii (M); 4. 100 m prosto, seniorji (M); 5. 100 m prosto, dame; 6. 100 m hrbtno, seniorji (M); 7. 200 m prsno juniorii in seniorji (M); 8. 50 m prosto, seniorji (M). Skoki i« eventuelne water-polo predtekme.
II. popoldne ob 14. uri. 1. 4X200 m prosto, gospodje; 2. 100 m hrbtno, gospodje; 3. 3X100 m mešano, gospodje; 4, 200 m prosto, dame: 5. 100 m prosto, gospodje; 6. 50 m prosto, subjuniorji (M); 7. 200 m prosto, seniorji (M); 8. 100 m prsno, dame; 9. 3X100 m mešano, gospodje; 10. 4X50 m prosto, gospodje. — Water-polo SK Ilirija : GAK (Gradec).
Prijave je poslati najkasneje do 23. maja t. 1. na tajništvo podpisanega kluba, Aleksandrova cesta. — SSK Maraton.
Po volitvah
Ona: Pomiri se, dragi, potolaži se!
On: Se ne motrem.
Ona; Pri prihodnjih volitvah...
On: Pri prihodnjih! To si dobra!
Ona: Smiliš se mi...
On: Zavoženo! Vse izgubljeno! In to tne je stalo pol milijona frankov-
Ona: Mojo doto!
On: Prosim te, ne spominjaj me na to.
Ona: Oprosti.
On: Nikoli poprej nisem tako lepo govoril, nikoli! Vse je sedelo kakor pribito, kar zijali so ljudje, pod mogočnim vtisom mojih besed...
Ona: Preveč si bil korekten do svojega nasprotnika.
On: Hotel sem se razlikovati od drugih kandidatov.
Ona: Hvalil si njegove zasluge, zasluge, ki jih sploh nima.
On: Namenoma, če sem jim rekel, da je mož poštenjak, sem se pri tem smeh ljal. •.
Ona: Tega niso razumeli.
On: Mogoče. Ko bi jim kričal v ušesa, kaj mislim o njem, da je lopov, podkup-ljenec... potem bi bilo .vsekakor bolje...
Ona: Tvoja obzirnost je kriva tvojega neuspeha.
On: Zanj so glasovali! Njegova zena je ničvredna ženska, starejši njegov sin ima dvomljivo moralo, mlajši njegov sm je zagrešil že več sleparij...'
Ona: Tvoj volilni oglas je bil slabo sestavljen. Zakaj si tam izjavil, da si spodoben človek?
On: Ker je res!
Ona: Moral bi prepustiti njim, da to ugotovijo. Ne sme se reči pred 600 ljudmi, ki te poslušajo: »Jaz sem spodoben človek.« Pa so takoj domnevali, da imaš marsikaj na vesti.
On: Bedaki!
Ona: Ne, ljudje!
On: Nisem mislil na to..-Ona: Zakaj si jim takoj povedal, da ni maš programa?	.
On: To se mi je zdelo originalno.
Ona: Pa bi bil moral svojim volilcem vsaj dati kake obljube.
On: Ne bi jih mogel izpolniti-
Ona: To je vendar čisto postranska stvar.
On: Ne morem lagati.
Ona: Potem ne bi bil sme! kandidirati.
On: Moja vest...
Ona: Neumnost!
On: Resnico, vedno le resnico...
Ona: Ti ne boš nikoli ničesar dosegel. Moral si ga blatiti, obdolževati...
On: Česa?
Ona: Ali, kaj! Vseeno. Če ničesar ne veš, se je pa treba izmisliti. Mar je on tebi prizanašal? Rjovel je, da si takšen pa takšen... S strupenimi pušicami je streljal nate, ti si ga pa obmetaval z rožicami.
On: Vsak ima svoje manire. Pa sem si tudi mislil, da je imenitna ideja, če jim izjavim, da ne pripadam nobeni stranki.
On: Kakšna prismojenost! Gotovo so te imeli za tepca!
On; Ne, za spodobnega človeka.
Ona: To je isto.
On: Mislil sem, da bi odkritosrčnost Ona: Moral bi jim govoriti o draginji,
0 brezposelnosti, o davkih!
On: Kakor vsi drugi?
Ona: Da, kakor vsi drugi. Moral bi govoriti o razorožitvi.
On: Že zopet!
Ona: Vedno! Moral bi izbirati med Tardieujem in Herriotom.
On: Imam Tardieua zelo rad.
Ona: Tedaj si mora! obrizgati Herrio-ta!
1 On: lmam tudi Herriota zelo rad.
Ona: Ali si siromak!
On: Oba sta moja prijatelja. Da sem se postavil na stran Tardieua, bi bil izdal Herriota.
Ona: če ne znaš izdajati, potem rajši pusti vso politiko.
On: Morda imaš prav... toda — ali ni to žalostno?
PierreWolff.
»Kolikokrat sem ti že rekel, da ne smeš trpinčiti ubogega psička?! »Petkrat, papa!«
M5HB8fSKr »VECERNIK« Jtftra
VOHUNI
Stražnik je napravil razočaran obraz. Dela! je risarju, tla bi njegov prijatelj, inženjer dal tisoč mark, če bi dobil risbe vsaj za pol ure y ro-ke. To nagrado bi si potem razdelila. Risar je premišljeval in končno rekel, da ne bi bila taka strašna nesreča, če bi dal načrte za tako kratek čas iz rok. Rekel je, da si bo vso stvar še premislil. Nekaj dni kasneje ga je spremil Glauss do Petersono-ve Hiše in mu Velel, naj zunaj počaka, sam pa je šel z načrti, v- hišo.
Čez deset minut je bil že nazaj. Njegov prijatelj inženjer, tako je pripovedal razburjenemu risarju, je takoj uvidel, da je njegova iznajdba za vodne naprave v Wilhelmshavnu brez pomena. "Ker pa je pošten človek, je vseeno dal nagrado. Risar je vtaknil svoj delež v žep in odhitel spravit dragocene načrte zopet na varno.
Medtem si je Ehlers svoje stanovanje sijajno opremil; določen je bil tudi že dan poroke. Toda upniki so ga pričeli o-pominjati in drezati, naj plača svoje dolgove. Obrnil se je na Jaenickeja, ki ga je pomiril in rekel, da dvatisoč mark ni tako strašen dolg. Prihodnji dan je Jae-
Skatftisem
Razvitje stegove zastave
bo jutri .v nedeljo ob U. uri dopoldne v veliki dvorani drž. klasične gimnazije. Kumovala bo gospa Ivanka Lipoldova. Zastavonoša je br. Karl Fanedl. Pozivam vse člane, da se točno ob pol 11. uri dop. zberejo v popolnih, krojih (hlače kratke, nogavice črne!) pred! realno gimnazijo, da odkorakamo skupno k razvitju stegove zastave, člani, ki nimajo kroja, naj pridejo v civilu z znakom. Vsi in točno! — Stegovodja.
Iz kluba Bobrov.
Klub Bobrov je natisnil in izdal pravila za štege Dravske skavtske župe in pogoje strokovnih izpitov, (»veštarstev«), predpisane od župne uprave za izvidnike in ipvere. Pravila (izvod 2 Din) lah-kp kupite ali naročate pri trgovini kluba ^Bobrov« v Mariboru, Razlagova 11.
Planinke Dravskega stegal
Želim, da se planinke v kroju (lahko hjjbz klobuka) ali v civilu z znakom udeleže v čim večjem številu razvitja zastale stega Maribor I-, ki bo jutri v, ne-idefio ob lil. uri dop. v klasični gimnaziji. Zberemo se ob %11. pred klasično gknoazrio. — Stegovodklnja.
Taborna številka »Sk. Glasnika«.
V tisku je že in kmalu izide taborna š&vilka »Skavtskega Glasnika«, ki bo Obsegala 48 strani in bo bogata na razno sžrstni vsebini; člankih in ilustracijah. PraM vsakemu, skavtu in neskavtu bo lahko služila kot taborni priročnik, in zato je naša dolžnost, da ga skušamo razpečati tudi med naše prijatelje, simpatizerje in med druge tabornike, pa tudi med predstavnike oblasti ter važnejše ini markantnejše osebnosti. Na ta način bi jih najlažje zainteresirali in zavzeli za naš pokret.
Poleg drugega je v tej številki tudi .važna in značilna izjava ministra za narodno fizično vzgojo g. dr. Dragana Kraljeviča o skavtizmu in skavtskem po-
'ik številka »Sk. Glasnika«, ki izide v, omejeni nakladi in stane S Din izvod, se bo poslala samo onim, ki jo predhodno naročijo, kar store lahko ustmeno ali pismeno pri trgovini kluba Bobrov, Maribor, Razlagova 11.
»Jambore*« o Jugoslaviji.
Oficijelni organ mednarodne skavtske zveze, »Jamboree«, prinaša v zadnji številki zelo dolg članek o II. taboru »Zveze skavtov kralj. Jugoslavije«, ki bo letos od 1. do 6. julija v Maksimira pri Zagrebu. List prinaša točen program tabora, tekem in prireditev ter omenja tudi dolgo vrsto lepih izletov po Jugoslaviji, ki jih bo organiziral taborni odbor za inozemske skavte-udeležence, med njimi predvsem našo Gorenjsko, izlete na morje, v Dalmacijo in Cetinje ter izlet iz Zagreba preko Banjaluke, Sarajeva in Užic v Beograd. List objavlja tudi cene in izraža upanje, da se bodo inozemski skavtje — kljub krizi — v častnem številu odzvali vabilu svojih jugoslovanskih b/atov.
nicke obiskal Petersena, nekaj kasneje pa signalista, kateremu je izročil dvatisoč mark. Oba sta prebila večer zelo veselo. Jaenicke je pridno plačeval. Toda preden sta se razšla, je Japnickc opozoril Ehlersa, da potrebuje zadolžnico za tistih dvatisoč mark, čeprav je vsa zadeva le formalnega značaja. Ehlers, ki je precej pil, od veselja, da se je vsa stvar tako dobro iztekla, je podpisal, ne da bi si bil list natančneje ogledal.
Štirinajst dni kasneje se je dokaj nemilo prebudil iz svojih sanj o lepi bodočnosti. Obiskal ga je namreč neki tujec in mu pomolil pod nos rnsnico, glasečo se na dvatisoč mark, podpisano od Ehlersa. Tujcu je bilo ime Petersen in je hotel na vsak način takoj imeti svoj denar.
Signalist je bil preveč presenečen, da bi mogel sploh kaj odgovoriti. Na njegovem preplašeneu obrazu pa je Petersen videl, da mož ne more plačati. Pa je rekel, naj mu pokaže svoje stanovanj, ker bo dal stvari zarubiti. Mimogrede je napravil opazko, da je človek, ki izstavi menico in ve, da je ne bo mogel plačati, navaden goljuf.
Ehlers se je končno zbral in vprašal neznanca, odhod ima menico. Ta mu je
razložil, da jo je kupil od stražnika Jaenickeja. Ehlers je bil. potolažen, misleč, da ga bo že svak rešil iz zadrege. Petersen pa je dejal, da Jaenicke nima več denarja, ker tista Zapuščina ni bila tako velika, in da se je Jaenicke sam tudi zadolžil. »Nočem pretrdo postopati,« je končal, »toda kljub temu bi rad svoj denar nazaj«.
Ehlers se je ves obupan sesedel, misleč na samomor. Na noben način ne bi hotel priznati staršem neveste, da je njihova oprava prodana. V tej stiski ga je na videz popolnoma slučajno obiskal Gla»ss. Ehlers mu je potožil svoje gorje. Kakšno vlogo je imel pri vsej stvari stražnik, ni popolnoma jasno. Bržkone je obljubil Ehlersu, da mu bo pomagal iz zagate. Res je priredil sestanek med njim in Petersenom. V teku pogajanj je inženjer poudarjal, da nikakor noče dolžnika pognati v nesrečo. Vendar pa bi zelo rad dobil ,denar, ker bo kmalu zapustil .Wilhelmshaven, in se boji, da bi potem sploh ne dobil denarja, Pri tem pa je namignil, da ve za neki izhod, kako bi si Ehlers lahko zaslužil dvatisoč mark in še več, samo če bi se hotel malo potruditi.
»Vse bom storil, kar je v mojih mo-
y' M a r rs	-
Čeh,« je obljubil obupani signalist. Petersen mu je sedaj kar naravnost povedal, da potrebuje načrte in signalno knjig® oklopne križarke »Von der Tann«, in sicer za prav kratek čas. Neki njegov prijatelj je namreč iznašel nov način signaliziranja iit nov ladijski kotel. Rad bi pa videl načrte, da se ne bi pri pogajanjih, ko bo prodajal svoje načrte, kaj blamiral. Za to majhno uslugo bi dobil Ehlers vsaj tritisoč mark.
Ehlers pa je bil boljšega značaja kot njegovi prijatelji in se je branil, dokler mu niso prišli zapečatit stanovanja. Med tem časom pa ga je Glauss neprestano napajal z alkoholom in ga skušal pregovoriti, dokler se ni signalist v zadnjem trenotku vdal. Nekega večera ga j® stražnik spremil do Petersenove hiše. Tam je moral počakati pred hišo. čez deset minut je bil stražnik že nazaj in mn povedal, da je inženjer že vse videl; pri tem mu je izročil tritisoč mark.
Medtem pa je Jaenicke še dalje pridno delal za inženjerja. Nekega dne je prišel neki Suhr, član pristaniške policije, pred inženjerjevo hišo. Isto_pot sta naredila dva pisarja iz admiralitete. V vseh primerih so jim bili vrnjeni dokumenti še pred določenim rokom.
LISTNICA	UR
Visokošolec. Imate prav; V naši ljudski vzgoji ni sistema, vse je več ali manj priložnostno. Zato tudi ni mogoče dvigniti ljudskih energij do tiste mere, ki bi nam bila v teh težkih časih tako potrebna.
Demokrat. Vsaka fraza je odveč. Glavna stebra demokracije, prave demokracije namreč, sta pravičnost in svoboda.
Gospa P. Vašega pisma ne razumemo docela. Ali ste prijateljica časopisja ali niste? Veseli pa nas, da imate razumevanje za to, kako poln odgovornosti je časnikarski poklic. V ostalem Vam odgovarjamo z besedami, ki jih je zapisal veliki francoski časnikar Louis Veuil-lot o sebi: »Sovražim tisk in vendar sem mu posvetil vse svoje življenje.«
A. A. Da živimo v brezznačajni dobi, tožite! Žalibog, da. Pa zakaj je tako?
Tujsko-prometni odsek Dravinjske podružnice SPD v Konjicah, ki se je organiziral s sklepom letošnjega občnega zbora, ima v glavnem namen propagirati trg Konjice kot letoviški kraj in seznaniti širši svet z lepotami našega kraja. Odsek namerava izdati v kratkem brošuro in jo razposlati po vsej državi. Razposlal je odsek te dni tudi že vprašalne pole na razne posestnike v Konjicah in okolici, da se sestavi seznam razpoložljivih tujskih sob. Ker ta akcija odseka zahteva mnogo gmotnih žrtev, Vosi odsek vse, ki so interesirani na podvigu tujskega prometa, da podpro akcijo s primernimi denarnimi prispevki.
Iz Prekmurja
2«Ha živinorejcev. Ker je v Medmurju živina obolela, so bili prepovedani živinski sejmi tudi v dolnjelendavskem in murskosoboškem okraju- Prepoved je sedaj v Medmurju ukinjena, v Prekmur-
Mack piše: Čas more imeti značaj le, če imajo značaj ljudje. Značaj pa imajo samo tisti, ki imajo načela. Načela pa ne rastejo od danes do jutri...
Vnet bralec »Več^rnika«. Resnica, a ne moremo priobčiti. Morda pri drugi priliki in primerno predelano. Tudi sicer bi stvar danes ne imela prav.ega efekta, kvečjemu bi se utegnilo zgoditi, da bi kdo Vaše poštene misli v slabo tolmačil. Psihologijo malih ljudi je pač treba pravilno doumeti. Najbolje je, če zaenkrat to, kar hočete Vi povedati, glo-siramo na tem mestu s to-le Schnitzler-jevo parabolo: Na produ se igra deček, gradi kup peska, napravi vanj jamico, zajema z vedercem vodo iz morja in jo vliva v jamico. — Kaj pa delaš tukaj? — Morje. — Ali ti morje zunaj ni dovolj veliko? — Da, večje ie že, ampak ni moje morje.
ju pa še vedno ni, zato bi bilo nujno potrebno, da se to takoj zgodi.
Osebne vesti. Za ministrskega odposlanca pri nižjem tečajnem izpitu na gimnaziji v Murski Soboti je imenovan ljubljanski vseučiliški profesor Jakob Kelemina. Po dolgoletnem službovanju je bil te dni premeščen iz Murske Sobote v Maribor poročnik Ilič, agilen sokolski delavec.
Nov okrajni glavar v Dolnji Lendavi. Te dni je prispel v Dolnjo Lendavo novi okrajni glavar g. dr. Alojzij Trstenjak, prejšnji okrajni glavar v Ljutomeru.
Proslava materinskega dne. Kolo jugoslovanskih sester v Dolnji Lendavi je letos na svečan način proslavilo materinski dan. V dvorani hotela »Krona« je priredilo nastop s petjem, deklamacijami in igrami- Prireditev je bila dobro obiskana.
Občni zbor Jugoslovanske Matice v
Murski Soboti bo v sredo 25. t. m. v
mali dvorani 'Sokolskega doma.
Z Dravskega polja
Nov grob. Minuli teden je v Zg. Ho* čah po dolgotrajni mučni bolezni preminul g. Herman Glaser, slikarski mojster in dolgoletni župan občine ti' Hoče. Pokojnik je bil za svojo občin0 zelo zaslužen, radi svojega vrlega značaja pa priljubljen in spoštovan širom Dravskega polja, O tem je pričal tudi njegov lepi pogreb, kakor ga Hoče še niso videle. Pokojnika so spremila na njegovi zadnji poti korporativno vsa domača društva, župani z vse soseske, zastopniki obrtne zadruge in drugih korporacij ter veliko ljudstva od blizu in daleč. Ob odprtem grobu se je načelnik hoške požarne brambe v toplih besedah poslovil od pokojnika; domači pevski zbor pa mu je zopel ganljive žalostinke. Blagemu zavednemu slovenskemu možu bo ohranjen na Dravskem polju trajen časten spomin!
Iz občinske uprave. Po smrti dolgoletnega župana občine Zg. Hoče g. Hermana Glaserja je prevzel občinske posle občinski svetovalec g. D o m a d e n i k v Zg. Hočah.
Sokolsko društvo v Slivnici pri Mariboru si je v zadnjih mesecih nabavilo vse potrebno orodje in se članstvo pridno vadi. Osnovan je tudi poseben fond za zgraditev prepotrebnega Sokolskega doma.
Tovarna čokolade v Hočah že več mesecev ne obratuje. Ze novembra lanskega leta je reducirala zadruga delavce in ni se upanja na skorajšnje obratovanje.
Pošta v Hočah, o kateri smo pred dne* V1 ^?r°čali, da se je preselila v prostore s' yis9^nika, se je pred dnevi zopet preselila in sicer v lokale g. Rečnika v Sp. Hočah.
Ljubljanski velesejem
Za velesejem v Ljubljani, ki bo od 4. J
do 13. junija, je z velesejemsko legitimacijo dovoljen 50% popust na železnici- Naj nihče ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve. Nad 700 domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higijene, perutnine in kuncev, ofi-cijelne razstave Poljske republike, razstave »Prijateljev narave v stanovanju«, in tujsko-prometno razstavo. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, .večjih železniških postajnih blagajnah Dravske banovine, itd. in direktno od velesejem-skega urada.
Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XII. Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija posebno vrsto cigaret »Vardar« iti »Drina«, ki jih bo poleg vseh naših specialitet prodajala trafika na sejmišču. Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete se bodo prodajale v škatljicah po 20 kom- po ceni, ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete.
ŠIRITE .-VEČERNIK"!
Konjice
Največje nemško reparacljsko delo
Koncem junija bodo ob navzočnosti predsednika francoske republike slovesno otvorili novi mozelski prekop, ki je skoro že docela dograjen. Je to največje reparacijsko delo, ki ga je morala Nemčija izvršiti v Franciji. Z delom so pričeli 1. 1929. in je bilo pri tem zaposlenih nad 3000 delavcev. Slika kaže eno ogromnih zatvomic Dri Ueckingenu med Metzom in Diedenhnfenom.
Mariborski »V E C ER N IK« Jutra
Ustanovljena 1. 1882.
Stanje hianilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje,
Rentni davek plačuje iz svojega.
Javna
sodna dražba
V pondeljek, dne 23. majnlka 1.1. ob 9. url dopoldne bo v Mariboru, Trubarjeva ulica it. 9,
nadaljevanje javne dražbe premičnin (sodov različne velikosti).
Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Antona Muleja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 11. 1648
Dne 30. maja od 8. ure predpoldne naprej se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 27, v konkurzni zadevi Martina in Josipine Cvilak javna dražba posestev: Počehova, Jareninski dol in Plavč. Podrobne informacije daje konkurzni upravitelj Dr. Kumbatovič Filip, odvetnik v Mariboru, Kralja Petra trg 1, kakor tudi pisarna okrajnega sodišča v Mariboru, odd. IV, soba št. 25.
ležečih kartotek na krogljični ležaj, Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
Pavešič, Kamnica
V. mojem salonu izdelujem trajne kodre z naj-novejšim, svetovno patentiranim aparatom. Polna varnost las, ker se ogrevanje vrši z vročim zrakom. Ožganje ali kvarenje las izključeno. Samo pri
FRANCU SCHMIRMAUL, Ruška cesta 2.	1665
jutri v nedeljo ODOJKI na ražnju, pe čeni in ocvrti pičanci
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I
UGODNO
KUPITE
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
raznovrstne ostanke
meter
Vas bodo očarale
Prinašamo:
Volnene trikoje s sponkami navskriž Elegantne intarsiatriko Ribana-trikoje bele, citron, marine Dobre kostume za močnejše dame Moderne trikoje za gospode Kopalne plašče, dražestni vzorci Kopalne čepice v anatomski obliki Kopalne čevlje, pasove in torbice
za birmance* ženine in neveste
dobro in poceni v
C. BODEFELDT
KABINA ZA POSKUŠNJO!
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
ob vznožju Kalvarije
Kolo,
novo, prvovrstno, prodam za vsako ceno, dalje gramofon v najboljšem stanju prodam za nizko ceno. Na obroke event- tudi. Ogledati v Tattenbachovi ulici 1/1.	1650
Ležalni stoli Din 115.—, vrtne garniture Din 650.— Pohištvo in tapetništvo Novak, Vetrinjska ul- 7, Slovenska ul. 24.	1651
10 črnih moških oblek, dobro ohranjenih, komad Din 400,— na prodaj. Ogledati pri Tomše v Pekrah.
1652
Spalnica nova na prodaj za Din 1.800,—, mizarstvo Miklošičeva ulica 6-	1646
Spalne sobe, politirane in iz mehkega lesa gladko vezane ter kuhinjske opreme po konkurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova 48.	1676
Specijalne trajne kodre
izvršuje Samo salon Anica Božič, Sodna ulica 30/11.	1672
Madrace,
nove in stare, prevzame za predelati tapetnik Anton Arzenšek, Grajska ulica 2, priti.	1678
Na prodaj
1 par težkih mladih konjev. K- & R. Ježek, Maribor-	1691
Prodam
novo nedograjeno stanovanjsko hišo-Pobrežje, Nasipna ulica 56.	1686
Mala hiša
s pol 'oralom zemlje na prodaj- Potrebni kapital 10.000 Din- Devica Marija Brezje 49, pri Mariboru. Vprašati V Pobrežju, Gubčeva ulica 6.	1667
Hiše ali posestva
od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30-
1677
Manjši trgovski lokal,
najboljša točka Aleksandrove ceste, oddam v najem- Naslov v upravi. 1662
.Lepo opremljeno sobo
s’posebnim vhodom takoj oddam. Maribor, Maistrova ul. 17, vrata 4. 1675
točim čez ulico od 5 litrov naprej po Din 4.— liter. Krčevina- Aleksandrova cesta 13. Franc Purgaj.	1654
Din 150.000—
posojila išče posestnik z vknjižbo ria 1. mesto. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Sigurno posojilo«. 1663
Na praznik, 26. V.,
z 7 sedežnim avtom okrog Pohorja. Prekrasna vožnja. Cena za osebo sa-. mo Din 130.—. Odhod iz Maribora ob 7. zjutraj. Pojasnila sprejema, Fornezzi, Sv. Lovrenc na Poh. 1649
Prevzamem pse
v striženje. Slovenska ulica 26.	1683
Mesto gospodinje
išče inteligentna, starejša, zdrava gospa z dobrimi spričevali k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod »Dober postopek« na upravo Večernika. 1671
Lepo, opremljeno in snažno sobo z lepim razgledom takoj oddam solidni gospodični ali gospodu. Ruška cesta 5/1, vrata 5.	1636
Mlade breze,
komad Din 3.— dobite na dan Rešnje-ga telesa pri »Grajski marof«, Krčevina, Tomšičeva cesta 1, telefon 24.78.
1674
Oddam čisti kabinet
solidnemu gospodu. Jenkova ulica 5,
vrata 2.
Stanovanje,
dve sobi, kuhinja in vrt oddam takoj v najem. Vprašati Ivan Petrovič, Maribor, Kettejeva ulica 24.	1673
Opremljeno sobo
oddam s 1. ali 15. junijem. Naslov X
upravi »Večernika«.	lfeSl
Lepo opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma-Vrbanova ulica 6/E	1658
Dva gospoda ali gospodični
vzamem na stanovanje in brano s 1. ali 15. junijem. Naslov v upravi Večernika-	*682
Učenke	v	.	,
poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme tvrdka F. Mastek, Glavni trg 16.	R569
Najfinejši rum
en gros!
Pristna slivovka
en detail!
689
Brandy
In vsa vrste likerja Itd.
JAKOB PERHAVEC* MARIBOR* GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80.	Tovarna	likerjev,	desertnih	vin,	in sirupov.
# ttlanbot
poslufe od 23. maja 1932
naprej v I. nadstropju svoje nove palače
\ i c ■ /*	'«	v/ i J>'i • -^ . iln	•-	'	■	* *
na oplu Slovenske in Gosposke ulice
Wila Koozorcii »Jutra« m Ljubljani; stavnik izdatelja in uradnik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
Opravilna številka: E IX 795/32-9
Dražbeni
Dne 27. junija 1932 dopoldne ob 10 podpisanem sodišču v sobi št li dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Limbuš, polovica vi št. 11 Cenilna vrednost:	Din 31.280*25
Najmanjši ponudek: Din 20.853 50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodlife v Mariboru odd. IX.
dm 29. IV. 1932.
Dne 20. junija 1932 ob 10 uri dopold. bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: Spod. Radvanje II, del, vi. št, 281 Cenilna vrednost:	Din	29.406*—
Najmanjši ponudek: Din 14.702,50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodllie v Mariboru odd. IX..
dira 19. IV. 1932.
Opravilna številka: E IX 594/32
8
lic.
Stran 8
Mariborski »V E'CERN I K« 'Jutra
V-M.a r i boru, cine 21. V. 1932.
SVILA
za spomlad 1
Pralna svila v brhkih vzorcih Din 19** Surova svila za bluze in oblike f 45‘-Crepe mongole v vseh barvah f 60’-CrepedeChine &«»* svila
Anartnp	v *Ufovi svili, Georgette,
Mparme novosti pralnj gvjlj^ svj|e 2a pod)oge|
Doupion — Bourett — Schantung
priporoča v bogati Izbiri
Tekftilana BUdefeldt
preje F. Mlchelltsch
Maribor, Gosposka ulica 14
Sobo in črkosllkanie, vedno najnovejSi vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
el Pio 1Z2 -naprei
Vinotoč Marijin dvor
(za Kalvarijo) Prima vino liter po Din 6’ Lep popoldanski izprehod!
Novost!
Zadnja novost v trajnem kodranju so atnerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1.
33-t.
Tednik »Zabavni list« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1— Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
IMPREGNOL
kopalna obleka znamke
EKTA
Vas obvaruje prehlada in sicer zato, ker Je obleka radi impregnacije takoj suha. Obleka je trpežna, higijenična ter odgovarja v popolni meri svoji svrhi. ' '	1587
♦
SAMOPRODAJA
FRANC SKOF
Aleksandrova cesta 23.
Lovci!
Divje peteline gači in posreduje njih odstrel Josip Pajtler, preparator, Maribor, Komenskega trg 3. Zadnja avtobusna postaja št. 1 (vsake ^ ure). Živali se lahko oddajo pri g. Strnadu, puškarju, Aleksandrova cesta. Odlikovan s srebrno, zlato in državno kolajno.	109*
obračila najugodneje!
Iščem za graščino na Hrvaškem zakonski par brez otrok od 45—48 let, žena samostojna kuharica, jako čista in marljiva, mož vešč v pospravljanju sob in drugega hišnega opravila. Plača Din 800 in vsa oskrba. Nastop takoj. Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, Iliča 9, pod štev. 30434.	1656
%