Primorski c m ijl novink Poštnina plačana v gotovini ■. Abb. postale I gruppo vjGD3 VU IlT Leto XXIX. St. 199 (8601) TRST, nedelja, 26. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pred začetkom konference neuvrščenih držav v Alžirn Že samo dejstvo, da se bo te dni v Alžiru zbralo nad 70 najvišjih voditeljev držav in vlad z vseh delov sveta, iz Azije, Afrike, Amerike in Evrope, na skupni posvet, vsekakor pomeni dogodek, ki ne bo mogel mimo pozornosti svetovne javnosti. Gre za četrti zbor tako imenovanih neuvrščenih držav. Neuvrščeni so povsem svojstven in nov pojav v mednarodnem življenju, ki se je dvignil in uveljavil na mednarodnem pozorišču že v prvih letih po drugi svetovni vojni. Odkod in zakaj neuvrščene sile? Bilo je na koncu druge svetovne vojne. Zmagovalci nad nacističnimi silami naj bi po strahotni moriji, ki jo je pomenila druga svetovna vojna, zgradili nov svet, tak, kakršnega so nakazali v u-stavni listini Združenih narodov, organizacije, ki je prav tako vstopila v življenje po drugi svetovni vojni. Vendar, kot pove zgodovina, so glavno besedo pri urejanju povojnega življenja sveta prevzele velike sile, ki so sestavljale proti-hitlerjevsko zvezo med drugo vojno. Njihov namen je bil, ne dopustih, da bi nemški vojaški stroj vnovič oživel, zagotoviti svetu mir, skrb zanj pa bi vzeli v roke veliki. Se Pravi protihitlerjevska zveza bi ostala kot trajna oblika sodelovanja med velikimi tudi po vojni in ta zveza naj bi krojila usodo sveta in urejala celotne mednarodne odnose. Toda razvoj je šel drugačno Pot. Velike sile, med njimi sta izšli iz vojne najbolj močni in mogočni ZDA in Sovjetska zveza, so kaj kmalu prišle v vse ostrejše spore. Njihov načrt o delitvi sveta na vplivna območja jih je silil k tekmi, kdo si bo podredil večji kos povojnega mednarodnega vplivanja. Protihitlerjevski tabor se je razbil na dva bloka. Njuna tekma za premoč nad svetom se je kaza-ia zlasti v siloviti tekmi v oboroževanju in to v atomskem o-boroževanju. Vse to pa je povečalo nevarnost nove vojne, ki bi bila neprimerno bolj strahotna in pogubna, saj bi bila to atomska vojna, vojna z orožjem, kakršnega še hi poznal svet. Hkrati ko so se oblikovala blo kovska zbiranja sil okoli dveh najmočnejših držav sveta, se je na mednarodnem prizorišču pojavil povsem nov dejavnik. To so bile vse tiste nove države, ki so nastale 'z protikolonialnega boja narodov Azije in Afrike Pred očmi sveta se je v dveh desetletjih po vojni Zrušil dotedanji trdno usidrani si-stem kolonialne nadvlade zahod-hih sil nad posameznimi celinami. Nove države. Indija. Burma, Cej-l°h, Indonezija in druge niso hotele iz dežia pod kap. Komaj so Se osvobodile kolonialne oblasti, že jim je grozila nevarnost, da pridejo pod peto blokovske delitve Syeta. Ubrale so zato drugo pot, P°' neodvisnosti mladih držav. Hrvj pojav teh novih sil je po- menila bandun.ška konferenca leta h*55. Na njej so se zbrale poleg hekaterih drugih predvsem vse hovoosvobojene dežele Azije in Afrike. Na konferenci so postavk povsem nova načela o ure-ianju odnosov med narodi Ta nadela, ki so dobila ime miroijub-h° sožitje, so zagotavljala vsem harodom pravico do samoodlpč-do neodvisnega življenja, do enakopravnega sodelovanja, in ^avraCala vsakršno mešanje tuji'1 sil v notranje zadeve svobodah držav. Bandunška konferenca, četudi ie bila samo regionalna. Pravi, da ie zajela le dve celini, pomeni prvi organizirani po-fev neuvrščenih sil. Val osvohodilnega gibanja in h°vi duh neuvrščenosti, ki ie iz-hhšal težnio narodov po neodvis-hosti, je kmalu dobil svetovno ši-Aho. Iz Evrope se je tem novim ®ilam že v začetku pridružila Ju-goslavija V prvih povojnih letih ®e je morala Jugoslavija upirati Oklepom Zahoda in pozneje tudi Vzhoda, da bi si jo podredili in °krnili njeno s krvjo nridohlieno neodvisnost. Zato se je za Jugoslavijo kazala neuvrščenost, se Pravi politika, ki se noče pridru ®ti nobenemu izmed obstoječih hlokov, kot edina pot za zaščito neodvisnega notranjega razvoja in todi mednarodnega položaja. Od tedaj je Jugoslavija ena najbolj aktivnih dežel v krogu neuvrščenih sil sveta. Že leta 1956 jo bil zgodovinski’ sestanek voditeljev neuvrščenih držav, Tita, Nehruja in Naserja na Brionih. Brionski sestanek, na katerem so potrdili načela bandunške konference kot vodilo za delovanje neodvisnih držav, pomeni važen mejnik v uveljavljanju neuvrščenih sil. Sledila so številna potovanja jugoslovanskega predsednika po deželah Azije in Afrike. Na njih se je kovalo prijateljstvo Jugoslavije z mladimi državami in hkrati pripravljala uresničitev zamisli o mednarodnem posvetu vseh neuvrščenih držav. Te sile so narastle zlasti, ko se je okrog leta 1960 skoraj celotna Afrika otresla kolonializma. Tedaj je nad svetom visela neposredna grožnja miru. Med blokovskimi silami so nasprotja dosegla skoraj vreliščno točko. Kazalo je, da bo ameriško vohunsko letalo, ki so ga sestrelili nad Sovjetsko zvezo, tisti jeziček na tehtnici ravnotežja strahu, ki bo prevesil hladno vojno v atomski spopad. V takem ozračju so se neuvrščeni zbrali na prvo konferenco, ki je bila leta 1961 v Beogradu. Konferenca si je postavila dve nalogi: po eni strani storiti vse, da voditelji velikih sil privolijo v medsebojne stike, po drugi strani na konferenci dokončno postaviti temelje za delovanje neuvrščenih držav. Pomen beograjske konference je v tem, da so z njo neuvrščene države dokončno vstopile v mednarodno življenje kot samostojen miroljuben in napreden mednarodni dejavnik. Njihovo število je že tako nara« stlo, da so že leta 1960 dobile večino v združenih narodih. Neuvrščene države so privedle na dnevni red mednarodnih zadev vrsto novih, svojih problemov. Eden najboj težavnih je vprašanje, kako premostiti veliki prepad, ki ostaja glede gospodarske razvitosti sveta. Gospodarski razvoj sveta, ki gre v nasprotno smer, kot bi to želele dežele v razvoju: bogati, to so industrijske države, postajajo vse bolj bogati, zaostali, teh pa je večina, se ne morejo z lastnimi silami izkopati iz revščine. Tako se je v mednarodnih odnosih vedno bolj oblikovala nova, dosti bolj usodna ločnica med državami. Politično je bil svet, ali vsaj njegov pretežni del, razdeljen na vzhod in zahod, glede gospodarske razvitosti pa se svet deli na sever in jug. Sever, to so industrijsko razvite države, jug, to so vse dežele v razvoju. Vsem tem vprašanjem je bila namenjena druga konferenca neuvrščenih, ki je bila leta 1964 v Kairu, ki je izdelala napotila za delovanje neuvrščenih držav v boju za m:r, za enakopravne odnose in za hitrejši gospodarski razvoj zaostalih delov sveta. Vendar premoč blokovskih sil, zlasti njihova vojna premoč, je držala svetovni razvoj v svojih kleščah. Kmalu po kairski konferenci se je vnela usodna izraelsko-arabska vojna, ki je spremenila položaj na Bližnjem vzhodu v enega najbolj nevarnih žarišč mednarodne napetosti. Na območju jugozahodne Azije se je do skrajnih grozot razplamtela vietnamska vojna, ki je metala senco na vsa mednarodna dogajanja. Toda, obenem je v odnosih med velikimi silami rastlo spoznanje, da bo neomejena tekma v oboroževanju privedla predaleč. Nevarnost atomske vojne je silila velike, da so začeli razmišljati o spremembi svoje politike. K temu spoznanju so mnogo prispevale neuvrščene države, ki so postale dejanska vest človeštva. Začeli so se pojavljati vidni premiki v odnosih med Vzho dom in Zahodom. V Aziji se je vedno bolj krepila tretja velika sila Kitajska, in si utirala pot v mednarodno življenje. Tedaj so tudi neuvrščene države prišle na razpotje. Treba se je bil« prilagoditi novim razmeram. Treba je bilo vnaprej zagotoviti neuvrščenim silam njihov prostor na svetu. Nikakor n'so smeli do voliti, da bi o usodi sveta in vseh malih narodov odločali zgolj veliki. Potreba po novem dogovoru med neuvrščenimi je rodila sklic tretje konference v Lusaki leta 1970. Na njej so neuvrščene države vnovič dokazale svetu, da so obstojna mednarodna politična sila. Vnovič so svet opozorile na nevzdržni gospodarski položaj sveta in na nujnost preobrazbe dosedanjih gospodarskih odnosov. Zadnji dve leti pa sta polni sprememb po vsem svetu. Nastal je viden prelom v odnosih med velikimi. Dosedanji nasprotniki, ZDA in Kitajska, zlasti pa ZDA in Sovjetska zveza, so se pobotali. Odločili so se spremeniti dotedanjo politiko in namesto sovraštva začeti politiko sodelovanja in miroljubnega sporazumevanja. To je bil velik dogodek, ki je vplival na celotno mednarodno življenje. Dosti novega se je zgodilo v Evropi. Hladna vojna je tu doživela najtežje udarce s sporazumi Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo, Poljsko, zlasti pa z ureditvijo odnosov med nemškima državama. Vse spremembe kažejo, da se umika iz mednarodnega življenja eno obdobje in se nakazuje novo. Kakšno bo to obdobje, to je zdaj poglavitno vprašanje. Ali si bodo velike sile, zdaj, ko so naravnale medsebojne odnose v prijateljsko smer, vnovič razdelile vpliv in načrtale bodoči razvoj sveta tako, kot jim to narekujejo njihove lastne koristi. Če bo tako, si mali in šibki nimajo kaj dosti obetati. Res je, da zdaj svetu ne grozi neposredna nevarnost atomske vojne, kot je bilo to deset let nazaj, Toda malim narodom grozi nevarnost, da male države nikjer ne bodo mogle do besede, ko se bodo urejale mednarodne zadeve. Težnja velikih je, vse stvari, denimo razorožitev, gospodarske odnose, varnost sveta, skratka celotno mednarodno politiko vzeti v svoje roke in se med štirimi očmi sporazumevati o vseh stvareh, tudi o tistih, ki neposredno zadevajo male in srednje narode po vsem svetu. Bližnja konferenca neuvrščenih ima zato pred seboj nalogo doseči s skupnim nastopom, z enotnim dogovorom, da bodo pri načrtovani preobrazbi mednarodnih odnosov sodelovali vsi narodi sveta kot enakopravni člani velike mednarodne skupnosti. Zagotoviti je treba, da nova smer v mednarodnem razvoju ne bo oslabila neodvisnosti malih narodov pač pa naj jo okrepi. Vprašanje gospodarskih odnosov na svetu je zdaj dosti bolj žgoče kot je bilo kdajkoli. Veliki in razviti se med seboj gospodarsko tesno povezujejo, vzhodna in zahodna gospodarska skupnost načrtujeta skupne dogovore, taki dogovori so že stvarnost v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo. Vse to grozi, da bodo dežele v razvoju ostale v položaju, ko bodo prisiljene še naprej pobirati drobtinice z mize bogatašev pri njihovih bogatih pojedinah. Alžirska konferenca naj torej doseže, da si vsi mali narodi sveta, ki imajo večino v svetovnem parlamentu, zagotove pravično mesto in besedo pri urejanju mednarodnih zadev. Zmenijo naj se za skupni nastop pri preurejanju gospodarskih odnosov. Vnovič naj ta konferenca potrdi obstojnost neuvrščenega sveta, zlasti pa naj vnovič predoči svetu, kako je njegov razvoj odvisen od tega, ali bodo prevladala miroljubna in napredna načela v odnosih med državami, ali pa bo razvoj sveta še naprej tekel po kolesnicah blokovskih tekmovanj in politike podrejanja mali in šibki, revni in zaostalih s stra"i velikih in bogatih. DRAGO KOŠMRLJ EVROPA SEV. AMERIKA smiAiui JUŽNA AMERIKA udeleženci: HUNI CTJ OPAZOVALCI UDELEŽENCI KONFERENCE NEUVRŠČENIH V ALŽIRU ................................................. VLADA PRISILJENA UVOZITI ŽITO, DA ZADOSTI TRŽNIM POTREBAM Špekulanti so z bančnimi krediti pokupili mnogo letošnje pšenice Do konca septembra bo v državnih skladiščih 4 milijone stotov žita RIM, 25. — Sindikalne organizacije in zadružne zveze že dlje časa opozarjajo vlado, da so začeli številni špekulanti nakupovati velike količine mehke in trde pšenice ter jo vskladiščiti z namenom, da počakajo «boljše čase«, ko jo bodo lahko prodali po višjih cenah. Zaradi tega je pšenica letošnje letine skoraj popolnoma izginila z italijanskega trga in so se mnogi milni znašli v težavah, ker niso imeli kaj mleti. Pomanjkanje jtrd* pšenice po so občutila manjša podjetja testenin, ki si niso »pravočasno« poskrbela zadostne zaloge. Kar pa je najbolj presenetljivo, je dejstvo, da so ti špekulanti najemali v bankah posojila, da so lahko opravljali špekulacijske posle. Banke so torej posredno prispevale k špekulaciji s pšenico, kar je že toliko težav povzročilo oskrbovanju italijanskega trga z moko za kruh in za testenine. Stvar je šla tako daleč, da je danes posegel vmes zakladni minister La Malfa, ki je poslal guvernerju »Banca dTtalia* brzojavko, v kateri ga opozarja, da sta notranje in kmetijsko ministrstvo ugotovili, da velika bančna posojila omogočajo nekaterim proizvajalcem in trgovcem, da kupujejo pšenico. Minister prosi guvernerja državne banke, naj posreduje pri kreditnih zavodih, da preprečijo podobne operacije. Vse to je povzročilo veliko pomanjkanja žita na italijanskem trgu, kar ie prisililo vlado, da je iskala mehko in trdo pšenico pri svojih evropskih partnerjih in v ZDA. In prav danes je kmetijsko ministrstvo sporočilo, da bodo v .a zn'k italijanskih pristaniščih v prihodnjih dneh raztovorili 140 000 stotov nunkega žita, ki bo prišlo iz Francije m od koder bodo kmalu poslali v južno Italijo in na otoke nadaljnjih deset ladij pšenice. Ministrstvo pojasnjuje, da bodo dobave v oeptemoru zelo redne in da upajo, da bodo napolnili prazna skladišča. Do 10. sep-tempra bi moglo priti iz tujine okrog milijon stotov žita, do o>nca septembra pa za okrog 4 milijone stotov. Hkrati pa ministrstvo pravi, da bo državna ustanova AIMA nakupi- PO ODSTOPU GENERALA PRATSA la nove količine žita, če bo to potrebno. Isto velja tudi za trdo pšenico. Žito bodo čimprej razdelili mlinom in tesieninski industriji. Poleg tega pa je AIMA začela Kupovati trdo pšcmco na notranjem trgu, ki jo plačuje po dogovorjenih cenah, hkrati pa plača pridelovalcem še dodatek k ceni, ki ga določa Evropska gospodarska skupnost. Ministrstvo še posebno poudarja, da bo AIMA kupila vse količine trde pšenice, ki je sedaj v posesti družbe Maccaresj ki je pokupila mnogo žita. Allende bo kmalu sestavil novo vlado Začasno prekinjena pogajanja med vlado in prevozniki - Ponovne fašistične demonstracije v Santiagu SANTIAGO, 25. — Po ostavki ob- I mesec dni, je hudo prizadela vso rambnega ministra generala Pratsa državo in pred dnevi je kazalo, iz Allendejeve vlade, je v Čilu za- DANFt v PORDENONU Odprtje 27. sejma Furlanije-Julijske krajine PORDENON, 25. - Minister za deželno ureditev sen. Toros bo jutri v Pordenonu odprl 27. vzorčni sejem Furlanije - Julijske krajine, na katerem nastopa kakih 300 razstavljavcev iz naše dežele, predvsem pa iz same pordenonske in iz sosedne videmske pokrajine. Sejem, ki bo na sporedu do nedelje, 9. septembra, bodo spremljala števil na strokovna srečanja in posve tavanja. vladalo relativno premirje. Po vsej verjetnosti stranke in vlada preučujejo novi položaj, ki je nastal po odstopu Pratsa. tudi z mesta vrhovnega poveljnika vojske in pričakujejo, kaj bo vojska storila. Allende je najavil, da ne bo sestavil nove vlade pred koncem prihodnjega tedna in to potrjuje domnevo, da se mora politični položaj razčistiti, preden se vlada ljudske enotnosti odloči za nadaljevanje tesnega sodelovanja z vojsko ali za opustitev te politike. Verjetno bo prevladala prva možnost, saj je vojska pomemben dejavnik pri preprečevanju fašistične dejavnosti, ki meri k državnemu u-daru. Krščanska demokracija in njen voditelj, nekdanji predsednik Frei skušata odtegniti vojsko od sodelovanja z vlado in v ta namen so izglasovali nezaupnico vladi, v kateri pozivajo vojaške ministre «k vzpostavitvi reda*. Odziv pa je bil slab in v vojski ni prišlo do tistega premika proti vladi, katerega so si demokristjani nadejali. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da ne bo Allende izbral za naslednika generala Pratsa drugega vojaka, pač pa civilista. V vladi namreč ostajajo še trije višji častniki vojske in policije, kar mu lanko zagotovi podporo ali vsaj lojalnost oboroženih sil. Medtem so se začasno prekinila pogajanja med vlado in lastniki prevoznih sredstev. Stavka, ki traja že Stockholmski bandit sc je umaknil v biindirano sobo STOCKHOLM, 25. — Vse kaže, da se brezupni poskus izsiljevanja stockholmskega bandita, ki' je že tri dni zabarikadiran v banki »Sveriges Kreditbank*. bliža koncu. Ropar se je umaknil v biindirano sobo banke skupaj s talci in z osvobojenim prijateljem Olofsonom. Bančno poslopje so zasedli policisti, pred vrati blin-dirane blagajne pa so razmestili izbrane strelce, švedska policija domneva, da bo skušal bandit — po mnenju nekaterih preiskovalcev naj ne bi šlo za Hanssona, pač pa za nekega drugega bandita — prebiti policijski obroč. Agenti še vedno kolebajo med dvema možnostima: ujeti bandita s silo ali pa počakati, da ga spanec in utrujenost prisilita k predaji. Letalo preusmerjeno iz Sev. lemena v Kuwait BEJRUT, 25. — Včeraj dopoldne je neznan možki arabskega porekla preusmeril letalo iz Severnega Yemena najprej na Pii-buti v Francoski Somaliji, nato pa na Kuvva Jsko letališče. Na letalu je 20 potnikov, med katerimi je vsaj 6 Italijanov. Niso še znani ne razlogi ne zahteve gusarja, preusmeritev pa povezujejo z notranjim položajem v Severnem Yemenu, kjer so v zadnjih časni cLstcili na smrt mnogo levičarski!', gverilcev. da je že prišlo do sporazuma. Včeraj pa so združenja prevoznikov zahtevala, naj vlada osvobodi sedem prevoznikov, ki so jih aretirali zaradi prekršitve zakonov. Na to zahtevo vlada ni pristala. Kljub temu pa so prevozniki sprejeli v pretres predlog ministra za javna dela in prevoze generaia Magliocchetti-ja. Od 14 lock, kolikor bi jih moral obsegati sporazum, se stavkajoči strinjajo s trinajstimi, ki jih vlad? predlaga in bi se stavka torej morala zaključiti v kratkem. Tudi danes je bil Santiago prizorišče številnih demonstracij, ki jih je organizirala fašistična stranka «Fartido nacional*. Nastopila je policija s solznimi plini in v kratkem razgnala demonstrante. Na srečo ni prišlo do tako hudih spopadov, kot pretekle dni. ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlIllIlllliiilllililliiiiiiiiiililuillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIU Včeraj četrti francoski jedrski poskus CANBERRA, 25. - Vse kaže, da je Francija razstrelila danes četrto jedrsko bombo letošnje se- rije. Vest sta potrdila avstralski in novozelandski ministrski predsednik, v Parizu pa niso ne potrdili ne demantirali vesti. Informacije o domnevnem jedrskem poskusu so dokaj netočne in celo protislovne. Po nekaterih virih naj bi bila rušilna moč jedrskega naboja zel: majhna. V prihodnjih dneh pa naj bi Francozi imeli v načrtu še eno eksplozijo, ki naj bi bila zaključni poskus letošnje serije. Po vesteh iz drugih krogov pa naj bi bila danes eksplodirala prva vodikova bomba, ki naj bi bila tudi zaključni poskus letošnje serije. CIUDAD M! XICO, 25. - Noži zunanji minister ZDA Heirv Kis-singer je danes prispel v mehiško prestokur.o, kjer bo prisostvoval srebrni poroki zunanjega ministra Rabasa in se im srečal s predsednikom Echevarrio. To je prvo Kissmgczjevo potovanje v tujino, od kar ga je Nitju imenoval za zunanjega minisVa. VAL ATENTATOV V LONDONU SE ŠE NI POLEGEL Eksplozija v angleški državni banki: trije čuvaji ranjeni LONDON, 25. — Val terorističnlr atentatov v Londonu se še m polegel. Peklenska stroja sta danes eksplodirala na sedežu angleške držav-n banke in v trgovini žnskega oblačila »Etam* v Oxford Streetu, včeraj pozno ponoči pa je bomba eksplodirala pred vhodom neke trgovine barvil Najhujše posledice je imela eksplozija v angleški državni banki: nekemu uslužbencu je odnesla roko. druga dva pa sta bila lažje ranjena. V trenutku eksplozije so bili v banki le agenti varnostne službe. Spričo vrste bombnih atentatov in vala poštnih pošiljk so skrbno pregledovali pošto. Njihovo pozornost sta pritegnili dve rumeni kuverti srednje velikosti, ki sta bili naslovljeni guvernerju banke. Eden od uradnikov. 44-letni Derek Woodward, je vzel pošiljki in ju nesel v klet, kjer so ie pripravili vrečke s peskom za vsak slučaj. Hotel je prekriti pošiljši z vrečkami, ko je eksplozivni naboj eksplodiral. Zelo hude posledice bi lahko imel atentat na trgovino »Etam* v Oxford Streetu, če bi peklenski stroj pravilno deloval. V trgovini se je kar trlo žensk, ko je neki moški ki je lomil irsko angleščino, telefonsko obvestil tiskovno agencijo »Association Press*, da je v trgovini »Etam* bomba. A bilo je že prepozno. Peklenski stroj je bil v plastični vrečki, v kateri so našli tudi zavoj pralnega praška in škatlico čaja. Na srečo je eksplodiral le detonator, ne pa dva kg plastika, s katerima je bil povezan. «Mislila sem — je dejala pozneje ravnateljica trgovine — da je počila petarda in da gre le za neslano šalo. Klienti se na srečo niso prestrašili in so mirno zapustili trgovino. Nato smo obvestili policijo*. Od prejšnje sobote so agenti Scotland Yarda odkrili vsaj 30 peklenskih strojev, od katerih je eksplodiralo deset. Spričo dejstva, da eksplozije niso terjale smrtnih žrtev, da je bilo število ranjenih omejeno in da je bila rušilna moč večine eksplozivnih nabojev majhna, britanska policija sodi, da skušajo neznani atentatorji povzročiti le preplah med Londončani. Skoraj gotovo je. da je bil eksploziv ukraden v neki ulstrski tovarni in da so ga teroristi- skrivaj vtihotapili v London. »V zadnjem Času — poroča ugledni »Times* — je politični urad Scotland Yarda zabeležil nenavadno visok obisk irskih turistov v Londonu. Po nekaj dneh pa je večina teh izginila kot kafra*. Britanski preiskovalci so prepričani, da gre za teroristično kampanjo, ki jo vodijo pripadniki ulstrske katoliške polvojaške organizacije IRA, čeprav glavni štab severnoirskih odpornikov v Dublinu zavrača vsakršno odgovornost MmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiutuiiiiiiiiiitiiiiiiiatiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiM INTERVJU MINISTRA LA MALFE Skrbeti za upokojene in brezposelne delavce RIM, 25. — Za ministroma Co-lombom in Giolittijem je tudi zakladni minister La Malfa dal intervju dnevniku »La Stampa*, ki bo objavljen jutri. V njem ugotavlja, da je vlada dobro prebrodila prvo obdobje svojega delovanja in da je spoštovala obveznosti o rešitvi vseh sindikalnih sporov z državnimi in pol-državnima uslužbenci. La Malfa opozarja, da je treba sedaj napraviti točne račune in sestaviti proračun vseh javnih izdatkov, ter ga predložiti parlamentu, sindikatom in javnosti. V njem pa mora biti povedana vsa, tudi grenka resnica. Potem ko ugotavlja, da je sedanji državni proračun samo neke vrste prenašanja skladov z ene strani na drugo, pravi, da davčni dohodki zadostujejo samo za tekoče državne stroške in da ne ostane ničesar za naložbe. Dogaja se celo, da si morajo razne javne ustanove izposoditi denar v bankah, s čimer odvzemajo sredstva, ki bj bila lahko Zakladni minister La Malfa je osebno posredoval pri guvernerju «Banca d'ltalia» in ga za« prosil, naj posreduje pri raznin kreditnih zavodih, da ne bodo dajali več kreditov podjetjem in ljudem, ki jih izkoriščajo za po-kupovanje pšenice letošnje letine iz špekulativnih namenov. Notranje in kmetijsko ministrstvo sta ugotovili, da je bilo po letošnji mlačvi pokupljenega mnogo žita in da so kupci, ki spravljajo žito v skladišča, da bi ga pozneje prodali po višji ceni, dobili bančne kredite. To je seveda ne- si«®** ""i moralno, čeprav se banke neposredno v to stvar ne morejo vmešavati Hkrati pa je bilo sporočeno, da je začelo prihajati žito iz tujine in da ga bodo do septembra uskladiščili pod nadzorstvom države okrog 4 milijone stotov. Minister La Malfa je v inter- vjuju, ki ga objavlja danes «La Stampa« napravil kratek obračun dosedanjega dela vlade in ugotovil, da je vlada dobro prebrodila svoje prvo obdobje. Pri tem zakladni minister opozarja, da je treba skrbno sestaviti državni proračun, skrbno ravnati z javnim denarjem in pošteno upravljati državo, če se noče, da bo padla na raven Južne Amerike. Priznava, da vlada mora poskrbeti za upokojence in brezposelne, kar pomeni, da se strinja s povišanjem najnižjih pokojnin in doklade za brezposeln«. namenjena proizvodnji. La Malfa ugotavlja, da veliko naraščanje javnih izdatkov prispeva k inflaciji, ker ustvarja neko na- mišljeno papirnato kupno moč. Kar je najslabše v Italiji, pravi zakladni minister, je dejstvo, da se birokratska struktura nenadzorovano širi, hkrati pa ne nudi zadostnih storitev. To bremeni celotni proizvajalni ustroj v takšni meri, da bi znalo v doglednem času uničiti tudi mno- go močnejše gospodarstvo kot je italijansko. Po mnenju La Malfe ni mogoče ustaviti vseh javnih izdatkov, kar bi bilo tudi zgrešeno in škodljivo. Zato je treba skrbeti, kot zahte- vajo sindikati, za revnejše prebivalstvo, za upokojence in brezposelne, med katerimi jih je mnogo .ki ne dobivajo niti skromne podpore. Tudi I-a Malfa pravi, Ua se mora začeti vlada ukvarjati z vprašanjem Juga in vsemi tistimi socialnimi reformami. ki so nujne in potretne, hkrati pa opozarja, da ne sme ponoviti napak iz preteklosti. Po mnenju La Malfe. resnična italijanska kriza tiči v tem. da je Italija upravljana po načinu nerazvite države, čeprav je sestavni del evropskega proizvajalnega sistema. Ob zaključku intervjuja pravi, da je treba sedaj preprečiti, da bi Italija padla na raven Jul-re Amenke in jo ohraniti F.vropi, kjer lahke ima pomembno vlogo. BELFAST. 25. — Trije moški so danes izgubili življenje v Ulstru zaradi eksplozije peklenskega stroja. Po nepotrjenih vesteh naj bi šlo za tri teroriste, katerim je bomba počila v rokah. PROTI SMEŠNO NIZKIM CENAM ZA RAZLAŠČENO ZEMLJO Koordinacijski odbor bo s Kmečko zvezo skušal doseči pravičnejše izplačilo Sinoči so se predstavniki KZ sestali v Beloglava z razlaščenci Sinoči je bil v Beloglavu sesta-. obrambo interesov naših kmetoval-nek med predstavniki Kmečke | cev, ki so bili doslej že preveč-zveze in kmetovalci, katerim so J krat prizadeti, razlastili zemljo za potrebe in-' dustrijskega pristanišča. Do sestanka je prišlo, da bi našli izhod iz položaja, ki je nastal potem, ko so lastniki rodovitne zemlje pri Orehu prejeli razlastitvene dekrete, ki jih je podpisal predsednik deželnega odbora 14. junija. g tem dekretom je bilo raz- laščenih deset hektarov zemlje po izredno nizki in smešni ceni. če bi res prišlo do odkupa po ponujenih cenah, bi se kmetovalci s tega področja znašli v krizi, saj si ne bi mogli s prejetim denarjem dosti pomagati, še manj pa kupiti drugo zemljo, s katero bi se lahko preživljali. Sestanka se je s strani Kmečke zveze udeležil tajnik Lucijan Volk, podpredsednik Dušan Kodrič in izvedenec Edi Bukavec. Predstavniki slovenske kmečke organizacije so se sestali z večino enamštiri-desetih razlaščencev, da bi se dogovorili za postopek, ki bi ga morali zavzeti pri oblasteh za dosego svojih pravic. Na žalost pa imajo na razpolago zelo omejen čas, saj zapade rok za pritožbe proti cenam, ki so navedene v razlastitvenem dekretu, za nekatere že 8. septembra, to je 30 dni po prejetju dekreta. Tajnik Kmečke zveze je predvsem poudaril, da bi morali nastopiti enotno, da bi bili gotovi, da bodo res nekaj dosegli. Le z enotnim nastopom se bodo uprli krivičnim razlastitvam terenov, ki so važni za življenje teh ljudi. Ker se ne morejo upreti razlastitvi, lahko s složnim nastopom pri Ustanovi za industrijsko pristanišče dosežejo vsaj to, da jim izplačajo pravičnejše in višje odškodnine ali pa jim dajo v zameno kak drug teren. Sedanja cena niha od najnižjih 350 lir za kvadratni meter do največ 1600 lir, tako da je poprečna cena za kvadratni meter okrog 500 lir. Prisotni so bili soglasni, da so ponujene cene nesprejemljive in so sklenili sestaviti koordinacijski odbor, ki naj bi skupno s Kmečko zvezo preučil celotno zadevo in napravil vse potrebne korake v •HiiiiiimtiiiMiimiiitHimiiinimtiiiiiiiiiiimnintiiitaiiiiimiitiiiiiiiiiiiHiiMiiiimiiHiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiii NEURflVNOVEŠENEC S SAMOKRESOM V ROKAH V Zavljah je ukradeI taksi in z njim trčiI v Nabrežini Policisti so ga zasačili na Oberdankovem trgu in ga po daljšem prerivanju prijeli ter odpeljali na kvesturo PRVIČ V 14. LETIH Na tečaju o prevozih nastopil predstavnik Velike Britanije Štirinajsti mednarodni tečaj o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti, ki bo trajal do prihodnje sobote, je včeraj prvič zabeležil nastop predstavnika Velike Britanije, ene izmed treh novih članic, ki so kakor znano stopile v evropsko skupnost 1. januarja letošnjega leta. Angleški strokovnjak dr. N. S. Despitch, ravnatelj londonske gospodarske organizacije SITPRO, je spregovoril o temi »Promet in deželni razvoj». Govornik je naglasil, da vlada za skupno politiko prevozov v evropski deveterici vse premalo zanimanja, in da pristojni krogi potiskajo v Ospredje rajši druga vprašanja skupnega interesa, kot je na primer politika deželnega razvoja. Obe vprašanji, je nadaljeval govornik, sta med seboj tako prepleteni, da se dne drugega dopolnjujeta, hkrati pa tudi komplicirata. Tako na primer govorimo o določenih deželah v Evropi, da so pe-riferične. Pri tem pa ne mislimo toliko na njihov zemljepisni položaj, kolikor na njihov tehnološki napredek in tudi na njihove prometne zveze z osrednjimi deželami. Prav zaradi prepletanja prometnih in tehnoloških dejavnikov bo v Evropi nujno preiti na skupno razvojno politiko, ki naj upošteva hkrati oba vidika. Tržaški LIoyd dobi drugo kontejnersko ladjo «Nipponica» Tržaški Lloyd dobi v kratkem drugo kontejnersko ladjo. Gre za 24.000-tonsko enoto »Nipponica* (ki je nekoliko manjša od prve kon- ■ Srečno se je zaključil »lov na moža», ki so ga včeraj izvedli a-genti javne varnosti, ki so bili na sledi mlademu neuravnovešencu. ki je najprej ukradel taksi, se z njim popeljal do Nabrežine, kjer je trčil od zid in se nemoteno oddaljil. Avto je bU skoraj popolnoma razbit, mladenič, 31-letni Giuseppe Valci iz Ul. Ciamician pa je izginil neznano kam. Domov ga vsekakor ni bilo. Taksist Ziginte je povedal, da ga je v petek zvečer, tnalo pred 23. uro, ustavil mladenič. Sedel je v taksi, še pred tem pa izmenjal nekaj besed s sosednjim taksistom, ki ga je očitno poznal. Zahteval je, naj ga pelje na Borzni trg, od tod v Drevored Čampi Elisi. Ko ga je Zi-gante. ki mu je fantovo vedenje vzbudilo sum, da ni popolnoma priseben vprašal, kam je namenjen, mu je potnik odgovoril, da gre v Milje. V Ulici Flavia, malo pred Žavljami, pa je iz žepa potegnil samokres, ga prislonil taksistu na tilnik in ukazal, naj zavije v industrijsko cono. Tu je Ziganteju uspelo zbežati. Stekel je do najbližje telefonske kabine v Ulici Flavia, in klical policijo. Neuravnovešenec je medtem že izginil z avtom, kateremu je odtrgal tablico z napisom «taxi». Istovetnost neuravnovešenega fanta so ugotovili s pomočjo drugega taksista, ime mu je Gallo, ki se je spominjal priimka Valci. S pomočjo slik sta oba taksista spoznala v Giuseppeju Valciju »čudnega roparja*. Po polnoči so policisti, na poziv karabinjerjev, šli v Nabrežino, kjer so s taksistom ugotovili, da je fant iz razbitega avta u-kradel sedem tisoč lir. Sinoči nekaj prgd 23. uro so a-genti javne varnosti opazili Valci-jevo mater na Trgu Oberdan. Iz njenega vedenja so sklepali, da čaka sina. Res se je pred njo kmalu ustavil taksi, iz katerega je izstopil Valci. Policisti, ki jih je vodil major Morandini, so se mu približali misleč, da se bo vdal. Vendar pa je Valci potegnil iz žepa samokres, s katerim je začel groziti policiji. Na srečo je bil maršal Otti že tako blizu, da ga je lahko bliskovito zgrabil za roko in mu preprečil, da bi lahko streljal. Tudi drugi agenti, ki so prišli na Trg Oberdan s tremi avtomobili, so prišli do njega, a Valci se je silovito otepal in se spopadel s policijo. V prerivanju, ki je trajalo skoraj pet minut, so ga agenti končno razorožili, potisnili v avtomobil in odpeljali na kvesturo. Med policijsko akcijo je bilo na Trgu Oberdan mnogo ljudi, ki so čakali na openski tramvaj. Sprva so se zbali samokresa, ko pa so uvideli da Valci ne more več streljati, so se strnili v krog in z vzkliki »ubijte ga!» in »linčajte ga!» izrazili svoje ogorčenje nad zadnjim poskusom mladeniča, da bi se izmuznil policiji. • Tržaški župan je odredil prepoved prometa po Ul. Farinelli in Trgu Respighi, ker je zaradi ozke ceste vožnja tam zelo nevarna. DANES OB 20.30 V TRSTU Druga predstava umetnih ognjev in koncert godbe na pihala Predstava umetnih ognjev nosi naslov cPozdrav Trstu» V torek in sredo zaključek letošnje poletne gledališke sezone z nastopom Renata Rascela na Gradu sv. Justa tejnerske ladje Tržaškega Lloyda — «Lloydiana», a je zato znatno hitrejša), ki jo bo tržaška pomorska družba postavila na redno progo Evropa - Daljni vzhod. Ladja, ki so jo zgradili v obratu Italcan-tieri v Sestriju pri Genovi, preizkuša te dni pogonski stroj v Genovskem zalivu. Računajo, da bo pri polni obtežitvi dosegla hitrost 25,5 vozla. Na njej' bo prostora za 1.334 kontejnerjev po 20 čevljev. Izročili jo bodo prve dni septembra, in sicer med slovesnostjo, ki bo v Trstu. Konec oktobra letos naj bi v isti ladjedelnici dogradili drugo enako kontejnersko ladjo, ki bo tako tretja tovrstna enota v ladjevju Tržaškega Lloyda. • Vodstvo prevozne službe ACE GAT obvešča, da bo jutri, v ponedeljek, 27. t.m. stopil v veljavo novi urnik na progah št. 2 (Trg Oberdan — Opčine) in št. 4 (Trg Oberdan — Villa Carsia). Novi urnik je na ogled na začetnih postajah. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes ob 21. uri bo druga in tudi zadnja letošnja predstava umetnih ognjev v našem mestu. V organizaciji avtonomne turistične in letoviščarske ustanove bomo lahko tudi danes prisostvovali dvojni prireditvi: pirotehnični in glasbeni. Predstavo umetnih ognjev je tokrat pripravilo podjetje Rafjaele Liccardo iz Mugnana pri Neaplju, ki je znano zaradi pirotehničnih prireditev v Piedigrotti, Sorrentu in Taormini; tokrat bo predvajalo spored z naslovom «Pozdrav Trstu*. Umetni ognji, ki jih bodo, kot o-bičajno, spuščali z valoloma v starem pristanišču, bodo trajali 40 minut. Pred in po pirotehnični prireditvi pa bo na Trgu Unita koncert občinske godbe na pihala, ki jo vodi Li-liano Coretti. Koncert se bo pričel ob 20.30, med predvajanjem umetnih ognjev ga bodo prekinili, nato pa se bo nadaljeval do 22.30. V torek in sredo pa se bo zaključila letošnja poletna sezona. Na dvorišču Grada sv. Justa bo nam- 0D JUTRI DALJE V GRADEZU II. mednarodni mladinski seminar «Alpe-Adria» Nastopili bodo mladinci iz naše dežele, Slovenije in avstrijske Koroške - Prihodnje leto bo seminar v Sloveniji Jutri dopoldne ob 11. uri se bo v Gradežu začel n. mednarodni mladinski seminar »Alpe - Adria*, za katerega je dala pobudo deželna uprava in ki ga organizira odbomištvo za šolstvo in kulturne dejavnosti. Slovesno odprtje seminarja bo v dvorani občinskega sveta, kjer bo mlade udeležence najprej pozdravil župan Revardito, nakar bo priložnostni govor deželnega odbornika za šolstvo in kulturo Dal Masa. Kot zadnja bosta spregovorila načelnika slovenske in avstrijske mladinske skupine, ki bosta predstavila člana ustreznih odposlanstev. Strokovni del seminarja se bo začel v torek ob 8.15, in sicer v prostorih hotela »Fonzari*. Dr. A. M. Boileau bo imela prvo predavanje na sporedu, in sicer z naslovom »Etničnetežnje pri mladini v Furlaniji - Julijski krajini*. Mednarodnega seminarja, ki doživlja letos svojo prvo ponovitev (pivi je bil lani v Pliberku na Koroškem, tretje tovrstno srečanje pa bo prihodnje leto v Sloveniji), se bodo udeležile tri skupine po 15 mladincev, in sicer ena iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ena iz Slovenije in ena iz avstrijske Koroške. Kakor smo že zabeležili v na šem dnevniku, bodo mladinci v Gradežu obravnavali štiri osnovna vprašanja, in sicer združevanje mladine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, v Sloveniji in na Koroškem, mladinska problematika v sedemdesetih letih, predlogi za razvoj mladinske izmenjave na prostoru Alpe - Adria in vloga mladine v mednarodnih odnosih. O poteku seminarja v ponedeljek in v torek smo že poročali zgoraj. V sredo bo vsaka skupina mladincev podala posebno poročilo, v četrtek bo predavanje o vlogi mladine v mednarodnih odnosih (predavatelj dr. A. Raffaelli), v petek bodo zopet spregovorili predstavniki mladincev, v soboto pa bo predavanje o političnih usmeritvah mladine v Furlaniji - Julijski krajini (predavatelj prof. A. Scaglia). Za časa seminarja si bodo udeleženci ogledali kulturne in turistične zanimivosti Gradeža, Trsta, Vidma, Čedada in Ogleja. Kopalec utonil pri Čedazu Včeraj ob 18.50 je rešilni avtomobil Rdečega križa prepeljal v tržaško bolnišnico 57-letnega Maria Sattija iz Ul. Risorta, 9. Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje, vendar pa je bilo že prepoz- no in so lahko le ugotovili smrt zaradi zadušitve. Malo kasneje pa je prišla v bolnišnico njegova žena Carla Rupinijeva, ki je povedala, da je med kopanjem pri Čedazu Satti skočil v morje in se ni več prikazal na gladini. Reševalci so ga izvlekli na breg in poklicali avtomobil Rdečega križa, vendar je Satti umrl med prevozom v bolnišnico. reč nastopil znani pevec Renato Rascel, ki je tržaškemu občinstvu že dobro znan, saj je v našem mestu prvič nastopil leta 1934, kasneje pa ga je še večkrat obiskal. V primeru slabega vremena bodo celotno prireditev uprizorili v gledališču Rossetti. Vstopnice so že v prodaji pri osrednji blagajni v Pa-šaži Protti. • V torek, 28. t.m. se, bo ob 12.30 prvič sestala posebna dbčinska komisija, ki jo je imenoval občinski odbor 17. t.m. in proučila vprašanja v zvezi s stanovanji v občinskih stavbah, ki jih je treba popraviti. Komisija, ki ji predseduje odbornik Orlando, sestavljajo pa jo še odborniki Vascotto, Dolhar, Verza in De Luca, mora v teku 15 dni izdelati načrt za popravila omenjenih stavb. ' Naročite se na knjigo ZGODOVINA OPČIN • vas, ljudje in čas Pri zbiranju podatkov je sodelovalo nad 150 domačinov. Knjiga bo i-mela okrog 200 strani, 90 fotografij in ledinski zemljevid Opčin in okolice. Prednaročniška cena je 3.500 lir, po izidu bo knjiga 20% dražja. NA OPČINAH sprejemajo naročila: Angel Vremec v gostilni Šklaus, Andrej Rener, trgovina s pohištvom v Proseški ulici, Bernard škerlavaj - Matučev, poštni uslužbenec na Opčinah, Hranilnica in posojilnica v Bazoviški ulici. V TRSTU sprejema naročila Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu bo gostovalo v soboto, 1. septembra ob 20.30 (po jugoslovanskem času) v Štanjelu s predstavo I. Preglja »Tolminci*. po dramatizaciji M. Mejaka priredil S. Benedetič. Predstava na prostem. Danes se v Boljuncu poročita DARKO COSSUTTA in MARINA GRZANČIČ Svojemu sodelavcu in njegovi izvoljenki želita obilo sreče v novi življenjski poti Kmečka zveza in Patronat 1NAC. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 15. septembra 1973 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. • Jutri ob 19. uri bodo na sedežu Ljudske knjižnice v Ulici Rosario predstavili knjigo G. B. Cavalcasel-la »La pittura friulana del Rina-scimento*. Pol ure kasneje bodo odprli razstavo o novi knjigi. iiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiii,1,^111 POŽAR V ROJANU V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni JAN NARODNE NOŠE* Vabimo udeležence v narodnih nošah, da se čimprej prijavijo na sedežih SPZ v Trstu oziroma v Gorici. Vožnja brezplačna. Slovenska prosvetna zveza ma avtocisternama že ukrotili plamene), je našla starca, ki je sedel na zidku in mirno gledal požar. Zaradi čudnega vedenja in pa zato, ker je svoječasno bil v umobolnici, so ga osumili, da je požar zanetil sam. Po zdravniškem pregledu so preiskovalni organi starca izpustili, ker ni bilo nobenega dokaza o domnevni krivdi. ..............................................................................................................................................n Silovit požar je včeraj popoldne uničil hišico v Ulici Moreri 162 v Rojanu, škode je za 6 ali 7 milijonov lir. V plamenih je zgorelo tudi 40 kokoši, ki jih je imel v svojem stanovanju 77-letni Seba-stiano Caprino, doma iz Catanza-ra. Policija, ki je prišla na kraj požara (medtem so gasilci z dve- DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Danes, NEDELJA, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.55 — Dolžina dneva 13.36 — Luna vzide ob 4.05 in zatone ob 18.44. Jutri, PONEDELJEK, 27. avgusta ZLATKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 20,5, ob 19. uri 26,2 stopinje, znrjtfsk 1011,9 mb. stanoviten, veter 6 km na uro, zahodni, vlaga 59-odstotna, nebo 4/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 24,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25- avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: dve uri star Amos De Martin, 60-letna Costantina A-modeo vd. Cecchi, 26-letna Anna Rosa Stegel por. Pless, 81-letna Rosa Gomiscek vd. Slejko, 61-letni Gui-do Del Vecchio, 87-letna Maria Brez-nicar vd. Saulig in 86-letni Fran-cesco Contento. OKLICI: pristaniški delavec Gior-gio Mauro in prodajalka Maria Stor-nello, pristaniški delavec Eugenio Pecozzi in gospodinja Alma Petri-gna, trgovec Edoardo Zottich in prodajalka Maria Dussich, delavec Franco Sodomaco in gospodinja Clara Fattori. šofer Giorgio Humar in uradnica Nevia De Zorzi, industrijski izvedenec Ezio Babuder in gospodinja Luciana Pauluzzi, industrijski izvedenec Fulvio Monica Včeraj-danes '''• 'Š>; in frizerka Daniela Millo, uradnik Giorgio Grilli in uradnica Giuliana Zorzet, uradnik Franco Turk in u-radnica Maida Nibrant, financar Angel Tommasino in gospodinja Sonia Hrovatin, inženir Tihamer Farkaš in ekonomistka Agnes Hor-vatin, barist Nevio Perucic in frizerka Anna Maria Tonon, agent javne varnosti Michele Spiezia in gospodinja Lucrezia Della Sala, fi- FOTO KINO OPTIKA Via Manini, Sl/b Tal. 713-361 nančni stražnik Pancrazio Lucchi in gospodinja Maria Cristodulachi, ce-var Ferruccio Machnich in frizerka Laura Piccoli, delavec Giovanni Marsic in frizerka Miroslava Gornik, frizer Fabio Samitz in gospodinja Sara Zennaro, financar Vin-cenzo Martina in gospodinja Anna Maria Sciullo, podčastnik javne varnosti Marcello Trevi in gospodinja Ornella Truglia, finančni stražnik Antonio Taglialatela in gospodinja Silvana Brodella, agent javne varnosti Alberto Donaggio in gospodinjska pomočnica Luciana Demori, šofer Milan Mikac in gospodinja Giu-stina Karoli, težak Edoardo Podrec-ca in prodajalka Ida Bonazza, inženir Jack Leslie Gordon in študentka Saffo Predonzan, mestni redar Mario Prasel in študentka Milena Šušteršič, uradnik Vincenzo Demeo in gospodinja Grazia Aquila, elektrikar Oronzo Fieramosca in prodajalka Lauramaria Pelizon, urad nik Fabio Ojo in uradnica Rita Mo-ratto, delavec Nicola Allegretti in gospodinja Veronika Goreč, študent Ivano Bevilacqua in študentka Ga-briella Vanom, delavec Luigi Rus-so in frizerka Francesca De Ger.na-ro, karabinjer Giorgio Bregantini in uradnica Pierina Nazzi, delavec Giovanni Barbaro in prodajalka Mariolina Vidulich, uradnik Fulvio Moro in gospodinja Maria Imrna-colata Finale, litograf Dario Dagri in uradnica Nada Barovina, uradnik dr. Giuseppe Marin in uradnica Giancarla Patč, uradnik Sergio Lo-renzutti in učiteljica Giuliana Iarz, železničar Enzo Chmet in proda- jalka Paola Zampollo. LOTERIJA BARI 83 35 42 76 34 CAGLIARI 51 23 36 15 42 FIRENCE 43 17 61 12 7 GENOVA 46 6 23 78 8 MILAN 10 44 52 74 55 NEAPELJ 40 11 15 88 51 PALERMO 9 38 46 10 81 RIM 36 56 24 42 14 TURIN 87 22 44 6 2 BENETK- 83 22 53 59 7 ENALOTTO 2 X X XIX 1 X 2 2 IX kvote — 12 točk — 8.727.000; 11 točk - 251.700; 10 točk 16.900 lir DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 23; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Drevi ob 20.30 bo v stolnici ORGELSKI VEČER. Nastopil bo Hubert BERGANT. V ponedeljek, 27. avgusta bo ob 20.30 v Križankah gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Sofoklo-vo ANTIGONO. V torek, 28. avgusta bo ob 20.30 v Križankah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja predstavilo Eliotovo delo UMOR V KATEDRALI. V četrtek, 30. avgusta bo ob 20.30 v Križankah gostovalo gledališče »Komedija* iz Zagreba z musicalom Grgič - Kabiljo: JALTA, JALTA. V soboto, 1. septembra bo ob 20.30 v Križankah nastopil folklorni ansambel iz Senegala. Vstopnice so v prodaji v Križankah vsak seku. In končno, ne moremo mimo grenke realnosti. Koliko bo stala ta operacija. Tega nam Danilovi sorodniki ni zreli povedati. Povedali pa sc. la bodo morali skoraj vse plačati sami n gre nedvomno za milijonske vsote. Vsi se bodo morali žrtvovati in denarja še ne bo dovolj. Podpore bodo dobili le malo: vložili so sicer nekaj prošenj, ki pa ne bodo mogle kriti vseh stroškov. Za njih to ni važno, kajti zanima jih le, da bo Datlilo Guštin zopet v njihovi sredi, vesel in veder, kot je bil pred nekaj leti. Važno pa je za nas, kajti prav je, da naši ljudje vedo, da si danes lahko privoščijo bolezen le bogataši. Kdor pa ni tria denarja in ga tudi ne more dobiti ne preostane drugega, kot da umre. Taka je žal naša civilizacija potrošnje. • Zaradi del na telefonski napeljavi na Šalita di Gretta je župan odredil izmenično enosmerno vožnjo med Ul. Tor S. Piero in Ul. & sternone. Promet bodo urejali s šema forom. je zaradi ukinitve pouka ščini (Gentilijeva reforma) nadaljeval šolanje v italijanščini. Maturiral je leta 1935 v škofijskem zavodu v Kopru ter se vpisal na goriško teologijo. Po dveh letih je izstopil: bil je vpoklican ter z italijansko vojsko služil v takratni koloniji Libiji (Gars Garabulli, Garian, Tripolis, Cirenaika. Benghazi in blizu Derne). Zavodska matura ni bila pravno veljavna: ponovno je maturiral v Benghaziju. Hotel se je posvetiti medicini, kar oa za rojaka ni bilo izvedljivo. Zato se je vpisal na filozofsko fakulteto vseučilišča v Padovi. Leta 1941 se je z bolniško ladjo vrnil v Italijo, prebival nekaj časa v Pagani, blizu Salerna, potem pa služboval kot narednik - tolmač v taborišču z ujete častnike jugoslovanske vojske v Vogia Vogliacu ob Gardskem jezeru. »Kapitulacija Italije ga je 1943 vrnila Trstu, kjer se je priključil osvobodilnem gibanju. Januarja 1944 je- bil aretiran tej predan gestapu, ki ga je poslal v Dachau. Iz Dachaua je moral v taborišče Nazweiler, ocf tod~ponovno r Dacfiau, nakar so ga kot bolničarja poslali v Doro in Harzungen, pred koncem vojske pa še v Bergen-Belsen, kjer je v aprilu 1945 dočakal osvoboditev. Zaradi bolezni na pljučih je odšel prek Nizozemske in Belgije v Francijo ter se zdravil v sanatoriju Rdečega križa v Villier sur Marne. Tu je ostal do decembra 1946, ko •imMiiiiimiitiiiiiimiHiiiiiHiHiiiiiiimiMHiiiiiiMnmimiuniiiMiiiiiiiiiiiHiimiMMMiiiHMimiiiHMiiiiiiiu POČIVA V DOMAČI ZEMLJI V KRIŽU V PETEK SO POKOPALI KARLA ŠVABA-BOCO Po dolgotrajni bolezni, ki se ji je upiral z nenavadno življenjsko silo, je pred dnevi preminil Karlo Švab iz Križa. Res, velika množica ne samo domačinov, temveč tudi prijateljev in znancev iz sosednih vasi, med katerimi smo opazili tudi predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština, je v petek popoldne pričakala na »klancu* krsto s pokojnikom, ki so ga pripeljali iz tržaške mrtvašnice v rojstno vas in na domače pokopališče. Tudi domača godba in pevski zbor »Vesna* TR1ESTE ALISCAFl S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Proga it. 1 Proga it. 1 bit Proga it. 2 Proga it. 2 bis TRST od. 08.00 od. 17.00 TRST od. 08.00 od. 17.00 SESLJAN od. 08.30 PIRAN od. 07.45 od. 16.45 GRADEŽ od. 09.45 . od. 18.15 UMAG od. 08.25 od. 17.20 UMAG od. 10.00 od. 18.15 TRST od. 10.25 PIRAN od. 10.45 od. 19.00 GRADEŽ od. 11.20 od. 19.15 TRST pr. 12.15 pr. 20.30 SESLJAN od. 12.10 od. 20.10 TRST pr. 12.30 pr. 20.30 TRST od. 13.30 TRST od. 13.30 PIRAN od. 13.15 SESLJAN od. 14.00 UMAG od. 13.50 GRADEŽ od. 14.55 PIRAN od. 14.30 TRST pr. 15.40 TRST pr. 16.00 l ^ Otroci od 4. do 14 leta Imalo popust 50% • Informacije In rezervacile pri vseh potovalnih agenrliah ter ne odhodnem pomolu sta mu zadnjič zaigrala, oziroma zapela tako v žalnem sprevodu, kot na pokopališču, nekaj žalostink. Karlo Švab, po domače «Boca», je bil pravi Križan. Rodil se je v tej vasi 12. septembra 1893. Po poklicu je bil ribič. Leta in leta je ribaril po našem Jadranu. Ta po-i klic je opustil pred leti, ko je ribištvo v teh krajih zamrlo. Čeprav je ribaril, je »Boca* tudi obdeloval zemljo. Imel je namreč vinograde, njive in tudi nekaj živine. Mnogo je pokojnik delal in poleg vsega vsakdanjega dela je našel tudi nekaj časa, da je sodeloval pri raznih domačih ustanovah. Že v mladih letih je bil aktiven član pevskega zbora »Skala*, odbornik domačega pogrebnega društva in vaške društvene gostilne. Med prvo svetovno vojno so ga poslali v Galicijo. Konec vojne pa je dočakal kot ujetnik v daljnji Sibiriji, odkoder se je leta 1919 srečno vrnil med svoje drage. Leto kasneje se je oženil z Olgo Kovačič, ki mu je rodila sedem o-trok, od katerih je še pet živih. Med zadnjo vojno je pomagal in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Februarja 1944. leta so ga Nemci, kot mnoge Križane, odpeljali v Nemčijo, od koder pa se je vendarle vrnil in spet pričel z delom. Bil je referent za kmetijstvo v krajevnem odboru OF. med ustanovitelji Kmečke zveze ter dolgoletni član glavnega odbora KZ: to mesto je po njegovi bolezni prevzel sin Mario. Pokojni Karlo je bil dober mož in oče, bil je delaven, priden in skrben gospodar. Bil je iskren in skromen, značajen in široko razgledan človek. Nobena predvojna, medvojna in povojna vihra ga ni spravila z njegove poti. Vztrajno in dosledno je ostal zvest svojim idealom. Možakar v pravem smislu besede. Rad je hodil na prireditve in ni manjkal na nobeni, seveda dokler mu zdravje ni popustilo. Od vsega začetka je bil zvest čitatelj Primorskega dnevnika in Gospodarstva. Veliko cvetja, ki so mu ga podarili v slovo svojci, prijatelji in znanci, je zasulo njegov grob, grob zavednega Slovenca. Naj mu bo lahka domača zemlja! ženi Olgi, otrokom ter drugemu sorodstvu naše iskreno sožalje* svoboden književnik: odtlej pa je nameščen kot profesor na državni srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu*. »Prozo je začel objavljati že pred drugo svetovno vojsko. Prinašal jo je primorski ilegalni tisk (Malajda, Brinjevke), izhajala pa je tudi v ljubljanski periodiki (pod slovstvenim imenom Jožko Ambrožič v Mladiki. s pravim imenom pa v Dejanju). Po vojski je postal viden sodelavec revije Razgledi; pisal pa je v vse pomembnejše časnike in č-jopise (Primorski dnevnik, Sodobnost. Dialogi, Perspektive ipd.). Ostal je zvest tudi tržaškemu tisku. Tako je pisal v Jadranski koledar, bil urednik Sidra, sourednik Tokov in Zaliva ter priljubljen predavatelj v različnih klubih in na različnih proslavah. Je član slovenskega PEN kluba in član Co-munita europea degli serittori.* »Objave: Moj tržaški naslov, Trst 1948; — Vila ob jezeru, Maribor 1955; — Mesto v zalivu, Koper 1955, Ljubljana 1964; — Nomadi brez oaze, Koper 1956: — Onkraj pekla so ljudje, Ljubljana 1958, Trst 1961; — Kres v pristanu, Ljubljana 1959; — Na sipini, Ljubljana 1960; — Parnik trobi nji, Ljubljana 1964; — Nekropola, Maribor 1967.» Pred dvema tednoma je bila v krščansko - socialnem tržaškem tedniku objavljena Pahorjeva izjava, da je bil od leta 1965 naprej »popolnoma ekstrovertiran človek*, tako da je »sploh pozabil, kaj je književnost* in da se je «zdaj odiočil, da mora književno delo spet imeti svoj prav* in da piše »dnevnik najbolj zanimivih letošnjih utrinkov* ter da ima to svoje pisanje za nekako prehodno stopnjo za vrnitev bolj povezanemu pripovedništvu. V znani Slodnjakovi Zgodovini slovenskega slovstva (1968) pa je pisatelj Boris Pahor na strani 538 označen s sledečimi Pogačnikovimi besedami: »V Pahorjevi prozi se prepletata v glavnem dva motiva: koncentracijsko taborišče in slovenska narodna zavest. Oba razvija na izrazito etnični osnovi, ki mu o-mogoča. da loči nečloveška dejanja od človeških. Po njegovem je človek načelno nemogočnost, ki se sicer more, a ne mora uresničiti. Na poti k temu pa bi naj bila najvažnejša ljubezen kot najbolj primerna prvina medsebojnega sožitja.* Po naštevanju pisateljevih del je v omenjeni knjigi poudarjeno, da večji Pahorjevi teksti pomenijo izvirno osvajanje novih oblikovnih možnosti za slovensko prozo, vendar se le - to še ni povsem estetsko uravnovesilo. Sam o sebi pa je pisatelj med drugim v februarju 1967 zapisal v italijanskem literarnem časopisu »Uomini e libri*, da so nekatere njegove stvari, »po obliki v sorodstvu* z Vittoriniiem in Saroyanom. Do tu Pahorjeva življenjska pot in njegova književna ustvarjalnost. V javnem političnem življenju je Pahor ubral kmalu po vojni svojo pot, ki ga je pripeljala v odkrit spor s političnimi koncepti, ki so izšli iz narodnoosvobodilnega boja. Tako je tudi prenehal s sodelovanjem v našem listu. Pri iskanju vzrokov in krivca za današnji položaj Slovencev v zamejstvu je očitno zgrešil smer. Naj-očitnejši dokaz za to je huda kriza političnega gibanja, ki ga je ustvaril in njegov osebni neuspeh pri lanskih volitvah v tržaški občinski svet. OBČINA ZGONIK POKRAJINA TRST ŽUPAN upoštevajoč, da je občinska uprava dne 13. t.m. uvedla poskusno službo pobiranja in odvažanja smeti za tiste, ki so se odzvali pobudi občine: ker je ta služba naletela takoj na ugoden sprejem pri uporabnikih in zanimanje med zasebniki, ter lastniki javnih lokalov; upoštevajoč, da je skrb za higieno v hiši in izven nje nujna in važna za vso skupnost: vabi vse tiste, ki se nameravajo odzvati tej važni pobudi, da se zglasijo na občini, še posebej je to vabilo namenjeno lastnikom javnih lokalov (trgovin, barov, restavracij, itd.). Poziva vse občane naj ne odlagajo nobenih smeti ob poteh in cestah, na polja in v doline. Vsak občan je vaM;:m, da sodeluje za uresničitev te pobude. Občinska uprava je v tem pogledu odredila strogo nadzorstvo za varstvo higiene in zdravstva ter lepote naravnega okolja, ŽUPAN Josip Guštin GORIŠKI DNEVNIK POTRJENA ENODNEVNA ZAPORA TRGOVIN IN PEKARN Naraščanje draginje je mogoče zajeziti z akcijo proti špekulacijam monopolov Prefekt opozarja na možnost kazenskega pregona lastnikov trgovin, ki bodo lokale zaprli * Skupno stališče KPI in PSI Grosistična trgovina v Tržiču razdelila cenik z zvišanimi cenami Trgovci in peki goriške pokra- | odločili ravno trgovci v Gorici, kjer Jine so se dokončno odločili, da v | imamo ugoden režim proste cone ponedeljek ves dan zaprejo svoje trgovine, ker hočejo na ta način protestirati proti sumničenju, ki se pojavlja na njihov račun v sedanjem razdobju veljavnosti vladnega dekreta o zamrznitvi cen. Ob tej priložnosti se bodo jutri ob 11. uri sestali na sedežu zveze člani deželnega odbora za trgovino in turizem, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij trgovcev vseh štirih pokrajin. Deželni odbor hoče manifestirati svojo solidarnost z goriškimi trgovci ter v zvezi s tem vprašanjem preučiti politično vzdušje na področju celotne dežele. Glede jutrišnje zapore trgovin je goriška prefektura objavila jasno in odločno opozorilo, da je lahko podvržen kazenskemu preganjanju v smislu člena 505 kazenskega zakonika, kdor sodeluje pri zapori trgovin. Prefektura poziva trgovske operaterje k odgovornemu ravnanju, da ne bi povzročili prebivalstvu težav pri oskrbovanju z jestvinami, ker so tudi trgovci dolžni spoštovati zakonski dekret o zamrznjenju cen blaga široke potrošnje. Podjetje »Barilla*, ki izdeluje testenine, je sporočilo goriški prefekturi, da bo na podlagi dogovora z ministrom za industrijo, dobavljalo svoje blago s popustom, kar bo omogočilo zagotoviti ceno, veljavno 16. julija. Da ne bi prihajalo v pekarnah do nesporazuma, naj potrošnik izrecno zahteva »kruh po 210 lir» ali »kruh z zamrznjeno ceno». Če zahteva samo »navaden kruh», mu lahko prodajalec da tudi takšnega, ki je dražji od 210 lir. Tudi pokrajinski tajništvi KPI in PSI sta na skupnem sestanku ocenili jutrišnjo zaporo trgovin, kot jo je prejšnji dan ocenila Zadružna zveza, ter ugotovili, da boja proti naraščanju draginje ni mogoče voditi z zamrznitvijo cen in upravnimi ukrepi proti zadnjemu in najšibkejšemu členu razdelilne mreže, ampak je mogoče voditi akcijo na učinkovit način edinole z nadzorstvom na tistem kraju, kjer cene nastajajo. Potrebno je udariti po špekulacijah, ki se pojavljajo pri proizvajalcih in grosistih, za dosego tega cilja pa je nujna enotnost med trgovci in potrošniki. Špekulacije bo mogoče preprečiti samo z reformami sedanje strukture in z redno dobavo surovin. Politični tajništvi PSI in KPI sodita, da zapora trgovin ni koristna odločitev, ker bo povečala nered, bo prvenstveno prizadevala delavce, demokratično gibanje pa od nje ne bo imelo nobene koristi. Nadalje se čudita, kako je mogoče, da so se z zaporo trgovin prvi in krožnega sklada. Nasprotno od tega, kar se dogaja sedaj, je potrebno zagotoviti enotnost vseh delavcev, tudi trgovcev na drobno, ter vseh političnih in sindikalnih sil, kakor se je to pokazalo prejšnje dneve, da se omogoči prevratniškim silam, da bi se okoriščale s sedanjim kaotičnim stanjem. Tajništvi sta o svojih stališčih obvestili parlamentarca Menichina in Lepra. Včeraj :Biii>iiaii>>iiiiiiiiii«>*>ii«iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiavii*iiiiiii*i*«iiiiiiiiiia ODPRTJE BO V NEDELJO, 9- SEPTEMBRA Nogometaši iz Doberdoba bodo končno igrali na lastnem igrišču Prva prvenstvena tekma !>o že 9. septembra popoldne V Doberdobu niso po vojni imeli lastnega igrišča in vse tekme so morali odigrati na tujem Objavljamo umike nekaterih muzejev na Gorškem. Muzej v palači Attems; ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob praznikih od ?. do 12, ure in od 15. dc 18. ure. 7 ponedeljkih j« muzej zaprt. Muzej zgodovine m umetnosti pri gradu: ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15, do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. V ponedeljkih je muzej zaprt. Goriški grad: ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 14. do 19. ure; ob praznikih od 8. do ;0. ure. Kostnica na Oslavju: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Vojna muzeja v Kedipuglii in na Vrhu: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Čez deset dni bodo tudi v Doberdobu končno imeli novo nogometno igrišče, ki bo zadostovalo željam številnih mladeničev, ki so vzljubili ta šport. Do sedaj se je morala doberdobska ekipa za domače tekme vedno preseliti na sosednja igrišča in seveda jim je to bilo v veliko škodo za dosego pozitivnih rezultatov. Pravzaprav v Doberdobu niso i-meli še pravega igrišča. Takoj po vojni so namreč uredili njivo, ki naj bi služila za nogometne tekme. Seveda pa ta ni bila primerna za prvenstvene tekme zaradi njene poševne lege. Prejšnje leto pa se je občina odločila, da bo zadostila željam do-berdobskih »mulcev*, ki so igrali kar na jasi in s tem dokazali, koliko jim je ta šport pri srcu. Nekateri starejši igralci, ker v Doberdobu niso imeli svoje ekipe, so branili barve drugih slovenskih klubov na Goriškem in povedati je Itreba, da so bili vedno med najboljšimi. , Torej 9. septembra letos ob 9.30 bodo nogometno igrišče uradno predali svojemu namenu in takrat bodo predstavniki občine, dežele in CONI prisostvovali odprtju no- niiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii OBISK V DIJAŠKEM DOMU Vzgojitelji marljivo pripravljajo dijake na popravne izpite Za boljši uspeh bi bil potreben večji trud učencev in večje sodelovanje staršev vega igrišča. Ob tej priložnosti bo doberdob-ski župan Andrej Jarc imel govor. Po blagoslovu igrišča bo kratka manifestacija mladincev, nato pa bodo odigrali prvo tekmo, in sicer med doberdobskimi in mirenskimi mladinci. Ko bo jutranje manifestacije konec bo župan spremil goste k drugim športnim objektom kot so ploščad za kotalkanje, košarkarsko igrišče in telovadnica. V občinski palači pa bo kratka zakuska. Popoldne se bo vsa vas zbrala ob robovih igrišča, kjer bodo mladinci Mladosti zaigrali prvo prvenstveno tekmo na svojem domačem igrišču.,0, Kino Sicer smo še sredi počitnic in poletne vročine, ki je bila zadnje dneve tudi v Gorici precej občutna, zaradi česar je morda še prezgodaj, da bi govorili o šoli in o novem šolskem letu. Vendar ko te pripelje pot mimo slovenskega Dijaškega doma na Svetogorski cesti v Gorici, na treh straneh obdanega od svežega zelenja, te kar samo pritegne, da kreneš proti vhodu in skozenj na senčno dvorišče, kjer bi moralo biti prav zaradi počitnic tudi mirno. Pa ni tako in v senci košatih dreves smo našli dijakinje in dijake slovenske nižje in višjih srednji šol, ki jim je med preteklim šolskim letom malo »spodrsnilo* ter so jim izpiti pokvarili počitnice. Zato so starši zaprosili za pomoč pri slovenskem Dijaškem domu, ai jim jo nudi s tem, da je njegova uprava priredila tudi letos posebne tečaje za popravne izpite. V njegovi delovni sobi smo našli ravnatelja doma Edmunda Košuto, ki je ravno »pilil* slovenščino dveh dijakov v pripravi na bližnje popravne izpite. Prekinil je inštrukcijo in nam rade volje postregel z nekaj podatki. »V naš tečaj se je vpisalo okrog 40 dijakov in dijakinj slovenske nižje in slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, ki imajo popravne izpite. S tečajem smo pričeli 1. avgusta, zaključili pa ga bomo v petek, 31. avgusta; učence imamo s področja vse Goriške, kjer živimo Slovenci, nekaj pa jih je tudi iz Beneške Slovenije. Inštruk-rije daje kar samo osebje Doma; poleg ravnatelja Košute še preizkušena dolgoletna vzgojiteljica Jožica Tomšičeva in še tri mlajše učne moči, ki pa so si tudi že nabrale dovolj izkušenj za uspešen pouk.* Bil je ravno premor v pouku, ki traja vsak delovni dan dopoldne po šitiri ure, in ta premor smo izkoristili za kratek razgovor z vzgojitelji. «Kako ste kaj zadovoljni z uspehi in napredkom vaših učencev,* smo želeli vedeti. »Skušamo nadomestiti to, kar so dežu ONMI, Korzo Italija 55. med letom zamudili v šoli,* je postregla z odgovorom Tomšičeva. Iz razgovora, ki se je razpletel, smo izvedeli, da bi bilo potrebno, da bi se še zlasti teh pet dni, ki še manjkajo do zaključka tečaja, učenci res temeljito poprijeli učenja in pri tem pazljivo dojemali učno snov. Nekateri imajo po dva alj celo tri izpite in je nujno, da se z vso pažnjo in marljivostjo pripravijo, da ne bi izgubili leta. Pri tem bi bilo potrebno, da bi tudi starši v popoldanskih urah, ko o-stanejo učenci doma, sledili njihovemu pouku, kjer bi tudi bilo po trebno, da bi ponovili lekcije. Kar se tiče izpitnih predmetov, se največ dijakov pripravlja iz italijanščine, sledi matematika, potem nemščina in slovenščina. Nekaj manj je izpitov iz drugih pred metov. Priprava na izpite je za vzgojitelje precej naporna, saj imajo nekateri dijaki prav malo podlage in premalo volje za učenje. Prav zato imajo tudi popravne izpite, ki so jim pokvarili počitnice in od učenja v teh zadnjih dneh bo odvisno, da si ne bodo zapravili tudi šolskega leta. Domski zvonec je klical vzgojitelje in dijake k nadaljevanju šol ske ure. Poslovili smo se od njih in ravnatelj nam je mimogrede še pokazal sveže prepleskane učilnice in druge prostore, ki že čakajo na dijake za novo šolsko leto, ko bo slovenski Dijaški dom nadaljeval s poslanstvom vzgoje naše mladine na Goriškem; ki ga tako u-spešno opravlja vsa povojna leta in ki so ga številni starši, ki pošiljajo vanj svoje otroke, lahko tudi v praksi spoznali. Zato bi bilo dobro, če bi se tem staršem v novem šolskem letu pridružili še drugi in zaupali vzgojo svojih otrok temu domačemu zavodu. I. M. i ONMI iz Gorice je razpisal natečaj za 30 podpor v znesku 300.000 lir vsako ra bolničarke, ki so redno vpisane v tečaje za diplome “-oklicnih bolničark. Podrobnejša pojasnila na se- ONMI je razpisal natečaj tudi za 217 mest sanitetne asistentke. Prošnje je treba oddati najkasneje 30 dni po objavi v Uradnem listu. Rujstva, »mrli in poroke ROJSTVA; Alessandro Moimas, Stefano Suerz, Gianluca Pisani, A-rianna Giorgin, Andrea Corvaglia, Barbara Furlan, Lucia Urru, Vit-torio Drossi, Elena Canciani. SMRTI: gospodinja 64-letna Luigi-na Žnidarčič por, Spanghero, gopso-dinja 69-letna Maria Stabon vd. Bres-san, invalid 83-letni Domenico Grego, upokojenka 83-letna Margherita Del-chin vd. Cutelli, maršal vojske 53 letni Vito Grasso. OKLICI; gospodinja Fedora Far-coni in časnikar Alfio Cantelli, gospodinja Sergia Menon in karabinjer Gianpiero Gelmini, uradnica Anna Maria Lucci in uradnik Gian-ni Sabatini, uradnica Maria Loren-zina Girardi in brigadir Eraldo Me-llson, gospodinja Nicolina Pazzut in industrijec Igino Comar, delavka Andreina Mauri in železničar Mau-rizio Faema, prodajalka Alessandra Valli in skladiščnik Claudio Mia-tello, prodajalka Nadja Vižintin in trgovec Emilio Fratianni, Luciana Demori in agent javne varnosti Alberto Donaggio, uradnica I-oreta Cali in uradnik Antonio Vodice. POROKE; študentka Mariagrazia Di Stasio in profesor Ernesto Ca-vatorti, natakarica Bojana Pavlin in podčastnik vojske Vincenzo Freda. Gorica VERDI 15.00-22.00 »n monaco*. F. Nero in N. Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 »Diritto d’amare». F. Bolkan in O. Sharif. Barvni film. MODERNISSIMO 15.15-22.00 »Un a-more cosi violento*. P. Pitagora in F. Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod. 18. letom. VITTORIA 15.30-22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere*. W. Allen in J. Corradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.15—21.30 «11 cacciato-re solitario*. R. Ely. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «L’avventu-ra del Poseidon*. Barvni film. PRINCIPE 16.00-22.00 «La gang dei Dobermanu* .Barvni film. AZZURRO 16.00-22.00 «Prendi i soldi e scappa*. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Dan nevarnega samokresa*, a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30, SVOBODA »Tarzan in žena leopard*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Ko so se ženske učile ljubiti*. italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Prosto. PRVAČ1NA «Ogenj ljubezni*, francoski barvni film ob 18.00 in 20.30. KANAL «Nekaj se premika v mraku*, angleški barvni film ob 17.00 in 20.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves Han m oonoči ie dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežur-na lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 723P. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, števerjanu in Sovodrijah dežurna dr. Giovanni Cris-tianini, tel. 5300 in dr. Ferrucpio Mi-locco, tel. 83710. V Krminu in okolici je dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 66755; v Ronkah pa dr. Mario De Beneuettis, tel. 77191. DEŽURNE TRAFIKE Ul. Garibaldi 5, Ul. 24. maja 21, Ul. Duca D'Aosta 175, Drevored 20. septembra 31, Trg Tommaseo 1, UL Carducci 47, Ul. Veniero 2, Ul. Toti 4, Levada 16, Verdijev korzo 26, Trg S. Giorgio 36, Mihaelova ulica 79, Ponta Romano 4, Ul. Lungo Isonzo Argentina 93. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega AVGUSTA CMAKA Posebna ?ahva pevsi.emu zboru cOton Župančič* iz Standre-ža, župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. žena ZeJa ^ M„# R„,ina. s|n Vojko, hčere Dana, Darinka in Sonja štandrež, 26. avgusta 1973 z družinami, ter drugo sorodstvo S KULTURA :'>&.;•* .•> JV • ‘ v-vr’ fr**$š* 4fe ' ur>sw v' -r rt $*,tk ( -■ > ItfMK »« 'viu . i(V i»w '.jc.š -g jra..,:a -.** A}'*! Emigranti iz Ben. Sl. pobudniki slovenščine doma in v tujini Tudi starejši rod prihaja v Beneški Sloveniji do spoznanja, da je zatajevanje slovenske narodnosti prinašalo le škodo in zapostavljanje V zadnjem ljudskem štetju leta 1970 so našteli v Švici 6 milijonov 27 tisoč prebivalcev, od teh je Švicarjev 5 milijonov 19 tisoč, a ostalih je milijon 8 tisoč tujcev. Največ tujcev je Italijanov. Ob koncu lanskega leta 1972 je bilo UlHiliiiiiiiliilllllllllllIlIlIllIillllMlllIllllililiniimHI Pred SO leti PREŽIHOV VORANC L. KUHAR Leta 1893 se je rodil v Kotljah na Koroškem slavni slovenski pisatelj Prežihov Voranc s pravim imenom Lovro Kuhar. Umrl je leta 1950. Obiskoval je zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju, kot samouk je objavljal svoje spise v ♦Domačem prijatelju*, »Zarji* in ♦Ljubljanskem zvonu*; pozneje se je Posvetil političnemu delu na Koroškem, leta 1930 se je zaradi političnega preganjanja umaknil v Avstrijo, prepotoval vso Evropo, leta 1934 je bil kot revolucionar in komunist zaprt na Dunaju, kjer je napisal roman «Doberdob*. Po vrnitvi domov je nadaljeval z ilegalnim političnim delom do leta 1942, ko je bil interniran v Mauthausnu. Po vojni je bil poslanec in predsednik Ljudske prosvete v Sloveniji. Njegova glavna dela so: romani »Požganica*. »Jamnica* in ♦Doberdob*; novele (Samorastniki) .mladinska proza (»Solzice*) ter potopisi (»Od Kotelj do Belih vod*). Prejeli smo «COUMBOSCURO» Glasilo provansalske manjšine v Italiji štev. 50. — Leto XII. julij - avgust 1973. — Odgovorni urednik Gustavo Buratti. — Mesečnik. — Izhaja v Sancto Lucio de la Coumboscuro (Cuneo) — Naročnina letna 1.000 lir Podporna 3.000 lir. - En izvod 100 lir. Iz vsebine: Le mani sulla montagna. — (Sergio Orneodo) (V italijanščini). Lasciami camminare nelTautunno. (Pesem) (Dvojezično) (Irene Rous). E’ il momento di pregare in lengo nosto. (V ital.) Primo concorso di poesia e di disegno (LA ROCHO) (V ital ) Bi decide in citta la sorte della montagna? (V ital.) Pisma uredništvu. - (V ital.) Nous an manda. — (Delno dvojezično.) Coumboscuro canta «Nous an preš la vido* (Re; klama za ploščo). Inoum du nuesti kant — Note di toponomastica. (V ital.) Comite des Traditions Valdao-tines — Resolucija glede narodnostnih pravic prebivalcev Doline Aoste. (V francoščini). La Comunitš della Valle Maira de Peire Rous. - (V ital.) ■DEJE IN VREDNOTE* — ZBORNIK DRAGA 1972. Isoaio: Društvo slovenskih izobražencev. — Založila: Mladika. -Zbornik so uredili: dr. Marijan Bajc, Marij Maver in dr. h rane Mljač. — Tiskala tiskarna Graphart v Trstu. - Vsebina: Pozdrav deželnega odbornika Nerea Stopperja. — Dr. ing. Boris Sancin: O idejnem Pluralizmu. — Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva. — Oris stanja narodne skupnosti v zamejstvu. — Dr. Jožko Tischler: Koroška; žpk. Emil Genčič: Beneška Slovenija. — Dr. Damijan Paulin: Goriška in Tržaška; Prof .v Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot. — Jože Peterlin: Izhodišče Drage. DTBKi E RIVISTE DTTALIA — Št. 279 — letnik 25, za maj 1973. Izdaja predsedništvo ministrskega sveta v Rimu. BnCHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS - No. 3 - Jahrgang XV, za maj in junij. Katica, Ust izseljenika Hrvatske - Št. 8, letnik XXIII, za avgust 1973. GSPANA HOY. Revija za kulturo, Politiko in ekonomijo, št. 31, za marec 1973. družbeni plan razvoja sr Slovenije v letih 1971-1975, *aložila ČZP »Komunist* Ljubljana in Zavod SRS za planiranje. italijanskih delavcev v Švici 544 tisoč 903, in sicer stalno naseljenih 299.400. Od teh skoraj 300.000 stalnih italijanskih delavcev je bilo 144.171 delavcev, a njihovih družinskih članov 155.319. Dalje je bilo lani v Švici še 245.413 sezonskih italijanskih delavcev, ki pa nimajo pravice kot sezonski delavci poklicati k sebi v Švico svoje družine. In končno prihaja ob švicarsko - italijanski meji na delo iz obmejnih krajev Italije še 32 tisoč »mejašev* (»frontalieri*). Letošnjega julija so izdale švicarske zvezne oblasti novi pravih nik o tujih delavcih v Švici, ki predvideva občutno zmanjšanje tujih delavcev, in sicer: 1. Od 1. oktobra 1973 do 30. septembra 1974 sme znašati celotno število sezonskih delavcev v Švici največ 192.000. 2. Kontingent novih celoletnih stalnih delavcev sme znašati letno le 10.000. 3. Zvezni švicarski svet določa za letos polovico tega kontingenta in zato sme dopotovati v Švico samo 5000 novih celoletnih delavcev, ki morajo imeti vstopno dovoljenje. 4. Število »mejašev* se ne zmanjša in ostane isto. Pač pa morajo mejaši dokazati, da so že pol leta stalno naseljeni v italijanskem obmejnem pasu. Mejaši se morajo tudi vsak večer vračati domov v Italijo. S tem novim pravilnikom so švicarske oblasti občutno zmanjšale veljavo italijansko - švicarskega sporazuma iz junija 1972 o itali-.anskih delavcih v Švici. Oblasti deželi Furlaniji - Julijski krajini so že opozorile javnost, naj delavci ne potujejo na delo v Švico kar na osebni riziko, ker jih bodo sicer švicarske oblasti zavrnile. V Švici je med pol milijona italijanskih delavcev tudi nekaj tisoč naših beneških Slovencev In le nekaj sto Slovencev s Tržaškega in Goriškega. Večji del delavcev iz Benečije je že med stalnimi celoletnimi delavci, ki so že dobili po več letih stalnega dela Švici pravico, da so lahko poklicali k sebi svoje družine. Je pa med njimi tudi precej sezonskih delavcev, ki še nimajo pravice poklicati svojce k sebi. Število sezonskih delavcev so švicarske oblasti rahlo povišale od 190.000 na 192.000. Toda vsak novi delavec mora imeti dovoljenje za Švico. Mislimo, da ne bo Beneška Slovenija utrpela večje škode od novih ukrepov glede novih sezonskih delavcev v Švici, ker je zelo malo naraščaja mladih letnikov, moških in ženskih, ki bi prišli v poštev za delo v Švici. Dvajsetletna povojna emigracija je že izpraznila vasi in ni mladih družin v Benečiji, ki bi imele otroke, dorasle za delo v Švici. Pač pa se ožijo možnosti, da bi beneški delavci na delu v Furlaniji lahko prebrali delo in odšli s slabše plačanih delovnih mest na delo v Švico. Znameniti hamburški tednik »Die Zeit* kritično napada švicarsko javnost, da se nelepo igra s tujci, ki so dobrodošli le kot delovna sila. Švicarji smatrajo svoje blagostanje kot lastno tvorbo in tuje delavske sile kot kalilce miru. Vse probleme, ki jih Švicarji ne morejo rešiti v svoji bogatiji (stanovanjske stiske, prometne težave, pomanjkanje bolniških postelj, premalo šolskih učilnic) naprtijo na rovaš tujih delavcev, ki da »obremenjujejo infrastrukture*. Nihče pa ne pomisli, da je nominalna narodna proizvodnja Švice porasla od 1960 do 1972 od 37 milijard švicarskih frankov na 115 milijard. In da so k temu pripomogli prav tuji delavci, ki živijo večina, sezonski delavci pa prav vsi, barakarsko odtujeno življenje. Švicarska zvezna vlada pa se otepa s težavami v notranji politiki, ker pretita republikanska stranka Jamesa Schwazenbacha in pa Nacionalistična akcija Oehena, da leta 1974 zbereta dovolj podpisov za novi referendum, ki naj bi terjal, da ne sme prekoračiti Število tujih delavcev s svojimi družinami 12,50 odst. celotnega švicarskega prebivalstva. Zato švicarski vladni krogi zavirajo prehiter porast celoletnih stalnih tujih delavcev, ki imajo pravico poklicati k sebi svoje družine iz Italije, in pa na splošno tudi prevelik dotok sezonskih tujih delavcev. Naši slovenski delavci iz Benečije so doživeli presenečenje, da v Švici, posebno zaradi delavcev iz južne Italije, domačini Švicarji gledajo postrani italijanske delavce. Prišli so do spoznanja, da v Švici ne samo ne koristi znanje italijanskega jezika, ampak prej škodi. Velikopotezna organizacijska akcija slovenskih emigrantskih društev za emigrante iz Benečije je naletela na najširši odziv med beneškimi slovenskimi delavci, ker s samostojnimi slovenskimi e-migrantskimi društvi pokažejo, da so nekaj drugega, in sicer Slovenci iz Italije, ne pa Italijani po narodnosti. Niso pa nasprotni Italijanom, ker vedo, da le skupaj združeni z italijanskimi delavci morejo doseči pri kantonskih švicarskih oblasteh zvečanje kontingenta delavcev za vsak posamezni kanton. To svojo zbujeno slovensko zavednost, ki so do nje prišli v Švici zaradi trdih švicarskih predpisov proti bojazni pred italijanskim potujčevanjem Švice, pa naši beneški slovenski emigranti zagovarjajo tudi doma po vaseh Beneške Slovenije, kjer so u-bijali starejšim Benečanom v glavo skozi desetletja, da je italijanščina edino zveličavna na zemlji. Tako so naši slovenski emigranti prebujenci slovenske zavesti v Beneški Sloveniji, ker prihaja tudi starejši rod do spoznanja, da je zatajevanje slovenske narodnosti prinašalo le škodo in zapostavljanje. A. R. Ernest Hemingway na Banjščici in v Gorici Iz romana Zbogom orožje> - «A farewell to crms» Lani je izšla pri mariborski založbi Obzorja že tretja izdaja He-mingwayevega romana «Zbogom orožje» v prevodu Rada Bordona. Prepričani smo, da marsikateremu bralcu Primorskega dnevnika ni znano, kako lepo opisuje slavni ameriški pisatelj - ameriški prostovoljec v prvi svetovni vojni nekatere naše primorske kraje. zlasti Sočo, Plave, Kobarid, Gorico, Gabrijel, Banjščico, Lom, itd. Prevajalec romana R. B. sicer pripominja, da se pisatelj *v svo- Ob 12-letnici novega Skopja: Spomenik Klimentu Ohridskemu, velikemu makedonskemu škofu. (Iz mesečne revije »Jugoslavija« za julij in avgust 1973.) (Kliment Ohridski je živel od leta 830 do leta 916 in je. bil prvi makedonski in slovanski cerkveni pisec, glavni učenec Cirila in Metoda. Po vsej verjetnosti je bil oblikovalec druge slovanske pisave - cirilice) „„„„„„„„ Milil.H.U.........im 1 .....................n Sodoben učbenik: POVEJMO SLOVENSKO Sestani del tudi ■ magnetofonske kasete Gre za nov način spoznavanja in učenja slovenščine-Dvajset izbranih pogovorov Če vemo, da pravega učbenika slovenščine nimamo, potem je izid nove knjige POVEJMO SLOVENSKO (izdala ga je Državna založba Slovenije) toliko bolj zanimiv. Zlasti še, ker gre za sodoben učbenik slovenščine sestavljen po najnovejših metodah. In zato, ker smo doslej imeli take učbenike, ki so posredovali u-čencem sestav slovenskega jezika z njegovimi zakonitostmi in so bili zato bolj slovnice kot sodobni priročniki. Avtorji nove knjige Ema Andoljšek, Ludvik Jevšenak in Tomo Korošec govore ob tem, ko svojo knjigo predstavljajo, da gre za povsem drugačen učbenik, za povsetn novo metodo, za nov način spoznavanja in učenja slovenščine. Za tujce, za vse tiste, ki slovenščine ne obvladajo, pa tudi za rojake, ki žive v tujini in jim materni jezik dela težave. Nova knjiga POVEJMO SLOVENSKO, je torej na knjižnem trgu. Gotovo bo deležna strokovne kritike, pričakujemo tudi polemike, ker tudi nestrokovnjaku Za potovanje po SFRJ Izredno poučna in lepa knjiga: «Ju-goslavija ■ potovanje skozi umetnost» Pri beograjski založbi »Prosveta* je izšla knjiga »Jugoslavija — potovanje skozi umetnost*, ki je zamišljena kot svojstvena monografija o umetniškem bogastvu Jugoslavije. Avtor knjige Miodrag Kolarič je želel, kakor pravi v predgovoru, »da opozori na bližino, vrednost in veličino kulturno • zgodovinskih spomenikov v Jugoslaviji, ki so v glavnem razvrščeni okrog magistralnih cest*. Knjiga, ki je izšla tudi v angleščini, francoščini in nemščini, je sestavljena — kot vidimo zgoraj — iz treh delov. Prvi del zajema tako imenovano jadransko magistralo od Kopra do Ulcinja, na kateri srečamo neposredne vplive velikih civilizacij antičnega sveta od pr vih dorskih kolonij na dalmatin- skih otokih pa do spomenikov iz časa preseljevanja narodov. Drugi del je vezan na magistralo, ki vodi od grške meje skozi Makedonijo in Srbijo ter na zahod skozi Hrvaško in Slovenijo Ob tej magistrali so nastali spo meniki, ki pričajo, kako je prodirala stara grška, pozneje pa rimska in bizantinska umetnost. Tretji del vodi skozi centralni celinski del Jugoslavije, skozi Bosno, Hercegovino in Črno go ro. Tu so spomeniki iz časa dolgih obračunov krščanskih fevdalcev s Turki in tu je opaziti prodor islamske umetnosti. Knjiga je torej izredno poučna in bi jo moral vzeti na potovanje po SFRJ vsakdo, ki se hoče seznaniti z ogromnim umetniškim bogastvom Jugoslavije. že pregled knjige vzbuja razne pomisleke. Sodbo o novem učbeniku bodo torej morali izreči ti; sti strokovnjaki, ki so poklicani za to. Mi le beležimo izid novega učbenika slovenščine, prav gotovo izid knjige tudi pozdravljamo, sodbo pa prepuščamo drugim. Ob knjigi pa vendar lahko vse tiste, ki jih bo nova knjiga zanimala — in teh najbrž ne bo malo — vsaj na kratko seznanimo z značilnostmi tega svojevrstnega dela. Avtorji pravijo v u-vodu v svojo knjigo, da poznavanje slovnice in besed ni dovolj, da bi kak jezik aktivno govorili, pisali in brali. Zato so svoje lekcije naslonili na dvajset izbranih pogovorov iz vsakdanjega življenja, tem lekcijam pa so dodali vaje, ki so namenjene jezikovnemu «drilu». Tako obsega učbenik slovenščine približno 161)0 pojmov, ki se nanašajo na najpogostejše situacije vsakdanjega življenja, kar zadošča za osnovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Pri izboru jezikovnih struktur, ki jih obravnava učbenik, so se sestavljavci opirali predvsem na frekvenčnost posameznega jezikovnega pojava. To upoštevanje frekvenčnosti pa je dosledno upoštevano. Razen tega učbenik sloni na živem jeziku, na pogovornem jeziku, ki ga govori poprečen slovenski izobraženec, ne pa na strogem knjižnem jeziku. Povrh tega so sestavni del učbenika magnetofonske kasete, ki zvočno dopolnjujejo besedilo v knjigi. Iz učbenika se zato ni mogoče učiti slovnice ampak le živega jezika. Gre torej za novost med učbeniki, za nov način učenja slovenščine. Pravilnost in praktična koristnost nove knjige, ki jo vsekakor pozdravljamo, pa bo pokazala bližnja prihodnost. Sl. Ru. NOVA PUBLIKACIJA O MUČILNICI SVETI URH Fotografski zapisi - Besedilo v sedmih jezikih Koroški Slovenci in Lužiški Srbi Glasilo KP Avstrije o Lužlšklh Srbih e nasmejala, stegnila ie»*k ter z njim živahno mlaskala Imela je močne, polne ustnice in črne oči. TJptanl sem avtomobil in stopil ven. da bi se pogovarjal z matrono. Dekleta iz oficirske javne niše so odpotovale že navsezgodaj, je rekla. Kam so odšle? V Conegliano. Kamior je odpeljal. Dekle z debc brni ustnicami nam je spet pokazani jezik. Matrone nam je pomahalu. Oni cve desleti uta ka> naprej jokali. Druge so z zanimanjem opazovale mesto. * * * Mesto je bilo mračno ta prazno, ko smo šli skozenj, razen kolen cet in topi'V, ki so se vrstili po -savni ulici. Bilo je tudi mnogo kamionov in nekaj vozil, ki so se oomikali po drugih cestah in se združevali na glavni vesli Ko smo se peljali nunio strojarnice usnja in prišli na glavno cesto smo videli čete. motorna vozita. Oprezne vozove in topove v “kriti koloni, ki se je počasi po- nukela dalje. , Vozili smo počasi in ves cas v de-*hr spiednji del našega avtomom a s‘e je skoraj dotikal zadnjega deta kamiona ki je bil do vrha naiovor-jcm. Tovor je bil pokrit s premočenim platnenim pregrinjalom. Potem sc je kamion ustavil. Vsa ko Iona se je morata ustaviti. Zatem sp je spet premaknita in tudi mi smo se nekoliko premaknili. Nato smo vnovič obtičali. Veljaven od 26. avgusta do 1. septembra 1973 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Mislite bolj na svoje zadeve in se manj vtikajte v tuje. Tudi prijateljstva naj vam bodo bolj pri srcu kot priložnostna, pa čeprav prijetna poznanstva. Nekaj svojih načrtov boste morali spremeniti. Ljubljena oseba zasluži več pozornosti. In tudi vaše zdravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V nevarnosti je e-konomsko ravnotežje, ki ste ga s tolikšno težavo uravnali. Ne računajte preveč s tujo pomočjo, če bi vam kje kaj spodletelo. Vsak posel, vsako delo temeljito preučite. Svoja čustva včasih bolj odkrito izrazite, da ne bo nesporazumov. Zdravje kar dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do Neki vaš tek-doživel to, kar zaslužil, toda ne računajte, da bo z vsemi tako. V:-sih ste preveč tenkovestni, ko gre za poslovne zadeve, kjer vam drugi nastavljajo pasti. Bodite nekobko več dinamični. To velja tudi v vaših čustvenih zadevah. Nervoza. RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Izločite iz svoje srede tiste, ki vam podtikajo svoje napake in svoje neuspehe. Cesto se boste znašli v težavah ta sami, toda bolje, da ste sami kot v slabi družbi. Nekdo se spogleduje in morda bi se znalo iz tega kaj lepega izcimiti. Popazite na zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Vaša potrpežljivost in vnema bosta poplačani z izrednim dosežkom. Naj vam pa to ne «stopi v glavo*, kot pravijo temu. še veliko ovir ta spodrsljajev bo na poti do končnega rezultata. Srečali se boste z neko le na videz neme"-*mo osebo, litru jenost ta nervoza. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Včasih ste preveč impulzivni in zato premalo trezni, če hočemo tudi premalo diplomatični. To vam je že in vam tudi še bo škodovalo. Skušajte -ato svoje — kar se da pravilno voditi do cilja, da bi vam ne mogli česa očitati. Neka stara ljubezen bi se znala ponovno ogtasiti. Ne odklanja?" dobrega prijateljstva. Prebavne motnje. DVOJČKA (od 21. 5. do /T Tn 22. 6.) Neki vaš tek- -k. / mec bo doživel to, kar / A—l\ Jjl T\-J si je zaslužil, toda ne k ¥ * J V y računajte, da bo z vse- \ /l J --------- mi tako. V i-sih ste pre- ni/ TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Otresti se boste morali družbe, ki vam je bolj v napoto kot v korist. Tudi med vašimi sodelavci so ljudje, katerih interes preveč egocentričen. Svojih tajnosti ne zaupajte nikomur. Pobotal' se boste z nekom in boste srečni. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Spremembe v poslih ali na delu. Nekdo vas bo skušal nadomestit’ bo šlo vse nar-be. Prevzemite nase le tiste odgovornosti, ki vam pritičejo. Hudo boste utrujeni, vendar duševno zadovoljni. To bo vplivalo tudi na vaše ožje okolje. Zdravje odlično. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vzdušje v službi ali na delu ne bo najboljše. Nervoza bo vplivala na rezultate. Bodil” ■ •»<> tistih, ki se naglo vnamejo. Previdni in potrpežljivi, hkrati na odločni, ko gre za resne stvari. Neka oseba se zanima za vas. Počitek vam je potreben. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na delovnem področju se bost« lepo /našli ta dobro vplivali tudi na okolje, toda večjih rezu' tatov ne bo. Nezadovoljstvo predstojnikov naj vas ne spravi v slabo voljo. Pomirjenje boste našli med svojci, posebej še pri ljubljeni osebi. Ne zanemarjajte zdravja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več srečanj, sestankov in dogovar janj, ki pa ne bodo privedla nikamor, pač pa bodo le povečala zmešnjavo, ki ste ji deloma krivi vi. Vaš optimizem je včasih pretiran. Bodite smotrni, da vam kje kaj ne spodleti. Vaša ljubosumnost je odveč. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Več podjetnosti bi vam ne škodovalo, to da vsak posel mora bi r/ ti utemeljen, kajti si cer vas lahko kmalu privede do težav, iz katerih bi vam v sedanjih razmerub ne bilo lah ko. Opustite špekulacije. Naključn-srečanje se ho spremenilo v ljube zen. Močno boste utrujeni. © \ g um* novil leta 1964 ameriški časnikar William Penn Patric, ki je umrl pred tremi meseci v letalski nesreči v Kaliforniji, časnikar si je zamislil svojevrstno piramidalno strukturo družbe, ki so jo po njem povzeli mnogi tekmeci. Gre za družbe, ki so prišle tudi v ZDA navzkriž s pravico zaradi svojega svojevrstnega prodajnega sistema, predvsem pa zaradi sistema zaposlovanja prodajalcev. Italijanska «HoJliday Magic* je le podružnica matične družbe, ki posluje v ZDA in ki je razpredla svojo trgovsko mrežo v 19 državah. Strukturirana je kot delniška družba z glavnico 1 milijona lir, ki so jo pred časom povišali na 50 milijonov, katerih pa še niso vplačali. Družba nima avtonomne proizvodnje, ampak kupuje kozmetične preparate od italijanskih in ameriških podjetij. O-srednji sedež je v Rimu v Ul. Bo-neo 30, v glavnih italijanskih mestih pa ima svoje centre, ki aktivno »zaposlujejo* prodajalce. »Osebje* je neodvisno, ker «Holliday Magic* formalno ne zaposli nikogar; vsakdo ki stopi v stik z družbo, postane «agent» ali po domače me-šetar. Ima pravico do samostojnega dela, plačilo pa mu odmerijo po količini blaga, ki ga je spravil v promet. «Holliday Magic* deluje ta služi na dveh frontah; prvič s prodajo svojih proizvodov kot vsaka trgovska druž ba; drugi vir zaslužka pa je stalno širjenje prodajne mreže (prodajalec mora plačati ob vstopu v organizacijo ustrezno kavcijo). In prav to širjenje, ta razmah in presnavljanje mreže (gre za neke vrste verigo sv. Antona) je glavni vir dohodkov piramidalno zgrajene poslovne družbe. Delovna sila je v tem primeru izredno cenena, saj družba ne plačuje zanjo socialnih in drugih dajatev, ker prodajalci formalno niso njeni uslužbenci, hkrati pa je prodajna mreža kapilarno razpredena in vsak prodajalec je prisiljen odkupiti od matične hiše določeno količino proizvodov, vsaj dokler si ne povrne vloženi kapital (kačcijo). In, končno, si družba pridobi z »verigo* znaten kapital, ker mora osebje, kot smo že poudarili, plačevati kavcijo. Vnovčeni kapital pa le v majhni meri potrošijo za razne nameščence in za kritje stvarnih stroškov. Shematično je prodajna mreža organizirana na štirih nivojih; prodajalka, organizer, master in »general. Prodajalka (naziv je namenoma ženskega spola, ker gre po večini za ženske, ki gre od hiše do hiše, od vrat-do -vrat- in -nrepričuje gospodinje, naj kupijo ta ali oni kpzme-tični preparat. Nato pride organizer, ki ima pod seboj nekaj prodajalk, master, ki vodi poslovno mrežo v nekem mestu, in general, ki vodi poslovno mrežo na obsežnejšem področju. Kavcije so za prvi dve stopnji nizke (19 tisoč oziroma 40 tisoč lir), znatne pa za višji (skoraj dva milijona lir za masterja, nad tri milijone za generala). Poleg tega se morata master in general obvezati, da spravita v promet količino preparatov, katere vrednost presega 3 milijone lir. Mreža, prodajni sistem, zlasti pa sistem plačevanja so zamišljeni tako, da je vsak član mreže prisiljen iskati novih »žrtev*, sicer je prikrajšan za zaslužek. Mreža se tako pošastno bohoti, dokler ni tržišče nasičeno, kar se pogosto dogaja, spričo dejstva, da je prodajalec ob zaslužek ta še ob vloženi kapital, če ne privabi v organizacijo novih pristašev »goljuf in ogoljufan*, v bistvu pa goljuf po sili. Scarpelli — da se povrnemo k njemu — je priznal, da je vrsta prijav, ki mu je padla na glavo, nekoliko ohromila poslovanje njegove ,jrM*v.e. In ob tem je premeteno in z »obžalovanjem* pripomnil: »Zaradi tega smo se morali odpovedati načrtu, ki nam je bil zelo pri srcu: zgraditi na Jugu (čudno naključje res, da gre za Jug, za industrializacijo italijanskega -Tuva!) tovarno kozmetičnih preparatov, da ne bi bili prisiljeni kupovati blaga od drugih*. Zadeva je sedaj v rokah sodstva (o postopku proti masterjem in generalom družbe poročajo tudi iz Firenc), težko pa bo priti goljufom živega, zlasti ker je nekatere turinsko sodišče že oprostilo, češ da niso kršili določil kazenskega zakonika. cmmmm Marx - Engels; MANIFEST KOMUNISTIČNE STRANKE, I. zvezek zbirke »Temelji*. Izdaja Marksistični center pri Centralnem komiteju ZKS. METODE ZA SODOBNO DELOVANJE ZVEZE KOMUNISTOV - 1. in 2. zvezek. Založilo ČZP »Komunist*, Ljubljana Beethovnova 2. Veljko Vlahovič: REVOLUCIJE IN USTVARJALNOST. Založilo ČZP »Komunist*, Ljubljana Beethovnova 2. Sergej Kraigher: O MINULEM DELU. Založila TOZD »Komunist*, Ljubljana. Edvard Kardelj: TEMELJNI VZROKI IN SMERI USTAVNIH SPREMEMB. Založilo ČZP »Komunist*, Ljubljana. RESOLUCIJA O DOLGOROČNEM RAZVOJU SR SLOVENIJE. Zalo žila ČZP »Komunist* in Zavod SRS za planiranje. NEDEUA, 26. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MASA 12.00 NABOŽNA ODDAJA 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 18.15 Program za otroke PIPPI CALZELUNGHE Po romanu Astrid Lindgren Osma epizoda: Božična darila 18.45 LAERO - CICLETTA TV film 19.45 Napoved programa za prihodnji teden 20.00 ŠPORTNE VESTI in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 TV film RITORNO . , Siže in scenarij: Giansni Amico in Enzo Ungan 22.35 ŠPORTNA NEDEUA Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 23.15 DNEVNIK Vremensko poročilo DRUGI KANAL 17.30 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU NA DIRKALIŠČU Prenos v evroviziji iz San Sebastiana 21.00 DNEVNIK 21.15 VČERAJ IN DANES Varietejski program po želji Predstavo vodi Amoldo Foš Četrti ciklus oddaje VČERAJ IN DANES se zaključuje. Nocoj bo popularni italijanski umetnik Amoldo Foš imel v gosteh lepo umetnico, slovitega govornika ter človeka, ki je najraje tiho. Lepa umetnica je Marina Maltah, ki jo bomo videli v treh prizorih, veliki «govornik* je simpatični Aldo Fabrizzi, ki ga bomo nocoj videli v vrsti prizorov iz njegove bogate odrske preteklosti vse od leta 1968 do pred nedavnim, med drugim bo nastopil tudi v njemu zelo prikladni «Cronaca d’altri tempi*. Končno bo nocoj na vrsti tudi Mac Rony, za katerega smo rekli, da najraje molči. Je to sloviti komik, ki tako duhovito oponaša druge. Seveda ga bomo videli v njegovih nastopih v preteklosti, toda tudi v improviziranem, to je neposrednem nastopu 22.25 POTOVANJE MED ZVEZDE Program je pripravil Nino Damato — Prvo nadaljevanje MI IN VESOLJE . , _ t Nocoj bo na programu eno izmed petih nadaljevanj. Potovanja med zvezde, ki ga je TV že predvajala pred časom v programu za mladino. Bila je to posrečena oddaja v devetih nadaljevanjih. Nocoj si bomo mogli nekoliko razbistriti um in preveriti nekoliko svoje znanje astronomije. Nino Damato, ki je pripravil to oddajo, je o njej med drugim rekel: «Ko smo se pripravljali za uresničenje te oddaje, smo se zavedli, da globok prepad, da nekakšna revolucija, ki je šele v teku, ločuje estronome. In vendar v eni stvari so- glašajo vsi, da namreč tradicionalno vesolje, da neskončnost zvezd, ki se doslej niso nikoli premaknile zamenjuje sedaj nova vizija vesolja, v katerem se dogajajo velikanske stva- ri, strahotne eksplozije ki Spreminjajo vse, kar je v vesolju.* Doslej je poprečni človek, ki je študiral zvezdoslovje, poznal devet planetov. S pomočjo novih elektronskih pomaga) pa smo prišli sedaj do zaključka, da jih je verjetno več. O tem bo govoril prof. Joseph Brady, ki bo med drugim govoril nocoj o sodobnem zvezdoslovju 23.10 Napoved programa za prihodnji teden TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Chopin, Sonata št. 3; 11-15 Charles. Dickens: »Oliver Twist»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 15.45 Achille Campani-le; »Reševanje* (komedija); 16.25 Operetne melodije; 17.20 Pisana glasba; 18.00 Glasba na temo; 18.45 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 9.00 Deželne kronike; 9.10 Ansambel in orkester; 11.00 Tržaški motivi; 12.40 in 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester »La Vera Roma-gna»; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.45 Mini juke box; 15.00 Popevke; 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Vrstijo se pevci; 16.30 Uspeli motivi; 17.30 Na počitnicah; 18.00 Veliki ork. lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Parada orkestrov; 22.15 Operetna glasba; 23.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Pesmi pod senčnikom; 11.15 Pisan folklorni spored; 12.00 Plošče; 13.20 Spored z A. Lionellom in V. Valeri; 13.30 Veliko plošč; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete z Ginom Bramieri-jem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.15 Popevke iz polpretekle dobe; 20.25 Orkestri, pevci in ansambli; 21.15 Leck Fischer: »Cosi me ne andai* (radijska drama); 22.20 »Andata e ritomo*. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 7.40 Pojeta Donovan in Baresi; 8.40 Vrstijo se plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Vesel poletni spored; 12.30 Nedeljski ansambel; 13.00 Kviz narobe; 13.35 Alto gra-dimento; 14.00 Glasbeni spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 «Andata e ritomo* z Ranierijem: 20.50 Renata Tebaldi in Luciano Pavarotti; 21.50 Operetna glasba; 22.10 Glasba v večeru. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Plesna in odrska glasba; 12.00 Festival v Salzburgu; 14.05 Koncert, na sporedu Mozart, šoštakovič in Schonberg; 15.39 Armand Sala-crou;: »Le notti dell'ira»; 17.35 Buzzotti in Michel; 18.30 Violončelist Rostropovič; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Sonce in druge zvezde; 20.45 Strani iz albuma; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Veseli Tobogan; 10.05 Iz naših krajev; 11.05 še pomnite, tovariši... — Ravnikar: Belogardistična postojanka na Urhu; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli in orkestri; 15.30 Willi Breinhorst: Mi, Skandinavci — humoreska; 16.05 Ephraim Kischon: Ziggy in Ha-booba — rad. igra; 16.35 Z ansamblom Silva štingla; 17.00 Operne melodije; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester; 23.40 Vedre note; 00.05 Literarni nokturno — J. Len-čo: Miniature; 00.15 Nočni cock-tail. PONEDELJEK, 27. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 17.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU NA DIRKALIŠČU V evroviziji prenos iz San Sebastiana 18.15 Program za otroke LA STORIA DELL'ORCO ROSSO Risani film 18.30 VELIKA BRZDMA Risani film 19.10 DEČEK IZ PREDMESTJA Deveto nadaljevanje: URA GLASBE 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in vremenske razmere 20.30 DNEVNIK 21.00 SARATOGA , , „ Film v režiji Sama Wooda, v glavnih vlogah: Gary Cooper, Ingrid Bergman, Flora Robson, Florence Bates Film Saratoga je nastal v dobi. ko sta bila Ingrid Bergman in -Garry Cooper najbolj popularna, to se pravi da izhaja film iz dobe koj po koncu vojne. Poleg teh odličnih igralcev igrajo še nekateri zelo znani filmski ljudje. Zato ni nič čudnega, če je film Saratoga doživel velikanski uspeh. Vrhu tega pa je sama zgodba pritegnila pozornost množice, kajti delo je zaslovelo že pred vojno. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da prevzema režiser nate težko nalogo, ko se loteva dela, s katerim so se spoprijeli že drugi pred njim. Toda Sam Wood je režiser, ki je napravil filme kot so »Zločinci brez kazni*, «Komu zvone zvonovi* itd. Ko se je lotil filma Saratoga, je bil Wood star 62 let, od katerih jih je kar 30 posvetil filmu. Že dve leti pozneje pa je umrl, in to prav v času, ko je pripravljal eno svojih, kot je sam rekel, najboljših del. . , V filmu Saratoga igra Ingrid Bergman vlogo mlade ženske, ki se po krajšem bivanju v Evropi vrne spet v New Orleans, v svojo Ameriko, skupno s temnopolto strežnico in pritlikavcem. Clavdija — tako ji je v filmu ime — je odločena, da se bo omožila z bogatim moškim, pri tem pa spozna mladega kavboja, ki ga igra Garrp Cooper in Clavdija kot tudi muhavi kavboj se zaljubita, vendar sta preveč ponosna, da bi si to priznala in zato se čez nekaj mesecev ločita. Clav dija odpotuje v Saratogo in se preda mondenskemu življe n u, kjer se spozna z bogatašem, ki bi jo hotel poročiti, to da ne more pozabiti svojega kavboja, ki se nekega dne spet pojavi pred njo. Milijarde so sicer privlačne, mladi pastir pa še bolj 23.10 FILMSKE PREMIERE 23.20 DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 19.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU NA DIRKALIŠČU Prenos iz San Sebastiana 21.00 DNEVNIK 21.15 SREČANJA ■ Eno uro z Lucianom Minguzzijem 22.15 BALETI Prireditev je pripravila Floria Torrigiani Na sporedu so baleti in sicer naslednjih avtorjev: Brahmsovi »Liebeslieder*. Varesejeve »Octandre*. Shatove »Signalement* TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Program za poslušalce; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa; 18.55 Duet Simon in Garfunkel; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.20 in 14.40 Deželne kronike; 15.10 Tradicije in folklora v naši deželi; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Popevke; 11.15 Nova glasba; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Vrstijo se plošče; 15.00 Glasbena galerija; 15.30 Z nami je...; 16.30 Corrado in Sandra Mondaini; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Poletje in mi; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana: 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 O-perna glasba; 22.30 Pisan glasbeni spored; 23.35 Kitarist K. Scheid. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti progarm; 13.20 Hit parade; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.25 Koncert godb na pihala: 20.20 Glasbeni festival v Ca-podimontu, sodelujeta violinista Giuseppe Prencipe in Angelo Gau-dino; 21.25 Ital. orkestri lahke glasbe; 22.00 Louis Armstrong in Ella Fitzgerald ob sodelovanju kvarteta Peterson; 22.20 »Andata e ritomo* z Ornello Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Lucio Battisti in Ju- liette Greco; 8.15 Ritmična gla sba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Balzac: Evgenia Grandet — nadaljevanke; 10.35 Poseben program z Loretto Gog-gl; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba — F. De Roberto: «L’illusione»; 15.45 Gla sbeno-govorni spored; 17.35 Poseben program plošč; 20.10 »Andata e ritomo* z Ornello Vanoni: 20.50 Plošče; 22.45 Ital. jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Stradellove sonate; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas: Brahms nemški rek vijem: 13.30 Glinka. Noč v Madridu; Ha čaturijan; baletna suita; 14.30 Po lifonija; 15.00 Stara klasična gla sba; 15.40 Cherubini: »II crescen do*; 17.20 Sonranistka Aliče Gab bai in pianistka Giuliana Bordoni Brengola; 18.00 Beethovnovi trii; 18.30 Sličice iz Francije; 18.45 Stare skladbe za orgle; 19.15 Vsa-kovečerni koncert: 20.15 Rimska srečanja 1972; 21.00 Salzburški festival. SLOVENIJA 7.00, 8 00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci!; 10.40 Zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori pojo — Zbor DPD Svoboda-Studenci in Mariborski komorni zbor; 16.40 Mozartove contradanse in minueti; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Pihalne godbe: 19.45 Kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč otroci!: 20.15 Ansambel Foniks; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 M. Zlobec: V indijanskem rezervatu; 00.15 Popevke. JUG. TELEVIZIJA OD 26. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1973 NEDELJA, 26. avgusta 10.45 Pevski zbor «Jadran» iz Clevelanda; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 »Mačkon in njegov trop* - «Pustite jih živeti* (barvna filma); 12.50 Poročila: 12.55 TV kažipot; 15.30 Ljudje in zemlja; 16.30 Barvna oddaja »Mi smo mi»; 16.o0 Po Prežihovih krajih; 17.25 Košarkarski turnir; 19.00 Poročila; 1905 »Belo pero* -film; 20.45 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.35 A. Marodič: Totalna vojna; 22.15 Poje Serge Lama; 22.30 Športni pregled; 23.00 Porodila 23.05 Balkanske atletske igre. Koprska barvna 20.45 Volk z Juga - serijski ri- san film; 21.15 Informativna oddaja: 21.30 Celovečerni film: Breme Khybera Riflesa; 23.00 Mednarodni festival jazza Ljubljana 73. PONEDELJEK, 27. avgusta 19.10 Obzornik; 9.25 Pustite jih živeti - serijski film; 20.00 Mladinska delovna brigada na Koz- janskem; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 J. Neruda: »Vrnitev gospoda Ryšanka» - TV drama; 22.35 Melodije za vse čase (operetna glasba); 23.10 Dnevnik. Koprska barvna 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno - glasbena < idaja; 22.20 Makaimorju naproti (serijski film). TOREK, 28. avgusta 19.20 Obzornik; 19.35 Pet pedi; 20.00 Pravilna prehrana (iz cikla Osebna nega); 20.20 Kajmakčalan in Mariovska planota (serija Karavana); 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Propagandna reportaža; 21.35 L. N. Tolstoj: »Vojna in mir* (barvna nadaljevanka); 22.25 Ob ustavnih razpravah; 22.45 Diagonale; 23.15 Poročila. Koprska barvna 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Sarajevski atentat - TV drama; 23.00 Dragi lažnjivci. SREDA, 29. avgusta 19.16 Obzornik; 19.30 Mačkon in njegov trop (barvni film); 20.00 Kratek film; 20.15 Zabavna glasbena oddaja; 20.45 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.25 Mali modni magazin; 21.35 Sovražnik št. 1 - franc, film; 23.00 Dnevnik. Koprska barvna 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 V svetu razprostrtih peruti -dokumentarni film; 22.20 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 30. avgusta 19.20 Obzornik; 19.35 Velika nogometna tekma - športni film; 19.55 E. Bronte: Viharni vrh -film; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kako in kam na oddih: 21.40 četrtkovi razgledi 22.30 E. Zola: «Rudarji» - nadaljevanka; 23.15 Poročila. Koprska barvna 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Igre brez meja; 23.00 Smuški maraton - film. PETEK, 31. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Tudi to so počitnice; 19.45 Risanka; 19.55 Doktor na pohodu - film; 20.20 Rekreacija: Nazaj k prirodi; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Reportaža; 21.35 Beg v verigah - film; 23.10 XXI. stoletje; 23.45 Poročila. Koprska barvna 21.00 Risanka; 12.15 Poročila; 21.30 Stari prijatelj - film; 22.20 Šentjernejski oktet. SOBOTA, 1. septembra 18.20 Ples orlov (barvna oddaja); 18.45 Obzornik; 19.00 Guli-ver - barvni film 20.00 Svetovno prvenstvo v vaterpolu - barvni prenos iz Beograda; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 Zlata roža Portoroža - I. del; 22.20 Skrivnosti morja - film: 23.10 Starinarja - serijski film; 23.35 TV kažipot; 23.55 Poročila. Koprska barvna 19.00 Svetovno prvenstvo v plavanju - Beograd; 20.45 Ljubezenski posredniki - serijski film; 21.15 Poročila; 21.30 Dan brez konca - serijski film; 22.20 Close up — Zabavno - glasbena oddaja. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE SO PRIČELE S TRENINGI Primorje bo čez deset dni priredilo nogometni turnir Prosečani bodo s tem počastili spomin tragično preminulega Puntarja - Tudi Brežani pripravljajo veliko športno manifestacijo Tudi v tem tednu so bili voditelji naših amaterskih klubov precej aktivni. Vse enajsterice razen Uniona so začele s skupnimi pripravami in opazili smo nekaj novih obrazov. breg Brežanom, ki trenirajo pod vodstvom Severina Kozine se je te dni pridružil bivši član Uniona Gombač, ki bo po vsej verjetnosti prevzel vlogo prostega pO odhodu Vatte. Nov trener mladinskih ekip bo Ronchi, ki je več let uspešno vodil mladinski odsek Fortituda. Vodstvo Brega ima tudi precej deta'za izpopolnitev programa »Praznika športa in kulture*, ki bo 8 , 9 in 10. septembra v Dolini. Omeniti velja, da bo v kulturnem sporedu sodelovalo tudi Slovensko gledališče s »Tolminci*. PRIMORJE Skupne priprave pod vodstvom novega trenerja Vatte so v polnem teku. Vodstvo Primorja si je v teh dneh zagotovilo srednjega napadalca Bolcicha od Libertasa s Proseka. Branilec Malusa pa je prestopil k novoustanovljeni ekipi Baxer, ki bo letos nastopala v 3. amaterski ligi. Voditelji imajo seveda polne roke dela z organizacijo 1. memorial Egon Puntar in seveda precej dela tudi z razsvetljavo igrišča. VESNA Vodstvo društva je končno rešilo Problem trenerja. Ta odgovorna naloga je bila poverjena dvema ""■■■■■imnimi...m....................... OBNOVLJENO DELOVANJE V NOVI GORICI Nov rod kajakašev ie dobre obete domačinoma, Renatu Košuti in Silvanu Sulčiču, ki sta se srečala z nogometaši v četrtek na sedežu, naslednjega dne pa že na igrišču. ZARJA Po občnem zboru je novoustanovljeni odbor pričel z delom. Enajsterica med tem redno trenira. Skupini se bo verjetno pridružil bivši član S. Giovannija Bessi, srednji napadalec. V Bazovici se v teh dneh vedno bolj širi vest, da bo verjetno Scavuzzo spet prevzel trenersko mesto. OLIMPIJA Kondicija atletov je že kar dobra. Olimpija je namreč začela s pripravami precej zgodaj in treningi so dobro obiskani. V prihodnjih dneh bodo voditelji verjetno zaključili nekaj pogodb za prestop nekaterih nogometašev. PRIMOREC Tudi Trebenci redno trenirajo pod vodstvom Leonarda Kralja, ki ima sicer nekaj težkoč. Nekateri nogometaši bodo odslužili vojaški rok šele prve dni septembra in niso treningi najbolje obiskovani. Vodstvo si prizadeva, da bi dobilo na posojilo dva ali tri nogometaše v pričakovanju, da si domači mladinci pr dobijo izkušenj pri Gaji in hato avtomatično prestopijo k Primorcu. UNION Podlonjerci bodo začeli s pripravami šele 29. avgusta pod vodstvom potrjenega trenerja Ancone. Tudi daj Na Soči so letos prvič priredili kajakaško šolo Verjetno se še marsikdo spominja .“•tih časov Novogoriškega..,kajakft-.*«ga društva Soških elektrarn, ki je pred leti bilo brez dvema , najniže v vsej Jugoslaviji. Nepozab-n' so veliki uspehi Boueta,,.Erijo-na- Mozetiča, Juga, Spacala to dfu-8*n, ki so ime Nove Gorice ponesli v Širok športni svet. 2 njihovo umaknitvijo z deročih y?l, 35. Sg4, Ta6+; 36. Ke5, Tf5+; 37. Dxf5, gxf5; 38. d8D, fxg4; 39. Dd7 + , Kh6; 40. Dxb7, Tg6; 41. f4 in črni se vda. KINŠASA, 25. — Z zmago nad Gano s 4:1, si je Zaire zagotovila vstop v finalno afriško skupino za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu Mtlnclinu prihodnje leto. Zaire bo v finalni skupini nastopala skupno Marokom in Zambijo, v Nemčijo pa bo odpotoval le zmagovalec. Dva gola Cruyffa proti Islandiji AMSTERDAM, 25. - V tretji evropski izločilni skupini za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Nizozemska premagala Islandijo s 5:0. Dva izmed petih golov je dosegel Cruyff, Ajaxov igralec, ki bo v prihodnji sezoni nastopal s španskim prvoligašem Barcelono. Po tem srečanju je lestvica tretje skupine naslednja: 1. Belgija ■ 7 (4 tekme), 2. Nizozemska 5 (3), 3. Norveška 4 (4), 5. Islandija 0 (5). Najlepša iz Petropolisa . PETROPOLIS, 25. — Čeprav se * fnedeonski šahovsJd turnir na OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da Je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure. 1. Tekmovanje v streljanju lahko organizira vsako izmed štirih področij. V finalu, ki ga organizira ŠD Kontovel, bodo imeli pravico nostopati tekmovalci in tekmovalke, ki bodo dosegli normo, ki jo predpisuje čl. 7 tega pravilnika. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah: A — moški in B — ženske. 3. Razdalja od strelca do tarče bo znašala 10 metrov. V izločilnem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak strelec na razpolago 13 nabojev, od teh bodo prvi trije poskusni, ostali pa bodo veljali za konkurenco. 4. Tekmovalci lahko nastopijo z lastnim orožjem, če je uporaba te; ga orožja v skladu z določili, ki so jih predpisale oblasti. 5. Nastopajoči lahko uporabijo pri tekmovanju le strelivo, ki ga da na razpolago organizator. Kdor bi uporabljal lastno strelivo, bo izločen iz tekmovanja. 6. Čas za izstrelitev vseh trinajstih strelov je določen na 10 minut, 7. Norma za nastop v finalu je naslednja: moški 70 točk, ženske 50 točk. V primeru, da norme ne doseže ali preseže deset tekmovalcev, bodo v finalu nastopili tekmovalci z desetmi najboljšimi rezul tatl. 8. Rezultati iz kvalifikacij ne bo do vplivali na rezultate v finalu. 9. Za tisto, kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pra vilnik 13. SŠI, oziroma pravilnik italijanske strelske zveze. 10. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. Rok za prijave zapade ne preklicno 15. septembra. :::::::::::: ŠPORT NA ZNAMKAH UHilllitii JUGOSLAVIJA V Jugoslaviji je športna filatelija precej poznana. Njene znamke so zanimive, saj predstavljajo poleg mednarodnih dogodkov, tudi manj znana srečanja ali športne dogodke. Prvi dve seriji sta izšli leta 1933 in 1934, v čast jugoslovanskega na prednega športnega društva Sokol. V prvi seriji (dve znamki) je prikazan prestolonaslednik Peter, v drugi pa (6 znamk) stilizirani sokol In športnik. Omenili bi še tretjo serijo, ki je prvima dvema idejno podobna. T4- serija osmih znamk je izšla leta 1959 in je posvečerta športnim društvom Partizan, ki so prevzela nalogo predvojnega Sokola. Jugoslavija je organizirala in se tudi udeležila mnogih balkanskih Iger. Leta 1938 so bile igre v Beogradu in ob tej priložnosti so izšle 4 znamke, ki prikazujejo trenutke iz atletskih tekmovanj. Leta 1947 pnamk pa Mtlnchnu. V Jugoslaviji so zelo priljubljene tudi telovadba in mladinski festivali. Leta 1947 je bil v Beogradu v obdobju velikih mladinskih delov Kih akcij prvi povojni športni festival, in v njegovo čast so izšle tri znamke (mimohod atletov), Leta 1957 so bile v Zagrebu na. sporedu 2. telovadne igre. Izšle so znamke, ki prikazujejo telovadbo Mladi novogoriški kajakaši pri pripravah so bile balkanske igre v Ljubljani. Na treh znamkah je prikazan atlet na bradlji. Tri znamke so izšle tudi leta 1948, ko so bile prvič na sporedu balkansko - srednjeevropske igre. Avtomobilskim tekmovanjem sta1 bili posvečeni dve seriji: leta 1939 (4 znamke) ob priložnosti 1. mednarodne dirke v Beogradu ter leta 1953 (4 znamke). Bogate so tudi olimpijske serije. Leta 1950 je izšla serija 5 znamk, ki so med najlepšimi jugoslovanskimi športnimi znamkami, ob priliki šahovske olimpiade v Dubrovniku. Leta 1952 izide 6 znamk za olimpiado v Helsinkih (med drugimi športi je prikazan tudi rokomet), leta 1956 pa 8 za Melbourne (na znamki za 20 din je prikazano smučanje, na tisti za 70 din pa tenis, čeprav ni vključen v olimpijski program). Leta 1960 je na vrsti Rim (8 znamk), leta 1964 pa Tokio (6 znamk). Leta 1968 so izšle kar tri serije olimpijskih znamk: 4 znamke za zimske igre v Grenoblu, 6 znamk za letne v Mehiki ter ena v čast jugoslovanskemu olimpijskemu odboru. Leta 1969 je izšla na čast olimpijskih iger znamka za 10 par, leta 1970 je pa na znamki prikazana olimpijska zastava. Zadnji olimpijski seriji sta izšli leta 1972. Prvi dve znamki sta posvečeni zimskim igram v Sapporu, 6 BLIŽANJE 1. Tekmovanje v bližanju priredi ŠK Kras - Zgonik. 2. Tekmovanje se bo odvijalo na igrišču v Zgoniku. 3. Vpisovanje se zaključi nepreklicno 15. septembra. IGRIŠČE 4. Igrišče meri v dolžino 9 m in širino 3 m ter ga obeležujejo od do 5 cm široke črte, ki so del igrišča. Šest metrov od črte metanja in vzporedno z njo je črta, ki omejuje dometni prostor v obliki kvadrata 3x3 m. Površina igrišča mora biti ravna in brez vzboklin ali lukenj, ki bi ovirale drsenje ploščice. IGRALCI 5. Tekmovanje je ekipno. Vsako moštvo sestavljajo 4 tekmovalci, ki morajo v isti postavi odigrati celotno tekmovanje. Ekipe so brez starostne omejitve in so lahko moške, ženske ali mešane. PLOŠČICE 6. Za vsako igro so potrebne o-krogle ploščice, premera 8 do 9 cm in debelina 6 do 8 mm; balinček ima premer 5 do 6 cm in debelino 4 do 6 mm. Ploščice so lahko izdelane iz gume. ŠTEVILO PLOŠČIC 7. Vsako moštvo se mora predstaviti na igrišču z dvema serijama po 4 ploščice in 1 balinček. Obe seriji morata biti različnih barv. Ekipi se morata pred nastopom sporazumeti za različnost obeh serij ploščic, s katerima bosta igrali, v nasprotnem primeru odloča žreb. TOČKOVANJE 8. a) Vsaka ploščica, ki je ba linčku bližja od najbližje nasprotnikove ploščice, šteje'Ono točko; b) če so vse štiri ploščice istega moštva bližje balinčku kot najbližja nasprotnikova ploščica, se vrednost točk podvoji (šiška); c) če ekipa doseže »šiško* s Pr vo serijo metov, se Vrednost točk pošesterj (24 točk) č) zmaga ekipa/ ki prva zbere 24 točk. METANJE 9:: a) Začetni met opravi ekipa ki jo- določi žreb; b) ekipa meče najprej balinček irt nato ploščico;1 c) vsaka ekipa določi svoj notra nji vrstni red taetanja in ’g.a lahko med tekmovanjern spreminja; č) ekipa, ki bi v petih minutah jvvu-sadnilie-popravila me-* , izločena iz tekmovanja; prikazani at- o) vsak tekmovalec meče v vsa leti na konju, bradji ter obročih, kem nizu eno samo ploščico; Leta 1970 pa^je bilaob^lL SVfjtAV- ki' j4"n£ 'vfsti za met, f) ploščico je dovoljeno metati loku ali v drsanju; drsni met je dovoljen v vsej dolžini igrišča; g) v vsakem naslednjem nizu za prvim, prva meče balinček ekipa, je v prejšnjem nizu zmagala: h) ekipa, ki vrže balinček izven določenega prostora, izgubi pravico do ponovnega meta, ki se dodeli nasprotniku; i) med metanjem ne sme biti nihče na metalni stezi, takoj po metu pa le tekmovalec, ki je opravil met. nem prvenstvu v Ljubljani izdana ena sama znamka. Leta 1949 je velika skakalnica v Planici praznovala svojo desetletnico. Na dveh znamkah sta prikazana skakalec ter skakalnica. Leta 1962 je bilo v Beogradu na sporedu evropsko atletsko prvenstvo. Na osmih znamkah, ki so izšle tudi v bloku, so prikazani stilizirani atleti med tekmovanjem. Leta 1969 se je poštna uprava spomnila tudi gluhonemih z znamko, izdano ob priliki njihovih 11. športnih iger. Prav tako ima svojo znamko svetovno prvenstvo v košarki (Ljubljana 1970). Leta 1966 so bila v Jugoslaviji važna športna mednarodna prvenstva, ki so prikazana v skupni seriji 5 znamk: 30 p. (Balkanske igre v Sarajevu), 50 p. in 3 d. (hokej na ledu), 1 in 3 d. (prvenstvo v veslanju). Svojo znamko imajo tudi padalci, in sicer za letalsko pošto, ki je bila izdana leta 1951 ob priložnosti svetovnega prvenstva v skokih na Bledu. lahko prestopi črto metanja takoj, ko je po metu izpustil ploščico iz rok, vendar se mora vrniti za črto metanja preden je na vrsti naslednji tekmovalec; IGRA 10. a) Balinček mora vedno pasti v dometni prostor; b) za prvim metalcem meče vsaka ekipa toliko časa, dokler nima vsaj ene ploščice bližje balinčku od nasprotnika, ali pa dokler ni zmetala vseh štirih ploščic; c) ploščica na ploščici ali na balinčku ne predstavlja nepravilnosti; č) Če sta dve nasprotni ploščici na balinčku, se šteje, kot da sta enako oddaljeni od njega, ne glede na to, da morda ena pokriva večji del balinčka kot druga; d) če je ploščica na ploščici, se ocenjuje njuna dejanska oddaljenost od balinčka; e) I. če sta po prvih dveh metih niza dve nasprotni ploščici enako oddaljeni od balinčka, se meta razveljavita In se niz ponovi; prav tako tudi, če sta ob koncu niza dve nasprotni, balinčku najbližji ploščici iz četrtega meta enako oddaljeni od balinčka: — II. če sta dve nasprotni, balinčku najbližji ploščici iz vmesnih metov oddaljeni enako, ploščici ostaneta v igri, vendar nista odločilni: o vrstnem redu odloča v tem primeru naslednja, balinčku najbližja ploščica; f) ploščica, ki se dotakne ali prekorači katerokoli črto igralnega prostora, je izločena iz niza. To velja tudi za ploščico, ki jo je izrinil iz igralnega prostora s svojim metom naslednji nasprotnik ali soigralec; g) če je med nizom izrinjen i* igralnega prostora balinček, se nizu prizna trenutni rezultat pred tem metom in niz se zaključi. PREMAKNITEV PLOŠČICE 11. Namerna ali od sodnika nedovoljena premaknitev ploščic se kaznuje z diskvalifikacijo celotne ekipe, kateri je pripadel igralec, ki je zakrivil prekršek. VSTOP NA IGRIŠČE 12. Med tekmovanjem imajo dostop na igralni prostor le kapetana, sodnik ali zapisnikar. Vsa merjenja opravi sodnik ali igralci * dovoljenjem sodnika. MENJAVA PLOSCIC 13. Med igro je dovoljena zamenjava ploščic, če so iste barve kot zamenjane, ali pa se z drugačno barvo ploščic strinja nasprotnik. BALINANJE j' . ■ r Wj}\ a 11 lilio HHPMOeiUDHIA ■ INI R J U GOSIAVIJ A 1. Balinarski turnir organizira SZ Gaja. Kolikor bi bila kvalifikacijska tekmovanja na več področjih; se bodo v finale uvrstile prvi dve ekipi z vsakega področja. Če pa bodo potekale kvalifikacije v vseh štirih področjih, imajo pravico do nastopa v finalu le zmagovalci na posameznih področjih. 2. Tekmovanje bo v dvojicah. 3. Vpisovanje se zaključi 15. septembra. 4. Društva morajo navesti ob vpisu imena tekmovalcev posameznih dvojic. Postave dvojic ob vpisu ostanejo nespremenjene do konca tekmovanja. 5. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 6. Vsi tekmovalci nastopajo v e-notni kategoriji, brez omejitve starosti. 7. Vsak igralec mora imeti po dve bronasti krogli, katerih dimenzije in teža so določene v pravilih um. 8. V primeru zamude se upošteva le 10-minutna toleranca po času, ki ga določi organizator. Vsa kih nadaljnjih 5 minut zakasnitve prinesejo ekipi po eno kazensko točko. 9. Dvojica, ki se ne predstavi na igrišču na dan, ki so ga predhodno določili organizatorji, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. 10. Ekipe morajo nastopati v športnem dresu svojega društva, sicer ne bodo pripuščene k tekmovanju. 11. Vsa srečanja bodo odigrali do 13 točk, finale pa do 15 točk. 12. O prekrških, ki so v i.vezi z balinanjem, ukrepa sodnik, za o-stale prekrške pa veljajo določila glavnega pravilnika SŠI. Prav lnik italijanske balinarske zveze velja za vse tiste primere, ki niso predvideni v teh določilih. 13. Organizator bo v primeru potrebe spremenil določila tega praviloma. DIUJGE ŠPOIMNE VESTI NA 8. STRANI SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Kakšno Je bilo stanje z ozirom na mafijo pred zedinjenem Italije je razvidno iz poročala, ki ga je 3. avgusta 1838. let* napisal Pietro Ulloa, tožilec v Trapaniju za burbonskega «V številnih krajih so bratstva, podobna sektam, ki delu-kot nekakšne stranke brez skupščin in sej, med njimi ni nobene druge zveze kot ta, da so odvisne od nekega ^Pa, ki je običajno veleposestnik ali nadduhovnik. Imajo skup-n° blagajno ki služi za to, da zdaj odstranijo kakega funkoio-zdaj pa spet za to, da bi kakega drugega pridobili z r^arjem, oziroma da nekoga nedolžnega krivo obtožijo s podeljenimi pričami, ki ga bodo bremenile, številni visoki sod-uslužbenci pokrivajo ta bratstva tako, da ne moreš pro-reti do njih z zakonom, takšen, pa Je, na primer, tudi Scar-atta, sodnik Visokega civilnega dvora v Palermu kot tudi vl-°Ki sodniki Siracuse itd. Ni mogoče prisiliti mestnih straž, bi nadzorovale ceste in izvajale preiskave, pa tudi mogoče !*?, bajti prič za zločine, storjene sredi belega dne pred šte vU«dmi očividci,) Iz tega poročila, napisanega pred 135 leti, Je dobro videti “^beljni smisel in bistvo mafije. Bila je proti zakonom in blasti, v rokah veleposestnikov in celo duhovnov, ukvarjala e J« a kriminalom, imela pa Je takšno moč, da so ji na neki način pripadali tudi visoki sodniki, ki so jo ščitili. Tako pa je približno ostalo vse do danes. Vendar pa najdemo v zgodovini mafije trenutke, ki bi nas lahko zapeljali in pripeljali na misel, da je mafija imela zares tudi nekakšne plemenite zasluge, da je bila zares societd onorata, spoštovana družba, kakor ji radi pravijo. Denis Mac Smith piše: «Med piccioti Giuseppa Garibaldija so bili nedvomno tudi člani mafije, ki so delovali po direktivah «spoštovanih ljudi» mafije. Možno je tudi to, da je leta 1860 mafija pomagala Garibaldiju v odločilni in še do danes precej nepojasnjeni osvojitvi Palerma, s katero je bila odprta pot za zedinjenje Sicilije z Italijo.)) O vlogi mafije med Garibaldijevim pohodom na Sicilijo piše tudi odličen poznavalec mafije Salvatore Palazzolo, Sicilijanec, ki je napisal knjigo «La majia delle coppole storte» (Mafija postrani čepic). Res je, pravi Palazzolo, da Je v času, ko je Garibaldi pozival ljudstvo k vstaji in osvobajal Italijo izpod papeža in malih kraljev, mafija odigrala neko vlogo njemu v prid, še posebej ob zgodovinskem «izkrcanju tisočev« (sbarco del millej na Sicilijo. «S prihodom Garibaldija,« piše Palazzolo, «je sicilijanska karbonerija 1) prišla iz ilegale in odkrito pristopila k pohodu Garibaldijevih rdečih srajc. Tudi številni člani mafije so okrepili Garibaldijeve vrste. Izvršili so tudi nekaj junaških dejanj in Je celo italijanska vlada priznala kot «partizane» večino članov mafije tistega časa. Manjšina pa, ki je ostala zvesta Burbonom, je bila prisiljena izseliti se prej ali slej. Tedaj se je začel eksodus prvih sicilijanskih članov mafije v Ameriko (kjer se bodo povezali z gangsterstvom in mu dali svoj pečat in bo tako nastala tudi ameriška mafija)«. Toda idealistični podvig članov mafije z Garibaldijem Je bil vendar samo eden izmed prebliskov, oziroma, to je bila samo velikanska špekulacija članov mafije. S priznanimi za- slugami, s to diplomo pristašev risorgimenta, so mafijci mar nipulirali in to dobro izkoriščali za svojo krepitev. Pezzi grossi, to Je glavarji garibaldinske mafije so prišli ceio v parlament in jim je to omogočilo, da so zavzeli odgovorne položaje v vladah in organih oblasti. Vendar pri tem ne pozabljajo na svoje nižje sobrate ter delijo različno sinekure, privilegije in imunitete. Tako se Je sicilijanski mafiji posrečilo infiltriratt se v politično življenje Italije, pa so to čutili desetletja in ni nikoli prenehalo. Dejstvo, da mafije nikoli niso mogli likvidirati, pojasnjujejo prav s tem, s to njeno infiltracijo do najvišjih položajev, s to povezavo med oblastjo in mafijo. Tako je ostalo do današnjih dni. O stanju, ki Je nastalo po zedinjenju, to Je, po letu 1860, pravi Denis Mac Smith: «Po letu 1860 je italijanska vlada morala občasno zavestno in namerno izkoriščati mafijo kot nekakšno pomožno policijsko silo. V zamenjavo za nekatere pomilostitve in imunitete so člani mafije zagotavljali vladi, da bodo zavrl! kriminalnost. Člani mafije so spoznali, da imajo na ta način lahko samo korist. Mafija in država sta si v bistvu delili interesne sfere. Načelniki, poslanci in celo ministri so bili impresioni-rani nad mafijo in njeno močjo ter so zahtevali njeno podporo na volitvah. Prav zato ji niso mogli, potem ko so prišli na oblast, napovedati vojne in dovoliti kake javne preiskave proti njej.« Iz sodelovanja med oblastjo in mafijo je imela korist samo mafija, vsilila se je oblasti in njenim posameznim predstavnikom. «V slehernem kraju,« nadaljuje Smith, «so različne politične klike in struje spoznale, da jim zveza z zločinci mafije lahko samo koristi. Ce se je kaka stranka ali klika lahko pohvalila, da ima v svojih vrstah okrutne člane mafije, Je bil to zanjo že njen prestiž in moč. Kot nadomestilo so članom mafije pomagali, da so se izognili preganjanju zakona in so- dišča in tako se Je krepila zasebna tiranija članov mafije. Na ta način je bil onemogočen sleherni normalni sistem pravice.« Moč mafije je bila velika celo v samem Rimu. Po zedinjenju so bili desetletja v Italiji na oblasta tako imenovani liberalci, ki so imeli zasluge za zedinjenje. Seveda je prišlo do degeneracije tega liberalizma, katerega začetnik je bil veliki Mazzini. Liberalne vlade se niso pomišljale, da ne bi izkoriščale mafije na Siciliji za svoje namene. Od tega pa Je vendar v prvi vrsti imela korist mafija. Francesco Crispi je znano ime v italijanski politični zgodovini druge polovice devetnajstega stoletja. Bil je Sicilijanec, kot predsednik italijanske vlade pa Je vodil prve operacije za nastanek italijanskega imperija v Afriki. Bil Je, razumljivo, liberalec. Crispdjeva baza je bila na Siciliji, da bi pa lahko na njej zmagal na volitvah, se Je odkrito povezal z mafijo To je počenjal tudi njegov naslednik, predsednik vlade Ni-coterra, kasneje pa tudi Giovanni Giolitti. «Clovek kot Giolitti,« piš« med ostalim Smith, «Je zelo dobro vedel, kako stoje stvari in ni odobraval mafije, toda moral je plačati ta oboi in Jo tolerirati, če je hotel nadzirati volitve na jugu.« Giolitti je bil s severa Italije, kjer si mafije ni moč zamisliti, toda ni imel poguma, da bi začel kakšno odločnejšo akcijo proti njej. Seveda, morali so kdaj pa kdaj začeti s preiskavami in sprejemati odločitve za likvidacijo mafije, v rimskem parlamentu so bile zelo pogostne pobude in včasih Je bilo videti, da bo mafiji dokončno odzvonilo, toda vse to Je bdi vedno le vihni v kozarcu vode. 1) Carboneria — tajno politično združenje, katerega cilj je bil osvoboditi Italijo izpod tujega gospostva to jo organizirati kot republika. (Nadaljevanji sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 26. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * Trst TRŽAŠKI DNEVNIK Deželni zakon ne najširše akcije sme omogočiti razlaščanja (Nadaljevanje s 3. strani) valstvo po navadi le zelo omejen interes za postavitev parka na svojem ozemlju. Zato se bo do zaščitne ustanove in njenih organov obnašalo v najboljšem primeru nezainteresirano, v najslabšem pa celo sovražno. Jasno je. da v takšnih okoliščinah, to se pravi, kadar nimajo zaupanja lokalnega prebivalstva, parki ne morejo predstavljati trajnega uspeha. Ostajajo tuja telesa sredi družbenega in gospodarskega okolja in njih usoda je, da podležejo sčasoma pred posegi iz tega okolja. Črka zakona, ki jih je ustanovila, namreč ni dovolj, da bi jih v daljšem obdobju obranila pred gospodarskim in družbenim dogajanjem, ki utriplje okoli njih. Tako se dogajajo primeri, kakršni so tisti, ki so jih opisali v zvezi z naravnimi parki v Abrucih in dolini Aosta, kjer lokalno prebivalstvo, če more, uničuje naravno bogastvo parkov: postavljajo turistična naselja na ozemlju zaščitenih območij, sekajo gozdove, streljajo divjad ipd. Tipičen je primer naravnega parka Gran Paradiso, kjer so med stavkami osebja zaradi nizkih plač (in tu bi lahko načeli vprašanje premajhnega obsega sredstev za vzdrževanje teh ustanov) prebivalci izrabili priložnost in uprizorili pokol med gamsi in kozorogi. O teh stvareh je poročal tudi mednarodni tisk. Park je tedaj v občutju lokalnega prebivalstva le ovira v normalnem poteku delovanja. Po navadi pripisujemo za takšno stanje krivdo predvsem pomanjkljivi vzgoji državljanov, morali pa b, po mojem mnenju, kriviti vsaj v enaki meri tudi birokratski in odtujevalni koncept, na katerem temelji obstoj parkov. Drugje po svetu so parki pomemben gospodarski dejavnik lokalne družbe, zato jih prebivalci spoštujejo, a nekatere teh dežel nahajamo na območjih, kjer na splošno prebivalstvo nima višje vzgoje kot v Italiji (nekatere afriške države!). Jasno je torej, da je potrebno postaviti upravne in vod stvene strukture, ki bodo bolj povezane z okoljem, ne le naravnim, temveč tudi in predvsem družbenim. Treba je postaviti strukture, ki bodo imele bolj samoupravni značaj od teh, ki jih imamo danes. Nevsezadnje naj bi bili parki v funkciji ljudi, ki naj uporabljajo prednosti in ugodnosti zaščite narave. Na podlagi teh splošnih ugotovitev preglejmo sedaj zakonski osnutek za kraške rezervate. DEŽELNI ZAKONSKI OSNUTEK JE IZŠEL IZ MAJHNEGA IN ZAPRTEGA KROGA LJUDI Kot smo že dejali, so bili kraški rezervati ustanovljeni z državnim zakonom, deželni zakonski osnutek pa ustanavlja ustanovo z javno pravno osebo in s pravnim in u-pravnim sedežem v tržaški občini. Struktura ustanove je naloga deželne uprave in je opisana v zakonskem osnutku št. 389 od 22. januarja 1973. Najprej je treba omeniti to, da opisani zakonski osnutek ni izšel iz širše debate in razprave, cv kateri bi prišle do izraza zahteve, želje, potrebe in sugestije lokalnega prebivalstva, s čimer bi projekt slonel na trdnem zemljišču prepričane ljudske participacije*, kot piše na str. IX opisanega načrta, temveč ga je oblikoval majhen in sorazmeroma zaprt krog ljudi, a so ga v naslednji fazi, že povsem izdelanega, prikazali širšim forumom. Takšna procedura je že sama po sebi pomanjkljivo demokratična, zaradi česar je utemeljen sum, da ne ustreza osnovnim načelom, ki stoje zapisana v splošnem, uvodnem delu osnutka, to se pravi: demokratičnosti, soudeležbi, podjetništvu. Res, če se nekoliko poglobimo v posamezne člene, iz katrt-ih je o-snutek sestavljen, opazimo, da je sum precej upravičen. Ugovore lahko združimo v tri skupine: 1. NAMENI Nameni, ki jih predvideva člen 2 opisanega teksta, so skoraj izključno znanstvenega značaja. Tako recimo: obramba in ovrednotenje posebnih geomorfoloških oblik, ohranitev in obramba ekosistemov, zavarovanje in ovrednotenje naravnih spomenikov. Tem namenom, ki lahko predstavljajo interes ozke in omejene skupine znanstvenikov, ne pa stotiso-čev državljanov, zahtevajočih možnost. da bi svoj prosti čas prebili v stiku z naravo, se pridružuje preživela pedagoška in patemalistična orientacija do lokalnega prebivalstva, ki naj mu bo park priložnost za socialni in kulturni dvig. Tu kaže ustanova svoj pedagoško-znan-stveni obraz, kakor ji ga pripravljajo njeni načrtovalci. Človek se vprašuje, ali ti gospodje resno mislijo, da je mogoče spremeniti skoraj polovico ozemlja, ki ga ima Trst v svojem zaledju po drugi svetovni vojni, v laboratorij za nekatere znanstvenike in v učilnico za kraško prebivalstvo! Ožji znanstveni prijem lahko velja le za nekatera omejena območja samega parka; v ta namen bi izrabili območja popolne zaščite, ki jih predvideva čl. 25 zakonskega osnutka in ki predstavljajo le omejen del rezervatov, nikakor pa ne celotnega zaščitenega območja. napredovanja lokalnega kraškega prebivalstva. Znanstvena funkcija ne sme biti ločena od vsega tega, marveč mora biti le eden izmed splošnih vidikov in ciljev, ki naj jim bi ustanova rabila. Še enkrat bi podčrtal tole osnovno misel: varljivo je misliti, da je mogoče v neposredni bližini središča, kakršno je Trst, kjer ima tristo tisoč ljudi občasno potrebo po čistem zraku in rekreaciji v prostem času, postaviti strukturo, ki je pravcati slonokoščen stolp naravoslovcev. Jasno naj bo, da ni v diskusiji načelo o zaščiti narave samo na sebi, kritične pa so smernice in cilji te zaščite. Ni si moč zamišljati, da bi v današnjem svetu, ki je tipično množičen, lahko gradili strukture za družbene elite, pa čeprav so to znanstveniki. Takšen položaj bi takoj izzvenel kot privilegij in dobil tudi konkretno obeležje privilegija! privilegije pa danes ravno podiramo. Po drugi plati pa se da nedvomno dokazati, da množična funkcija naravnega parka ni nujno v nasprotju z načelom naravne zaščite. 2. STRUKTURA USTANOVE V skladu z opisanimi abstraktnimi principi je tudi strukturacija ustanove v precejšnji meri abstraktna in tipično birokratska. Namesto da bi vse bilo osnovano na demokratičnih izbirah od spodaj, so predvidena birokratska imenovanja: vodilni odbor ustanove imenuje pred sednik deželnega odbora in ga sestavljajo predstavniki različnih mestnih ustanov ter strokovnjaki, manjšini pa so vsekakor predstavniki tukajšnjega prebivalstva, ki ga rezervati zadevajo najbolj v živo. Niti sence ni o procesih neposredne izbire na strani prebivalstva. Po natančnejšem pregledu besedila o-snutka opazimo, da je vodilni odbor organ, ki ne šteje prav dosti pri vodenju ustanove (po zakonu naj bi zasedal samo vsaj dvakrat na leto.) Predsednik ustanove, ki predstavlja ustanovo po pravni plati, na čeluje vsem servisom, sklicuje in vodi tako vodilni odbor kot izvršilni se ukvarja z izvrševanjem določil, ki so jih sprejeli kolegialni organi, določa o vseh poslih, ki jih zahteva uprava ustanove, je prav tako neposredno imenovan od predsednika deželnega zbora. Podobno bi lahko rekli tudi o postavitvi in atribucijah izvršilnega odbora, ki je pomembnejši organ v odločitvehem sistemu ustanove, po tudi o izvolitvi in artibucijah direktorja rezervatov. 3. SREDSTVA če sedaj obrnemo pozornost na materialno plat, ki je baza za delovanje načrtovane javne ustanove, vidimo, da se naša opažanja izkažejo za upravičena tudi tu. Člen 19 zakonskega osnutka predvideva, da bodo izdatke za delovanje ustanove poravnali dohodki od subvencij s strani javnih u-stanov. S premoženjskimi dohodki z dohodki od servisnega in drugega delovanja, z darovi, s posebnimi prispevki in z dohodki od upravnih sankcij. Toda v praksi, kot izhaja iz člena 38 zakonskega osnutka, je predviden letni strošek 50 milijonov lir za vsako finančno leto od 1973 do 1977, ki jih bo ustanova poravnala s subvencijo od dežele Furlanije - Julijske krajine. Jasno je, da bo to največji dohodek nove ustanove v prihodnjih letih. Ta vsota pa je smešno majhna in bo dovolila polno zaposlitev kvečjemu ducatu ljudi, kar je popolnoma nezadostno, če to dejstvo primerjamo z obširnimi načrti in zapletenim delovanjem, ki ga ustanova načrtuje in obljublja. Iz prikazanega gradiva sklepamo, da opisani zakonski osnutek ne bo omogočil, da bi kaj bistveno izboljšali opisane hibe zaščitenih območij v Italiji, temveč pelje, že po svoji zamisli, v institucijo, ki bo izpričevala vse negativne značilnosti teh ustanov. Zato lahko trdimo celo. da ustanova verjetno ne bo mogla doseči nobenih širših in pomembnejših namenov, ki si jih je postavila za cilj, predvsem pa ne bo rabila prebivalstvu, ne tistemu. ki prebiva na območju in niti tistemu, ki si želi uporabljati kraško območje za prosti čas. Nasprotno, ustanova bo verjetno izvor raznih konfliktov, predvsem če upoštevamo, da bo po drugi strani imela velikansko moč, kot to dokazuje čl. 37 načrta glede možnosti odkupa in razlastitve zemljišč. Na podlagi tega člena bo deželna uprava v resnici imela možnost, da odkupi in razlašča bodisi zemljišča, ki stoje v sklopu rezervatov, bodisi zemljišča, ki stoje kjerkoli drugje na tržaškem Krasu, to se pravi, katerokoli območje na tržaškem Krasu, To je očitno, ogromna možnost intervencije, absolutno nad-poprečna, če jo primerjamo z nameni same ustanove, ki jo deželna vlada ceni vredno, če naj se tako izrazimo, »komaj za petdeset milijonov lir letno* in ki naj bi bila predvsem v službi državljanov. Zavoljo tega in drugih podobnih grenkih izkušenj iz preteklosti se ne zdi povsem Iz trte Izvita hciazen manjšine, da se bo nova ustanova spremeni-la v priložnost za najširšo alv"« razlaščanja slovenskega prebivalstva na kr«šl">m območju. Trebn «<• '» zavedati, kaj to »omeni za manjšino: slovenska zemlja je še zmeraj največja vrednota, ki in ima v lasti zamejski Slovenec, njegov bistveni gospodarski faktor in možnost za prihodnjost, vred nost. ki raste iz dneva v dan. Mnogo nikakršni nazadnjaki! Zavedamo ricer, da bo v prihodnosti zemlja verjetno družbena last. Vendar se vprašujemo, zakaj naj bi to ceno morali plačevati mi kot prvi! Naj se najprej razlasti velekapital, šele nato pa naj pride na vrsto slovenski človek, ki mnogokrat nima na voljo dru gih resursov, kot to zemljo. Zdi se nam, da bi bil takšen postopek res v duhu pravega socializma. Drugače se lahko pripeti, kot se je že, da bomo ostali razlaščeni edinole mi, velekapital pa si bo v prihodnje s svojo ogromno družbeno močjo prilastil tisto, kar je bilo nam vzeto! NEKAJ NEIZOGIBNIH NAČEL ZA RADIKALNO SPREMEMBO OSNUTKA Za sklep lahko trdimo, da je tukajšnje prebivalstvo v glavnem pozitivno sprejelo Belcijev zakon o kraških rezervatih, vsi namreč čutijo potrebo, da se zaščiti podoba našega Krasa in njegovo naravno premozci.je. Vendar pa so na splosno prebivalci negativno sprejeli novi deželni zakonski osnutek in ga bo treba zato radikalno spremeniti. V ta namen lahko trdimo, ne da bi se spuščali v podrobnosti, da sc bo treba držati tehle načel: )>oglavitni namen parka mora biti ta, da rabi ljudstvu pri njegovem povpraševanju po nepokvarjenem zelenem okolju. V ta namen se izvajajo ukrepi zaščite narave, se izvaja znanstvena dejavnost na posebnih in omejenih območjih in se zagotavlja takšna aktivnost rekreacije in prostega časa, ki ni v nasprotju z načeli naravne zaščite. Struktura ustanove za zaščito Krasa mora temeljiti na soudeležbi tukajšnjega prebivalstva, kar je tudi e ova pravica, po ustavi. Vodenje parka ne sme imeti birokratskega značaja temveč se mora čimbolj izvajati po pravilih podjetniškega vodenja; to pa zopet pomeni, da mora ustanova imeti dovolj sredstev na voljo, da se lahko profesimalno ukvarja z delom, ki ga zahteva doseganje ciljev, kakršne si je postavila. Sredstva so lahko v obliki državnih subvencij ali pa v obliki dohodkov iz terciarne de javnosti, ki jo opravlja za državljane. Organi ustanove morajo delovati po načelu odgovornosti, imeti morajo natančno določene pristojnosti, delo morajo načrtovati tako, da bo mogoč javni nadzor nad delovanjem ustanove. Poleg tega pa za to ustanovo tudi ni potrebno, da ima takšno izredno veliko pravico do razlaščanja kraške zemlje. V glavnem je vseeno, ali so zemljišča pod naravno zaščito v njem lasti ali v lasti koga drugega; pomembno je predvsem, da so pod naravno zaščito! To je le nekaj misli, ki jih bo treba v debati še naprej razviti, o tem kako naj bi zares postavili demokratično in samoupravno ustanovo za zaščito Krasa, ki naj rabi vsem državljanom pri njihovih potrebah: tako kraškemu prebivalstvu kot meščanom, ki povprašujejo po nepokvarjenem zelenem okolju. Nad 20 milijonov lir škode V Grljanu je požar uničil nekaj čolnov Devetnajstletni mehanik podjetja «Ostuni» v grljanskem portiču, se je mudil na motornem čolnu, ko so ga nepričakovano oplazili plameni. Skočil je na leseni pomol in opazil, da gori sosednji luksuzni čoln chryscraft TS 3810 «Era II*. last 40-letnega Giorgia Urizia, ki stanuje v Sesljanu št. 59/M. Močni plameni, ki so v kratkem času popolnoma uničili ladjico, so zajeli tudi sosednji motorni čoln iste vrste («Sagittario III.», last Claudie Gamba iz Ulice Romagna 9). Mladi mehanik je takoj poklical gasilce in ekipo pristaniškega poveljstva. Res so ti skušali pogasiti plamene, a prepozno. «Era n.» je bila že popolnoma uničena, medtem ko so plameni ožgali cSagit-tario m.». Ogenj je uničil tudi gumijaste rešilne čolne, ki so viseli z motornih čolnov, last Ervina Diva (Miramarski drevored 269), Marcella Presterja iz Ul. Ospedale Militare 2/1 in Videmčana Fede-rica Aita. Plameni so poškodovali tudi leseni pomol podjetja «Ostuni», ki oskrbuje zasidrane motorne čolne, Škoda, ki naj bi jo povzročil požar znaša nad 20 milijonov lir. OD 1. JANUARJA LETOS 48 prijav sodišču zaradi onesnašenja morja Včeraj se je na pristaniškem poveljstvu zopet sestal stalni odbor proti onesnaženju morja. Predsedoval mu je Kontradmiral Cittadi-ni, udeležili pa so se ga predstavniki občinske tehnične službe, gasilcev, tržaške pokrajine, občin Trst, Milje in Devin - Nabrežina, predstavniki turističnih ustanov in industrijskega področja. Ugotovili so, da je bilo v zadnjem času precej narejenega v zvezi z onesnaženjem morja s petrolejskimi izdelki. Od 1. januarja letos so prijavili sodišču 43 oseb in organizacij, ki so prekršili zakone o preprečevanju onesnaženja. Posebna služba pristaniškega poveljstva skrbi tudi za nadzorstvo nad ribarjenjem in turističnim križarjenjem. Zanimivo je, da družba SIOT prav sedaj preizkuša posebno pnevmatično pregrado in če bo poizkus uspel, bodo z njo zavarovali vse ladje, ki bodo raztovarjale petrolej. Tudi čistilnica Aquila je v zadnjem času izboljšala svoje naprave. Končno pa je treba še povedati, da je luško poveljstvo pripravilo poseben operativni načrt, ki bo lahko odpravil vse posledice onesnaženja, pa čeprav bi v morje steklo celih 150 ton nafte. • Z današnjim dnem bodo postajališče avtobusov št. 14 in št. 17 v Ul. Koroneo pred hišo št. 23 v višini sodišča premestili pred hišo št. 27, to je nekoliko višje od križišča z Ul. Rismondo. SINOČI SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V DIRKALISCNIH PANOGAH Anglež Hugh Porter četrtič V prvem dnevu turnirja prvak v zasledovalni vožnji zmagi Bora in Sloge Mlade Kontovelčanke skoraj pripravile presenečenje - Dobra igra Brega V Trebčah se je sinoči začel ženski odbojkarski turnir v okviru praznika komunističnega tiska. Turnir za pokal »Dela* je prvi zamejski odbojkarski turnir v novi sezoni. Nastopajo pa štiri ekipe, vendar ne s postavo, ki je v lanskem prvenstvu nastopala v B ligi. V prvi tekmi večera sta se spoprijeli ekipi Bora in Kontovela. Mlade Kontovelčanke bi občinstvu skorajda pripravile presenečenje, saj so tekmo proti boljšim nasprotnicam zgubile le za las. Borovke so namreč po dobrem začetku nasprotnice podcenjevale in so zmagale predvsem zaradi svoje večje izkušenosti. V naslednjem srečanju sta sti stala nasproti precej enakovredna nasprotnika, Sloga in Breg. Tekma je bila vsekakor zanimivejša in borbenejša od prve. Odločilen je bil že prvi del igre, ki ga je Sloga osvojila z odločnejšo igro. V naslednjem setu so pa veliko vlogo igrali živci. Sloga je zmagala predvsem zaradi tega, ker je manj grešila, saj je osvojila veliko točk na račun nasprotnikovih napak. IZIDA Bor — Kontovel 2:1 (15:3, 14:16, 15:12) Sloga — Breg 2:0 (15:7, 15:11) POSTAVE BOR: Prašelj, Kalan Rauber, Bizjak, Kostnapfel, Božič, Lapornik. BREG: Lovrečič, Santi, Pauletič, Trenta, Ludvig, Sancin, Olenik, Me-neghetti, Kofol. KONTOVEL: Ban, Rupel, Kapun, Štoka, D. in K. Daneu, Bogateč, Sirk. SLOGA: Kralj, Padovan, Čuk, M. Grgič, Grgič, Buzleta. Inka Po odličnem začetku je Pinjen odpovedal tudi zaradi padca SAN SEBASTIAN, 25. - Angleški profesionalni kolesar Hugh Porter je zmagal v zasledovalni vožnji na letošnjem svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki se odvija v Španiji. Porter je zmagal v razburljivem finalu proti Nizozemcu Pinjenu. Finalno srečanje so morali izvesti dvakrat, ker je v prvi vožnji Pinjen padel, potem ko je imel že tri sekunde prednosti. Tekmovanje so za nekaj časa prekinili, nato pa finale ponovili, saj se ni Pinjen huje poškodoval. Nizozemski kolesar si je zopet priboril tri do štiri sekunde prednosti, katere pa je na polovici proge zgubil, nakar je začel Porter nepremagljivo napredovati in je nazadnje svojega nasprotnika še ujel. Zmagovalec je zaključil v 6’2”97, kar predstavlja absolutno najboljši čas na letošnjem svetovnem prvenstvu. Pinjen pa se je plasiral na drugo mesto z desetimi sekundami zaostanka. Angleški kolesar si je tako zagotovil že četrtič zaporedoma naslov svetovnega prvaka v zasledovanju, kar predstavlja izjemen dosežek, saj se doslej to ni aiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI ATLETSKI MITING V TRSTU Odlično prvo mesto Spličana Jukiča na 3.000 m z zaprekami Proga iz tartana botrovala dobrim rezultatom - Simeon razočaral • Tržaški župan je odredil stalno prepoved parkiranja na Lonjerski cesti, in sicer na strani lihih števil med stavbama št. 201 in 203. Bliža se novo šolsko leto Sprejemamo ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o-pozarjamo svoje obiskovalce na bogat izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. ViiaHca liHfaiUna TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 iiiiiiiMiiiiuintiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiimiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiim VESTI Z ONKRAJ MEJE MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE V PIRANU Treba je torej docela spremeniti . . . že osnovne smernice osnutka: v pr- i« U*"11 ln ustanov, ki pohlepno stre vo vrsto je treba postaviti funkci- ' P« leJ slovensl