UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : ' sprejemajo : : t NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Rosno K 21'60, polletna K 10'80, Četrtletna K !j‘40, mesečna Ii 1’80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ! ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86*—. j t Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in praznikov ob pol 11. dopoldne. ’. *. UPRAVNlšTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer, lnseratl: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — mejema uprav ištvo. ::i Nefrankirana ali premalo franki rana pisma se ne t; ejeuuijo. . Reklamacije lista so poštnine proste. —— Štev. 361. V Ljubljani, v torek dne 20. avgusta 1912 Leto II. Civilizacija in človeško življenje. . »Nobeno fantastično zasukavanje resnice 111 Rodilo toliko gorja kot pretirano spoštovanje minulih časov.« Tomaž Buckle, angleški kulturni zgodovinar, ki je prvi preiskoval prirodne Vplive na razvitek človeške civilizacije, je svojo sodbo pogodil; ampak izpopolnil bi bil svojo misel, če bi bil označil tudi pretirano bvalo sedanjosti za izvirek socialne bede. , Kulturnim fantastom zmanjkujejo besede, kcdar opisujejo veličastno pot človeštva iz staročloveŠkega barbarstva preko srednjeveške Zaostalosti do sadov novodobne kulture. Za dami sta suženstvo in tlačanstvo, okrutni usta-"ovi plemenskega boja, za nami krvavi teološki Prepiri: ugasnile so žive baklje, Neronove in Papeške. Če je spoštovanje življenja in človeške osebnosti znak kulture, se po pravici lehko Vprašamo: ali ne kaze podobe novodobne civilizacije veliki krvavi madeži? Ali ni naša človečanska doba v najbližji soroščini z vojnimi strahotami prvotnih bojev? Tolstoj je enkrat Plastično označil prokleto zvezo rafinirane moderne tehnike s sirovo brutalnostjo prvotnih oasov, ki je vpregla najpopolnejša sredstva za irnv ° l,bojstvo: primerjal jo je brzojavnim dro-«i. °m’\!la katerih teče žica skozi mrtvaške siave. Cingjskanov telegraf! bi dalje: ali ne deli naša justica svoje pra-.Icc se zmerom s sekiro v roki, pod vešali; ali a naše pravosodje še zmerom krvavo maščevanje? Ampak človeške žrtve, ki jih grabi vojna »n ki jih terja krvava justica, niso najštevilnejše •a tudi najhujše niso. Krvoločnejši vampir, ki Pjie človeško kri, nenasitnejši moloh, ki požira živo življenje, lakomnejši in strahotnejši od staroveškega suženstva in srednjeveške verske maznosti je razredni gospodarski red, kapitali-cin. Njegova zgodovina — brezobzirno pustošenje ljudske sile, frivolno igranje s človeškim Življenjem. Kakor so si egipčanski faraoni na okostjih svojih sužnov zgradili spomenike svoje blazne prešernosti, prav tako si novodobni ma-JPonizem postavlja svoj prestol iz mrtvili proletarskih trupel. Delavnico preobrača v bojišče, bi ga dan za dnem gnoji delavska kri in kjer se dan za drietn odigravajo tragedije med življe-jem in smrtjo. Nemška nezgodna Statistika — 7n,Im!!!'erej”a Nemškem niso najslabše — za-vania Ussst Hstailovitve nezgodnega zavaro-mrllčpv v i domalega dva miljona delavskih rr-in blaznost vsega sveta ne doseže celo stoletje tega števila! Uiiirlpvost delavskih razredov ogromno prekaša umrljivost ostalih slojev Človeške družbe. V premnogih industrijskih panogah Vsled pregnanega dela in vsled nezadostne hrane dosežejo delavci komaj trideset let povprečne starosti. Betlehemski detomor, ki uničuje v vsaki državi leto za letom na stotisoče živih bitij, je le strašna posledica bede in siromaštva, na katero so obsojeni starši v seda-gospodarskem redu. Naj omenjamo še kolonialno politiko, ki je Ploden izrastek kapitalistične civilizacije in .7 stane stotisočglava plemena in narode živine. Saj je komaj nekaj tednov, ko je angleški generalni konzul na Peruvanskem, ser Ro- ger Casement opisal strašno gospodarstvo dn-gleško-peruvanske družbe za pridelovanje kavčuka, ki je v dvanajstih letih pokončala 30.000 Indijancev. Strahotno pustošenje ljudskega zdravja in življenja, visoke, nepregledne grniade človeških žrtev označujejo kapitalizem in njegov državni in nravni red. Nezaslišana potrata dela in nezaslišana potrata življenja, tako je bistvo njegovo. Hvala sedanjosti je uspavanka vesti, zakaj moderna kultura se ni še povzpela do gospodarnosti s človeškim življenjem. Vsa naša »socialna politika« gre za tem, da obvaruje bolnega, ponesrečenega, onemoglega delavca pred propadom v najglobokejšo bedo. Resnična socialna politika pa mora povzdigniti varstvo človeškega življenja ne le za moralno, temveč za gospodarsko načelo in potrebo. Dokler jii premagan kapitalistični sistem, je resnična socialna politika nemogoča. Novi brambni zakon in mali Meščanski listi kar niso mogli nehati š hvalo poslanski zbornici, ker je sklenila brambno reformo. S tein so hoteli ljudstvo prevarati, da se ne bi zavedlo, kako silno oškoduje ta zakon ljudstvo in kakšna bremena mu nalaga. Kakor vedno, teži vsa peza tega ogromnega bremena na ramenih delavcev in malih kmetov. Na mnogih mestih smo že opozarjali na raznovrstno škodo, ki jo povzroča novi brambni zakon ljudstvu. Danes se. hočemo omejiti, da dokažemo, kako nesramno so prodali klerikalci in agrarni poslanci interese malih kmetov. Kajti predvsem so ravno klerikalci in agrarni poslanci odklonili vse socialno demokratične izpreminjevalne predloge, ki so bili v interesu malih kmetov, ter so Sprejeli nespremenjeno brambno reformo z vsemi njenimi škodljivimi posledicami za delavce in malega kmeta. Leta in leta že slišimo tožbe, da manjka ljudi pri poljedelstvu, ker se kar tropoma selijo v mesta in indtrstrijalne kraje. Da bi temu zlu odpomogli, so prišli najbolj prebrisani modrijani na imenitno misel, da skrajšajo delovni čas in porabijo mlade ljudi' za poljedelske delavce; tak predlog sta stavila v koroškem deželnem, zboru agrarna poslanca Steinwender in Poltnigg. Benkovič pa je svoj čas havziral z brihtnim predlogom, da se prepove kmečkim ljudem izseljevanje v Ameriko. Pri posvetovanju o brambnetn zakonu pa so klerikalci in agrarci popolnoma pozabili na beg z dežele in na pomanjkanje ljudi ter so junaško glasovali za določila, ki bodo še pomnožila pomanjkanje ljudi. Predvsem so glasovali za to, da se poviša rekrutni kontingent za 63.000 mož; vse nasprotne socialno demokratične predloge so ti hrabri agrarni tribuni odklonili. To določilo bo odtegnilo kmečkemu stanu veliko množico delovnih moči. Razentega mora služiti po novem brambnem zakonu vsako leto 77.000 rekrutov namesto dosedanjih dveh mesecev odslej dve leti. In to so skoro izključno sinovi delavcev in malih kmetov, ki ne študirajo, ki ne morejo obiskovati kakršnikoli strokovnih šol (poljedelskih, gozdarskih itd.), ker nimajo njih starši sredstev za to in si ne morejo po tej poti priskrbeti ugodnosti enoletne vojaške službe. Kajti ugodnosti enoletne službe imajo samo sinovi premožnih slojev, če so dovoršili šest razredov srednje šole. Mali kmet in delavec pa navadno nimata denarja, da bi poslala otroke študirati, zato morajo njiju sinovi dve letj služiti pri vojakh. In za to so glasovali klerikalni in agrarni poslanci! Vsi vojaki konjenice morajo služiti tri leta; to službo pa bodo seveda opravljali večinoma sinovi poljedelcev. Klerikaino-agrarni poslanci so s svojim glasovanjem pokopali socialno demokratični predlog, da se uvede dveletna služba pri vseh vojaških oddelkih. Lahko si mislimo, koliko delovnih sil se bo na ta način odvzelo poljedelstvu! Če bi bilo klerikalno-agrarnim poslancem do tega, da se ustavi beg z dežele, potem bi bili morali glasovati za socialno demokratične predloge. Tako pa so glasovali za vladno predlogo in zadali s svojim glasovanjem poljedelstvu težek udarec. Toda s tem še davno niso pri kraju grehi klerikalno-agrarnih poslancev in njih zločini nad malimi krneti. Klerikalci in agrarci so glasovali za to, da se četrta orožna vaja, ki je bila od 1. 1908. odpravljena, zopet uvede, glasovali pa so proti temu. da se skrajša doba orožnih vaj. Sklenili so. da se uvede pri domobranski konjenici, kjer je doslej obstojala dveletna službena dolžnost in kjer služijo izključno ljudje iz kmetov, triletna službena dolžnost. Klerikalci in agrarci so glasovali proti, da se -sklene zakon za preskrbo ponesrečencev v vojaški službi, da se uvede zakonito varstvo vojakov proti zmerjanju in slabemu ravnanju; da se nabornik ščiti pred nespretnostmi in zmotami zdravnika na naboru; da se vojaki ne porabljajo za častniške sluge in podobne nevojaške namene in da spretni podčastniki lahko avanzirajo za častnike, če napravijo izpit. Tako so kupičili klerikalni in agrarni poslanci izdajstvo, ki so ga zagrešili nad malimi kmeti. In kot krona pridejo še materialna bremena, te čedne »reforme«, ki se bodo izražale v višjih davkih. Dočim so klerikalni in agrarni poslanci tako sramotno izdajali interese malih kmetov1, so se socialni demokratje krepko borili za izboljšanje zakona, brez ozira na zmerjanje, s katerim so jih obkladali meščanski poslanci; da pa so bila .socialno demokratičnih poslancev prizadevanja brezuspešna je edino le krivda klerikalnih, agrarnih in meščanskih poslancev sploh. Socialno demokratični poslanci so izpol- i nili svojo dolžnost in obširno govorili v poslan-j ski zbornici o ljudskih zahtevah. Agrarni in j klerikalni poslanci pa ne le, da nišo,-izpolnili te dolžnosti, ampak so s svojim glasovanjem pokopali socialno demokratične predloge in preprečili slehrno izboljšanje zakona. Za vso škodo, ki jo povzroča zakon ljudstvu, so odgovorni v polni meri klerikalni in agrarni poslanci. Mali kmetje si bodo dobro zapomnili to izdajstvo, zlasti se ga bodo živo spominjali dvakrat vsako leto. pri naborih in ob odhodu rekrutov k vojakom. Pri prihodnjih volitvah pa bodo dali tej izdajalski drubžbi odgovor, ki ga zasluži! Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? OIOVANNI VEROA: Pastir Jeli. T . , IV. solnce™ poIet?e‘ Sedaj ie zahajalo E In £ Žno,goro<< in taščice so letale za S®’ je lep! mrak na zemljo, sledile so Murn* • i sm?kvami in krivenčastimi orehi. m m kobilice so utihnile in velika otožnost ie ležala v zraku. ... *,akrat ie bilo, 'da je Jelijev oče, kravji papir Menu, prišel v ono okolico, zakaj v Rago-*eti je dobil mrzlico in se je komaj vzdržal na aogah. Jeli je ukresal ogenj, kolikor hitro je mo-pl m tekel k »hišam«, da prinese kakšno kurje Jajce. . »Raztrosi raje nekoliko sena blizu ognja,« je rekel oče, »zakaj čutim, da me začenja tresti mrzlica.« ^ Mrzlica je bila tako silna, da se je boter Tjenu, ki je bil pokrit z velikim plaščem, z vrečo m Jelijevo malho, tako tresel kakor listje v novembru, vzlic velikemu plamenu, ki se je vil *bod suhega dračja in razsvetljeval njegov ^rtnobledi obraz. Kmetje iz upraviteljstva so ?.a vpraševali: »Boter Menu, kako se poču-*te?« Ubožec je odgovarjal z glasom, podobnim v,ljenju mladega psa. « v ie malarija, ki gotovejše usmrti kakor ‘skin strel«, so rekali prijatelji, med tem ko so Sreli roke ob ognju. Yrv Tudi zdravnika so poklicali, a bil je stran tiinr1 denar> zakaJ bolezen je bila tako lahko $uif fVa’ k' 3° bil sleherni otrok pregnal s kdn m’ ^.e ne ki bila tako silna, da mora vsa-tije Unireti. Boter Mejiu.Js izdal vse premože-Vrvii sulfat; a kilo je ravno tako, kakor bi se 141 Denezi v vodnjak, ttan* .emite d°bro zavrelico evkalipta, ne nič,« je dejal pristav; Agrippino, »in če tudi nič ne koristi kakor sulfat, Vas tudi ne umori.« Vzel je torej zavrelico evkalipta; ali kljub temu ni ozdravil, temveč mrzlica ga je tresla čimdalje huje. Jeli je pomagal očetu, kakor je le mogel. Vsako jutro,^ preden je z žebci šel na pašo, ie pustil v lončku zavrelico, kup dračja pri roki in jajca v vročem pepelu; in zvečer se je vrnil prej ko ponavadi, z novim gorivom za noč, s steklenico vina in koščkom koštrunovega mesa, ki ga je kupil v Likodiji, kamor je osebno tekel ponj. Ubogi mladenič je gospodaril liki najprid-nejša gospodinja in njegov oče, ki mu je z motnimi očmi sledil in gledal, kako vse mirno in ročno izvršuje, se je smehljal sedaj pa sedaj pri misli, da so bo deček prav dobro preživljal, ko bo sam na svetu. Kadar je za nekaj pičlih ur pojenjala mrzlica, se je vzdignil in šel, glavo zavito v ruto, k durim, da počaka Jelija, dokler je še solnce na nebu. Ko je Jeli vrgel sveženj lesa k vratom, postavil steklenico na mizo in položil jajca, mu je rekel: »Skuhaj mi egalipt za današnjo noč,« ali: »Dragocenosti tvoje matere je shranila strina Agata; ko me ne bo več. . .« In Jeli je prikimal. »Vse zastonj!« je ponavljal pristav Agrippino neštetokrat, ko je prišel k bolnemu botru; »kri je docela izprijena.« Boter Menu je poslušal, ne da bi trenil le z eno trepalnico, z nagubanim obrazom, ki je bil bolj bel kot njegova čepica. Ni se mogel več vzdigniti. Jeli je jokal, ko ni imel moči, da bi ga obrnil z ene plati na drugo. Sčasoma ni mogel boter Menu i govoriti. Zadnje besede, ki jih Je govoril sinu, so bile: »Ko bom mrtev, ideš h gospodu v Rago-leti, da dobiš tri unclje mezde in dvanajst vreč žita, ki jih imam od maja dobiti.« Justični zločin. Smrtna kazen proti strokovnemu tajniku — preklicana. Pred dvema letoma je izbruhnila v Havnj stavka pristaniških delavcev. V teku stavke so pijani delavci ubili popolnoma pijanega stavkokaza Dougeja. Uboj je bil žalostna drama alkohola, ki rodi žal v marsikaterih delavskih plasteh težke žrtve. Iz te drame pa je vzklila pre-tresujoča tragedija. Pristaniški podjetniki sq namreč zatožili tajnika stavkovnega odbora Duranda, da je dal glasovati o umoru Dougčja na javnem shodu in je sam naročil morilce. Cela vrsta delavcev je pričala, da so slišali dotična Durandova izvajanja. Nasproti pa sta pričala policijski komisar, ki je nadzoroval vse shode stavkujočih, in tajnik žolte organizacije. da nista nikdar slišala takega govora. Durand navdušen propagandist treznosti, je, nasprotno sam svaril pred nasilnostmi. Kljub temu je pričelo kapitalitično-meščansko časo-pije besno gonjo proti nedolžnemu Durandu in strokovnemu gibanju in pod vtiskom njih hujskajočega pisanja so naščuvani porotniki obsodili Duranda na smrt. Socialističnemu glasilu »Humanitč« pa se je posrečilo dokazati, da so bile obtežilne priče zelo dvomljivi subjekti, ki so jih vrhu-tega še posebej obdelovali višji uradniki »Transatlantske paroplovne družbe«. Francoski proletarist je v globoki in sveti ogorčenosti" nad nezaslišanim justičnim umorom razredne justice započel veliko akcijo, da iztrga pone-dolžnem obsojenega sodruga rabljem. Tudi tisti meščanski krogi, ki jim razredno sovraštvo še ni zatrlo vseh človeških čutov, so zahtevali, da se krivična obsodba razveljavi. Mogotci so se zbali ljudske jeze in so Duranda pomilostili. — Po revizijskem postopanju je prišla vsa zadeva pred kasacijsko sodišče. Poročevalec in državni pravdnik sta morala priznati, da so uradniki pristaniških podjetnikov obtežilnim pričam naravnost v usta polagali njih pričevanja. Te priče so morale same to priznati in se udati. da se dotičnih shodov sploh niso udeležili ali pa niso slišale inkriminiranih besed. Cela vrsta nepristranskih prič, med njimi tudi policijski komisar, pa so izpovedali, da je Durand vedno svaril pred nasilnostmi proti ubitemu Dougeju ali drugim stavkokazom. Poročevalec in državni pravdnik sta slednjič kon-statirala, da ni nobenega dvoma o popolni Du-randovi nedolžnosti. Kasacijsko sodišče je nato razveljavilo obsodbo. Lopovska gonja proti nedolžnemu socialističnemu bojevniku, uprizorjena od kapitali-stično-meščanskih hujskačev in njih časnikarskih lakajev, se je sicer izjalovila; rodila pa je v izmučeni duši ubogega obsojenca, ki je že zrl nedolžen v oči sramotne smrti od rabljeve roke, neizrečene duševne muke, tako da je nesrečnik zblaznel. Ko mu je njegov stari oče sporočil v blaznici radostno vest, da je spoznan za nedolžnega, je topo, brezbrižno strmel predse. Ko nesrečnik ozdravi, se bo vršila' nova sodna obravnava. Meščansko časopisje, ki je pred dvema' letoma hujskalo proti »sindikalističnemu zločinu«. skuša zdaj zaviti tragedijo svoje nedolžne in nesrečne žrtve v globok molk. Ali prevnebovpijoča je bila lopovščina, ki jo je me- »Ne«, je odvrnil Jeli, »sta zgolj dve unciji in nekaj soldov, zakaj več nego mesec dni niste čuvali krav in z gospodi se mora pravično obračunati.« »Res je!« je pritrdil boter Menu in za vedno zaprl oči . . . »Sedaj sem resnično sam na svetu, brez svojcev kakor izgubljeno žebe, ki ga lahko požrejo voleje,« si je mislil Jeli, ko so očeta pokopali na pokopališču v Licodiji. Mara je tudi prišla, da vidi hišo umrlega, z ono globoko zvedavostjo, ki jo povzroče strašne reči. »Vidiš, kako je sedaj?« ji je rekel Jeli in deklica je plašno stopila nekaj korakov nazaj, iz bojazni, da jo pozove, vstopiti v hišo, kjer je ležal rajnik. Jeli je šel po očetov denar in se napravil s konji v Possanitello, kjer je na ledinah bila trava zelo velika in veliko paše; zategadelj so ostali žebci zelo dolgo tam . . . V. V tem je Jeli dorastel. In tudi Mara je morala vzrasti, je mislil češče, ko je igral na svojo piščal; in ko se je po dolgi dobi vrnil v Tebidi ter počasi gonil čedo čez spolzke stopnice pri vodnjaku na Kazini, je z očmi iskal mostič v dolini, kmetijo v dolini Jacitone in strehe »velikih hiš«, ki jih zmerom obletavajo golobi. A takrat je gospod odpustil pristava Agrip-pina, in Marina rodbina se je ravnokar selila. Jeli je našel dekle, ki je bilo veliko in bohotno ter krasno, pri vhodu na dvorišče, ko je svoje imetje, ki so ga nakladali na kola, dobro pazilo. Sedaj se je zdela okajena, prazna soba še temnejša in neprijaznejša nego prej. Miza, postelja, veliki zaboj, podobe svetnic In svetega Oiovan-nija in celo žeblji za kumare in koruzne stroke so pustila znamenja na stenah, kjer so bila toliko let pritrjeni »pdidemo,« je dejala Mara, videč, kako vse opazuje. »Selimo se sem spodaj v Marineo, kjer je ona velika kmetija v dolini!« Jeli je pomagal Agrippinu in gospej Liji nalagati stvari na kola in ko ni bilo ničesar v izbi, je sedla Mara na vodnjakov rob. »Tudi hiše«, je rekel Jeli, ko so naložili zadnjo košaro, »izglodajo drugače, ko se odstranijo predmeti.« »V Marineo,« je odvrnila Mara, »bomo imeli lepšo izbo, je rekla mama, tako veliko kot je sirnica.« »Sedaj, ko te ne bo več tukaj, tudi ne pridem sem, kajti zdelo se mi bo, da ie zima, ko bom videl zaprta vrata.« V Marineo dobimo drugačne ljudi, rdečo Puddo in hči poljskega čuvaja itd. Jako kratkočasno bo; k semnju pride nad osemdeset ženj-cev, z dudami; to se pleše takrat!« Pristav Agrippino in njegova žena sta se napravila na pot in Mara je vsa radostna hitela za njima, noseč v roki košaro z golobi. Jeli jo je spremljal do mostu in ko je Mara iraela v dolino, takrat je bolestno vikml: »Mara! Oh, Mara!« »Kaj hočeš?« je vprašala Mara. In ni vedel, kaj bi rekel. »In ti? Kaj boš sam tukaj počel?« je vprašala sedaj. »Pri žebcih ostanem.« Mara je odskakljala in on je »ta!, dokler Ml je slišalo škripanje koles po kameniti pom Solnce se je dotaknilo visokih čeri Križne gore; zeleni viški oliv so se izgubljali v svitu, na velikem, širokem polju se je od daleč slišal zvonec bele kobile v tihoti, ki se je .ves čas bolj Širila . . . . .... . . r ščanska časnikarska sodrga zagrešila nad nedolžnim človekom zgolj iz besnega sovraštva, da bi jo pozabil tisti, zaradi katerega se je nezaslišani justični zločin pravzaprav izvršil, namreč proletariat. Ob dveletnici te kapitalistično-meščanske zločinske infamnosti se proletariat vsega sveta živo zaveda pred dvema letoma zagrešenega hudodelstva in jasno mu je, da od sedanje družbe nima pričakovati milosti, ampak da bo deležen svojih pravic samo tedaj, če si jih pribori z lastno močjo. Ljubljana in Kranjsko. — Klerikalna predrznost. Begunjskega župnika na Gorenjskem sta dva kmečka fanta nedavno zasačila v pozni nočni uri v družbi ženske pod kozolcem. To je vsakdanja štorija Čisto osebnega značaja in mi bi se z njo ne pečali. če ne bi končala z nečuveno klerikalno predrznostjo. Da bi izpodbil očitanje, je pripravil župnik^ fanta do tega. da sta mu podpisala Izjavo, češ, da ni kriv dejanja, ki ga dolže in da Je čisto nedolžen. (Zakaj se je trudil župnik, nam je povsem nerazumljivo, ker v njegovo privatno življenje se nima nihče nič vtikati in bi župnik na očitke lehko žvižgal!) Da bi to Izjavo Se podkrepil, si je župnik pomagal na ?oseben način. »Slovenec« poroča, da je eden eh fantov, ki sta podpisala izjavo, svojo izjavo SotrdfJ 3 prisego pred mirovnhn sodiščem v 'egunjah In pa s prisego pri dekanatu v Radovljici. Priseganje pred mirovnim sodiščem in na dekanatu Je očitna zloraba uradne oblasti, ker navedeni instanci nimata nikogar zaprise- fati. Radovedni smo, če se bo državno pravdni-tvo, ki Je v tiskovni cenzuri strašno natančno, tudi v tem slučaju izkazalo in temeljito zavrnilo to larško predrznost. -- Pobožni rekord. Minulo nedeljo Je bila izredna priložnost za kristjane, da si pridobe na mah zasluženje na zemlji in v nebesh. Prebrisani ljudje, ki so Jim mar dobrote na tem in S a onem svetu, so jo tudi požteno izkoristili, o so predvsem Šmarčani pod Šmarno goro, ki so imeli poleg navadne maše Se gosposko mašo o poldvanajstih zavoljo gospoda vojnega ministra, ki prej ne utegne povzdigniti svojih pobožnih misli k Bogu. In v drugi vrsti dr. Šušteršič in dr. Zajec, ki sta bila v nedeljo kar pri dveh mašah: pod Tivoli in v5enklavžu, in Si lepo nabrala majhno rezervo za poznejše čase, kedar ne bo priložnosti za tako eksce-sivno pobožnost. Dr. Šušteršič in dr. Zajec sta pač drugačna tiča kakor dr. Nevesekdo. ki je bil s svojim pobožnim srcem le v šenklavžu. — Znamenje časa. Snočrtji »Slovenec« poroča: »Meseca septembra bo sklicanih več deželnih zborov. Takoj po evharistlč. kongresu bo zopet zboroval kranjski deželni zbor.« Jar-ko kakor malokatera stvar osvetljuje to poročilo, kako globoko tičimo v klerikalizmu, da klerikalne demonstracije določujejo parlamen-tarski kalendarij. — Legar v Mostah. V Mostah je zbolelo za legarjem pet oseb. Preskrba Most z vodo je narvnost škandalozna. Včeraj smo pa opozorili na zdravstveno nevarnost, pretečo ljubljanskemu prebivalstvu iz struge Ljubljanice, ki je postala torišče paglavcev. — Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 16. februarja 1912, da se dovoli občini Knežak pobirati v letu 1912 v davčnih občinah Knežak, Bač, in Juršice 160 odstotno, iv davčni občini Koritnice 169 odstotno in v davčni občini Šembije 209 odstotno doklado od vseh direktnih davkov. — Umrli so v Ljubljani: Marija Kokalj, 'žena c. kr. okrajnega predstojnika, 53 let. — Fran Pišlar. hlapec. 60 let. — Alojzij Marinšek, bivši pekovski pomočnik, 32 let. — Jakob Vad-njal, čuvaj južne železnice, 47 let. — Elfrida Langer, hči knjigotržca, 4 in pol leta. — Fran |Weiss, sin knjigovodje, 1 dan. — Josip Valentinčič, vojak, 22 let. — Elizribeta Vožnar, hči kočarja. 15 let. — Jera Brinskelc, gostija, 76 let. — f ran Slana, pastir. 11 let. — Kie bo nastanjena državna policija? Kakor se čuje, bo državna policija v Ljubljani nastanjena blizu vladne palače na Blcivveisovi cesti V ta^ namen je baje oddal gosp. Supančič svojo hišo na vogalu Bleiweisove in Šubičeve ulice v najem za letnih 23.000 kron. Državna policija bo torej nastanjena nasproti dekliškemu liceju. Poslovati začne s 1. januarjem leta 1913. — S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Makedoncev in 17 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 80 Hrvatov in Slovencev. — Poneverjen je pri vojaški upravi. Tatvine. oziroma poneverjenja in goljufive manipulacije zlasti s senom so zasledili, kakor se govori, pri topništvu v Ljubljani. Zapletenih je baje v zadevo več podčastnikov in drugih. — Z nožem. V nedeljo ponoči je prišlo pred hišo štev. 69 na Dunajski cesti med vdovelim mizarjem Antonom Severjem iz Stožic in hlapcem Martinom Bartonijem iz Krtine pri Kamniku do kratkega prepira, pri katerem je Bar-toni potegnil nož in z njim Severja tako sunil v prša, da ga je močno poškodoval. Severja so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Bartoni je bil pa aretiran in deželnemu sodišču izročen. — Menda o istem dogodku nam od druge strani poročajo: Ko je preteklo noč kontrolor I. ljubljanskega zavoda za stra-ženje in zaklepanje kontroliral po Dunajski cesti, je srečal policijskega stražnika, s katerim sta šla potem dalje proti artiljerijski vojašnici. Tam so jima naznanili širje moški, da leži pri vojašnici neznan moški težko ranjen. Ranjenca sta spravila v vojašnico in pozvala rešilni voz. V bližini sta slišala jokati žensko in šla proti njej. Ko ju ženska zagleda, steče, za njo pa neki moški. Zensko sta takoj zagrabila, moški je pa ušel na dvorišče gospoda Petrca, kjer sta ga našla skrfiega v kotu in pri sebi je imel velik nož. Oba aretiranca sta odpeljala na magistrat. — Strašna rodbinska drama. V nedeljo zjutraj se je zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Mati Neža Pretnar na Rečici pri Bledu je prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega leta do šest let, vratove. Njen mož Janez Pretnar je šel k šesti maši v Zgor. Gorje. Ko se je vrnil iz cerkve in stopil v sobo, se mu je nudil grozni pogled. Vse v sobi je bilo krvavo, trupla umorjenih otrok so ležala na posteljah, tako da so glave visele navzdol, vseh otrok vratovi pa so bili prerezani. Pretnar svoje žene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Pretnar, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražijo Janeza Pretnarja noč in dpi, da bi si kaj ne naredil. Neža Pretnar je izvršila štirikratni grozni umor v nakrat izbruhli blaznosti, katere pojavi so se že nekaj časa na njej opažali. Obveščena žandarmerija je šla takoj iskati Nežo Pretnar v gore. — Dvojna mera. Dne 4. t. m. Se bral pri cerkvi v Radečah blizu Škofje Loke novo mašo Janez Oblak. Kakor je pri takšnih prilikah navada, je Oblak povabil na primicijo polno svatov, seveda večinoma take, ki imajo kaj cvenka. — Cvenk je pri novi maši glavno. Zato je novomašnik povabil med svate tudi neko žensko, ki je nezakonska mati, ima pa to prednost, da ima nekaj pod palcem. Tako srečna pa ni revica — njegova sestra, zato je tudi ni povabil na svojo primicijo, češ, da ni vredna, ker je že tudi zibala. Seveda sestra je revica, ona nezakonska mati pa ima denar, denar pa je v očeh novomašnikovih odtehtal greh in tako je prišla med svate nezakonska mati, novomašnikova rodna sestra pa je zaničevana stala ob strani kakor grešna Magdalena, in točila grenke solze nad — dvojno moralo gospodov božjih namestnikov. — Avtomobilska nesreča dr. Pegana na Hrvaškem. V soboto se je v Selcih pri Cerkve-nici na hrvaškem Primorju zgodila precejšnja avtomobilska nesreča, pri kateri je zadobil tukajšnji odvetnik in deželni odbornik kranjski, g. dr. Pegan več nevarnih poškodb. Dr. Pegan se je nahajal že dalje časa v Selcih na letovišču. Ker je bila za nedeljo napovedana seja deželnega odbora, se je napotil dr. Pegan z avtomobilom proti Ljubljani in si za vožnjo še posebej naročil iz Ljubljane deželnega šoferja g. Južno. Iz Selc se je odpeljal takoj zjutraj. Ko je prišel avtomobil izven mesta, je prevzel vodstvo avtomobila dr. Pegan sam. Pri cerkvici Sv. Ane nad Cerkvenico pridrvi nenadoma preko ceste tik pred avtomobilom neki triletni otrok. Da prepreči nesrečo, ki je bila neizogibna, Je dr Pegan avtomobil hitro zavil, pri tem pa zadel v telegrafični drog. Sunek je bil tako močan, da je dr Pegan takoj padel z avtomobila, dočim je Južna z avtomobilom, ki je bil močno poškodovan še nekaj časa drčal naprej, dokler se ni avtomobil konečno zaletel v neki zid in vrgel tudi Južno iz voza. Dr. Pegan je pri nesreči s tako silo padel na tla, da se mu je vlila iz ust, nosa in ušes kri. Zadobil je tudi poškodbe na cbrazu in rokah. Južna si je zvinil eno roko in sl pretresel možgane. Dr. Peganu je podelil prvo pomoč zdravnik v Cer-kvenici, nakar so ga odpeljali s parnikom v Selce. Poškodbe niso smrtnonevarne, a komplikacije niso izključene. Bolnik toži tudi o hudih bolečinah v glavi. Avtomobil sam bo naj-brže neporaben. ker se je razklal na dvoje. — Promenadni koncerti »Slovenske Filharmonije« prenehajo začasno, ker se je skrčilo število godcev. Nekaj izvršujočih članov je poklicanih k orožnim vajam, in nekaj jih je izstopilo iz službe. — Kinematograf »Ideal«. Danes sta na vsporedu dve krasni točki: »Olimpijske igre v Stockholmu« lep posnetek v 4 delih, 600 metrov dolg film, Senzacijska jahalna amerikan-ska drama > Telegrafist Forta« v dveh delih. V soboto »črna mačka«. — Izgubljeno In najdeno. Pleskar Konrad Kolar je izgubil zlat prstan. — Delavka v tobačni tovarni Ivana Kobaldova je našla prstan. — Makso Dachs je izgubil 14 K vreden prstan. — Ana Markottijeva je izgubila zlato zapestnico. — Posestnik Fran Trček je našel zlat prstan. — Julij Rossmanith je našel zlato zapestnico. Vzorno strankarsko delo. Pravkar je izšlo poročilo strankinega vodstva socialno demokratične stranke v Nemčiji, ki kaže na vseh poljih veselo napredovanje. Članstvo strankinih organizacij se je pomembno povečalo. Okrožne organizacije so štele 30. junija t. 1. 970.112 članov, med temi 130.371 članic. Ker se je končalo prejšnje leto z 836.562 člani, med temi 107.693 ženskimi, znači letošnje leto napredek 15.9 odstotkov proti 16.1 odstotek v prejšnjem letu. Moški člani so se pomnožili za 15.2 odstotka, ženski za 21 odstotkov. Impozantno sliko nam kaže strankino časopisje! Vsi strankini listi sl Imeli 30. junija 1. 1912. nad 1,478.042 naročnikov; v primeri s prejšnjim letom znači to število sijajen napredek za 171.577 naročnikov več! Mogočne številke, ki morajo zbuditi v slovenskih socialistih resno premišljevanje. Število socialno demokratičnih deželnih poslancev je v-teku poslovnega leta poskočilo od 36 na 224. Odkar se stranka udeležuje tudi občinske politike, tudi tu uspešno napreduje. Stranka ima v 470 mestih 2531 in 2680 kmečkih občinah 7953 zastopnikov; razentega v 50 mestih 103 magistratne svetnike in v 157 kmečkih občinah 204 člane občinskega načelstva. Tudi mladinsko gibanje lepo napreduje. Število naročnikov mladinskega lista »Arbei-ter-Jugend« je poskočilo od 65.000 na 80.100. S ponosom in samozavestjo lehko gleda naša bratska stranka v Nemčiji na svoje delo. Nam slovenskim socialistom pa sijajni napredek socialne demokracije v Nemčiji kaže, da naša stvar mora naprej do zmage, samo neumorno delati je treba! Štajersko. — Ljubezenska drama. V četrtek zvečer se je v Studencih pri Mariboru zgodila strašna ljubezenska drama. V 291etno v Kralikovi tiskarni v Mariboru zaposleno vlagateljico Marijo Karnerjevo. se je zaljubil 221etni mizarski pomočnik Alojz Jurič, doma iz Moškanjcev pri Ptuju. Delal ji je večkrat ženitne ponudbe, kar pa je ona vsled razlike starosti vedno odklonila. Na praznik zvečer je bila Karnerjeva s svojo materjo v gostilni, ki se nahaja v hiši, kjer je Karnerjeva stanovala. K njima se je pridružil še Jurič in začel Karnerjevi zopet delati ženitne ponudbe. Ona pa jih je zopet odklonila. Proti desti uri zvečer so šli iz gostilne domu. Karnerjeva je šla nato še k sosedu po mleko in jo je tja spremljal tudi Jurič. Komaj sta šla nekaj časa po cesti, je Jurič potegnil samokres in dvakrat ustrelil na Karnerjevo, ki se je v sence zadeta takoj zgrudila na tla. Nato je ustrelil še dvakrat na sebe, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Mariborski rešilni oddelek je spravil Karnerjevo v bolnišnico, kjer še sedaj leži vnezavesti. Pri Juriču pa so morali kon-statirati samo smrt. — Bik ga Je umoril. V bližini Maribora sta gnala dva živinska trgovca 48 glav goveje živine po cesti, ko je naenkrat nastala huda nevihta. Enemu trgovcev je ime Franc Zupančič. Blisk je splašil nekega bika, ki se je zaletel v Zupančiča in mu preparal trebuh. Zupančič je vsled poškodbe nato kmalu umrl.______________ Koroško. — Smrt na orožni vaji. Pri vojaških vajah je padel na planinah, nedaleč od Mavtna, rezervist 4. domobranskega polka Josip Dobro\v-sky čez neko skalo v 200 metrov globoko brezno. Dobrowskega so našli popolnoma razbitega na neki skali. Dobrowsky je bil posest nik in lastnik tovarne za mizarstvo v Celovcu. Star je 33 let in je delal letos zadnjo vajo. Na vaji je šel baje prostovoljno z neko patruljo. V strmi rebri mu je spodrsnilo na mokri trav1-Padel je in se valil precej časa po strmini. Tovariši so ga videli, ko je blizu roba propada vstal, toda bil je preveč zagnan in se ni mogel obdržati ter je omahnil čez pečino. Truplo so prepeljali v Mavten, kjer se je vršil v soboto vojaški pogreb, nato pa so ga prepeljali v Celovec. Dobrowsky zapušča mlado vdovo z dvema nedoletnima otrokoma. Smrtna nesreča delavca. Pri brušenju se je razletel v kovačnici L. Mlillerja v Tieblu velik brusilni kamen. Del'kamna je zadel kovaškega pomočnika, 251etnega Martina Hribarja iz Gorij v glavo. Razbil mu je brado in Ra poškodoval na čelu. Vsled udarca je padci Mri-bar znak na neko posodo za oglje in si pn tem zlomil tilnik. Hribar je obležal na mesto mrtev. — Otrok zgorel. V Porečah je zgorel 17-letni otrok železniškega čuvaja Winklerja. Otrok je bil sam in se je igral z vžigalicami, pri čemur se mu je ena vžgala in zanetila otrokovo obleko. Ko sta prišla oče in mati domov, sta ga našla popolnoma sežganega. Goriško. — Župnik Kadenaro v Ročinju, ki je bil 2 meseca v preiskovalnem zaporu, osumljen vohunstva in poskušenega atentata v Ročinju, je izpuščen na prosto in preiskava proti njemu ustavljena zaradi nezadostnih dokazov. Njegov komplic Ipavic, katerega je baje župnik najel, da izvrši atentat na nadvojvodo, pa je obtožen javnega nasilstva, žaljenja uradnih organ** žaljenja članov cesarske hiše, poškodbe tuje?' imetja itd. SAIty&SIMON: Narobe svet. Opomnja. Veliki francoski utopist Saint-Simon Je naslednji esej priobčil leta 1822. V časopisu »Organisateur«. Deset let po Saint-Simonovl smrti ga je izdal njegov učenec Olinde Rodrigues pod naslovom »Parabola Saint-Simona«. Ko je izšel esej, je prišel Saint-Simon pred porotnike. Da bi ovrgel obtožnico, Je pisatelj pisal porotnikom štiri pisma. V prvem pismu pravi: »Ako sem razžalil koga, te-rdaj prav gotovo princev kraljeve hiše ne, temveč ves današnji politični sistem. Ako sem storil pregrešek, tedaj le tega, da sem dokazal, da fe način uprave javnih zadev zelo zaostal na-pram današnjemu stanju prosvete in pokazal Sem smer, po kateri bi zgradili boljši socialen Ted . . .« V četrtem pismu piše: »Kraljestvo mora prelomiti z obema aristokracijama, s katerima se je tako slepotno zvezalo. Združiti se mora z občinami, da radikalno uniči politični upliv kast, postaviti se mora na čelo vsega civilizacijskega gibanja . . . Svoje misli sem izrazil svobodno in trdno, kakor gre svobodnemu možu in čisti vesti. Ali Je res pisatelj teh pisem in »Organisateurja« sovražnik dežele m Bour-bonov? To je vprašanje, na katero boste morali odgovoriti.« . . Porotniki so odgovorili z »ne« in Saint- Simon je bil oproščen. Zanimivo je to, da je bil Saint-Simon (Claude-Henry de Rouvroy, grof Saint-Simon) potomec najstarejšega francoskega plemstva. Njegova družina Je segala v čase Karla Velikega. Esej je sfldaj priobčil francoski sodrug 8r Ch Rappoport v 520 strani obsegajoči knjigi »Nekoliko zgodovine«. Knjiga je izšla kot prvi zvezek široko zasnovane »Encyclopčdie Socialiste«, ki Jo ureja sodmg Compčre-Morel V Parizu. Pričujoči Saint-SImonov esej kaže vso strastno ljubezen pisateljevo do syojega ideala, socialne pravičnosti, in svojega utemeljevanja socialne reforme glede na produktivno delovanje množice. Vzemimo, da bi izgubila Francija nenadoma petdeset svojih prvih fizikov, petdeset prvih kemikov, petdeset prvih matematikov, petdeset prvih pesnikov, petdeset prvih slikarjev, petdeset prvih kiparjev, petdeset prvih glasbenikov in petdeset prvih pisateljev. Dalje: petdeset prvin mehanikov, civilnih in vojaških inženirjev, artiljeristov, arhitektov, zdravnikov, kirurgov, lekarjev, mornarjev in urarjev. Dalje: petdeset prvih bankirjev, trgovcev poljedelcev, plavžarskih mojstrov, puškarjev, strojarjev, barvarjev, rudarjev, suknarjev, izdelovalcev bombaževine, svilenine, platna, pločevinastih izdelkov, fajanse in porcelana, kristalnih in steklarskih izdelkov, petdeset prvih graditeljev ladij, špediterjev, tiskarjev, graverjev, zlatarjev in delavcev drugih kovin. Dalje: petdeset prvih zidarjev, tesarjev mizarjev, kovačev, ključavničarjev, nožarjev, urarjev in na stotine drugih oseb najrazličnejših, tukaj nenavedenih stanov, ki so v znanostih, lepih umetnostih in umetnih obrtih najsposobnejši: skupaj tri tisoč prvih učenjakov, u-metnikov in rokodelcev na Francoskem. (Z imenom rokodelec označujejo navadno le navadne delavce. Zaradi krajše označbe, združujem s tem imenom vse one, ki se pečajo z materielnimi produkti, torej: poljedelce, tovarnarje, trgovce, bankirje ter vse delavce in nastavljence, ki so pri teh uslužbeni.) Ker so ti možje oni Francozi, ki so v najvišji meri produktivni, ki izdelujejo najvažnejše izdelke, ki vodijo vsemu narodu najkoristnejša dela in ki delajo narod v znanostih, lepih umetnostih In obrtih produktiven, zato so v resnici cvet francoske družbe. Izmed vseh Francozov so ti deželi najkoristnejši; ti prinašajo deželi največjo slavo, ti najbolj pospešujejo njeno civilizacijo in njen napredek. Narod bi postal telo brez duše in v tem trenotku, v katerem bi jih. izgubil, postal bi manj vreden nasproti narodom, katerih tekmec je danes in bi toliko časa zaostal za njimi, dokler ne bi bila izguba poravnana, — dokler bi mu ne bila zrasla glava. Francija bi potrebovala celo generacijo, preden bi poravnala to nesrečo, zakaj možje, ki se odlikujejo z delom pozitivne koristi so prave izjeme, in narava ni razkošna z izjemami, še ce- lo ne izjemami take vrste. Pa vzemimo drug slučaj! Francija bi obdržala vse ženialne može znanosti, lepih umetnosti in obrta, a bi imela nesrečo, da bi izgubila en in isti dan sledeče osebnosti: kraljevega brata, vojvodo augoulemskega, vojvodo bour-bonskega, vojvodinjo Berry, vojvodinjo orlčan-sl^o in bourbonsko in gospodično Coudčjevo. In da bi obenem izgubila: vse velike kraljeve oficirje, vse državne ministre (s portfe-ljem in brez portfelja), vse državne svetnike, vse referente, maršale, kardinale, nadškofe, Škofe, vikarje in kanonike, prefekte in podpre-fekte, uradnike v ministrstvih, sodnike in vrh-tega še desettisoč najbogatejših posestnikov od onih, ki žive gosposko. Ta nesreča bi Francoze prav gotovo uža-lostila, ker so dobrosrčni in ne bi prenašali z ravnodušnostjo nenadne izgube tako velikega števila svojih rojakov. Ali izguba teh trideset-tisoč individijev, katere smatrajo za najvažnejše v državi, bi ne povzročala žalost iz nobenega drugega razloga kakor iz sentimentalnosti, ker ta izguba ne bi bila politična nesreča za'državo. Pred vesm zato, ker bi bilo kaj lehko nadomestiti izpraznjena mesta. Veliko je število onih Francozov, ki bi bili zmožni izpolnjevati funkcije kraljevega brata prav tako, kakor 'jih izvršuje visokorodni gospod sam. Mnogo je onih, ki bi bili zmožni izpolniti mesta princev z istim dostojanstvom, kakor Jih izpolnjujejo preblagorodni gospodje Atigouleme, Berry, Or-lčans in Bourbon. Mnogo Francozinj bi bilo prav tako izvrstnih princezinj, kakor so vojvo- dinje Augouleme, Berry, Orlčans in Bourbons t gospodična Condčjeva. . . Predsobe dvora so polne dvorjanov, ki bi bili takoj pripravljeni, da zavzemo mesta visokih oficirjev krone; armada ima vse polno vojakov, ki bi bili enako dobri vojskovodje, kakor so naši sedanji maršali. Koliko koncipistov je enako vrednih z našimi ministri! Koliko upravnih uradnikov je bolj zmožnih, da bi vodiu okraje, kakor so sedaj nastavljeni Prefekti m podprefekti! Koliko advokatov je boljših pravnikov od naših sodnikov. Koliko župnikov je prav tako sposobnih, kakor so nasi kardinali, knezškofi, vikarji in kanoniki! Kar se pa tiče onih desettisoč bogatih, gosposkih poscsimlTOv, ne bo treba njihovim dedičem prestati prav nobene učne dobe, da bi znali sprejemati goste v Sa'° Napredek Francije se pospešuje edinole z razvojem znanosti, lepih umetnosti in obrta. Princi, visoki častniki, škofje, maršali, prefekti in brezdelni posestniki pa ne delajo direktno za razvoj znanosti, lepih umetnosti in obrti prav nič. Daleč so od tega, da bi koristili temu razvoju, nasprotno le škodujejo, ker se trudijo, da obdrže premoč, ki jo povzročajo negotove teorije do današnjega dne nad pozitivnem znanjem. Škodujejo narodovemu napredku ker spodrivajo učeniake, umetnike in rokodelce najvišiega meSta ugleda, ki Jim gre po vsej pravici Škodujejo, ker uporabljajo, denar na taK način ki direktno ne koristi znanosti, lepim umetnostim in oortu. Škodujejo, ker dobivajo leto za letom od davkov, ki jih plačuje narod, tri do Štiristo miljonov kot plače, pokojnine, gratifikacije, indemnitete itd. za dela, ki narod« nič ne koristijo. Vse to postavlja‘najvažnejše dejstvo a® našnje politike v pravo luč; tje jo postavlja, kje jo na prvi pogled razkrijemo v vsem obsegu, jasno dokazuje, čeprav posredno, da Je socialna organizacija nepopolna; da Je vlada nad ljua* mi zvijačna in nasilna in da tiči človeška druz ba (politično) globoko v nemoralnosti. Samo pri tvrdki E3 M C 0 tu o« 1 M OD © 'S* 3 o <2. r-*- o CA pr o >a ►i o a 2: Cenik zastonj in poštnin e prosto Trst. . — Nedeljski shod Italijanskih sodrugov se j® izvršil najsijajnejše. Ob mnogobrojni udeleži so poročali o vodovodnem vprašanju so-°rugi Pittoni. dr. Puecher, Cerniutz in Tode-jjchini. Razkrinkali so špekulante italijanske ve-wne v občini, ki hočejo ogoljufati Občinarje za °Kromne milijone. Vodovodno vprašanje, ki se fesuje že celih sto let, naj bi nazadnje služilo interesom brezvestnih borzijancev in špekulantov. Ne uvažujejo se interesi mestnega prebivalstva. Ni treba bogve kakšnega tehničnega Znanja za spoznanje, da je projekt, za katerega se tako živahno zavzema italijanska večina v j^estnem svetu, nezmlselen in da nikakor ne »o rešil vodovodnega vprašanja. Korupcija in *PekulantstV0 je očividno. Treba je, da prole-energično poseže vmes. da prepreči to niu Zno sleParstvo- — Navzoči so izvaja-J tovornikov navdušeno pritrjevali. Vladalo je med zborovalci najhujše ogorčenje. Večina v mestnem svetu mora uvideti, da se ne da brezpogojno delati zoper voljo in interese večinar-ev. Sprejeta je bila ostra resolucija zoper “kandalozno početje kamoristov. — Umor. V Bošketu pri Trstu se je v soboto zvečer dogodil redek način umora. V zgodnji jutranji uri od sobote na nedeljo je našel redar na hodniku ležečega, navidezno spečega mladeniča. Fant pa je bil — mrtev. Dognali so, da ima mrtvec globoko rano v hrbtu v v, - *e. smr* nastala nasilnim potom. Na no-Fjf- ve ves policijski aparat. Najprvo so iden-'ticirali pokojnika za Viktorja Jamnika, težaka irstu. Bil je na predvečer v kavarni »Al “igliardo« v družbi dveh individuvov temne psistence in neke vlačuge. O teh informacijah f zvedel pokojnikov brat Ivan Jamnik, ki je J? °j sumil nekega Macusa in nekega Batela. Ran Jamnik je šel dan potem po ulici Barriera, Jer Je naletel na Macusa. Naravnal je nanj 'da010 . pogled in zadostovalo je Macusu, bil odgovoril: »Pa jaz nisem težko i Je p*an>l nanj in £a z nožem S_P0*k°doval. Medtem je prihitel redar in si je *' .................... t , , ■ Meji je ubežal, a so ga pozneje zaprli. Piše R, Skert. Motivi umora so baje sledeči: oatel«, Macus in Jamnik so bili člani neke tajniške družbe. Jamnika so pa sumili, da je v lucijski službi kot špijon. Zato so sklenili se ga odkrižati. Najeli so vlačugo Frančiško Valič, ®j>tna iz Skrilj pri Ajdovščini, ki ga je v omenjeni družbi zvabila v gozd, kjer ga je potem ^cus zabodel. Žensko so tudi zaprli. Vestnik organizacij. Hi ,?dbor moščanske podružnice »Vzajemnosti" ima leni j ared° ob 8. zvečer nujno sejo. Odborniki so nnpro-■ da se iste zanesljivo udeleže. aretiral ^ Medtem je prihitel redar in Macncnvi h’ 4s.' Macus skušal pobegniti. V - cusovi družbi je bil tudi oni Batel, ki pa je fei ?e u£enjaki, umetniki in rokodelci, to-M«5-, katerih delo je družbi pozitivno ISSSVE katerih delo družbo nič ne velja, vladajočim, ki ni-Snitinjejl. J 3,1 mani nesposobni »stal^a^oS61^'01 d<«tojanstva in felučaia rntetva Je Prvenstvo le od »nevrednih dejSnjVanja in Spletk in sličnih’ S* oni> ki upravljajo javne zadeve, Sn kpr razdele med seboj polovico davkov denarja, ki si ga ne prilaste za lastno i_ . o, ne porabijo niti tretjine za korist onih, kat« ere vladajo. rob'e^sSe ^aŽe’ da Je danšnia družba res na- svet !o H^er |e nar°d povzdignil za osnovno nače-Satin^ n ! velikodušni napram bo- Pati!?™’. z se mora5° dan za dnem oro-Ireh8x, ’ k| lrna3° naiman] eneKa dela svojih po-fces°nikoVda p0m ]ei° izobilje velikih po- btvj £**■ imajo glavni krivci, tatovi splošnosti, ^2 ’ ki prikrajšujejo vse državljane in jim od-bra^Jak) vsako leto tri do štiristo miljonov, da kaznujejo majhne pregreške zoper ke]] ^er. Je nevednost, vražarstvo, lenoba in ve- V (jTl.»ad razkošnimi veselicami dota najvišjih Wvt.fi,* med tem ko so zmožni, varčni in de-Vo(jje ^ podrejeni in jih uporabljajo le kot ^aSruatka' ker dobivajo v najrazličnejših °sobne nespos°bni Uudje oblast, da vodijo Spravi Poklicani, v moraličnem oziru naj- fe0«' “ mostfT* ^udJe- da vzgajajo državljane k stavnL , z ozirom na izrekanje pravice, so le**iatn«,n ve,}ki krivci, da -kaznujejo grehe grešnikov. Zadnje vesti. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 19. avgusta. Današnji ministrski svet, ki se je posvetoval od 10. dopoldne do 1. in od 4. do en četrt na 9. zvečer, se je pečal izključno le s tekočimi zadevami. Večja politična vprašanja niso bila na dnevnem redu. NAPAD NA ŠKOFA PFLUGERJA. Dunaj, 20. avgusta. Ko je šel v soboto ob pol enajstih dopoldne generalni vikar dr. Pflu-ger iz nadškofijske palače k cesarski maši v cerkev sv. Štefana, ga je zavratno napadel neki mlad mož in ga sunil z nožem v hrbet. Napadalca so takoj aretirali, ki ni hotel pri zasliševanju ničesar izpovedati. Po listinah, ki so jih našli pri njem, so spoznali, da je napadalec Herman Prinz. ki je na zadnje bival v norišnici v Ybbsu. Prinz je prebil svoje življenje le po ječah in blaznicah. S kratkimi presledki je bil sedem let po norišnicah. 13. avgusta so ga odpustili iz Steinhofa. Prinz je šel na Dunaj, a ni mogel dobiti nobenega dela. Prinz se ni prav nič ustavljal aretaciji, dejal je: »Moje življenje je itak zgrešeno, tako je moralo priti.« Da je Prinz res umobolen, kaže to, da se je svoj čas obdolžil umora na služkinji Meier, kar pa ni bilo res in da je pozneje enkrat pisal policiji, naj ta pazi na nekega anarhista Prinza. ker namerava atentat. Ranjenega škofa so prepeljali v sanatorij. Rana je nevarna. Prinza so izročili deželnemu sodišču. Ybbs, 20 avgusta. Primarij tukajšnje blaznice dr. Sickinger pravi, da je Prinz simulant, da kaže le zaradi tega blaznost, da pride namesto v ječo v blaznico. Vse kar je Prmz doslej storil, ni storil iz blaznosti. OGENJ NA LLOYDOVEM PARNIKU »LEOPOLDIS«. Trst, 20 avgusta. V nedeljo zvečer je izbruhnil na Lloydovem parniku »Leopoldis« požar ki Je uničil vse prostore prvega razreda in vso upravo. Ogenj so pogasili mornarji »Le-opoldisa« s pomočjo mestne požarne brambe in s pomočjo moštva drugih parnikov. Škodo cenijo na 100.000 K. Pri gašenju sta dobila opekline en mornar in en gasilec. Oba so prepe-ljaliv bolnišnico. CENTRALISTI NA ČEŠKEM. Praga, 19. avgusta. Centralistično socialne demokratična stranka skliče za 29» t. m. v Prago konferenco, da izpopolni svojo organizacijo. AZEV V PARIZU. Pariz, 20. avgusta. Ruski revolucionar Bur-zev je obdolžil terorista Azeva, da je bil vohun in izdajalec in da je uprizoril atentate zoper Plehveja in Sergija, a potem udeležence denun- ciral. Burzevu se je posrečilo, da je sedaj izsledil Azeva v Parizu, ki mu je priznal, da je , dobival po 1000 rubljev mesečno od policije m | ji denunciral kje bo atentat in kdo ga bo izvršil. Sedaj ni več v zvezi s policijo. Azev želi, da naj ga sodi sodišče revolucionarjev in hoče Izvršiti samomor, če ga obsodi sodišče k smrti. MIROVNA POGAJANJA. Potovanje turškega prestolonaslednika v Švico. Pariz, 20. avgusta. »Temps« poroča iz Peterburga, da je potovanje turškega prestolonaslednika Jusufa Izzedina v Švici v zvezi z mirovnimi pogajanji, ki se ondi v kratkem začno; vsekako je opravičeno upanje na pre- mlrie' TURČIJA. Vojaška liga. Carigrad, 20. avgusta. Vojaška liga, ki je bila izjavila, da preneha s svojim delovanjem je sporočila vladi, da ne more krotiti mlad h častnikov, ki kljub prisegi zahtevajo demlJUo iustlčnega ministra In mornariškega ministra. Pristaši vojaške lige in liberalne zveze imajo baje justičnega ministra na sumu, da skrivoma podpira mladoturke. Detnislja notranjega ministra. Carigrad, 20. avgusta. Novi notranji minister Damad Šerlf-paša je podal demisijo. Za vzrok demisije navajajo zdravstvene ozire. Najbrž pa je demisijo povzročil nesporazum v kabinetu zaradi notranje politike. Šerif-paša je baje zahteval, da se odstavijo nekateri mlado-turški valijl. Baje demislonira tudi justlčni mi' nister. ALBANIJA. Dvanajst bataljonov proti Arnavtom. Solun, 19. avgusta. Ker nameravajo Ar-navti kljub vsem prizadevanjem prodirati proti ČupriUju, so poslali dvanajst bataljonov. Tudi mohamedansko prebivalstvo v Čupriliju se pripravlja, da šiloma zabranl Arnavtom dohod v mesto. Proti Solunu! Carigrad, 19. avgusta. Na izrednem ministrskem svetu, ki se je bavil izključno z dogodki v Albaniji, so sklenili z vso energijo nastopati in Albance napasti, če bi prodirali proti Solunu. V uradnih krogih zagotavljajo, da se večina Albancev vrne domov, ko zvedo, da je vlada privolila njih zahtevam. Albanski voditelji hočejo proti Solunu. V uradnih krogih se boje, da ravna ta del Albancev pod vplivom mladoturkov. Štiriindvajseturni rok. Carigrad, 20. avgusta. Vlada je dala Albancem v Cuprllijl 24 ur odloga, da se razkrope, drugače jih napade 15 koncentriranih bataljonov s topništvom. Nameravan bombni atentat. Solun, 19. avgusta. Vojaka železniške straže sta našla na tiru dve bombi, pritrjene na tirnici. Posrečilo se jima je, da sta pravočasno ustavila bližajoči se osebni vlak, nakar sta bombi odstranila. Albanci v Čupriliju. Carigrad, 20. avgusta. Po dohodu Albancev v Cupriliji so zaprli trgovine. Vsled vladnih odredb so jih zopet otvorili; preskrbljeno je vse za red. Konflikt z Ibrahim-pašo. Carigrad, 20. avgusta. V Skoplju bi imel biti razgovor med Ibrahim-pašo in albanskimi voditelji. Ko so prišli albanski voditelji v spremstvu 300 oboroženih Albancev, je zahteval Ibrahim-paša, da se orožje odloži. Nato so voditelji ogorčeni odšli. Skladišča za orožje stražijo močni vojaški oddelki. Trgovine so zaprte. Vojaki stražijo vse važne točke v mestu. Italijanske intrige? Carigrad, 19. avgusta. Da je del Albancev kljub dovoljenim reformam prodiral proti Skoplju, si razlagajo iz zveze, ki jo Ima Isa Boljetl-nac s črnogoro in s posredovanjem črnegore z Italijo. Iz italijanskega vira dohajajo tudi bogata sredstva, s katerimi razpolaga Isa Boljeti-nac ves čas sedanjega upora. TURŠKO-ČRNOGORSKI KONFLIKT. Črnogorski napadi. Solun, 19. avgusta. Položaj na črnogorski meji je zelo zamotan. Zlasti v okolišu Verane je popolna vstaja. Črnogorski napadi na turške stražnice se nadaljujejo. Večina stražnic je že porušenih in praznih. Del posadke je bil vjet. Črnogorske priprave. Carigrad, 20. avgusta. Porta je zvedela, da mobilizira črnagora topničarske rezerviste in je ukrenila vojaške odredbe, da pride v okom nenadnemu napadu. VOHUNJENJE. Peterburg. 19. avgusta. Vsled vohunjenja prijeti ruski stotnik Kostevič, ki so ga bili proti kavciji 30.000 mark izpustili iz preiskovalnega zapora, je izjavil tukajšnjim časnikarjem, da po častni besedi ni zavezan vrniti se pred nemško sodišče, ker so 30.000 mark više cenili, kakor njegovo častno besedo. Počakal bo ukaza svojih predpostavljenih ali naj se vrne v Nemčijo ali naj nastopi službo. VELIKO ZBOROVANJE RUDARJEV. Bochum, 20. avgusta. V nedeljo je bilo tukaj zborovanje rudarjev z velikansko udeležbo. Zborovalci so se bavili pred vsem z katastrofalno nezgodo v rovu Lothringen in'so obdolžili rudniško upravo, da ima vso krivdo na strahotni nezgodi. Kontrola je bila v rovu nad vse pomankljiva. Soglasno so sprejeli rudarji resolucijo, s katero zahtevajo nastavljanje neodvisnih plačanih nadzornikov za rove, ki jih izvolijo delavci v tajni volitvi iz svoje srede. DEZERTACIJE FRANCOSKIH MORNARJEV. Anverza, 20. avgusta. Ob odhodu francoske oklopnice »Marseillaise« se je uprlo 40 mornarjev častnikom in so zapustili ladjo. Dezerterji se pritožujejo nad slabo hrano in grdim ravnanjem; nekateri so že vstopili na drugih ladjah v službo. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. General Caneva na dopustu. Rim, 19. avgusta. General Caneva, ki si Je izprosil dvamesečni dopust, zapusti te dni Tripolis in pride za nekaj časa v Italijo. BOJI V MAROKU. x P.ar!?? 20- avgusta. »Agence Havas« poroča iz Tangerja, da so v bojih kolone Pein 14. t. m. Francozi izgubili: 10 mrtvih in 48 ranjencev; med temi je 21 nevarno ranjenih. Senegalsko kompanijo Manginove kolone je napadlo nekaj sto konjenikov. Boj je trajal več ur. Ko je prišla pomoč, so Francozi sovražnika odbili. Na francoski strani sta dva vojaka ubita, 20 je ranjenih; nasprotnikove izgube so zelo občutne. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. London, 19. avgusta. V teku predvčerajšnjega dneva so zaprli osem velikih igralnic v Novem Jorku. Policijskega nadzornika, ki so mu dokazali težka zlorabljanja, so odstavili. 20 policijstov pa so kazensko premestili. PROTIREVOLUCIJA NA KITAJSKEM. Usmrtitev dveh generalov. Peking, 20. avgusta. Generala Ceng Vu in Ceng Fengej, ki ju vlada dala aretirati, je ob,* sodih izjemno sodišče na smrt; generala sta bila takoj na to usmrčena. Obsojena oficirja, ki sta pripadala kankovski garniziji, sta bila obdolžena. da sta snovala zaroto proti republiki. Dasi je njiju krivda nedvomna, je drakonska sodba na prebivalstvo napravila neugoden vtisk. Potovanje dr. Sunjatzena. Šangaj, 20. avgusta. Dr. Sunjatzen je odpotoval v Peking. General Hvangizin Sing, ki bi ga bil imel spremljati, je spremstvo odklonil, da protestira proti usmrtitvi kankovskih ge-neralo/. Tudi dr. Sunjatzena so pozvali, da opusti potovanje. Usmrtitev kitajskih generalov. London, 20. avgusta. Velikansko razburjenje je v Pekingu zaradi aretacije in sumarične obsodbe generalov iz pokrajine Hupe, ki so bili dospeli iz Hankava v Peking. Častnike, ki so bili voditelji revolucionarnega gibanja, so kratkomalo postrelili, nekatere pa so v verigah poslali v Hankav. Predsednik Juanšikaj je dobil od generala Lljlčanhvanga tajno obvestilo, da so se ti častniki udeleževali v zadnjem času uprizorjenih poskusov za novo revolucijo. Juanšikaj je ravnal z bliskovito naglico, kar bo imelo dalekosežne posledice. Umorjeni častniki so spaii.ri K Tmigmenujem, ki so Lili sprva organizirani Sunjatsenovi pristaši na jugu in so zdaj pristaši senata. Usmititev bo povzročila boj za moč med Juanšikajem in senatom. Novice. * Šolske reforme na Kitajskem. Morda nikjer ne čislajo šole tako visoko kakor na Kitajskem in nikjer ne uživa učitelj takega ugleda kakor v deželi za visokim obzidjem. Tudi republikanci obračajo vso pozoronst šolstvu; mnogo izmed njih sanja o tem, da bi uvedli na Kitajskem .šolsko obveznost za vse, a žal da nimajo denarja za izvedbo tega koristnega načrta. Na Kitajskem je ustanovitev in vzdrževanje šol prepuščeno svobodni volji staršev. V Pekingu je več ljudskih šol, v katere sprejemajo otroke vseh veroizpovedanj; v teh šolah ne poučujejo veronauka in tudi ne upoštevajo nikakršnih obligatoričnih obredov, kakor je bila prej navada. To je pač velik napredek in mi »kulturni« Evropejci lehko zavidamo Kitajce za brezkonfesijonalne šole. šele ustanavljajo na sledeči način: nekaj odličnih mož se zveže, zahteva od staršev prav malenkostne prispevke, poiščejo učitelje in šola je zagotovljena. Vsak si šteje v čast, da sme sodelovati pri ustanovitvi šol in učitelji so zelo ponosni na svojo službo. Učitelji so celo tako požrtvovalni, da izvršujejo svojo službo za polovico običajne plače, čeprav vsa plača zadostuje komaj za borno življenje. V prejšnjih časih so poučevali učitelji mladino iz starih knjig, v katerih so bili napisani nauki Konfucija, največjega kitajskega veroučitelja, in njegovih učencev. Učenčki so sedeli ves dan sklonjeni nad temi knjigami in so prerisavali s čopičem v še neokretni roki lične, a težavne kitajske pismenke, ki predstavljalo popolne, majhne slike. Svete knjige, ki vsebujejo za Kitajce nepobitno resnico, so morali prepisavati in se dobesedno naučiti na pamet. Ta zastareli sistem je odnesla revolucija za vedno lZ kitajskih šol; izborne knjige, sestavljene po lajboljših metodah, služijo učencem, da se prluče branja in pisanja. Sploh pa preveva ves pouk napreden in revolucionaren duh; učenci pojo pesmi, o katerih se slavi pogum in junaštvo onih. ki so padli v zadnjih bojih za svobodo. Dostikrat se tudi zgodi, da pride še ta in oni Kitajček s kito v šolo. Hitro vzame učitelj škarje In ga osvobodi znaka hlapčevstva, ker kita je revolucionarjem znamenje nazadnjaštva. * Pismo. Iz Bruslja poročajo: Pri velikih gospodarskih bojih se pokaže v Belgiji nenavaden čin solidarnosti. Da odvzamejo stavku-jočim staršem skrb za njihove otroke in da dobe s tem možnost vztrajati v boju, pošljejo otroke v druge kraje, dostikrat v oddaljene pokrajine, kjer jih sprejmejo za čas stavke družine, ki se same ponudijo. Navadno se zbero matere, ki dobe za nekaj časa otroke sodrugov, v socialističnih delavskih domih, kjer jih sprejmejo v oskrbo. Za otroke je to čas počitnic in neke vrste praznikov, medtem ko se bojujejo njihovi starši dostikrat z največjo bedo. Da jim nadomeste očeta in mater, ravnajo nove matere z njimi kaj najbolj ljubeznivo, strežejo jim na vso moč. In stavkujoči so se bojevali, stradali, če je bilo treba: a njihovi otroci so bili preskrbljeni, ni jim bilo treba gledati bede. ni jim bilo treba trpeti. Sedaj, ko se pripravlja belgijsko delavstvo za genaralno stavko, je samoposebi umevno, da se bavi tudi z vprašanjem kako preskrbi otroke stavkujouh. Predigra k tej akciji je pismo, ki ga priobčuje glasilo belgijskih socialistov »Peuple« in ki kaže da so prav oni, ki niso izmed najbogatejših, pripravljeni prvi uresničevati idealna dejanja. Iz pisma odseva tako visoko m plemenito mišljenje ter iskreno Čuvstvo, da ga naj izvedo tudi naši Čitatelji. Pisec pisma meni, da je gen. stavka neizogibna, zato se že zdaj ponudi, da vzame otroke stavkujočih k sebi. I iše. »Moja soproga in jaz sva sklenila, da po možnosti najinih sredstev prispevava k uspehu gibanja, kakor hitro bo pozval klic k boju. Bil b| Vam hvaležen, ako bi sporočili osebi, ki vodi vso stvar, da sva pripravljena sprejeti dva otroka staršev, ki bodo stavkali. Imava štiri otroke, fanta Šestnajstih let in tri deklice v starosti trinajst, šest in pet let Lehko nam izroče dva prav majhna otroka, moja soproga jih bo najskrbneje vzrejala. Namesto dveh bo pač štiri obrazčke osnažila. Pri mizi se bomo nekoliko stisnili in oba mala bratca (ali pa sestrici) bosta dobila mehko posteljco. Vemo, kako težka bo staršem ločitev od svojih otrok. Ali prav umirjeni naj bodo: za otroke, ki jih dobimo v oskrbo, bomo skrbeli telesno in jim nudili tudi vso drugo vzgojo. Stanujemo v zdravem okraju, majhen vrt in smo blizu kmetov. Nasi otroci niso prav nič bolj poredni kakor je običajna povprečnost, čeprav sta najmlajša dva vrla kričača in razgrajača. Ali vsi imajo dobro srce in prepričan sem, da bodo sprejeli majhne goste kar najbolje, ker jih bomo prej primerno poučili o zvezi vsega in o nalogah čl%veške solidarnosti.« To je krasen dokaz socialne zavednosti in človeške solidarnosti nasproti oni bahavi dobrodelnosti, iz katere ne zveni toliko toplo srce človeka kakor žvenket njegovih zlatnikov. , * Kuga v Portoriko. Mnogo manj čujemo dandanes o kugi kakor v prejšnjih časih, še celo v Indiji, kjer Je vendar zahtevala na mi-ljone in miljone človeških žrtev, je nekoliko pojenjala. Vendar pa jo še niso mogli zatreti in vedno javljajo o njenem nastopu, zdaj v Avstraliji, zdaj v južni Afriki, potem zopet v južni Ameriki, pred vsem pa v Aziji, kjer Je naf-bolj udomačena. Razen v Evropi je torel kuga v vseh ostalih delih sveta ugnezdena. Dogaja se celo. da se pojavi v pokrajinah, katerim Je doslej še prizanašala. Tako javljajo sedaj iz Portoriko, da razsaja tam kuga in da je zahtevala že lepo število žrtev. Dobro je le, da Je otok Portoriko prav tako kakor Kuba pod višjim nadzorstvom Združenih držav, ki nastopajo v takih slučajih z največjo strogostjo in opreznostjo. Po iniciativi Združenih držav so rtitro izpraznili jetnišnice, da jetniki pomagajo pri odstranitvi odpadkov in da izvršujejo različne higijenične odredbe. Pomnožili so tudi-zdravstveno policijo, ki mora skrbno pregledovati hiše, kakšne da so v notranjosti. Po hišah kade, če so pa v zelo slabem stanju, jih morajo popolnoma podreti. Ko bi bili Angleži v Indiji tudi tako energično in temeljito nastopali za omejitev kuge, tedaj bi tam grozotna bolezen prav gotovo ne zahtevala toliko žrtev, kakor pa jih |e. Tudi na Portoriko so povzročiteljice kuge podgane. V okraju, kjer se je kuga najprej pojavila, so našli na tisoče podgan. * Meščanske hujskarije zoper socialističnega častnika. Ko je še Ferri urejeval »Avanti«, centralno glasilo italijanske socialne demokracije. je pisal vanj vojaško - tehnični sodelavec, znan pod psevdonimom Silva Viviani. Dasi se ie policija na vso moč trudila, da bi izvedela za pisateljevo — ki je bil nedvomno višji častnik — resnično ime, se ji to ni posrečilo. Za Vivianijev rokopis je »Aviantijevim« stavcem ponujala 100 lir, seveda brezuspešno. Te dni je pisatelj, vpokojeni topničarski polkovnik Martini ofcielno vstopil v socialistično stranko in sc organiziral v rimski skupini. Ker je hkrati začel zopet sodelovati pri »Avantiju«, je nacionalistični »Giornale d’ Italia« ves iz sebe in podiva vojnega ministra, da polkovniku odtegne mkojnino. Značilno je, da imajo vsi Martini-cvi spisi statističen značaj in da se naslanjajo ia oficialne dokumente; če učinkujejo anti-nilitaristično, je torej krivda — militarizma. Martini je bil del j časa učitelj na vojni šoli v Vlodeni. Radovedni smo, če mu bo meščanska nijskarija odjedla penzijo. 15 letnica organizacije klesar-jev in kamenolomov v Nabrežini.* V soboto 10. t. m. je poteklo 15 let po ustanovitvi oi ganizacije klesarskih in kamenolom-skih delavcev v Nabrežini. Petnajst let življenja delavske organizacije pomeni petnajst let ljulega boja za delavske pravice, za napredek človeštva, za razvoj socializma. Dogodek, ki se je izvršil pred petnajstimi leti, je bil in je moral biti za nabrežinsko delavstvo kakor za vst nabrežinsko in kraško prebivalstvo najvažnejšega pomena. Zato je bilo razumljivo, oa ne. bo minil ta dan pozabljen med starimi m mladimi nabrežinskimi sodrugi. Ustanovitev delavske strokovne organizacije v Nabrežini ni pomenila le začetka delavske zavednosti, !,!aIr.v^ ■+-> D H bo o CU II € o CE. (0 S3 p °53. I Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, uliea Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa* serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Bivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v S*. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Bojan. Benussi, Gretta. Skladišče 11. kons. zadrug na Belvedero. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Casernm. Kronan zločinec. (Konec.) Medtem so Parižani zvedeli za vse podrobnosti. ki so' povzročile aritacijo barona in vsakdo je odobraval odločen nastop sodnika, ki se ni klanjal pred ljubljenci kralja. Ker so kralj in dvorjani živeli zelo razuzdano in razkošno. ic 5 "n IjcdsUo vin.-, ra/ka*?*n;., ko je izvedelo, da je kralj ukazal izpustiti morilca. Na ulicah so se zbirali meščani in odprto govorili, da je kralj tudi zapleten v afero. Spominjali so se najetih zavratnih morilcev, ki so po noči napadli vojvoda in ubežali iz ječe. Ljudstvo ie bilo prepričano, da je bil kralj tudi z onimi morilci v stiku. Ljudstvo je grozilo in bati se je bilo, da nastane revolucija, ako morilca ne izroče roki pravice. Ti razlogi so toliko vplivali na ministre, da so šli h kralju in mu pojasnili opasnost položaja. Kralj se je zbal grozeče revolucije in barona so zopet zaprli. V začetku preiskave je vse tajil. Po tem je priznal, da je bil dvoboj med njim in njegovima zaupnikoma dogovorjena komedija, za katero so določili vse podrobnosti, še preden je pričela. Neki Dastorel, vojak v kraljevi telesni straži, poznat kot najboljši strelec s puško, se je skril v grmovju, poleg katerega so postavili vojvoda. Zaupnika Italijana sta morala stati poleg barona, da sta ga opazovala. Ali stati sta morala za dvema oddaljenima hrastoma in nista mogla opazovati natančno dogodkov v jutranji megli na bojišču. Povelje za streljanje je dal eden zaupnikov barona, ki sta zopet stala v bližini Italijana. Na znamenje nista streljala Ie nasprotnika, marveč tudi najeti morilec v grmovju. Jek vseh treh strelov, ki so sekundo sledili drug za drugim se je zlil v ve-ličastvenem gozdu v en glas, da je bilo nemogoče zaupnikoma Italiana sumničiti, da sc je pri dvoboju izvršil navaden zavraten umor. Ko so te dogodke zanesli v zapisnik, ga je vprašal sodnik, če se je udeležil ponočnega napada na vojvoda. Baron se je bal trpinčenja in priznal je tudi ta zločin. Po končani izpovedbi je baron pričel nastopati zopet zelo oholo. V svesti si, da kralj ne bo dovolil ga usmrtiti na morišču, ker je vedel za njegova hudodelstva, katera je previdno zamolčal, je nastopal celo proti sodniku zelo ošabno. Ko ga ) je sodnik z raznimi vprašanji glede smrti grofice in grofa Pelterella zapletel v protislovja pri izpovedbi, je priznal, da je oba otroval. Ko so ga vprašali, kje je dobil strup, je odgovoril. da ga je prinesel s seboj iz Benetk. Mesec kasneje se je vršila sodnijska obravnava. Longreville in Dastorel sta bila obsojena k smrti na kolesu, njegova zaupnika pa na vešala. Komaj je po končani obravnavi Longreville pričel Jesti svoj obed. je padel na tla in prijeli so ga strašni krči. ki niso odnehali, dokler ni umrl. Splošno se sodi, da je Ljudevit XV. dal ukaz, naj tajno zastrupijo Lon-grevilla, da se iznebi človeka, ki je poznal vse njegove zločine. Druge tri obsojence so pa na kraljev, ukaz usmrtili že drugo Jutro. Tako se Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. _ Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. :: „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta, 1*1 až, Dunajska oesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Kuehs, Marije Terezije cesta, rivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. $ubid, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešarb, Selenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvatorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulioa. »Sušnik, Kimska cesta. Kla n še k, Tržaška oesta. Elsner, Kopitarjeva ulioa Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg, Sever, bakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, 6iška Likar, Glinoe. Jezeršek, Zaloška oesta, •