Wiea St. 8. V Gorici, 24. februarija 1876. „So5a" izhaja mk Cetvrtek in velja t posto prejemana ali r Gorici na dom-poiiljana: Vse Ieto . . . . • f. 4.50 Pol let** ... . • ,, 2.30 I C'etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in pray tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop- no rrato:____........':______....._____________ 8 for. ce se tiska J. krat 7 „ n n n * n • » » » » ^ „ Zarece 5rke po prostoru. Posamezne itevilke se 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go* sposki ulici Wizo „treh kron«. — t Trstu v touakahiici „Via della ca- Narocuina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovora: Viktor Dolenec v Gorici. —' RokopiBi se ne vracajo; dopisi naj so blagovoljno fran-kujejo. — Delalcera in drngim nepre-mo&nim se narocnina stniia, akose ogla-se pri uredni&tvu. Giasilo slovenskcga politicncga drustva goriskega za brambo iiarodnih pravic. Blagostaiije prvi je vir narodue fiasti in | neodvisnosti. ii. Omenili sino v zadnjem clanku, kako bi morali kmetje skrbeti za svoje lastno blagostaiije in za svoj napredek. Danes pa hocemo tudi drugim stanovom odtneriti delovanje gled6 na gmotne koristi naroda.— Na ddfeli so v prvi vrsti poklkani duhovni in ucitelji, da Sirijo poduk, da ljudstvo uavduSevajo za vse lepo in dobro; a ialibo^e nam je na§a majka dosedaj na-rodila he prav malo Vertovcev, in sploh se nasa in-teligencija se preiualo zmeni za gmotni, skupui ua-predek in dostikrat inteligentnim krogom na deceit Se prav nij, Ce se kmet prevec" seznani z napredkom nove dobe. Inteligentni krogi bi morali v prvi vrsti Siriti kmetijski poduk in uplivati na to, da se osnovajo po-vsod dru2be,ki bi se skupnim denarom narofievale si potrebnega kmetijskega orodja, katero bi potem ra-bili vsi drulabniki po vrsti in druStvo bitaka orodja, kakor so mlatilniee, novolegni plugi, tiskalnice itd. posojevalo tudi nedruzabuikom proti od&koduini; kajti nus mali posestnik ninia zadostnega premoftenja, da bi si sam priskrbljeval drazega orodja in matin. V tern obziru so uze nekaj za&la delati viuorejska dru-itva na GoriSkem, in uadejati se je, da se bodo taka drustva po vsem Slovenskem razSirilaterpostalaprava Sola za na§e vinorejce. Mi si pa tacega drustva ne moremo misliti, ee nijma lastnih Vinogradov, lastne pravilno sezidane kleti in vsakovrstnega orodja, pti-mernega sedajnemu napredku. Kadar bodo enkrattaka druStva izdelavala mnogo dobrih vin, uakorgen je na pr. slapenSkj Rizling, po tern se bode tudi zacela kupCija z naSimi vinskimi pridelki v daljne kraje, posebno pa na NemSko, Rusko, Anglezko. Prvi zacetek v teni obziru je sicer tezak, toda kedar enkrat nasa vina zadobe liekoliko kredita v inostranskem, potem se bode ta kupcija Intro in dobro razvijala in zado-voljni bodo tisti, ki so se pm poprijeli uapredka v vinoreji. Proti koncu bomo razvili idejo, na kak na-tin se bodo dala spraviti v trgovstvo nasa vina in drugi dobri pridelki slovenskih pokrajin. Kakor vinorejska dru§tva, priporofiajo se tudi planinska druStva, po izgledu onega v Polubinu, kar smo u2e omenili v I. clanku, in za pogozdovanje na-§ih golih hribov bi se moral! tudi nasi gospodje ua de-2eli kaj vet brigati ter osnovati drugtva, ki bi pospe-Sevala z denarom in podukom zasajanje dreves, kate- LISTEK. Tolmin v srednjeveSkej poeziji. Tolmin se svojim gradom na prijaznem grifiu in z „dvoromtt (la corte) pod njim bil je v XII. in XIII. stoletiji prevaino posestvo oglejskih patrijarhov. Gro-fi tolminski so bili vazali patrijarhovi, tako oni Gun-tram, ki se omenja 1. 1188. Zaradi prevazne njego-ve lege ob gorenjtj SocI sku§ali so gori^ki grofi ve6-krat polastiti se tolminskega grada in mnogokrat je bil po ve6 fiasa v njih rokah. Toda vselej so ga morali zopet patrijarbu izroiiti, vetidel prisiljeni po ce-sarskej avktoriteti. Zaradi njegove prijazne lege v sre-di „gori§ke Sviceu bltzo setoka Idrijce in SoCe ma-dili so se patrijarhi radi v Tolminu in verjetno je, da so nekteri redno poleti v „dvoruu prebivali. Bianchi sicer to zanikuje, a listina, s katero je patrijaih Gottfried (1182—1195) leta 1194 v Tolminu poterdil init-ni§ko prostost v Ogleju in Klu2i §enpavelskemu opatu Ulriehu I. *), nam to jasno poterjuje. *) Archiv fur kftrntneriselie Geschichte und To-pographie 1866 pg. 136. rih je lehko dobiti yastonj od vlndo. 0 naftlnii, kako bi se osnovala taka drustva, bomo mordti o svojem 6asu pregovorili besedo. Toliko naj zadostuje glede kmetijstva, Ker se pa na§e prebivalstvo povsod ne more pre2lveti se sa* mini kmetijstvotn, treba je, da se kaj stori tudi za povzdigo na§e doma6e obrtnlje. V nekaterih slov. krajih so dobri kova6i, ^ebljarji iu sploh taki roko-delci, ki s« pedajo z izdelki iz surovega ielexa.; v di'ugih krajih se zopet nabajajo ljudje, ki delojo le-sene posode itd. Povsod, kder je kaka taka obrtuija, je silno potrebno, da se razvija in povzdiguje na boljSo stopinjo; v takih obrtnih krajih je potrebna mala obrtnijska Sola, v kateri se ufienct seznanijo z risanjem, z raznimi izdelki drugih doM in z dragimi za stroko potrebnimi vedami. Potrebno pa j»j tudi, da se v takiuy krajih osnujejo gadruge, kokordno so na priliko v §viei, na NemSkem iu m\o na Ruskem; vsi rokodeici enega ali vefiih bli^njih kmjev in iate rokodeljske stroke naj bi bili tidjc take zadruge, kateri bi bilo na fielu ravnateljstvo sestavljeno iz takih inoi, ki znajo razdcliti delo tor noznajo svetovne po-trebe iu bi rftopili v zvezo z velikimi tvgovci v Trstu in drugod. Take ziulruge bi pri mis nadomestovale fabrike in po njih bi vsa dotnaca obrtuija ostala v domacih rokah, kajti v skupnosti je moe in dobro razdeljeno delo za eno in isto s^vrho je najveci gmotni napredek. Ce bomo pa mi Slovenci zanemarjali do maCo obrtnijo, bodo pa k nam prihajali tujei, fabrikanti, katerih je u^e tako preveft v naSih potcmjinah in oni se bodo bogatili od ua§ih 2uljev. Obrtnijske zadrugc a? tako potrebne, da jih celo Me in ustanavljajo narodi, mej katerimi je obrtnija na najvisi stopinji in to glede na svobodnjaslri princip, da delo je prvi kapital iu da torej delavec ima prvo pravico do uiit-ka zaslu^kov, mej tern ko ima kapijal le v drugi vrsti pravico do manj^e odskodnine po odstotkih. Princip zadrug se posebno priporoga nam Slovencem, ki imamo prav malo kapitala in posamezni ne moremo zapofienjati nic" vefiega in gmotno koristnega. A take zadruge in tudi druStva za povzdigo kme-tijstva in obrtnij ne bodo mogle uspeSno delovati in razvi-jati se, Cejimnepridejo napomoc tudidomad denarni zavodi in pa domaCa trgovska druStva, Zatorej moramo skrbeti, skoro bi rekli, v prvi vrsti za dober temelj naroduemu zidaliSCu. Kedo danes pri nas 2ivo ne duti potrebe posojilnic za male svote, takih deuamih za-vodov, kder kmet, rokodelec in mali trgovec lehko za vsako potrebo dobe en par stotakov na posoclo, brez velike zamude casa, brez mnogih pisarij, vknjileb, Ne bode se nam torej <5udno zdelo, Ce najdemo v umotvorih srednjeve§kih pesnikov tudi Tolmin ome-njen. Med ljudstvom (ne preprostim, nego omikanim) se §e vedno veruje, da je slavni Dante Alligbieri (1265—1321) nekaj Casa v Tolminu prebival in oudi, v takoimenovanej Dantejevej jaiui en kos svoje nebe-§ke komedije zloiil. Na§e ljudstvo ne ve nic o tern in jamo imenuje „zala§ko" (od vasi Zalazi). Pad pa pripoveduje, da je nekdaj prebivala v njej „duga ^e-naM (t. j. divja 2ena) zelenih las, ki je uCila kmete orati, pripovedovaje jim „dergovit, deigovit je stano-vit.tt V omikanih krogih se pa terdi *), da je Dante, iz Itaiije pregnan, 1. 1319 en del svojega „pekla" v Tolminu zlo&l. Noei je baj6 v tolminskem gradu med vitezi in gospami prebil, dnove pa v jami, ki je po njem ime dobila. V mraku so ga pre videli veC-krat v rudeCej obleki pred jamo sedeti. Toda vse to so le pripovedke. Abbate Bianchi **) je dokazaliz listin, da so vsi pisatelji zajemali vest o Dantejevem bivanji v Tolminu iz Giovanna Candida (Commentarj Aquilejesi 1521), ki jo je zopet zajel u Platine (Le vite dei Pontifici), kateri pa piSe, da je stroSkov in za primerno nizkc obresti? Posebno pa je potreben kredit proti solidarni osebni garanclji ma-lemu obrtniku in malemu trgovcu. Po Slovenskem so se uzo osnovale nekatere po-|ojilniee; naj ved jih Iroajo naSi bratje na juinem Stajerskem; vsi ti zavodi dobro poslujejo in mnogo koristi jo dotiCuim o kraje in. Tudi mi smo uzo pred leti sprozili tako idejo in uze storili prve korakeza ufitanovitev ljudske banke, a naSe zapoCetje rassbilo se je na Skolji italijanske zavisti in nceimernosti. A mi Slovenci na Gori&kem lehko popoinoma preziramo v tej zadevi nafio ltalijano, nij troba nam snovuti taeega driistva zavso de^elo, ampak osnujomo si lahko tak zavod za vse Slovence na GoriSkem, all pa tudi ve6 takih posojilnic, tako na priliko eno v Gorici, eno v Tolminu in eno v Sefonl. Take okrajne posojilnico naj bi se osnovale po izgledu onih Stajor* skih, da se namreC zdru^i uekoliko ddt^nikov, ki v-pla^ajo toliko za ustanovitev glavnice in po tern ob-tanejo udje z neouiejeniin poroHvom, ali pa naj 86, kar bi bilo za obrtuike ie boljge, iistanovijo take hra-nilnice, v katere je dol^au vsak ud vplaCati vsa1, te-den, alt raesec iu»ko malo svoto skozi vefi let in Jiva po tern pri tej hranilnici vlogam primerni kredit. Ce bomo videli, da se hufiejo rodoljubje v ka-kern okraji lotiti tacega koristnega dela, priobiimo pravila oboje b&M dru^tev v nasetn listu.. Zeleti je torej, da zaftenjajo rodoljubje v mestu in po dezeli resno pretresati to stvar; kakih 5 ener-gicmh, delalnih mo2 naj se postavi na Celo in ree bo sla brez posebnih te^av bodisi v Gorici, bodlsi v Tolminu ali v Sciani. Glavni steber narodnega dela na guiotncm polji pa bi bil zavod, ki bi imel namen po-spe§evati narodno obrtnijo in trgovino. Tak zavod bi imel nalogo prcbavati vse ono, kar so napravili manjdi zavodi po de^eli, namrec vinorejska, obrtnijska, planinska iu druga druStva. To drustvc jsnovalo naj bi se v sredi§Cu jugoslovanske trgovine, v Trstu in njegov de-lokrog naj bi objemal vse, kar zahtevajo narodne potrebe, trgoval naj bi z vsemi pridelki, katere nam daja slovenska in tudi sploh jugoslovanska zemlja in s tistim ju^nim in prekomorskira blagom, katerega rabi narod; ta zavod naj bi gladil pot na§im vinom, siiotn in drugim izdelkom v ino^transtvo iu udil naSe vinorejce in obrtnike, kako je treba izdelavati razne surovine, da iz njih napravljen izdelek zamore kon-kurirati v svetovni trgovini s prav dobrim uspehom. Tako jugoslovansko trgovsko druStvo bi pa mo-ralo raztezati svoje zile po vsem jugoslovanskem svetu in biti zastopano po podru^nicah ali iiarodnih trgov- *) (F Coronini), Patriarchengriiber von Aquileja str. 144. **) Jos. Bianchi, Del preteso soggiorno cU Dante in Udine ed in Tolmino. Udiue 1844, ^ei Dante iz Florence v Forum Livii, t. j. Forli, a no v Forum Julii (Cedad), kakor je Candido to zamenjal. Jacopo Valvasone di Maniago je bil poslan od beneSkega senata kot komisar na Tolminsko, naj bi pregledal te kraje in poroCil, kje bi se dale majhne terdnjave napraviti, da bi se dezela laze brauila pred turSkimi napadi. PriSedsi na Tolminsko 6udil se je prirodiisj lepoti na§ih gora in dolin, ter je mislil, da je na^el one kraje, katere popisuje Dante: „Eravamo tutti e tie allotta, Io come capra ed ei come pastori Fasciati quiuci e quindi dalla grotta" Purgatorio canto XXVII. Valvasone je bil tudi v zala§kej jami in zdelo se mti je, da je bral na-enem kamnu Dantejevo ime za- 'pisano. In prepriean je bil, da je Dante s patrijar- liom Paganom v Tolminu prebival in v njegovem i\- votopisu tega patrijarha piSe Valvasoni tako-le: „Col Pagano dimoro con molta soddisfazione Dante per buon tempo, et con lui frequento soveute la bella contrada di Tolmino, castello situate nei Monti Norici, sopra Cividale dei Friuli da 28 miglia; luogo nei tempi esti- vi molto delcttsvole, per la bellezza et copia incredi- bile di fontane o fiumi limpiuissimi et sani, perlVia salubenima, per Paltezza dei monti,. et proWit^ spaventosa delle valli, per li passi strettissimi ot no- vita del paese; U quale teaendo raolto del ^^"t* ^clfr v vsebvecih mastib slovenskih in ce mogoce tudi jugoslovanskih in skrbeti bi moralo tudi za dobre zveze z vsem inostranskim, — s kraika posredovati bi moralo promet mej doniaco in tujo zemljo. Z veseljem inoramo konsiatirati, da se v Trstn uze snuje tako druitvo na popolnoma solidui podlagi in da so v ta namen nekateri slovanski trgovci uze podpisali prav znatne svote ter bodo v kratkem po-vabljeni s posebnim programom vsi slovenski rodolju-bje in kapitalisti, da seskak© svoto vdcleze tega va2-nega zapocetja. NaSemu narodu je v boju za svoj obstanek siluo literarno in politicnem obziru, sil-»o potreba materijalnegii in gmotnega uapredka in ie€i bi se smelo, da je raaterijaluo Wagostanje pegoj in tcmelj kirjizevuenm razvitku in politicni svobodi ter popolni neodvisnoati nasega v dusevnikah s poniivecega naroda. In da pray zdaj poadarjamo tako ostro uarodui napredek v gmotnein obziru, uzrok je sprava in edi-noat, katera se je sopet vrnila na domace ognjisce. Kajti de smo se zediuili, se uijsrco zato, da bi leuo-bo paali, ampak da bi hitreje in uspesneje delali.-— Mi smo v tern eUroku razvili program, kako bi morali oast izobrazeui narodnjaki v mestih in po deieli delati; skoro vsakenui stanu odmerili smo tu-kaj svoj prostor, svoj delokrog. Bog daj, da bi na3i nasveti nasli prijazen odmev po vsej Sloveniji ter da bi tsi intelligent™ mozje nasega naroda apoznali in se poprijeli svojega dela za blagor nase domovine. Eneiiija in nevtrudljiva delavnost pramagati vse toza-te in srecen je narod, ki ima dosti posteuih, cnergic-nih in delavuih rodojjubov. Torej zacuimo in ne u-ttrasimo se! — nepozabljivega moza. dazopet svetn pokaiemo, da smo Solkanci vrli, vzbujeni narodnjaki! Lepo, narodno cerkveno petje bi v tem ozira tudi izdatno poraagalo in vnemalo. NaS gos;)od nad-ucitelj je tudi moz za to, tako petje gojiti. A treba, da tudi drngi mercdajni mozje nase pevce izpodbnja-jo in podpirajo in pred vsem je to naloga cast, du-hovenstva. Obzalovaje pa morarao izpovedati, da se, kakor vse kaze, nas gosp. zupnik malo zmeni za lepo, ybrano cerkveno petje; vsaj proti pevei se tako vede, da se nam ta sodba vsiluje. Odpravljaje stare, nedolzoe navade. vzbuja v pevcih opraviceno mrzenje do cerkvenega petja. Uze lani so naSi pevci zaradi tega „strike" delali—da je nekoliko easa petje v cer-kvi popolnoma utihrtilo. Zdaj se je zopet bati, da se bo ista nevsecnost ponavljala. Ali ne bi bilo dostoj-nejse, da bi L gosp. zupnik o sve&lfei par voscenk zrtovaliV Saj nasim fantom ni toliko zavrednost, ko-likor za staro, castitljivo navado. Dopisi. I? Solkana 20. febv. (Izv. dop.) Due 13. t.m. nam je napravila nasa Citalnica zopet prav prijeten veCer; vstregla je staiim in mladini se zanimivo be-sedo in vesehra plesom. Beseda se sicer ne more \ste-\ati med sijajne, a zabavala nas je v narodnem dubu prav po domace. Pevske toCke so bile dobro zbrane in spretuo izvrSeue; posebna hvala gre gospodu pe-\ovodju, kateri je naSe pevce z veliko mai|jivostjo pod-uCeval iu jib do te stopinje dovel, da zdaj prav v-brano pojd. Dve^deklawaciji in igra ,,Filosof", katera pa ni za nas oder posebno srecno izbraua, so nam privabile na oder skoro samo nove moci; in tako je prav: vadimo se drug za drugim, saj je doguanarc6, da so take zabave v muogem oziiu jako podudjive iti koristce, ker pospesujejo po svoje ljudsko omiko. S posebno pohvalo moramo omenjati gospodiiin in go- spoda M......., katerih niti Inula zima ni ustrasila, da ne bi se naz Sv. Gore potmjali k doticnim vajam, ter so pray zdatno pdpoinagali, da se je beseda povoljno vrSila.—Solkan je o svojem Lasu uze skoro sloveti za-M kot narodno gnezdo; zaduja leta je pa njegov re-nome po pravici pojemal, ker je narodno gibanje ss precej ponehalo in otrpnelo. Skrbimo tedaj iu delaj-mo, da se zopet obudi'. Moci se uze najdejo in pri-like tudi ne manjka, Posebno lepo priliko bomo pa imeli y pomladi o slovesuem odkritju Doljakove pu-dobe. Saj je bil on dusa poprejsnjega zivahnega gi-banja;—naj bi nas pri tej priliki vnel in navdal duh accompagnia percio con V orrore del sito una grazio* sa vista di campagne, di rivi, et di terre grasse et ben coltivate. In questo sito si mirabile, cheparna-to per specidazione dei fiioson e poeti, si tiene, che Dante scxivesse a compiaceuza di Pagano alcune parti delle sue Cantiche, per aver li luogbi descritti in esse molta corrispondenza con questi: etaquesta cre-denza cousente uno scoglio posto sopra il nume Tol-mina; chiamato fin' al di d'oggi Sedia di Dante, nel qua! lnogo la fama di mano in mano ha conservato memoria, ch' egli scrivesse anche della ratura dei Pesci"*). Kot glavni dokaz se navaja torej podobnost tol-minskih krajev z onimi, katere je Dante popisal. A koliko krajev se prilega Dantejevemnpopisn?— Otu-kaj omenjenem Dantejevem kamnn se nikjer drugod niC ne omenja, vsaj dan danes nij vec sledu o njem. SmeSna pa je terditev o ljudskej tradiciji, da bi bil Dante tudi oribab pisal. Tako se je izeimila povest o Dantejevem biva-nji y Tohninu. Naslednji pisatelji so jo odpisovali in pocasi se je razsiriia kolikor toliko tudi med Ijud-stvo. Celo iz Boccacievega pisma Petrarki, v katerem pravi, da je Dante obiskal na svojem potovanji tudi „antra julia Pariseer", hoteli so sklepati, da je bil Dante zaxes v julskib Alpah. A ta „antratl nij kaka jama, nego raznmeti se mora pod tem neko Solo v Parizu! Biancbi je z veliko zgovornostijo dokazal, da Pagano nij bil L 1319 v Tolminu in da tudi Dante nij mogel ondi prebivati. Pri tej priloznosti pa govori precej zanicevalno o ntohninskib barl»arili.u Iz TrSta 20. febr. (Tzv. dop.) Z veseljem smo te dni disalt, da se sadanje dnibtvo „Edinostii in njegov organ enaeega imena inislita resno lotiti tis»tega tezkega dela, katerega izversitev bi najbolj koristila terzaski okolici. Najprva in poglavitna njenapotreba je po mojem menenju taT da se premHljujeinpomen-kuje s posebnim prizadetjem, kako da se tudi okoli-fani, ki so pac bistre glavice, in iiiso bili nikdar za „doke far niente", ampak delali so od nekdaj prav radi in neutmdljivo, bi spravili sCasoma k tergovini in obertniji v niesto, kjer se bogatijo in mastijo samo lahoni in tujei, mej tem ko se zdaj tarn nekateri izmej onih le s takimi opravili pecajo, ki jim malo dobicka verzejo — se zidarijo, s kamenarstvom, se strezbo pri zidarenju in s tovarnistvom za majhno in neznatno dnino. Okolica jim je vze pretesna in pre-siromasna, da bi jim dajala to, cesar potrebujejo (ce-ravno tajiti se ne more, da bi si vendar tudi v njej nekaj bolj pomagati vtegnili, posebno z vertnarijo in s pridno sadjorejo, kateri ste zdaj tarn sploh zanemar-jeni.) Da se jim pa sadanja zalostna njih osoda tako na bolje obeme, kakor se je omenilo, pripravljati se mora mladina za gori opomnjena opravila le s pomoc-kom dobrih in primernih sol, ki bi jo vtegnile za -nje sposobne storiti, kakor storijo mesLansku ttikaj in na drugih krajih. iz katerih prihaja pa sem, da si pomaga bolj, kakor si pomagajo tukajsnji okolicani, ki so si tako rekofi tuji v svoji lastni domaciji! Ako je resnicno, da imenovano drustvo in njegov organ se bosta posebno za to krepko poganjala, mogo^e bo gotovo, da se tudi okolicani po malem po-visajo in si opomorejo. Tako si bosta pa veliko zaslugo pridobila, ako jinm gre po sreci. da kaj dobrega za-stran tega opravita. Kar se tice drugihreci, one so skoraj le postranske, in pa po zalostnih razme-rah, katerih neugodnost prihaja deloma od prevelike mlatnosti istih okolicanov, deloma od osornosti in sploh od znanega znacajasadanjih terzaskih gospodarjev (!), tudi nedose2ne. Iz Cerknega 20. feb. (Izv. dop.) Znano je, da nas okraj le o dobri letini shaja z domacim pridel-kom; kakor hitro pa sadje in kuhinja ne doneseta, je gotovo pomanjkanje ziveza, kajti v najbolj si letini Drugatie pa je z di-ugim veljavnim pesnikom nem-skega rodu. CzOruig ((JlOrz und Gradisca I. pg. 287) terdi, da je Hartmann von der Aue kot gost bivai na patrijarskem gradu Soi'tumberg ali Schart'fenberg uad Cedadom za easa patiijarhov Gottirieda (1182—1195) in Pilgrima II. (1195—1204.) Njim naslednik je bii patrijarh Wolfzer (Volcherus, (1204—1218). Glede Griona *) terdi CzOrnig (o. c. pg. 282—289), da je ta patrijarh ziozil znano didakticno pe»en Fiidank in napise tako se celo poglavje o Woltgerovem zivenji, ki se da iz Fridauka posneti. Ali Fiidank nij nika-kor delo enega samega ino2a, nego zbirka raznih moz, ki je se le v teku easa nastala in v celoto zrastla. Tako se ne more Fridank Wolfgerju pripisovati. Rav-no tako tudi ona uganka, ki bi iinela pisatcljevo ime skrivati, (primeri tTzOrnig pg. 284), ne pomeui Wolf-gerja, nego naleau, t. j. kocko. To je tem loze uga-uiti, ker je pod uganko kocka narisana **). Tako od-pade vse ono, s cemer je hotel CzOrnig Wolfgerjev zivotopis obogateti in zgodovinsko resnicno ostaue le ono, kar je bilo do zdaj iz drugih virov znano. Hartmann vuu Aue, nemski „Minnesanger", je bil sluzabnik gospodov pi. Aue v Breisgau-u. Zivel je v drugej polovici XII. stoletija iu umerl pred 1220. Udelezil se je tudi ene krizanske vojske, ali pod Fri-derikom I. 1189—91, ali se verjetueje pozueje 1197-98. Druzega nij o njem znanega ***). Hartmann je predelal tudi dya romana. Erec in se pridela zita komaj za pol leta preziveti. Le malo let je tako rodovitnih, da ne bi bilo treba iz druzih krajev k nam niL ziveza dovazati. Denarni dohodek pri nas je ves v ^ivinoreji in deloma v sadjoreji; a se ta je zelo majhen, ker zivino—i sadjereja sta se prav na taki stopinji, kot ste bili pred sto leti. Ne-davno sem Cul nekoga besedovati: „To tele moram vzeti za rejo, ker je tako dober kupw—bilo je nam-reL majheno i slabotno. Kako govedo bo dorastlo iz take zanikernosti ? I prihodnje pleme—kakosno bode iz take zivali? — Take in enake nazore imajo tu-kajsni kmetovalci v vseh kmetijskih strokah. Za vsak napredek so zelo terdovratni in vsaka nova znajdba jim se zdi nifeva i neuinna. Ker se jim pa po njih starem kupitu malokaj vefi posrecuje, pa sumnitijo, da jim Bog nece dati, ce5, da nejso vredni.— Le dobro, da so nasi ljudje tudi v razvadi lastne postrez-be tako dale& za drugimi zaostali; inace bi bila pri nas uze davno veea revsCina, kakor kder—si—bodi v nasi dezeli. Cudno i neLudno, da je pri nas vse neprimerno draze nego po druzih krajih; n. p, pSenica je letos od poslednjega pridelka ves cas po 3 gl. 20 kr. mer-nik *), ajda 2 gl., tursica 2 gl. 1G kr. m vse je v razmeri teh cen. To pa nej slabo le za kmete, ker si morajo veC zita kupovati, nego ga prodajo **), inar-vec slab.se je se za one, ki morajo tako reko6 zgol z denarom ziveti—talci imajo zmiraj slabo letino, kajti najslabse blago morajo vedno dtaze placcvati, nego jc po druzih krajih najboljse ; postavim funt unjslabse kave velja 80 kr. boljSe goldinar, sladkorja 40 kr. olja, kakorSno „se steje dobro"—za salato 80 kr., pe-troleja 17 kr., kruha 14 kr,, vino belo 40, cemo 48 kr. bokal i.t.d. Cudno pa resuifiiio, da se pur fun-tovmasla ali mleka le s posebno prijaznostjodobi, pa gotovo tako drago, kot v Trstu, ker vsakdo ga node le skupaj 15 ali vec* funtov prodati; prodajalnice na drobno pa nej. Ttikaj pa6 manjka konkurenta, ki bi zamogel iz zaloge i tvomic naenkrat dosti blaga vzeti in za majhen—gotov (bil bi pa tudi gost) dobiCek prodaja*i, Zdaj pa vsakdo, ki kolikaj zmore, raj§e gre sam v me* sto si zrveza nakupiti Konecno naj se omenim, kako hitro je tukaj do take dragiuje priSlo. Pred 5. leti se se je dobilo sta-novanje od 24 do 40 gld; takrat se je dobila hrana (kosta) za 10—12 gl. na mesuc; zdaj pravijo gostil-nicarji, da jo za 20—25 gl. tezko dajajo. Kake raz-mere so to se zivezem, i hrano v mestihVl Po tem-takem nej cutlo, ko se uradniki boje biti v Oerkno poslani—kot Rusi v Sibirijo. IZ LjUbljane, 21. febr. (Izv. dop.) wKedaj se ta vstanek pomiri — sain Bog zna I" pise mi jeden znanec, koji tudi po svojih ino6eh i zmo^nostih sode-luje na jugoslovanskem bojisCi. I res, kakor sedaj vse ka^e, niti govora nij o iniru: ustaske cete se vedno bolj mnoze, Italjani dohajajo v prav obiluem Ste-vilu v Hercegovino; tudi od tukaj je vam znani fran-coski kapitan Barbieux odpeljal seboj nekaj slovenskih junakov i boriteljev, da prineso tudi oni zrtvo na ju-goslovanski oltar; „koji bi Craogorec mogao slusati gje puska puca i gje se krv prolijeva na pepeljaku *) Pri nas imamo sploh 5e staro mero i vago: **) Prodajo b vefiemu o dobri letini kak mer mernik psenice. *) Bianchi 0. c. pg, 167—163. *) Grion v Zachero Zeitschrift fur deutsche phi-lologische Bildung 2. Bd. Halle 1870. **) Primeri Schonbachov sestavek v Zeitschrift f. oester. Gymn. 1873. ***) Gervinus, Geschichte der deutschen Dichtung I. 648 Iwein. Kratki zapopadek pervega je tale: Kralj Ar-tus je bival o velikej uo6i v Karadiganu s krasnim spremstvom. Tu je sklenil kralj belega jelena uloviti, za kar je smel sredni lovec najlepso daino na dvoru poljubiti. Za lovci je §la tudi Artova zena Ginevra, ki je med potera Ereca srecala in ga prosila naj jo spremlja. Na tem potovanji uajde Lrec ubogo dekli-co Enido, jo vzame za zeno in pozabi v zakonskej sreCi na svoja viteska opravila, tako da zgubi vso Cast in slavo. Doliili so njegovo zeno in ta ga je zaCela grajati. Sedaj se vzdigne Erec fiudnih dogodkov iskat in prisili tudi zeno z njim jezditi, a jtj prepove go-voriti. Vselej, kedarseje napoti mozu kaka nesreca pretila, opomnila ga je Enida za easa, ali on jo je kaznoval, ker je govorila. V nekem boju je bil hudo ranjen in je omedlel zarad tega. Enida je mislito, da je mertev in se je hotela tudi vsmertiti. Ali mimo-gredoci grof jej to zabrani, jo vzaaie v svoj grad in jo prisili roko podati mu. Ali Se o pravera casu se prebudi Erec, katerega je bil grof tudi seboj vzel, osvobodi zeno in se zopet sprijazni i njo. V tej povesti v vezauej besedi se nahajajo sle-defii granesi: Verz 172: Nu sack er wa gegen im schein, Ein hus geheizen Tuimein (Dulmein), der wirt der herzoge Imain. Verz 622: Do der tac vol ershein, do ritten si uf Tuimein (Dulmein). si hiez der herzoge Imain groze willekomen sin.**) Tukaj pripdveduje Hartmann, kako je Erec za-sledoval viteza, ki ga je bil premagal, kako mu je ta **) Erec, eioe Erzahlung von Hartman vqu Aue Ausgabo yon Haupt, Leipzig 1839.— le^eCi?" — handzarom, ineCem i no2em kazejo.Tur-5inu, da so §e vedno oni stari, nepremagljivi Crno-gorci, da „gdje udari, zdravo neostaje", da so vredni nasledniki njihovih otfetov, dedov i pradedov, koji so marsikateremu duSinaninu Turfiinu posvetili z vecno lucjo i ga poslali tija, kjer muh nij' k — Alahu i njegovemu proroku Mohamedu! „Ostrim gvozdjem, prahom i slovom pokazat cemo, da juna6ko jos nosi-mo ime; sada nejma piesme, gusle ostavimo 1" Cim prolece svane, ako Bog i sreca dade, savi-tice Srbija u visinu zastavu sa natpisom: Rat s Tur-cima!" pise neki Serb iz glavnega mesta serbskega — Belgrada; mascevati hocemo sedaj tursko zmago „na polju Kosovu", ranjki MilosiMibajl bosta nam zvezdi, koji nas bosti vodili! Mibajl, MiloS, sveti imeni, se zlatimi crkami zapisani v naSo zgodovino! vajin dub nas sedaj probuja, nas klice, nas navdusuje za sveto stvar, vajine krepke roke vzdigujejo v nasih mistih pogumno barjak serbski, spomin na vas nam nado-meScuje bojecega mladica Milana, koji nij pravi Serb! Zaradi tega pa tudi uzwa spostovanje islavo od serbskega ljudstva po zaslmSi: svedok bil sem tukaj one nedelje, ko je bila njegova poroka z Natalijo; po cas-nikib se je upilo i Sirokoustilo o velikanskem i aeiz-mernem navduLenji, s kojimbiljepozdravljeu „k»jaz" od prostega ljudstva (seljakov); a jaz (akopram sum se botel, kakor neverni Touia2, sain prepricati v vsa-•em kotiti se celo o malenkostih, ticocih se onega dne) nijsem zapazil niti odstotkov po casnikih popi-sanega entuzijazma; le otroci, kakor povsod, kricali so na vse grlo, da so me hoteli oglusiti, — odrasceui so pa vefiiuoma inolcali i veliko gledalcev bilo je se celo pokritih, ko se je peljal miino knez. Splosuo mcnenje igovorjenje na Serbskem zadevajoee kuegevo ljubezen do nasega naroda, je to: kako je mogoCe, da clovek ljubi mater, koja ga nij odgojila i kako je mogofie, da na§ knez ljubi serbski narod, ko nij sesal serbskega mleka, ko nij bil odgojen m Serbskem, timvee na Francoskem ? Nij cudo, da vlada sedaj enako misljenje mej Serbi tudi o kneginji Nataliji !~ Ob kratkem: aHppram je uze sedem let proslo, vendar usmerien Mihajl iivi se vedno v dubu i spominu mej serbskim narodom i veliko rajse bi pegresait Milana, nego — Mihajla I Tako sodi — »Serb !* V Bumuniji se vrlo kuha, kakor poroeajo vesti od tarn: danj (tribut) 60.000 cekinov so Tureinu od-tegnoli i odpovedali, orozja se pridno nakupujejo; najbrze od Nemcev onih 200.000 pu§ek ehassepots, koje so Nemei 1. 1870. Franeozotn uzmali, za denar se tudi dobro oskrbujejo: vse kaze, daKuutunijanecQ drzati krizem rok I Inteiigentnih Bolgarov je veliko zaprtik zarad sumljivosti, nekateri prav nedolM; vse to ne resi vefi Turka zaiuganega mu placila: Bolgari vzdihujejo po osobnej i narodnej svobodi; megla, katera je do sedaj Bolgarijo pokrivala, se vzdiguje i razgublja se dan na dan bolj; istiniti Bolgar cuje plakanje i zdi-hovanje umirajocih i trpecih svcjih bratov! Bolgari hocejo sedaj dokoneati to/ kar je Hadzl-Dimiter z drugovi svojimi zaSel, dognati hoCijo do krajnosti delo, koje je on zacel, priboriti si hocejo svobodo, .ono svo-bodo, za kojo je njihov Hadzi-Dimiter i tovarsi prelil svojo krv; od njih je sedaj zavisno, da dovrse, ako hoCejo enkrat izrefii svete besede; BMi smo svobodni, mi smo Ijudje, mi smo Bolgari i poaasaino se z ime-nom svojim BBolgarina. BoSlo je vreme, da zmagajo, da se otresejo zarojavelih turskih kratih spon, katere so je suzile vfc od 450 let; v ta namen si kliCejo vzajemno: „Hajdite, mili bratija, napred za naSeto sveto i pravo delo; hajdite, da istrebijme zloto i da o&stijme nasata zeinja s ogonj i noz ot straSnoto tursko var-varstvo! Napred!" Kakor je tedaj iz vsega vazvidno, bode veMkan-sko „Kolo" se plesalo spondadi na balkanskem polu-ostrovu: veletoki kvvi bodo se zlivali v Cevno i kako drugo morje, v blag namen —- za svobodo; marsika-tera Zvtva, bode padla, a - finis coronat opus! Bozc mili, pomozi nesretnim naSim bratoni! Politidni pregled. V Gorici 24. febr. 1870. u§el v grad Tulmein in kako ga je njpgov gospodar vojvoda Imain prijazno sprejel in ga pugostil. Hartman je predela ta svoj romau po Francoskem izvirniku; Li Contes d*Erec, li til Lac, katerega je spisal Crestien di Tioies (2ivel med 1150-1210*). A v izvirniku se ne nahajatii imeui Imaiu in Tulmein. Res je, da pravi rokopis, katerega je Hartmann pora-bil, se nij znan**), pa vendar je gotovo, da je Hartmann Crestienovo povest nekoliko po svoje predelal, zlasti kar se psyhologicnih motivacij tiCe. Tudi dru-ga lastna imena" se nahajajo pri Ilartmannu, o kate-nh nij sledu pri Crestieuu. Zatorej je zmerom §e mogoce, da se Hartmaaov Imain in Tulmein na ne-kaj resnienega opira. Bartsch***) meni sicer, da sta obe imeni nastali le iz pomote, da ja je Hartmann iz Crestienove besede sdomaine" skoval. A to je neverjetno in 2e zaradi tega nemogoce, ker ta beseda se nahaja pri Crestienu v verzih 1347 in 6200 a ne blizo onega mesta, kjer Hartmann Imaiu in Tulmein rabi. Torej je §e znurom lahko mogoce, da je Hartmann res na naS Toimin mislil, da je tedaj res gost patrijarhov Gottfrieda in Pilgrima bil, morda kot po-tujoc pevec, ali na svojem potovauji v ali iz krizanske vojske. Iz Suffemberga je morda samjezdil v Toimin in to je po tern na Ereca prenesel.' Vsakako pa je Hartmannovo bivanje v Tolminu verjetneje, nego Dan-tejevo. G. *)Holland\ Crestien von Troies, pg. 1-33. **). Gervinus, o. c. pg. 558. ***) Karl Bartsch, Ueber Christians von Troies nnd Hartmauns von Aue Erec und Enide, Pfeiffers Germania VII, pg. 142 & 183. Uganili smo, ko smo prod 1 mesccom pi-Bali, da skofjo bodo protestovali proti klosterski postavi; dotifcni protest so podpisuli vsi filcotije in tudi ustavovercn dunsijski nadSkof Kutsiihkcr. Vse ka^e, da se bode Skofom posrecilo odstra-niti to postavo, ker ministcrstvo je sklenilo, da liberalne to postave no prcdlo^i cesarju v potr-jenjc. Ustavoverei bodo sicor godernjali hv/t ustavoverno ministerstvo, a kaj ponm^jt, ker to ministorstvo je zaduja zasloniba ustavoverne strauke, katera ga mora vzdr^ati, naj stane, kar ho6e. 18. t. in. volile so se v dr^, zboru de-legacije, to je v gosp. zbornici. Minister Lasser je bil 17. t. in. zopet po zboljenji prvikrat v dri. zboru, in je pr«dio^il postavo, po kateri naj se dovoli 700.000 gl, za stradajo6e v GaHciji. V oni zadnjili sej dri zbora govoril je tudi poslanee tvk okoltee Na-bergoj in protestoval proti temu, da okoliea mora pla6evati tako visoko u^itmno, kakor mesto Trst ter predlagal, naj se okoliea gledo mesnega davka vvrsti mej kmetske ob6ine, t, j. v 8. razeed, Njego? predlog je bil sprejet. V seji 19. t. m. je bila sklen-jena postava zarad obrokov za pritozbo proti odlokom finanfine uprave; govorila sta mej dru-gimi Pfeifer in Vitezlc' za dalj§i obrok, a ob-veljai je obrok 80 dnevov. Poslanee Fux je zbornici predlagal resolucijo do vlade, naj zmanj-sa vojsko. Mestu Gradcu je drz\ zbor dovolil stro§ke za policijsko direkcyo in liberalni Gis-kra je pri tej priliki rekel, da je treba dosti in dobre policije. Drzavni zbor bode menda se ta teden jenjal zborovati, ker 7. prih. meseea zac-nejo zborovati dez\ zbori. Ogrski ministri pridejo ta teden na Dunaj, da se posvetujejo z nasimi ministri o bankuem vprasanji in sploh o ponovljenji pogodbe od 1. 1867. Zarad te pogodbe bodo se prav hudi prepiri; ogrski ministri nodejo odstopiti od pre-napetih tirjatev in ker Ogri zdaj vladajo v Av-striji, se bodo moruii vdati ustavoverei in njih uiinistri na miiost in nemilost. Sli§i se, da se hocejo zediniti vsi klubi u-stavovcrcev v enega samega, da bodo po tern bolj kompaktno postopali proti ogrskim tirjat-vam. Vsa ta zadeva pa je tako zmedena, da grof Taaffe nekda noce prevzeti ministerstva in da sploh tudi opozicija podpira sedajno ministerstvo, da se ono pobota z Ogri po principu: kedor je zabredel, naj se zopet izkoplje, ali pa popolnoma vtoni. Gotovo je torej, da bo to ministerstvo se ostalo nekoliko 6asa in da bodo morali ustavoverei sami srebati vrelo juho ogrsko. Na Oeskem se vrsijo zdaj sopet volitve za dei. zbor; Starocehi so zmagali pri vseh dose-daj znanih volitvah; le kraljcdvorski okra,j so zgubili na ustavoverce, vsled cesar ustavoverni listi strasno jubilirajo, Bosti nij so dobili, a vendar je ^alostna ta zguba, ki je najbrze na-stala zarad needinosti mt\j Staro- in MiadoCelii. Sultan je sprejel Andrassijeve refonneinje u2e imenoval komisiji, kateri jih imate izvesti. A vse to je sama komedija, Andrassy sam je menda preprican, da Porta nij zmo^na izpeijati onih reform in to vedd tudi ustasi, katerih vo-dje so uze izrekli, da se ne vdajo tern reformam in da hocejo naprej bojevati se do zadnjega mo^a, Andrassy pa hoce vendar svojim reformam dati neko veyavo in vse ka2e, da bo ojstro zahieval od • ustasev, da se podvriejo sopet Sultanu. >— Ysled tega je bil nekda poklican RodiO na Du- naj in na avstrijskih mejah je voja§ko poveljstvo pornno^ilo kordon ter poostrilo povelje glede prelazka usta§ev. Ce namreC kak ustas, bodisi avstrijski ali drugi drzavljan, pride v Dalmacyo, ne sine se vec vrniti vHercegovino in pravisto povelje velja tudi glede Bosne. Nij mogo6e so-diti, 6e bo Andrassy ostal samo pri teh name-rah, ali pa bode celo interveniral z vojaSkp mocjo v Bosni in Hercegovini na korist Turcinu. Dokler je Andrassy na krmilu je vse to mogofie, kajti Ogri seboje pridobitevna slovanskemjugu, Vendar pa je mogoce, da Andrassy pade in da Avstrija zacne bolj pametno politito; pri dvoru nekda piha Andrassijevi politiki nasproten veter, Co bi pa v resnici Ogri hoteli aktivno pomagatt bratom Turkom, bo to le njih Skoda, kajtl Ru-sija ne bode k temu dr^ala kri^em rok in tudi Crnogora in Srbija se bosti kaj meSale; v ori-jentu in pri domaftih Hlovanih pa bi tako posto-panje vzbudilo najvefio nevoljo. Tudi to se sliSi, da Avstrija hofie vse v Avstrijo pribegle dru^ine hereegovinskc in bosniske prituorati, da se vrnejo domov v turdkl jarem, kar pa vendar nij ver-jetuo. Gotovo je, da Avstrija dela v DalmactJi veliko vojskinc priprave, iz cesar se dasklepati, da na spomlad bode nasa vojska marSirala v Hercegovino in to proti Andrassyjevi vojjl, in na nasvet vojne strankc. Ilodi6 sc menda na Dunaji nij menil samo z Andrassijem, ampak tudi z drugimi oscbami, ki go ve6 nego on in katere zele, da bi Avstrija postala mofina in u-plivna na slovanskem jugu. Turki v Bosni se pripravyajo na skrajni boj; no Turki, ne ustafii nijso zadovoljni % re-formaini, torej se bode morula reft vendar z mciicim dognati. Brbska in Crnogora sti popolnoma priprav* ljeni na boj in imate tudi uie potrebnega denara. Ituska jih nekda podpira, Bojev pa v zadnjem casu nij bilo posebnih ne v Hercegovini, ne v Bosni; vendar pase ustaHev stcvilo mocno mnoii in tudi Italijanov dohaja mnogo, dasiravno jih Avstrija vstavlja in zapira. Na Francoskem se ie zmerom vrSe* volitve; republikanci bodo imeli v prih. senatu in v na-rodni skupcini ogromno vecino; mej drugimi je bil Gambetta voyen v 4 okrajih. Spanjski kralj podal se je k armadi; njegova vojska zmaguje in je oni dan Karliste pre* gnala iz glavne njih trdnjave Estella. Razne vest! Cioriwko staresinstvo razpisalojeslu^bo most-uega tajiiiUa, z letuo plaCo H00 gld., osebno doklado ^00 gld. in 100/0 petletuicami; kompetenti morajo dokazati juridiCne studije, zuauost italijanskega in ueuiski'ga in samo co mogoce tudi slovenskega je zika. — Cud no je uze to, da nasi mestui ocetje so sploh vtakuili sloveusciuo kot rtd* tedaj smeritoriCnoK brez vse veljave,—ter, da ostane Va§e poslano pa pred svetom kategoriene veljave. tako zadostite odlofini tirjatvi v na§i zadnji poslanici. Zagotovljam Vas v ime-nu vseh napadenib, da tudi mi bomo potem svojo ob-ljubo natanjeno izpolnili; kajti: Pesfiica javnih opraviteljev" je nas, Ki neprestit^eno povzdiguje svoj glas, Ki pripravljena je dati odgovor Se le— Ko vel'ki posestnik podpise pravo ime. Toraj. korajza veljat gospodine dragi—zato: PoU! polz! pokazi svoje roge, Ce ne stro te smetljajev noge. Eden v imenu vseh napadenih. IZ St. MAVRA (Opazka). nSofa« pravi v Ste-vilki 6 na pervi strani med dmgim tudi to, da ue bo pravega napredka v vinoreji, dokler ne bodo kmet-je goriSkega glavarstva sami vneti za napredek zbolj-sevali svojih vin, kakor so DornberLani ze zaceli. Jaz pa pravim, ne sami Dornbercani so ze zaieli, temuc tudi Brici ne le zboljsujejo timveC pravilno napravlja-jo vino in pravilno sadijo vinograde ze veC let vse i;o navodu slavnega ravnateljstva kmetijskega slovenskega oddelka in vinorejskega druStva, ki jako verlo na-preduje, Ce tudi le na tiuein. Je vstani DomberSko vinorejsko drustvo pokazati rizling, ki ga je samo pri-delalo v pravilnem vinogradu, kakor Brisko? Dalje pravi, da bi naSa majhna dezela obogate-la, ako bi se posestnikom okoli Gorice h krati po-srefiilo izverstna vina napravljati. Jaz pa pristavljan:: Ne treba, da se se le posreCi, je ze reft dognana, o vspehu smo Brici gotovi. Vina imarao v^e tako pravilno in izverstno napravljena, da nam strokovnjaki zagotavljajo, da zasluzijo veliko vecjo prednost memo najboysih inostranskih vin. Toraj naj blagovoli mnogocenjena „SoSaw nam preskerbeti pot, kako in kam bi zamogli taka vina prodajati, za kar ji bomo iieizreCeuo hvalezni, Vcde-ti je treba, da taka vina domacim kupiem ne dopa-dajo in §e toliko ne obeeajo za-nje, kakor za navad-na. Ce bi vedel, da bi stvari kaj koristil in bi „So-ti" bilo drago, bi v teku casa §e kaj C-erhnii o tej stvari *). *) Nam bo Ijnbo, .Ured. Oznanilo. Vodstvo gori§ke zastavljavnice, ustanovljene po grofa Jo^efu Thum-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni draibi dne 9. marcija 1876 in po tem iste se ne resene zastave, ki so bile IV. ietrt leta 1874 (toje: meseea oktobra, no-vembra in decembra 1874) zastavljene. V Gorici dne 10. februarija 1876. 0 0 Ap'imca m o o p, v Soikaiiu7 p^ LJ napravljena po najnovejli sistemi, v ka- U Oteri podpisani zge najfineje apno (vsa- /\ kih 24 nr 13000 Kilogramov) bode za- \) Ocela delati s 1. marcijem t. 1. Zraven /\ velike dobrote apna na nov nacin nare- \/ Di 0 jenega je tudi cena tako nizka, da za- morem konkurirati na vsako stran. — LJ Pri apneniei v Solkanu /\ stane 100 Kilogr. 80 Sold. \/ Oy Gorici v mestu 92 „ /\ na postaji v Gorici 94 „ \J ? Naro6ila, katere naj se blagovolijo po- TI siljati zmerom 12 dni pred potrebo, po- LJ Osiljajo naj se Iastniku /\ Janezu MaruSicu \/ Ozidarskemumojstruin posestniku v Solkanu/\ pri Gorici * I 1 OSOOi§ Listnica upravnistva. Gosp. A. Vol. v Komnu. Prejeli 6.50 na raCun SoSc. Od leta 1874 ste bill doHni gl. 2.30 Narofinina Soce (in Kmet. zna§a za leto 1875 6.60; torej prosimo §e gl. 2.30. G. Ovscb. TcrnoTO. Prejeli g1. 4.60 za 1876; pa prosimo Se gl. 1.20 za 1875. G. J. Ipavec v sv. Kri2n. Ne zamerite, je bila pomota, mislili smo, da uam g. 6. pi&e o kakem drugem, kajti Va5 znesek je bil v racunu pod drugim imenora (glej St. 48. SoLe od I. 1875) in ker g. C. uajbrze nij bral Soce lansko leto, zato je popraSal. G. Sinkavec. Prejeli poslanico, katere pa ne ra-zumimo in Vas torej prosimo, da se osebno potrudite k nam, ce jo hofete ditati v Soci, kajti mogofie je tudi, da nas hoce kik ^^doBiiT prijalelj'' mistificirati — G. Kastelic v'Materijir-Prejeli 12 gl. & gl. 60 kr. za 1. 1. in gl. 5.40 na nov racun. Nvilorojoi! Kakor v preteklih letih, pre-skrbljujem tudi letos popoliloma zdravo svilodno soma, domaie in japansko. Cena je po 6, 5 in % gld. unca, kakor je seme razlidno vzgojeno. FRANCE pi. GIRONCOLI. najhuj§i ozdrarijo imenitne pastilje Menotti Seidlitz"-Moll edina in glama zaloga v lekamici Zauetti, proda-ja se po 1 gld. §katlja. Ekstrakt iz Tamarinda najboljii in najmodnejlsi, kolikor jib. je bilo doz-daj izdelovanih v razuih Iekarnicah. Hiter pripo-mocek proti zagerljenosti, notranjem kataru, prs-nem prehlajeuji, dnski, stane samo 40 soldov. Zdravitni fluid za konji (Restitntiousduid; Ta lek ima lastnost, da izdr2nje konje dolgo 6asa pri modi. Ena stekleuica stane f 1.20 z navodom vred. Karol Zanetti Kaselj Fagliano Sirup pravi iz Florence. Caj Wilhelm in Kollor za diicenje krvi. Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. Najhnjsa in neprejenljiva bo> ledirra jenja precej, 6e se eno kapljo tega leka vDje na bombai in dene v votei zob.- Edina zaloga vsakovrstnih mineral sMh voda in sledecih posebnih lekov: Absent Montovanov iz Benetak.— Prava Mag-nezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val let .—Zobna zmes Pteffermauova. Popp, Suin de Baotemart.—Arabska Revaleuta v prahu iu testu — Prah za olajianje prebavanja dr Galis-ov.— Pastilje Vichy fitlin. George. Milo iz zelis c Bor-chard-ovo. Glicerina Hoffman.-- Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna homeopaticna zdravila. Na Travniku prva lekama sem od Skofije. irfstnik, izdavatejj in urednik; VIKTOR DOLmJBC. — Tiskar; Matting v Gorici.