ogaške novice^
javno obravnavo
Vse boljša oskrba z vodo
^ Podeljena Febru priznanja
»ruarska
^ Plečnik in mi fl.
I
ine Logatec, 15. marec 2007,!
o r/s
a
o
Mojzes, kje si?
Naš zaplaninski predsednik je prepričan, da je lahko izvoljen za guvernerja Banke Slovenije le neotl visni kandidat; neodvisnost pa lahko kandidat izkaže edino na lak način, daje bil kako desetletje zaposlen v Narodni banki Jugoslavije, da je bil oh izvolitvi za guvernerja elan LDS in po možnosti tudi poslanci LDS! No, lahko da gre za neodvisno/, vendar jako ležko dojemljivo,
Su laži' ilojemljiva ni šolska regola, ki dopušča otrokom pazile. otrokom('). da so lahko 41) tir neopravičeno odsotni pazite, neopravičeno!'.) odsotni: od pouka, od obveznosti, od odgovornosti. Naravnost ncdojemljiva popotnica za nadaljnji resni študij in še bolj resno življenje, ki težko če sploh prebavi neo/>ravičenosl.
A, kaj to! Bodimo bolj praktični! »Slovenskim Komom gre bolje kol drugim,* je ugotavljal predsednik Svetovne romske organizacije Stanislav Stankie\vicz, ko je bil na obisku pri Romih v Sloveniji. Si torej oh tem lahko predstavljate, kako je šele drugod načela pravna država, če je že pri nas, ko gre Romom bolje kol drugod, tako ogrožena, da bo z njo vsak čas konec, kol hi
dejal naš odsluženi varuh človekovih /navit. Pojciui. če lahko dojameš!
Skoraj nedojemljivo se zazdi, ko nam oblast, ne da hi jo za to sploh kdo od nas obveznikov prosil, podaljša rok za popis ne premičnin za dva meseca' In človek brž pomisli: glej. glej. kako Človekoljubno dejanje morda zaradi tistih ostarelih, bolnih ali kako dingači' ubogih, ki jim popisovanje gre teže od rok in bi ne bili sposobni opraviti popisa do Zaukazanega roka. Ah. kje pa! Ne zaradi ljudi ne zaradi zdravih ne bolnih ne hiicrnili, pač pa zaradi geodetske uprave, ki ne hi bila sposobna opravili posla na rok. In zdaj utegne kdo vprašali: kakšna bo kazen za geodetsko upravo? Nikakršna! Za ljudstvo pa' Ljudstvo vendar ni geodetska uprava, ljudstvu so zagrožene kazni, če so mu všeč ali ne. in amen!
Ali povsod se ne da priti do amena. Strateški vladni svet za gospodarski razvoj je ugotovil, da je upadanji' prebivalstva realen problem in da bo treba pokojninski sistem postopoma spremi njati, tako da ho javno finančno vzdržen in družbeno socialno Sprejemljiv, in to tako, da bo preseženo neugodno razmerji' med ljudmi v delovni dobi in tistimi, starejšimi od 65 let. Točno tako' /■daj pa na lov za Mojzesom, ki ho vse to dojel, da ho polh/ n mahnil s svojo palico,
Urednik
Dober dan - gospod župani
Naravnost iz županove pisarne
t
Župan Jane:. Nagode.
Tržaška  se živahno premika
Najprej velja zapisali, da se kar dinamično nadaljujejo dela pri rekonstrukciji Tržaške ceste. Dela so dokaj zahtevna, ker je treba zaradi poglobitve cestne nivclcte ustrezno urediti in posodobiti križišča. Na novo pa se gradita še avtobusni postajališči. Vendar, če ne bo nobenih zapletov, še posebej ne pri nadaljnjih poglobitvah cestišča, kjer bi morebiti naleleli na arheološke najdbe kočljiv utegne biti del ceste nasproti Narodnemu domu -, bo cesta z vsemi spremljajočimi ureditvami nared še pred počitnicami.
Pločnik s prekinitvami
Do konca aprila so predvidena zaključna dela na Jački. Dotlej bo treba urediti enostranski pločnik, ne vzdolž cele ulice, ker na žalost, niso bili sklenjeni dogovori z vsemi lastniki zemljišč za odstop-odkup ustrezne površine za pločnik. Do zaključnih del bo zgrajena tudi javna razsvetljava, zaradi umirjanja prometa bodo vgrajene talne grbine.
Zadreg z oskrbo / vodo vse manj in manj
Za Narodnim domom je vodovodno omrežje obnovljeno. Končuje se tudi več drugih vodovodnih krakov. Povsem pri kraju je vodovod od Tržaške mimo »Zvončka« do križišča pri Na-
godetu v Blekovi vasi, kjer se povsem prenavlja tudi cesta; končana je prav tako tudi vodovodna trasa skoz Novo vas. Na vrst je še obnova vodovoda po Tovarniški mimo Tuša do Skrlja, del na Stari cesti, na Brodu in proti Sekirici in šc od Martenka do bivših vojašnic. Vsa odprta in še načrtovana dela pa naj bi Cesto podjetje Ljubljana izvedlo do konca septembra. Celotna vodovodna rekon-slrukcijska dela tudi lista iz leta 2006 se vrednotijo na 650.000 6, samo letošnja prenova pa 312.000 C
Na naslovnici: Tudi z nami nas je vedno več. Foto: Marcel Šlefančič
Pločnik oh prenovljeni cesti proti Hlekovi vasi, se, žal, konča pred smrekami v živi meji!!!
Najprej
-
Vse boljša oskrba /. vodo tudi v Rovtah
Lepo napreduje ludi gradnja vodovoda V Rovtah, in sicer II. faza na trasi Rovte-Sovra. /a kakih 79.000 ( vreden projekt ho /gradilo Komunalno podjetje Logatec s svojimi podi/vajalci do konca marca   če bo le vreme dopuščalo.
Sofinanciranje i/ regionalnih vzpodbud
V okviru Notranjsko-kraške regije je bil v pripravi regijski razvojni program za obdobje 2007-2013. Program je pripravljal nabor projektov, upoštevajoč financiranje tudi prek regionalnih vzpodbud. Skladno / dogovori lahko naša občina pričakuje ■ofinancuanje dveh projektov: ali pri rekonstrukciji Zdravstvene-
ga doma (gradbena dokumentacija je že pripravljena!) ali pri posodobitvi Rovtarske ceste in pri gradnji pločnika.
Naša občina lahko pričakuje sofinanciranja od 500.000 do 750.000 €. V kratkem se bo sestal svet regije, ki se bo odločal, ka| bo podprl in s kolikim denarjem. Zupan Janez Nagode računa, tla nam bo regija sofinancirala enega od obeh projektov / najmanj 500.000 €.
Res pa je tudi, daje naša občina uradno vključena tudi v Ljubljansko razvojno regijo, kjer pa podatkov o srcdst\ ih te ni. Stvari naj hi se zapletle z izbiro in izvolitvijo direktorja razvojne agencije. In tako pravih aktivnosti ni. Denarja pa. če kdaj bo. bo mnogo manj kot v Notranjsko kraški razvojni regiji.
Martin Koren
Obstrukcija sprva onemogočila potrebno sklepčnost
Župan občine Logatec Janez Nagode je 15. februarja sklical 3. redno sejo občinskega sveta -Obstrukcija opozicije je onemogočila potrebno sklepčnost Lokacijski načrt za Dom na (Jriču in tamkajšnjo okolico v drugo obravnavo
Zatikati sc jc začelo namreč žc pri drugi točki dnevnega reda: pri obravnavi in sprejemu predloga Odloka 0 občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja lokacijskega nacrta za gradnjo večnamenskega Doma na Griču, za dozidavo doma starostnikov in ureditev pogoje\ za načrtovanje in umestitev in ureditev v prostor. Marjan Gregorič (SD) je opozoril predvsem na potrebno število parkirišč m dostopov k Domu na Griču. Vendar predlog Odloka je bil upoštevajoč pripombe potrjen za prihodnjo drugo obravnavo.
Obstrukcija opozicije je zadržala proračun za leto 2007
Vse pa seje še bolj zapletlo pri tretji in četrti točki, kjer naj bi po obravnavi sprejeli Odlok o proračunu občine Logatec za leto 2007 in s tem v zvezi naj bi sprejeli sklep 0 pričetku javne obravnave, (ilavni očitek Marjana Grcgoriča (SD) jc bil, da bi morali svetniki dobiti gradivo najmanj 15 dni pred pričetkom seje hi lahko tudi svetniki iz vrst SD, SDS, N.Si in Lzl. (Lista za Logatec) imeli možnosti, da bi se I svojimi stališči pripravili na sejo. Tako je na novo oblikovana opozicija zapustila sejo ali kot učeno pravijo: je sejo obstruirala. Županu obstrukcija ni bila posebno všeč, čeprav jo je nekako pričakoval. Obstrukcijo je po seji komentiral kol veliko neresnost opozicije, kot pomanjkanje njene konstruktivnosti. Seveda, pa je treba priznati, da je tudi sestava koalicije malce šibka, saj jo sestavlja 12 od 21 svetnikov, in to iz vrst SLS, LDS, NLN (Neodvisna lista za Notranjsko) NLM (Neodvisna lista mladih). In obravnava proračuna za leto 2007 seje zaradi nesklepčnosti preložila na kasnejši datum.
Albin Cuk
in opozicijski stoli so sc izpraznili.
Foto: Andrej Korene
Ali veste...?
Koliko nas je?
Zanimivi podatki so od prvega letošnjega januarja. V naši občini je bilo tega dne vsega 13.155 prebivalcev od tega jih je bilo 1106 brez stalnega bivališča. - Po spolu pa so se prebivalci s stalnim bivališčem tako rekoč razpolovili; ena sama ženska prehiteva sicer 6024 moških.
o
o
S
u
O C
JI/l
C3 Sij
Izza svetniških klopi
Proračun - kljub obstrukciji opozicije -
v javno obravnavo
V nadaljevanju 3. seje občinskega sveta 21. februarja je župan Janez Nagode povabil svetnike k prvi obravnavi Predloga občinskega proračuna za leto 2007
» To pot pa ho šlo, a ne Franc/
Takoj za tem je vodja svetniške skupine SDS Ladislava Furlan v imenu svoje stranke ter v imenu N.Si, SD in LzL pojasnila namero za obstrukcijo 3. točke dnevnega reda, ki seje nanašala na razpravo Predloga občinskega proračuna. Nato so svetniki omenjenih političnih strank zapustili sejo - to pot že drugič. V nadaljevanju je povzel besedo Boris Hodnik (LDS), ki je predlagal, da bi naj svetniki kljub zapletom sprejeli sklep 0 javni ob-
ravnavi predloga občinskega proračuna, saj so od potrditve tega akta odvisne številne investicije, projekti, razpisi za sofinanciranje dejavnosti društev in podobno. Prisotni so se s tem predlogom strinjali in sprejeli sklep, da se predlog občinskega proračuna za leto 2007 daje v javno obravnavo do 8. marca 2007.
Sc dva spomenika lokalnega pomena
Za tem so svetniki soglasno sprejeli odloka o zaščiti kulturnih spomenikov lokalnega pomena, in sicer za Domačijo Rovte 2 in zemljanko pri hiši v llotedršici
88.
Za novorojenčka 100 C občinske pomoči
Prav tako je občinski svel sprejel Pravilnik o enkratni pomoči za novorojen-
ce v občini Logatec, s katerim so svetniki omogočili mladim družinam, ki so se že ali pa se še bodo v letu 2007 povečale za nove družinske člane, da prejmejo enkratno pomoč v višini 100 €.
Imenovanja predstavnikov lokalne skupnosti
Ob končuje sledila še obravnava imenovanj predstavnikov lokalne skupnosti. Ponovno so uvedli postopek za imenovanje predstavnika v Svet Centra za socialno delo, ker predlagana kandidatka ni bila potrjena. Potem so imenovali Vanjo (Jvalič Kosijerza koordinatorkoza enake možnosti spolov v lokalni skupnosti. Cisto na koncu so svetniki uvedli postopek za imenovanje člana programskega odbora Radia Odmev ter za imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v svet Miklavževega vrtca.
Aleš K lun
tO t/>' 7T
n
c
o o
O
Med seboj
Podeljena Februarska priznanja
Slovesna počastitev Prešernovega dne in podelitev Februarskih priznanj
Moč Prcšcnovega duha s svojo silnostjo privabi slovenstvo, da vsako leto ob 8. februarju pripravi slovesnosti, s katerimi želi počastiti Prešenov dan. V Logatcu sc taka slovesnot že leta in leta povezuje s podelitvijo Februarskih priznanj. Letošnja proslava, ki jo je pripravila Renata Gutnik, sicer analitičarka za kulturo in turizem občine Logatec, je bila v Narodnem domu 7. februarja. Vodenje programa je bilo zaupano preizkušenemu Marku Skrlju.
Župan naše občine Janez Nagode je v svojem slavnostnem govoru podčrtal kulturne dosežke in opozoril na potrebo po tesnejšem usklajevanju dejavnikov pri kulturnih prizadevanjih, ki bodo lahko poslej, ko je oživljena ZKD, čvrsteje povezani. Po svojem nagovoru je župan podelil troje Februarskih priznanj, in sicer: za življenjsko delo na področju kulture Jožici Nagode, za izjemne dosežke na področju kulture pa Katarini Dolenc in devetim mentorjem v imenu deveterice je priznanje sprejela Milka Treven    KI) Žarek iz Osnovne šole Rovte.
* I
h županovega slavnostnega govora
Potem ko je župan Janez Nagode pozdravil vse prisotne, nastopajoče in še posebej prejemnice Februarskih priznanj, je med drugim dejal:
»Februar je že dolgo zaznamovan kot mesec, posvečen kulturi, mesec, v katerem prav 8. februarja na obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna praznujemo slovenski kulturni praznik... Ob tej priložnosti se zaslužnim državljanom in ustanovam podeljujejo za različna kulturna ustvarjanja raz-
ni! op, Cefizelj, pa te imam.«
— - 1
lično poimenovana priznanja in nagrade...
Občina Logatec se je že leta 1990... odločila, da bo zaslužnim kulturnim delavcem podeljevala »Februarska pri znanja« za njihovo uspešno in plodno delo. Od tedaj se podeljujeta dve vrsti priznanj, in sicer priznanje za izjemne dosežke in priznanje za življenjsko delo na področju kulture, Tako se vsako leto (z izjemo leta 1999) na osrednji prireditvi oh slovenskem kulturnem prazniku v občini Logatec podeljujejo priznanja osebam ali društvom, ki so v preteklosti dosegli izjemne dosežke na področju kulture, ki so s svojim delom prispevali
Med seboj
k pomembnim in prepoznavnim kulturnim stvaritvam v občini j sami aH celo preko njenih mejo. Na podlagi javnega razpisa
imajo možnost predloge za />osamezne prejemnike priznanj i posredovati vsa kulturna društva, zavodi, ustanove in deli lo-i kalnih skupnosti ter posamezni občani, a tO možnost le redki
izkoristimo.
Zal, znamo mnogi samo kritizirati in zahtevati. Ne
znamo dela kulturnikov nagraditi niti z obiskom njihov pred-I Stav, z aplavzom, s tihim priznanjem. Ne vemo. da je za delo
zlasti v ljubiteljski kulturi potrebno mnogo volje, veselja, da j je porabljenega mnogo prostega časa /al. so pogosto neza
dovoljni tudi kulturni delavci tami mnogokrat opravičeno, i mnogokrat pa tudi ne. i' javnosti je iz medijev znano odprto ' pismo županu o nezadovoljstvu kulturnih društev glede doi/c
Ijevanja proračunskih sredstev za kulturo v letu 21106. Znana I le tudi Celotna polemika, ki seje razvila na lo tematiko, o tem
da so nekatera društva začasno prenehala z delovanjem, ker I jim ni bilo zagotovljeno dovolj sredstev, da so ta ista društva
odrekla sodelovanje pri nekaterih kulturnih prireditvah, kljub j temu da jim je bilo obljubljeno in ludi z rebalansom občinskega proračuna zagotovljeno in dodeljeno dovolj sredstev za i njihovo delo in izvedbo vseh zastavljenih projektov. Tudi sam
sem bil celo vrsto let delaven član kulturnega ilruštva v občini.
zalo me lak način komuniciranja kulturnikov žalosti. Po drugi I sirani pa mi poslane zelo hitro jasen odgovor na vprašanje.
Zakaj smo lani izgubili Izpostavo javnega sklada za kulturne j dejavnosti, zakaj le celo vrsto let ni aktivno Zveza kulturnih
društev V občini, /akni je ljubiteljska kultura na periferiji ob
j čine veliko bolj delavna in uspešna kot v osrednjem delu občine«
Zatem je Župan navedel nekaj podatkov, ki so ilustrirali obilje kulturnih prireditev, ki jih je obema posredno in ne-. posredno financirala v letu 2006.
»V preteklem letuje bilo v naši občini izvedenih preko 150 različnih kulturnih prireditev, od tega preko SO v Narodnem I domu. V proračunu občine je bilo lam za kulturo namenjenih
88,5 milijona tolarjev, kar predstavlja dobre 4% vseh odhod
j kov. Od teh sredstev je bilo ZO ljubiteljsko kulturo namenjenih 2.?, 7 milijona tolarjev, za izvedbo programov, posameznih pro-I jektov kulturnih društev   le teh je bilo prijavljenih preko 150 pa dobrih 14 milijonov, /al. je bilo zaradi neizvcdciuh. a najavljenih projektov posameznih društev, porabljenih le dobrih
Slavnostni govornik -župan ./tinez. Nagode.
15 milijonov tolar /ir. /a delo /veze
kulturnih društev je bilo namenjen milijon tolarjev za sofinanciranje pri} grama Izpostave javnega sklada ljubili jjski • deja\ -nosi i pa 5.5 milijona tolarjev. Poleg tega je potrebno omenili, da Se nobenemu
društvu ne zaračunavajo stroški za najete prostore ob nastopih ali za prostore, ki jih uporabljajo za svoje vaje; mnogokrat se pomaga društvom tudi pri organizaciji prireditev in prevozov rt
Nato je župan navedel le nekaj podatkov iz predloga za letošnji proračun: «/a kulturo je namenjenih dobrih 422.000 € ali 14 ",, več kol v letu prej; od lega za ljubiteljsko kulturo 124.000 € ali 25 % Več, za programe posameznih društev 83,500 (ali kar 30 % več kot v letu 2006. I 'predlogu pa SO tudi sredstva za sofinanciranje programov Izpostave javnega sklada, ker še vedno upamo, da ho Izpostava na novo začela z delom... Nekaj sredstev pa je namenjenih l ud i delovanju Zveze kulturnih društev, ki se je na siuočujem občnem zboru odločila, da ponovno /nične s svojim delom kol predstavnik vseh kulturnih društev in sogovornik z občino in Izpostavo. I' skladu
z novim Zakonom o društvih /m je pripravljen nov pravilnik o sofinanciranju ljubiteljske kulture, ki bo pred sprejemom na seji občinskega svela šel v raz/novo in iskanje soglasja med uporabnike.*
Prepričan, daje v naši občini ljubiteljska kultura s številnimi društvi in kulturnimi delavci ter s številnimi prireditvami na visoki ravni, je župan na koncu nagovora Z zahvalo in s čestitkami prejemnicam Februarskih pri/nanj izrazil upanje v nadaljnje vztrajanje in doseganje lepih kulturnih dosežkov njih samih in vseh drugih kulturnih dejavnikov.
Po podelitvi priznanj so v slikovitem kulturnem programu sodelovali Otroški pevski zbor OŠ Rovtc pod vodstvom Mari I.ošlick Žižek, iz iste šole tudi lutkarska skupina v režiji Aleksandre Slc-
fanovske in Metke Bogataj, gledališka skupina Nazarct v režiji Katarine Dolenc ter Folkoma skupina KTD iz. Fiotedriice v koreografiji Matije Logarja.
Artemis
Žarek je zazarel v polnem sijaju
Februarsko priznanje, namenjeno mentorkam je pristalo v pravih rokah
Februar je že tradicionalno posvečen kulturi, (ire predvsem za praznovanje spomina na velikega Prešerna, ki je 8. februarja 1849 veliko prezgodaj sklenil svojo življenjsko pot
Narod, ki se zaveda svoje kulture, je bogat. ZatO se še posebej V hišah
učenosti trudimo, da mlademu rodu privzgojimo ljubezen do slovenske besede. Pesmi, plesa, igre in likovne umetnosti. Naše društvo, ki deluje na šoli Kovic in "na pomenljivo ime Žarek, je letos prejelo
najpomembnejšo občinsko potrditev - Februarsko priznanje. Vse seje začelo že nekaj tednov prej, ko smo bili obveščeni, da smo med prejemniki priznanja. Veselje je bilo veliko. Že skoraj pripravljena krajevna proslava ob dnevu kulture seje morala umaknili, saj so naši otroci nastopili na občinski prireditvi v Logatcu, na katero so se sodelujoči vestno pripravljali, da bi še enkrat dokazali, da je šlo priznanje v prave roke. Čeprav je bil skopo odmerjen čas za nastop (le tri minute), so gledalci vseeno
KD Žarek Rovte,
lahko uživali ob petju otroškega pevskega zbora OŠ Rovle, v krakanju skreganih krokarjev ter ob ogledovanju domiselne scene, ki stajo sestavljala tudi Urška in povodni mož, delo likovnikov iz rovtarske šole.
In kako lo. da smo bili med mnogimi nominiranci izbrani prav mi. Ne gre spregledati vsakoletnih uspehov pevcev iz Rovt. Tako otroški kol mladinski zbor OŠ Rovtc se redno uvrščata na območna tekmovanja, kjer sta vedno med naboljšimi. Zborovodje Mari, Alenka in Mihaela so
O
u
S/J
o
Med seboj
znale zboru dati dušo, ubranost in eleganco. V likovni delavnici i/pod rok mladih nadarjenih ustvarjalcev prihajajo prave umetnine, ki krasijo šolske proslore, pogosto pa najdejo mesto tudi na kakem razstavnem prostoru. Dela so bila tudi že nagrajena. Mentorica Marija zna motivirati mlade likovnike in jim pomagati z nasvetom, ki jih ima za polno zakladnico. Ko bi Prešeren videl, kako ga znajo upodobiti v igri in pesmi mladi igralci pod vodstvom neumorne Ljudmile Trcven, bi bil še kako ponosen, lo se lahko doseže le s trdim delom. Lepoto in eleganco telesa izražajo naše učenke s plesom. Skoraj tako kot baletke. Za to ima vse zasluge Miša, ki z. veliko vztrajnosti pripravi deklice, da nastopajo kot mali labodi iz Labodjega jezera. Ce je pa komu nerodno pokazati se na odru, postavi kuliso, naredi lutko in ji vdihne življenje. ( isto najmlajši Jih imajo najraje živijo z njimi in zanje. Kako smo bili letos ponosni na naše krokarje, ki so poleteli prav do državnega srečanja lutk v Kranju. V šali nam je priznani lutkar celo dejal, da bi morali nastopati v parlamentu, da bi nauk o enakosti in prijateljstvu prodrl tudi v poslanske klopi. Aleksandra in Metka ter najmlajši že snu-
Olroški zbor z zborovodjo Muri Loštrek Žižek.
jejo nove načrte, čeprav bo krokarje težko preseči. A kjer je volja, je tudi moč. In oboje nam daje tudi naš ravnatelj Mitja Turk. Vsi se pa zavedamo, da je nagrade laže
osvojiti kot jih ubraniti, a se bomo vseeno trudili tudi naprej, da se bo kulturni žarek širil tudi v prihodnje. Sicer pa: I Ivala, dragi gospod župan, da ste nas opazili!
Metka liogataj
O priznanjih - in njihovih misterijih
Napisano dobronamerno in z željo, da bi Februarsko priznanje dobilo svojo težo
Pred dnevi sem prebral avtobiografijo »Bojevnik upanja" misijonarja Pcdra Opeke. V njej med drugim opisuje nečloveške razmere „ljudi s smetišč" na Madagaskarju in svoje (uspešno) delo med temi reveži. Kljub vsej veličini knjige pa sem bil nemalo razočaran, ko na koncu knjige avtor izreka besede zahvale raznim posvetnim ter verskim organizacijam in slavnim, bogatim posameznikom, nikjer pa ni niti z besedico omenjen naš Andrej Žigon. Niti v dodatku v slovenski izdaji (knjiga je prevedena iz, francoščine)!
Nekoč mi je Andrej dejal, da je lazarista Pcdra Opeko srečal nekje na (ioriškem in takoj se je navdušil za njegovo delo. Andrej je naredil Pedra Opeko in njegovo humano poslanstvo na Madagaskarju
v Sloveniji prepoznavno in medijsko odmevno. Koliko jc bilo njegovih fotografskih razstav, literarnih srečanj, organiziranih koncertov s popularnimi slovenskimi pevci ter ansambli, obiskov pri politikih, na radiu in TV, pri podjetnikih... Ves izkupiček je šel v dobrodelne namene za „Slovensko vas" na Madagaskarju - za „smetiščarje", kakor jih je Andrej imenoval. Velik del tega denarja so prispevali socialno šibki tudi upokojenci z majhnimi prihodki. Le ti so si dobesedno ..odtrgali" od ust, da so lahko pomagali ljudem v najhujši bedi. Pred leti seje Andrej (že bolehen) odpravil na Madagaskar, daje na svoje oči videl, kako tam živijo ljudje in kako jim je misijonar Pedro Opeka pomagal živeli človeka vredno življenje in jim vlival upanja.
Letos 9. januarja bi Andrej praznoval 55 let. Zal, ga ni vit med mirni. Oh njegovem SO. rojstnemu dnevu sem ga predlagal za Februarsko priznanje za življenjsko delo. Smatral sem. daje v svojem življenju veliko naredil na področju kulture v najširšem smislu (ludi srčne kulture!) in ponesel glas o Logatcu po Sloveniji in čez... Poleg vsega zgoraj navedenega pa je bil Andrej tudi odličen pesnik in interpret svoje poezije. Po njegovi pesniški zbirki Zeleni oblaki se danes imenuje odmevno logaško literarno društvo. Andrej priznanja ni prejel ne tedaj ne kasneje .le prej umrl. _Pevcu vedno sreča laže..._
Priznati moram, da me že nekaj časa zanima misterij podeljevanja februarskih priznanj. Vtis imam podoben kot ob branju Orvvcllovih ali Kafkovih romanov. Torej, s kakšnimi vatli se merijo ej    dosežki nominirancev, kdo ima škarje in platno? Da ne bo pomole, ne gre za lov na čarovnice, in ludi vsakdo, ki je priznanje prejel, si gaje bil nedvomno zaslužil. Vendar pa bi bilo prav, če bi bilo objavljeno, kdo je izbral nagrajenec (npr, člani komisije ... in podobno). Še bolje bi bilo, če bi kdo pojasnil, po kakšnem ključu je sestavljena komisija za podeljevanje februarskih priznanj, iz, predstavnikov katerih (kulturnih) organizacij in kako so v proces odločanja o prejemnikih pri-pj    znanj vključena kulturna društva in ali se lahko podeli več priznanj za o    življenjsko delo in izredne dosežke ali pa nobene, če niso izpolnjeni kriteriji.
Pa še nekaj nedoslednosti se že nekaj časa pojavlja. Razpis ^   za podelitev Februarskega priznanja in obrazec „Predlog za podelitev
februarskih priznanj za leto... se razlikujeta oziroma sta zavajujoča. V razpisuje navedeno priznanje posameznikom za IZJEMNE DOSEŽKE (torej za neko izjemno delo brez. časovne omejitve), v obrazcu Predlog ... pa za IZJHMNF DOSEŽKE V LETU 2006(?!). (ire za bistveno razliko.   Kaj je torej prav?
Mogoče tudi to koga odvrača, da bi pripravil svoj predlog, če ta ne zadošča obema kriterijema! Zalo predlagam, da se nekaj v tej smeri spremeni. Poleg vsega pa imam vtis, da za vse predloge za februarsko priznanje ne veljajo enaka merila in da ni vse v skladu s Pravilnikom o februarskih priznanjih Občine Logalec oz. z „Raz-pisom" (citiram iz I. čl. ..Razpisa": ..Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Logatec POSAMF.ZNIKOM za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v NA.I-ŠIRŠKM pomenu.")
Ovido Komar
Med seboj
Do novih zamahov v Grčarevcu
Na pobudo Grčarevčanov je bil organiziran zbor vaščanov s predstavniki logaške oblasti
Vabilu na /bor vaščanov so sc med vabljenimi od/vali župan Jane/. Nagode, novi predsednik sveta krajevne skupnosti Tabor Jože Rozmane in prejšnji predsednik in sedanji občinski svetnik Franc Rudolf; zapisnik pa je pisala Renata Čuk. Namen srečanja je bil predstavitev in izvolitev novega predstavnika vaške skupnosti (irčarevee v svet krajevne skupnosti Tabor. Najprej seje na kratko predstavil Jože Rozmane in zagotovil, da bo v novem mandatnem obdobju sodelovanje potekalo nemoteno kot do sedaj. Nato je Franc Rudolf pojasnil, da predstavnik vaške skupnosti nima v svetu pravice glasovanja, je pa zelo dobrodošel vezni člen med svetom KS in krajem. Pojavnem glasovanju je bil za naslednjo mandatno obdobje izvoljen za predstavnika Grčarcvca
Vili Cemivec.
Potem ko seje bil župan zahvalil za povabilo,je spregovoril o reševanju nckatreih vprašanj v Grčarevcu. Pojasnil je, da je bil projekt za avtobusno postajališče že poslan na direkcijo za ceste. Odtlej pričakujejo morebitne pripombe, kijih mora potem upoštevati projektant. Dela naj bi sc izvedla letos, čeprav bo treba uredili še nekatera zcmljiško-lastninska vprašanja. Ker se (irčarevee opazno širi. je po mnenju župana pametno razmišljati tudi 0 javni razsvetljavi in javni kanalizaciji. Pri obojem bo treba primerno sodelovati z vaščani. Asfaltiranja pa bodo slekla, ko bodo pridobljena vsa soglasja in bo dosežen dogovor o plačilu. Iz preteklosti je še nekaj odprtih vprašanj, zato bo treba najprej urediti zemljišča, ki gredo lahko v javno dobro, možni so tudi odkupi, ki se potem kompenzirajo. Ob primernem sodelovanju z vaščani, bi lahko navedene projekte zgradili že v letu 2007, je še dodal župan Janez Nagode.
Zato pa bo treba najprej izvesti geodetski, pa idejni projekt, nato bodo na vrsti služnostne pravice. Želja pa je, da bi se za vse navedene projekte kopalo samo enkrat. Trane Rudolf je po jasnil, da sc izgradnja lahko zavleče, če se lastniki zemljišč z. nameravanim ne bi strinjali. Najslabše je, če so sredstva pridobljena.
Obetaven sestanek. (Od leve: župan Jane: Nagnile, predsednik KS Jože Rozmane, pretistavnik (irearevčanov v svetu KS Vili Cemivec in vaščan Gvido Komar.) Foto: S. Cikat"
gradnje pa ni možno nadaljevati. Župan Nagode pa je naglasil tudi dobro sodelovanje turističnega društva z občino.
Vaščani so izpostavili tudi vprašanje omejitve hitrosti skozi (nčarevce. prehodov za pešce, kabelske televizije, lokalne avtobusne povezave in vprašanje izgradnje pločnikov. Problemov in želja je veliko. Koliko vsega se bo uresničilo, ne vemo; vse uresničeno pa gre v prid zanamcem.
Za udeležbo na zboru in za pojasnila sc vaščani iskreno zahvaljujejo županu Nagodetu, predsedniku Rožmancu in svetniku Rudolfu v upanju, da se zopet kmalu srečajo po možnosti že »Na ovinku«. Posebna zahvala gre Tatjani in Andreju, ki sta omogočila srečanje v prostorih na kmetiji Rudolf.
I /"//' Cemivec
Zdravljica ali himna?
Petnajst let in malo več imamo svojo državo. Polni smo besed o tem. kako radi jo imamo in kaj vse nam pomeni. Pa se potem marsikateremu državljanu zatakne že pri poznavanju državnih simbolov, koje Ireba, npr, našteti barve v zastavi, še več težav je s številom simbolov v grbu, himna Pa? Da tudi o Himni vemo premalo, sem ugotovila na dveh kulturnih prireditvah ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Bila sem šokirana in presenečena! Zato, da se naslednjič zgodba ne bi ponovila, poglejmo dejstva.
Na letošnji osrednji občinski prireditvi je zbor zapel dve kitici Zdravljice: Prijatli, obrodile... in Žive naj vsi narodi... Obiskovalci proslave so vsi po vrsti vstali, kot da gre za državno himno. Pa jim ne hi bilo treba, kajti zbor je zapel dve kitici Zdravljice, skladbe, ki jo je leta 1906 M Prešernovo besedilo napisal skladatelj Stanko Premrl. Verjetno jc sicer organiza-
- To je zdaj vprašanje
tor proslave v scenariju predvidel Himno, ker pa pri izvajalcih ni preveril, kaj bodo v resnici zapeli, je prišlo do zadrege.
In naslednji dan še drug primer. Na literarnem večeru je povczovalka večera jasno povedala, da bo deklica Rva zapela dve kitici Zdravljice, bili sta del scenarija, katerega zaključek je predstavljala recitacija zadnje kitice Zdravljice Nazadnje Še, prijatli, kozarce zase vztiignimo... Kljub temu so vsi pristotni na prireditvi vstali. Pa jim ne bi bilo treba1
Dva primera v dveh zaporednih dneh očitno kažeta, da se državljani ne znajdemo, da ne vemo. kaj je Zdravljca in kaj himna! Da torej premalo vemo o naših državnih simbolih!
Kaj je torej prav? Odgovor najdemo v Zakonu o državnih simbolih, kjer je jasno napisano, da je: »Himna sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica na melodijo zborovske istoimenske skladbe
skladatelja Stanka Premrla. Himna se izvaja svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno. Himna se izvaja z glasbili, s petjem, ali z glasbili in s petjem.«
Torej razlika med Zdravljico in Himno je! Besedilo himne je samo sedma kitica Prešernove Zdravljice na melodijo, ki jo jc napisal skladatelj Stanko Premrl. Melodijo lahko izvedejo glasbeniki tudi samo instrumentalno. Izvajanju himne smo državljani dolžni izkazati posebno čast, zato takrat vstanemo, mirno spremljamo izvedbo, včasih (športne prireditve) tudi z izvajalci zapojemo; ob koncu himne pa nikoli NE ploskamo. Če pa bomo na kakem zborovskem koncertu poslušali Zdravljico v uglasbitvi Stanka Premrla ali kakšnega drugega skladatelja, pa lahko mirne duše zaploskamo
Uranka Novak
O C
j*
>!/)
M
C/J
Med seboj
Ob mednarodnem dnevu žensk
Ali imamo popolno enakost med spoloma, kije eden od idealov moderne demokratične družbe?
Ideja o mednarodnemu dnevu žena seje porodila v socialističnih strujah kot poziv k enakopravnosti žensk v začetku 20. stoletja. Šele Generalna skupščina OZN je decembra 1977 z resolucijo določila 8. marec za mednarodni dan žensk. Tako so se začela različna zborovanja, ki so se posvetila pravicam žensk in njihovemu sodelovanju v političnih in gospodarskih procesih.
V Sloveniji je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka in le leto kasneje je bilo ustanovljeno žensko društvo. Volilno pravico pa so ženske dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946. Danes imajo ženske v večini razvitih držav volilno pravico, vendar pa mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske povsod po svetu. Enakost žensk pa vse do danes, na žalost, še ni bila dosežena.
V Sloveniji so sicer ženske uspešnejše v primerjavi s kolegicami iz držav EU. Na to kaže že dejstvo, da je razlika v višini plač moških in žensk zelo nizka (med najnižjimi v Evropi) in
da so, za razliko od večine žensk v Evropi, uspele ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti. Vseeno pa imamo tudi mi probleme. Ženske v Sloveniji so više izobražene kol moški, vseeno pa je zanje na voljo malo vplivnih in zahtevnih delovnih mest. Dejstvo je tudi, da počasneje napredujejo in so za enako delo plačane manj kot moški. V povprečju zaslužijo 12% manj kot moški, in čeprav je razlika v primerjavi z drugimi državami relativno nizka, so se v zadnjih letih pokazali trendi, ki kažejo, da bi bilo razliko mogoče zmanjšati do leta 2015. Zelo zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da v zadnjih letih narašča registrirana brezposelnost žensk, med brezposelnimi mladimi, ki imajo univerzitetno izobrazbo, pa je kar 67,5% žensk.
Še vedno pa ostaja 8. marec kot dan, ki je posvečen ženskam in tako simbolizira prizadevanja za večjo vlogo žensk v procesih odločanja in na sploh za enakost med spoloma. Je dan praznovanja politične, ekonomske, socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
UrSa Ferjančlč
Arhitekt Plečnik in mi
crs
05
sr
I
3
o
to O O
»Sledeč skrivnostnim izvirom, je hodil po zemlji domači in odkrival preprosto lepoto, ki ga je varno peljala nazaj k lastnemu osebnemu, prečiščenemu izrazu,« začenja Plečnikov učenec Marjan Mušič knjigo »Jože Plečnik« v zbirki Znameniti Slovenci, Ljubljana 1986 - Prav je, da se tudi na Logaškem - iz Hotedršice namreč
izhaja Plečnikov rod-zavemo njegovih korenin II.
Ob 50. obletnici Plečnikove smrti (umrl je 7. januarja 1957) smo stopili v Plečnikovo leto. Prof. arh. Kdo Ravnikar pravi, daje bil Plečnik po znanju v svoji sferi vrhunski inje dosti prispeval, da smo Slovenci ustvarili samostojno, novo žarišče moderne kulture z, značilnostmi našega časa. Dušan Grabrijan pa meni, daje mogoče Plečnika primerjati edino le s Prešernom. Take in podobne ocene slišimo danes, čeprav je bil do 80. let minulega stoletja skoraj pozabljen.
Odklonjen Plečnikov predlog za spomenik NOR v Logatcu (1951).
Kako je prisotnost arhitekta Plečnika odmevala v času njegovega življenja pri nas, je čisto »posebna« zgodba. Kako so nanj gledali v našem kraju, lahko presodimo po zavrnitvi predlagane rešitve za spomenik NOB leta 1951 (glej skico!) pa tudi ob prebiranju zapisov »Logaškega vedeža » (F. Mihevc, Spomini logaškega vedeža   rokopis - Logatec, 1938), kjer piše:
... »Gospod Oblak je bil kot župan poverjenik zidave pri kapelici padlim občanom občine Dolenji Logatec. Za ta spo menik padlim seje ugibalo dalj časa. kje in kako bi se napravilo kaj primernega za ta kraj, ali navsezadnje so prav slabo pogodili
Dolični takratni odbor je poklical iz Ljubljane nekega zvedenca in so ga imenovali za največjega strokovnjaka cele Evrope in njemu so potem zaupali, da naj on tukaj kaj umetnega napravi, in res je on pogodil, da se naj postavi tam preti kapelico oni kozolec s 6 šlanli, ki bo kazal starinsko lice, ki jo je prav slabo pogodU, in vsak, kije to zidavo vgledal, mu ni dopadla, in ljudje SO na splošno vsi godrnjali in rekli, da tO ni nobeni stvari podobno, najmanj pa še za spomenik vojnopadlim. Kar se tiče podobe starinskega lica SO pa tudi prav slabo zadeli. Nekdo se je izrazil, da če so mislili imeti starinski) lice, />a bi vsaj s slamo pokrili, ali bolje rečeno, da bi slamnato streho naredili. Ljudje so sploh želeli, da hi se ta stvar sama zase kje postavila in da bi bilo kej lepega in ne pa seje s tem še zraven kapelica pokvarila«.
»Tako kronist, ki se verjetno ni strinjal s takratno (politično naravnano) občinsko oblastjo« je pred 20 leti še dodal J. Škrlj (Arhitekt Plečnik v Logatcu, Kmečki glas 1987, str. I I). Da pa mi ne bi pozabili na Plečnika, Girila Oblaka, njegovega učenca, Staneta Drcmlja, kiparja, in drugih, ki so sodelovali pri postavitvi kapelice padlim v I. svetovni vojni, je prav, da v prihodnje namenimo več pozornosti in tudi skrbi za vzdrževanje tega lepega spomenika z okolico.
Spomenik, pri zasnovi katerega je sodeloval tudi Plečnik, so postavili leta 1928. Pavle Mihevc
Gospodarske diagonale
Koprski bančni nadih tudi na Logaškem
Banka Koper, kije včlenjena v veliko evropsko bančno grupacijo, je 22. februarja s priložnostno slovesnostjo odprla svojo novo agencijo v Logatcu - 43. poslovalnico v
Sloveniji
Agencija posluje v novi soseski Sončni log neposredno ob avtocestnem priključku med obema logaškima rondojema. O odločitvi za odprtje agencije, dejavnosti in usmeritvah ter o ponudbi banke so že na novinarski konferenci spregovorili predstavniki banke.
Predsednik uprave Vojko Čok je povedal, da tudi Banka Koper krepi svojo dejavnost. Prisotna je že na območjih vseh slovenskih statističnih regij. Veliko pozornosti namenja malim in srednjim podjetjem. Zato sodeluje tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Vodilo banke je biti koristen okolju; skrb za rast in razvoj komitentov pa je njena temeljna skrb. Ta skrb je največja garancija za rast banke. Banka je včlenjena v veliko evropsko bančno grupacijo, ki je po obsegu 3. v EU in 5. v Evropi. V okviru grupacije Banka Koper pokriva območja jugovzhodne Evrope in Češke, kjer je interes slovenskega gospodarstva dovoljšen.
Direktor sektorja poslovne mreže Dario Radešič je utemeljil odločitev za odprtje še ene bančne enote v Logatcu, kjer sicer poslujejo že štiri druge. Nanizal pa je tudi pričakovane prednosti pred drugimi: hitra odzivnost - tudi če s partnerjem ne najdejo ustrezne rešitve, razvojna naravnanost, licenca za izdajanje elektronskega denarja predplačilna kartica, okrog 430 različnih storitev, neposredni stik s strankami poleg elektronskega poslovanja, seveda. Kartice pa so tako ali tako nekakšen »paradni konj« Banke Koper; izdala jih je že več kot milijon. Agencija ne bo omejena samo na logaško območje, pač pa se vključuje v širše okolje, je še pristavil Dario Radešič.
Vodja PE Ljubljana Stanko (in bere je poudaril, da izkušnje kažejo, da je ob elektronskem poslovanju potreben tudi osebni stik, predvsem s subjekti malega gospodarstva. Vodja Logaške izpostave Mojca Legac pa je poudarila, da bo agencija ponudila vse storitve banke, ludi sef, dnevno nočni trezor. Odprta pa bo od ponedeljka do petka med X. in 16. uro.
Na novinarski konferenci so spregovorili - od leve: direktor sektorja poslovne mreže Durio Radešič, predsednik uprave Vojko Cok, vodju PE Ljubljana Slavko (iaherc in Mojca Legac, vodju logaške izpostave.
Na otvoritveni slovesnosti je predsednik uprave Vojko Cok predsednici logaškega Društva prijateljev otrok in mladine Ivici Pod jed izročil vrednostno darilo, ki naj simbolizira pripravljenost in željo po vpetosti banke tudi v kulturno, športno in izobraževalno dejavnost kraja. Banki pa je priložnostno darilo izročil logaški župan Janez Nagode, prodno je s predsednikom uprave preslrigel otvoritveni trak.
Naj še pripišemo, da je odprtje agencije Banke Koper sovpadlo z uveljavitvijo nove, (prcdlplačilne Kartice Obrtnik, katere izdajateljica je Banka Koper v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije. ./. (iostiša
Dobrodošla poslovna novost
Kartica Obrtnik poslej tudi s plačilno funkcijo
Po ustanovah in drugih sistemih se za izkazovanje članstva vse bolj uveljavljajo kartice. Plastične. Lahko služijo zgolj identifikaciji denimo, kartice velikih trgovskih sistemov, npr. Tuš-ali pa tudi plačevanju, npr., Magna. Plačilne kartice, katerih poraba se pokriva praviloma enkrat mesečno (kreditne kartice), lahko zagotavljajo tudi določene popuste. V svetu pa sc vse bolj uveljavljajo t.i. predplačilne (debetne) kartice. Nanje imetniki naložijo želeni znesek in s tako kartico plačujejo do zneska dobro-tmetja, kije na njej. Potem postopek ponovijo.
Obrtna zbornica Slovenije je pred leti izdala Kartico Obrtnik kol identifikacijsko kartico svojih članov. Ti sojo uporabljali za uveljavljanje članskih pravic in ugodnosti, ki jih imajo kot člani v svoji organizaciji. Pred dvema letoma seje začela tkati mreža medsebojnih popustov, kijih priznavajo člani članom na podlagi identifikacije s Kartico Obrtnik. V sistem so se začela vključevati tudi velika podjetja, denimo. Zavarovalnica Triglav, !>etrol. Mobitel... Imetniki kartice lahko lako pri njih »kupujejo« s Popustom.
Letos pa začenja svojo pot med člane obrtne zbornice nova, (predplačilna Kartica Obrtnik. Besedico »pred« smo zapisali v oklepaju zalo, ker bodo vsi člani zbornice s kartico, ki
jo bodo prevzeli, lahko tudi plačevali storitve in kupovali blago doma in v tujini (sistem Visa). Razlika pa bo v tem: če bodo komitenti Banke Koper, bo kartica imela kreditno, če pa ne, pa debetno funkcijo. Slednje pomeni, da bodo imetniki z njo lahko plačevali le v okviru dejanskih sredstev na kartici. Čeprav je na prvi pogled ta omejitev neprijazna, omejujoča, pa ima občutne prednosti z gledišča varnosti. Različne zlorabe, ki bi jih lahko povzročile druge osebe, so namreč omejene z. višino dobroimetja na kartici. Morebitna izguba kartice ni tako kritična kot pri izgubi bančne kartice itn.
Nova Kartica Obrtnik bo šc naprej identifikacijska kartica za uveljavljanje članskih pravic in popustov pri nakupovanju. Plačilno funkcijo bo imela le, če se bodo imetniki zanjo odločili. Zato ni bojazni, da bi sc s prevzemom kartice imetniki proti svoji volji zavezali k poslovnim odnosom s »še eno banko več« ali da bi jim s prevzemom nastali kaki nepotrebni stroški. Seveda, sedanji kartici dodana plačilna funkcija na novi kartici povečuje njeno vrednost in uporabnost. Zares, dobrodošla novost. Kaže jo preskusiti in uporabljati v svoj prid.
V dobrohoten namig le opomnja, da bodo kartico lahko prevzeli člani zbornice, z urejenimi članskimi obveznostmi.:
./. (iostiša
O
S-i
o o
C
M
>ts>
a bi) O
J
Gospodarske diagonale
Standardi navzkrižne skladnosti
u.
rje
Standard - zdravstveno varstvo ljudi in živali
V veljavi je Direktiva sveta 96/22/ES (z dne 29.4.1996) o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hor-monalno ali tirostatično delovanje in beta-agonistov.
Cilji direktive: učinkovito zatiranje nezakonite uporabe promotorjev rasti in produktivnosti pri masovni vzroji v vseh državah članicah; preprečitev uvoza mesa v EU , kije bilo obdelano s hormoni; zagotoviti, da vsi potrošniki dobijo meso in živila, ki ustrezajo zdravstvenim zahtevam in pričakovanjem potrošnikov.
Standard - varna hrana
Zahteva: Gospodarski prostori, naprave in delovna oprema, ki se uporabljajo v primarni rastlinski in živalski pridelavi, morajo biti čisti, urejeni in vzdrževani v skladu s spoštovanjem načel dobre higiensko prakse na posameznih območjih. Osnovni cilj je preprečevanje kontaminacije primarnih proizvodov. Za pranje opreme je treba uporabljati pitno vodo. Osebe, ki ravnajo s primarnimi proizvodi, ne smejo imeti zdravstvenih težav (okužb prebavil, gnojnih ran). Odpravljati je treba pogoje, ki omogočajo razvoj škodljivcev (glodavci, mrčes). Na kmetijskih gospodarstvih jo treba voditi zahtevane evidence (dnevnik veterinarskih posegov, uporabe FFS, evidence o krmi). Uporabljati je dovoljeno samo dovoljene krmne dodatke.
Standard - dobro počutje živali
Na kmetijskem gospodarstvu je določena oseba, ki skrbi za ustrezno oskrbo živali, ki morajo biti vsaj enkrat dnevno pod njenim nadzorom. Bolne, poškodovane ali onemogle živali je treba takoj ustrezno oskrbeti in če je treba namestiti ločeno od drugih. Skrbnik živali mora voditi hlevsko knjigo z, dnevnikom veterinarskih storitev in register govedi na kmetijskem gospodarstvu. V hlevsko knjigo je treba vpisati tudi vse pogine. Knjigo je treba hraniti še tri leta od zadnjega vpisa v knjigo.
Živalim mora biti zagotovljena primerna svoboda gibanja (nemoteno leganje in vstajanje, opravljanje fizioloških potreb). Privezi ne smejo biti pretesni. Površina oken in vrat v hlevu mora ustrezati 1/20 talne površine hleva. Živali, ki so nastanjene na prostem, morajo biti zavarovane pred neugodnimi vremenskim razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira. Na živalih ne sme biti očitnih znakov poškodb zaradi neprimerne reje.
Teleta, starejša od X tednov morajo biti nameščena v skupinah (ne velja za kmetije, ki imajo na dan kontrole manj kot 6 telet, in za sesna teleta, ki so ob materah). Individualni boksi za teleta, mlajša od X tednov, morajo biti dovolj veliki in zgrajeni tako, da se teleta med seboj vidijo (ne velja za kmetije, ki imajo na dan kontrole manj kot 6 telet, in za sesna teleta, ki so ob materah), lelcta morajo biti vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo, biti morajo vsaj dvakrat dnevno krmljena in imeti morajo zadostno količino vode. Potrebno je redno čiščenje boksov, opreme in posode. Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, mora biti zagotovljen nastil. Od X. tedna dalje morajo imeti teleta zagotovljeno zadostno količino strukturne krme.
Pri prašičih je treba zagotoviti vsaki živali dovolj veliko površino boksa. V bokse jim damo slamo kot nastil ali v posebej prirejene jasli. V jasli lahko damo tudi seno. Če ni te možnosti, jim moramo dati ustrezno strukturirano krmo v korito (travo, silažo). Prašiče je treba krmiti najmanj enkrat dnevno.
Standard - ohranjanje živalskih vrst in habitatov
Na območjih NATURA 2000 je posebna pozornost posvečena trajnim travnikom, travniškim sadovnjakom (ne smeta se prekategorizirati v zaraščeno zemljišče) in rnejicam.
Sankcioniranje vsak nedovoljen lov ptic, njihovo ubijanje ali zadrževanje. Sankcionirano je (namerno ali iz zavestne malomarnosti) uničevanje gnezd.
Nedovoljeno je zavesno uničevanje ali nabiranje zavarovanih vrst rastlin ali njihovo posedovanje.
Standard - prijava bolezni
Kmet mora vsak sum kužne bolezni prijaviti veterinarski organizaciji.
Standard - odpadno blato
Kmet mora za površine, na katerih se uporablja odpadno blato, mulj ali kompost z. omejeno uporabo, imeti posebno dovoljenje. To dovoljenje izdajo pristojni organi na podlagi ustrezne analize. Pripraviti je treba letni načrt razvoza blata, mulja ali komposta z, omejeno uporabo po GKRK-ih.
Standard - podzemne vode
Na kmetijskem gospodarstvu ne sme bili odlagališč odpadkov.
Mojca Dolenc
Garsonjere v najem
Mogočno Lenasssijevo stavbo, v kateri je bila nekoč trgovina z gostilno in tujskimi (turističnimi) sobami, temeljito prenavlja Svet nepremičnin z Vrhnike.
(lursonjcre v prenovljeni l.enussijevi hiši.
V povsem prenovljenem poslopju pod lahorom v Gorenjem Logatcu bo zgrajenih kakih 15 udobnih garsonjer. Sprva pa garsonjere ne bodo naprodaj, temveč bodo stanovalcem na voljo v najem.
Resedito in fbtOi France H rus
Pri nas vse več turistov
Lani v naši občini za dobrih 9% več turistov kot leta 2005
Turizem je v svelu ena i/med najhitreje rastočih gospodarskih panog. V Sloveniji takega trenda sicer še ni opa/iti, vendar turi/eni tudi Sloveniji predstavlja pomembno poslovno in razvojno priložnost. S pravimi prijemi, z znanjem in izkušnjami ter, seveda, s sledenjem usmeritvam, ki so v dokumentu Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, bomo lahko Slovenijo okrepili z novimi delovnimi mesti, s trajnostnim razvojem, ki bo poskrbel, da ne bo prihajalo do ekoloških paradoksov. Z rastjo bruto domačega proizvoda, z. dvigom izobrazbene ravni naj bi se izboljšala blaginja prebivalstva, povečala pa naj bi se prepoznavnost naše države.
Tudi v Logatcu opažamo spremembe, ki se kažejo predvsem v povečanju kapacitete nastanitvenih zmogljivosti, še posebej od leta 2005; posledično se občutno povečuje število gostov in nočitev. Leta 2005 je na Logaškem prenočevalo 1542 gostov med temi 1X1 domačih in 1361 tujih; skupaj je bilo 2111 prenočitev. Lani pa seje število prenočevanj zvišalo za 9,45%, tako smo jih v Logatcu našteli kar 2310. Do tega števila je pomagalo 6X4 domačih in 1626 tujih gostov, ki so preverjali toplino in mehkobo postelj na Logaškem. Glede na ugodno lego Logatca na stičiščih pomembnih poti, gre večinoma za prehodne goste, ki so predvsem v poletni sezoni prešli Slovenijo, nekaj prenočitev pa gre tudi na račun poslovnih turistov.
Predvidevamo pa, da bomo lahko zvišali število gostov in prenočitev z. oblikovanjem paketnih ponudb, torej z integracijo že obstoječe ponudbe, ki ji bo treba dodali šc kako novo storitev, ki šele išče razvojne poti.
Renata (iutnik
Logaški grad
v prenovi
Po dolgih desetletjih propadanja logaškega gradu se je novi lastnik lotil temeljile prenove. Mogočno stavbo že prekriva 'tova streha z bakrenimi žlebovi in odločnimi cevmi, kar varuje stavbo pred nadaljnjim propadanjem.
I'iu kIranu graščina.
Izvajalec obnovitvenih del na grajski stavbi sta Inter-univerzal Čizmić KI) in Bogdan Markič, ».p., investitor pa je AiJeom, d.o.o., iz. Logatca. Gradbeni odri zgovorno pričajo obiskovalcu grajskega parka o temeljiti prenovi gradu.
Ilescdilo in joto: h'rance H rus
Turistične panorame
Lanski vrh v sedmo leto
Junija 2001 je bil v Osnovni šoli Laze ustanovni sestanek Turističnega društva Lanski vrh. Iz ustanovne listine je razviden namen delovanja društva, zlasti v povezovanju vasi, ležečih ob Planinskem polju, saj so se v društvo včlanili prebivalci Laz, Jakovicc, Grčarcvca in tudi iz Logatca.
Vsa minula leta smo bili dejavni predvsem v Lazah in bližji okolici. Pripravljali smo razne prireditve, polharske večere na Ravniku, postavili kozolce z napisi: »Dobrodošli v Lazah!«. uredili trikotnik sredi Laz pa še to in ono.
Največji projekt je društvo uresničilo leta 2004. Na stavbi Osnovne šole smo postavili spominsko ploščo svetovno znanemu krasoslovcu in raziskovalcu Vilijcmu Putiku. Slovesna prireditev je bila odlično organizirana in mednarodno obarvana. Kasneje smo bili člani društva povabljeni na Češko v Pupovke pri Brnu, kjer smo se maja 2006 udeležili praznovanja 150-letnice Putikovcga rojstva. Bili smo navdušeni nad sprejemom v Putiko-vem rojstnem kraju in nad veličastno proslavo.
»Obglavljeni kip sv. Janeza Nepomuka. - Ko je stul ob mostu prek 11 niče je bil leta 1947 v napoto tankistom ,/LA.
Ker je dosedanja predsednica društva Marija Matičič prevzela vodenje krajevne skupnosti, je društvo za novega predsednika izvolilo Janeza Šabca. Društvo si želi v prihodnje okrepiti sodelovanje s krajevno skupnostjo in ostalimi aktivnimi društvi v vasi in okolici. Program društva, ki bo predvsem odvisen od finančnih sredstev, predvideva predvsem: s KS in šolo organizacijo septembrske proslave v počastitev 75-lelnicc Osnovne šole Laze. čistilno akcijo ob dnevu zemlje, predavanje prof. dr. Franceta Šu-šteršiča »Ljubljanica, reka sedmerih imen«, s KS začetek akcije poimenovanja in opremlajanja območij v Lazah s primernimi napisnimi tablami, organizacijo septembrskega ali oktobrskega gostovanja Literarnega društva Zeleni oblaki iz. Logatca pred ja-kovško cerkvijo, podporo obnovi kipa sv. Janeza Nepomuka pri mostu ob cesti Laze-Planina, organizacijo marlinovanja ali obiska kake osmice.
Želimo pa si pri uresničevanju programa sodelovanje vaščanov in sploh vseh. kijih zanima razvoj kraja. Še vedno vabimo k včlanjevanju v društvo; več ko nas bo, laže bo.
Janez Šabec
a
Sij O
Turistične panorame
Optimistično naprej
Turistično društvo Logatec je - namesto z denarjem - oboroženo z energijo in idejami
(oprav so bilo slišano kriliko o zamiranju osrednjega turističnega društva v občini Logatec, pa se njegovi dejavni člani s to trditvijo ne strinjajo. Zato bi lahko kot zaključno ugotovitev občnega zbora, ki sc jc odvijal 22. februarja, citirali večkrat ponovljeni stavek: »Idej je veliko, a denarja in ljudi za realizacijo zelo malo.«
Sodelovanje na prireditvah, kot so Gregorjev semenj, dan zemlje Z akcijo »Cvetlica v vsak dom«, promoviranje turističnih znamenitosti v Logatcu in organizacija ter izvedba več mesecev trajajočega projekta »Moja dežela lepa in gostoljubna«, pomeni veliko dela, časa, volje in energije, kijih žrtvujejo najbolj zagrizeni člani društva. Ob nepripravljenosti ljudi sodelovati pri prostovoljnem delu za dobro Logatca in brez finančnih sredstev
za delovanje društva je pač težko delovati na več projektih hkrati. A društvo trmasto vztraja in sc ne da pomesti. Zalo je treba opozoriti, da jc poleg omenjenih projektov šlo veliko dela in časa vsaj v še dva projekta, ki bosta ob dobrohotni razpoložljivosti sredstev na razpisu ugledala luč dneva še letos. A naj zaenkrat ostaneta skrivnost.
Se naprej bo društvo skrbelo za promocijo turističnih znamenitosti na različnih turističnih prireditvah, še naprej bo poskušalo skrbeti za lepši Logatec in se trudilo ohranjati stik z ostalimi turističnimi in kulturnimi društvi v občini. In še naprej bodo člani prostovoljno Gregorčiču in Gmntarju dajali svoj čas, energijo in ideje Logatcu z muzejem, sprehajalno potjo, promocijskimi brošurami in še lepše urejenimi hišami kol do sedaj.
HraPe
Naključje po skoraj dva tisoč letih?
Cestna-avtobusna postaja na istem mestu, kot je bila nekdanja rimska postaja!
Logatčani bomo kmalu dobili težko pričakovano avtobusno postajališče. Zanimivo pa je je, da bo stalo na istem mestu kot nekdanja rimska cestna poslaja-pre-nočišče   „mansio Longatica".
Mansio Longatica obcestna po-staja-prenočišče sc omenja že v J. stoletju na zemljevidu rimskega imperija, to je „fabula Peutingeriana". Konce 3. stoletja jc nastal seznam poštnih postaj, mest in prenočišč, ki se imenuje „Itincrarium Antoni-ni, kjer zasledimo oznako „Longatico Mansio". V zapisu nočišč, ki ga poznamo pod imenom Itincrarium Burdigalense, pa je ta postaja označena kot „mansio Longatico". Ta itinerar (vodnik) je nastal v prvi polovici 4. stoletja in je bil namenjen romarjem, ki so potovali v Sveto deželo.
Leta 19X9 je v Logatcu potekal mladinski raziskovalni tabor. Strokovni vodja tabora in arheoloških izkopavanj jc bil domači arheolog Marko frelih. Na podlagi preteklih arheoloških odkritij naČcvici (rimsko pokopališče) ter na posestvu družine Erkcr in ob proučevanju antičnega cestnega sistema in križišč seje Marko frelih odločil, da locira rimsko cestno postajo v Dolenji I .ogatec. In po njegovi zaslugi so 9. maja 1989 odkrili cestno postajo „mansio Longatico" pred Narodnim domom v Dolenjem Logatcu, kjer je danes košarkarsko igrišče. Na podlagi najdb je sondirani prostor časovno opredelil v obdobje med 1. in 4. stol. po Kr.
Lepo bi bilo, če bi v sklopu novega avtobusnega postajališča ali poleg njega postavili kako tablo s prikazom nekdanje cestne postaje, kakor je bila izkopana leta 1989. Prav gotovo bi to veljalo za dragocen drobec v naši turistični ponudbi in v vedenju o preteklosti našega kraja. Naj sklenem ta zapis z besedami Marka Freliha iz, Zbor-
Nekoč rimsku postaja, danes avtobusno postajališče v gradnji.
nika poročil raziskovalnih skupin z „Mla- spomenik, ki bi ga lahko s primerno pre-dinskega raziskovalnega tabora Logatec zentacijo plasirali v širšo javnost in bi ver-1989": „Lokacija cestne postaje v samem jetno s tem zelo obogatili danes že skoraj centru Logatca pa navsezadnje nudi imenit- obubožano turistično ponudbo Logatca in no priložnost, da dobi kraj svoj arheološki okolice."
Besedilo in foto: (ivido Komar
Hvala za lep dan!
Organizatorjem pustovanja v Semiču gre prav lepa hvala za tako lep dan, ki sta ga še posebej polepšala sonce in semiški župan. Župan si je prijazno vzel čas in nas prišel pozdravit. Tako je pokazal, da imamo prijatelje povsod, če jih le hočemo imeti. Resnično, hvala za tako lep dan!
Zadovoljna upokojenka logaške upokojenske druščine
Kulturni razgledi
Pa je le oživela Zveza kulturnih društev
Iniciativnemu odboru za oživitev delovanja Zveze kulturnih društev (v nadaljevanju: /KI)), ki mu je predsedovala Branka Novak, je ob zastopstvu kulturnih društev dva dni pred Prešernovim dnem na obenem zboru le uspelo prekvasili /vezo kulturnih društev Logatec.
Uvodoma je predsedujoča iniciativnemu odboru navdušeno z zadovoljstvom ugotavljala, da so se napori skoz dobro leto vendarle splačali, saj se bodo v ustanovljeni ZKD kulturna društva čvrsleje povezovala, in se bodo tako lahko učinkoviteje pogovarjala s pristojnimi sogovorniki v občini.
Po sprejetem poročilu o napornih prizadevanjih iniciativnega odbora je občni zbor pod predsednikovanjem Slavka Albrehta sprejel tudi nujne statutarne popravke, da bodo ustrezali času in okolju ter da bodo odprti za različne dejavnosti.
Občni zbor je nadalje izvolil v izvršni odbor Francko Čuk, Mihaelo (iosliša, Klcmna Kavčiča, Darjo Mcrlak, Franca Godina, Barbaro Čuk in Anjo Scdej; za predsednika ZKD, kije hkrati tudi predsednik izvršnega odbora, je bil izvoljen Janez Čuk, za podpredsednico pa Branka Novak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivan Leskovec, Ljudmila Treven in Miha Usenik v častno razsodišče pa Marcel Štelančič, Peter Grom in Marjan Grdadol-nik.
V štirih zajetnih točkah     oživitev delovanja /KI),
Ki
m -J
mm
Mw
OiMtveni zbor Zveze kulturnih društev.
vzpostavitev sodelovanja med društvi, izpostavo JSKD in občino, sooblikovanje občinske kulturne politike ter spremljanje
dela društev in realizacije njihovih programov pa je občni zbor zaobjel obetaven program svojega dela.
m A š
Čas besed v oblak ujet
Poglejte, kako dišeč je lahko večer, ki vam ga bomo podarili, ko vdahnemo dušo v svilnato kito spletenemu zaporedju besed.
»Zbirka prinaša črke in besede, ki so se v žepih naših ustvarjalnih popotovanj pustile mediti, razvajali in plemenitih... Previdni smo, zato ne pravimo, da vam podarjamo odlične literarne stvaritve, zagotovo pa iskreno ponujamo vsak svoje razmišljanje o tem, kaj je pot k dobri literaturi,« je v uvodu knjige zapisala predsednica društva Branka Novak ter dodala, da gre za besedila, ki SO jih avtorji in avtorice prebirali na petih literarnih večerih v sezoni 20(15/06. Le te pa so spremljali tudi odlični glasbeniki in glasbenice, ki so se prazničnega večera s predstavitvijo zbornika udeležili tudi tokrat. Ana in Špela Kavčič, Karmen Kune, Bojan Šen, Vid Sark, Tina Kosmač in Rok Škrlj so z glasbo obogatili zanimivo, predvsem pa iskreno in svojstveno predstavitev avtorjev, ki so v parih prav zanimivo predstavili drug drugega. Zal. se tega večera, ki ga je iskrivo povezovala Vanda Lavrič, tudi urednica zbirke, nista mogli udeležili Francka Čuk in Barbara Bezek Rot, ki sta ju z njunimi besedami nadomestili Branka Novak in Anja Scdej.
Ob koncu prireditve po zahvalah predsednice sodelavcem pri izdaji knjige je bilo številno poslušalstvo, ki je do zadnjega količka napolnilo dvorano Glasbene šole, deležno zgodnje pomladanskih jagod in penine praznične zdravice prazniku kulture in literature.
NevMa
Uranka je nazdravilo novi knjigi Zelenih oblakov. I'oto: V. Kržjšnik
Z gornjimi verzi SO člani literarnega društva Zeleni oblaki na praznični X. februar povabili ljubitelje pisane besede k Predstavitvi novega, po vrsti drugega, literarnega zbornika Čas besed v oblak ujet 2. V knjigo so svoja besedila prispevali Ana Balantič, Barbara Bezek Rot, Bojana Levingcr, Branka Novak. Francka Čuk, Kaja Pregral, Lili Kaučič, Marcel Štelančič, Nada Kržan, Tilka Jerič, Tine Vučko, Vanda Lavrič ter sopotniki literarne druščine liva Neža Kermavner, Tim Uršič, Lara Hvala in Mateja Hajdinjak, ki so se z objavo poezije in proze predstavili prvič.
Vsem ženskam še posebej vsem materam
čestitamo za marčne praznične dni!
Uredništvo
rSK.
Kulturni razgledi
Spomini na Žibrše
Nekako sramežljivo so v pozni jeseni med žibrške bralce zašli Spomini na Žibrše Vinka Popita, kije na skromni svečanosti predstavil knjigo ožjemu sorodstvu
Pa ni vzroka za sramežljivost; kdor knjižico prebere, hitro ugotovi, da nam ponuja več, kot si je njen avtor zaželel v uvodni besedi. Prav je, da avtorja nekoliko pobliže predstavimo tudi logaškim bralcem, saj si je knjigo odslej moč sposoditi tudi v logaški Knjižnici. Vinka Popita sem obiskal na njegovem domu v Podna-nosu. kjer sem takoj opazil, da sem prišel na obisk k človeku, ki živi za umetnost. V stanovanju je polno slik. poseben prostor je preurejen v galerijo, kjer pa stoje tudi glasbila, saj je Vinko po izobrazbi glasbenik in za svoje prijatelje in znanec pogosto organizira koncerte mladih glasbenikov.
In stekla je beseda, najprej o
knjigi.
»Ideja o zapisanih spominih je dolgo tlela v meni.« pravi Vinko. »Opogumili pa so me tudi prijatelji, ki so svoj čas prav tako živeli v Žibršah in s katerimi se še danes radi srečujemo. Tudi pomagali so mi. Zapisali so tudi svoje spomine na mladost v Žibršah, in če sodim po odzivih, smo prihodnjim generacijam le uspeli ohraniti nekaj vtisov iz. tistih težkih dni.«
Spomini v knjigi se v glavnem navezujejo na vojni čas, ki je Župunčevo družino iz Žibrš, iz katere izhajate, še posebno zaznamoval. Trije vaši sorodniki so dali svoja življenja za svobodo, vojni dogodki pa so ostalo sorodstvo razse/ili po Sloveniji, da se v Žibršah srečujete le še enkrat letno.
»Ja, ker so fantje odšli v partizane, so Italijani kaznovali vso družino. Zaprli so nas v Logatcu; starejše so poslali v Gonars, nas otroke pa so razporedili k do-
Vmko Popit ob svojem violončelu.
brim družinam v Logatcu. Tako smo ostali živi. V knjigi je vse popisano, iskreno, brez propagande. Da se ne pozabi tega trplenja. To je bila glavna misel vseh, ki smo pisali spomine za knjigo.«
Vojna vas je za vselej iztrgala iz. Žibrš, iz varnega družinskega okolja. Po rodu ste Žihršan, pravite, večino časa pa ste preživeli v Beogradu. Povejte nam kaj o tem.
»Ko sem končal vojaško glasbeno šolo na Reki, sem se leta 1954 zaposlil v gardnem orkestru v Beogradu. Bilo je izredno zanimivo, veliko smo igrali tudi maršalu, vendar me je vleklo naprej. Ob
delu sem končal srednjo glasbeno šolo in glasbeno akademijo in po desetih letih mi je gardni orkester poslal nekoliko pretesen. Kot solo čelist sem naslednja leta igral v simfoničnem orkestru JLA. To je bil izredno kvaliteten scslav, vključeval je tudi mešani pevski zbor. Imeli smo redne turneje po Jugoslaviji in tudi po svetu. Pogosto smo z ladjo Galeb pluli od Kopra do Ulcinja in \ obalnih mestih prirejali koncerte. Bilo je... lepo življenje!
Vaše stanovanje je polno umetniških slik; imute tudi galerijo jugoslovanskih slikarjev.
»Dolgo sem zbiral le slike. Zbiranje slik je povezano z velikimi vlaganji. Imel sem srečo, da sem veliko slikarjev spoznal osebno in sem lahko slike odplačeval tudi na obroke. V galerijo jugoslovanskega slikarstva sem vključil okrog trideset del slikarjev iz celotne Jugoslavije. V galeriji pa prirejam tudi komorne koncerte obetavnih mladih glasbenikov, ki igrajo nekaj deset poslušalcem in ob tem glasbeno zorijo. Vesel sem, da galerija živi.«
Kljub številnim aktivnostim večkrat na leto obiščete tudi Žibrše. Kako vidite našo vas danes?
»Enkrat letno se s sorodniki srečujemo na našem nekdanjem domu, pri Županč; pa tudi sicer rad zaidem v Žibrše. Vesel sem, da vselej opazim kaj novega, prenovljen odsek ceste, novo ostrešje, pročelje. Vidi se. da vas živi.«
(iospod Vinko, hvala za pogovor in predvsem za spomine, ki ste jih uspeli iz.trguti pozabi.
Besedilo in joto: Branko K upnik
Emzinova nagrada za Andreja Korenča
V Cankarjevem domu je bila do 6. marca odprta razstava izbranih fotografij 13. Emzinovega natečaja Fotografija leta 2007 - tudi s fotografijami Andreja Korenča
Fotograf Andrej Korenč
Strokovna žirija prvič v zgodovini natečaja ni izbrala ne prve ne druge ne tretje nagrade, je pa že drugič zapored nagrado za reportažno fotografijo podelila Manci Juvan. Pokrovitelji in organizatorji so se odločili, da denar, namenjen prvim trem nagradam, razdelijo med 16 avtorjev, ki so se uvrstili v ožji izbor. Med njimi je bil tudi Andrej Korenč. Ugledna mednarodna žirija je zapisala, da je "letošnji pregled prispelih del na natečaj za fotografijo leta po svoje raz-
kril svojevrsten paradoks: ob doslej največji količini poslanega gradiva praktično ni bilo opusa, ki bi kot celola izstopal s svojo kakovostjo, inovativnostjo, domiselnostjo, izvirnostjo ali I katerokoli drugo posebnostjo do te mere, da bi prepričal žirijo, naj ga uvrsti v ožji izbor za nagrade." Na natečaj je sicer prispelo kar 448 fotografskih opusov oziroma 2599 fotografij. Poslane fotografije so, kol je zapisala žirija, predstavljale produkcijo slovenskih fotografov različnih generacij, amaterjev in profesionalcev, različnih vsebin, formatov in lehnik.
Andrej Korenč je na natečaj poslal opus K) fotografij s protesta pred vstopom v nastanitveni center za lujec v Velikem Otoku pri Postojni. V Cankarjevem domu so bile razstavljene prva, druga, tretja, četrta in sedma. Andrej je ožji izbor pričakoval: »Sam sebe nekako rad označujem za kritičnega; rad si domišljam, da znam ločiti boljšo fotografijo od slabše. Iako prizemljeno oko že imam, da ravno vsakega sranja ne razglašam za "kul fotko".
Torej, zakaj sem bil preslab /a zmago, kakšne so bile moje "napake"? Najprej vsebina: naredil sem inslanl reportažo, lam sem bil poltretjo uro, ves malerial, oddan na l.mzin, sem posnel v dvajsetih minutah. Ni šlo za nikakršen projekt ali neko Studiozno zadevo, ki bi zahtevala več angažiranja, določeno mero intelekta in osebne note ter načrtno delo in fotografiranje v daljšem časovnem okviru. Vse skupaj je temeljilo na golem fotografskem instinktu. Skratka, s fotografijami sem predstavil emotivno in sporočilno prazen dogodek, kar je močna minus točka.Torej: prezanikrna tema, pomanjkanje ideje, populistična izvedba in preširok izbor. Kaj je bilo pa dobrega? Zadevo sem tekstovno podprl. Predstavil sem reportažo s tekstom; podrobno sem opisal dogajanje tistega dne, poslediee in se - opredelil! Neopredeljenost je dobra le na posluh, sieer v epskem smislu obstaja in je eelo dostopna in dosegljiva; v realnem svetu pa je popolna abstrakcija. Plus zame je predstavljalo ludi dejstvo, da je bil za reportažni del natečaja ključni žirant, nekdanji vojni fotoreporter. Zavedal sem se, da ga ne bo pustila hladnega, kot ga najbrž bi, denimo, reportaža o sajenju tulipanov v Volčjem potoku. Tako sem ožji izbor pričakoval, ker druge poti ni bilo. Oddal sem premalo kvalitetnega in svežega materiala za zmago, po drugi strani pa sem povprečen malerial kvalitetno podal, se predstavil kol "zagnan začetnik" in si zaslužil ožji izbor.«
Policist, pripadnik FPP, vklepa protestnika.    Foto: Andrej Koreni
Andrej je malo kasneje prejel še eno nagrado, in sicer drugo, na natečaju Podobe minevanja, ki je potekal v okviru festivala kratke zgodbe Fabula. Njegove fotografije lahko vidite v Dnevniku in v Notranjsko kraških novicah; v literarnem društvu Zeleni oblaki pa smo zelo ponosni na njegove fotografije avtorjev in avtoric, s katerimi smo opremili prvi zbornik Čas besed v oblak ujel. Za prejeti nagradi mu iskreno čestitamo!
Branka Novak
Za uspeh na Urški 2007- 11011 besed
Tim Uršič med finalisti najprestižnejšega literarnega natečaja
Urška je ime najpresližnejšega literarnega natečaja za mlade, neuveljavljene pisce; organizira ga .ISKD. Poteka v več krogih in lavrealu za nagrado obljublja natis njegovega literarnega dela. Med finaliste seje lelos uvrstil tudi Tim Uršič.
V literarnem društvu Zeleni oblaki smo zelo veseli vsakega sodelovanja naših članov in članic na literarnih natečajih. Ni namreč lahko svojega umetniškega tlela dali v presojo strokovni javnosti. V še ne triletni zgodovini društva so bile na različnih natečajih uspešne članice Bojana Levinger, Ana Balantič in Kaja Pregrat, ki je lani sodelovala na osrednjem slovenskem natečaju Urška 2006 in prišla do medobmočne ravni. Letošnja uvrstitev mladega Tima U ršiča v drugi krog Urške 2007 je zato izjemen uspeh. Uvrstil seje med 16 slovenskih finalistov, med 16 mladih slovenskih avtorjev letošnje Urške. Le eden od njih bo na koncu prejel veliko nagrado.
Tim Uršič, študent iz Logatca, tudi član Novega odra, se je na prigovarjanje prijatelja, odločil poslati na natečaj dramsko besedilo z naslovom Enajst. Selektorica Lela B. Njatin je bila navdušena in ga jc uvrstila v drugi krog. Tim se uspeha zelo veseli. Povedal nam je, da "gre za mistično, družbeno-kritično delo, dolgo 11011 besed. V njem se vse vrti okoli številke II. In seveda, dalo bi se ga uprizorili, upam, da nekoč tudi v naši dramski skupini."
Počakali moramo torej do jeseni, ko bodo v Slovenj Oradeu razglasili najboljšega na Urški 2007. Že uvrstitev med finaliste pa je sanjski uspeh, za katerega limu Uršiču iskreno čestitamo.
Branka Novak
Duo Mir ob prvem petletju
Vokalni duet Marije in Irene - na pravi in radostni poti
Prav na dan, ko se ptički ženijo 12. marca - praznuje Duo Mir svoj petletni jubilej. Pred natanko petimi leti sta na Gregorjevem sejmu v Logatcu po naključju prvič skupaj zapeli in ugotovili, da se dobro ujemala. In od takrat naprej pojeta in osrečujeta mnoge: Marija Kupnik in Irena Lukan z Medvedjega Brda. Obe pevki druži ljubezen do petja in veselje osrečevati druge. V Dnu Mir pojeta ljudske, cerkvene in druge pesmi pa tudi nekaj svojih.
Duet ima v petih letih druženja za seboj več kot 400 različnih nastopov: na srečanjih ljudskih pevcev in godcev po različnih krajih Slovenije, na dobrodelnih koncertih, ob različnih jubilejih, krajevnih praznikih in drugih priložnostih. Posneli sla tudi enourno oddajo na radiu Odmev. Ker trosita naokoli veliko dobre volje in optimizma, mnogokrat tudi z različnimi skeči popestrila razna druženja.
Njun zadnji nastop je bil v Domu šolskih sester v Trstu, kjer sta s svojim petjem in hudomušnim skečem obogatili dan številnim oskrbovankam tega doma.
Ob peli obletnici Duo Mir s ponosom in veseljem ugotavlja, daje izbral pravo pot.
Ana Žakelj
Ure pravljic
Knjižnica Logatec:
ob četrtkih, ob 16.30 Krajevna knjižnica Rovte:
ob četrtkih, ob 16. uri
Kulturni razgledi
Sekstet Adoramus na državnem rešetu
V viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici je 10. februarja zvečer zazvenela državna revija malih vokalnih skupin Slovenije - Logaški Sekstet z umetniško vodjo Mihaelo Gostiša med devetimi najboljšimi
Revijo sta pripravila in gostila Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Območna izpostava .ISKD Slovenska Bistrica. Ne le Logatec, tudi širšo Notranjsko je na reviji »zastopal« Sekstet Adoramus iz Logatca pod umetniškim vodstvom Mihaele Gostiša. Pevke so pele le v kvintetu; pa še ta je bil priložnostno sestavljen, saj sta bili dve pevki Seksteta, zaradi družinskih obveznosti, zadržani.
V nabito polni dvorani so poslušalci, med katerimi je bilo tudi ostro uho strokovnega spremljevalca Stojami Kurcta, lahko prisluhnili devetim najboljšim skupinam Slovenije (ena skupina je zaradi bolezni svoj nastop odpovedala). Čeprav pravila revij oz. tekmovanj natančno določajo, kakšne skladbe lahko skupina izbere za revijo oz. tekmovanje, je bilo, na žalost, na tej reviji moč slišati vse mogoče: predvsem veliko priredb pop skladb, črnskih duhovnih in še česa, kar naj bi v program take revije sploh ne sodilo. Poslušalcem je bilo sicer po godu, vsaj po aplavzu sodeč. Strokovni spremljevalce Stojan Kuret pa je ob koncu revije umetniškim vodjem omenil izbiro ustreznega programa. Najboljša mala vokalna skupina po oceni strokovnega spremljevalca Kurcta je bila Ecce iz Kamnika, ki jo vodi Scbastjan Vrhovnik.
Pevke Seksteta so se predstavile z. dobro izbranim programom, zapele so uglašeno, čeprav morda niso pokazale zares
Sekstet Adoramus na državni reviji Foto: Andrej Korene
najboljšega, kar zmorejo. Na pomembnih prireditvah in tekmovanjih jc pač treba računati (obračunati!) ludi s tremo. Kljub vsemu so dostojno predstavile Logatec in Notranjsko. Za popotnico jim bodo besede strokovnega spremljevalca Stojana Kurcta glede programa, petja in nastopa na takih revijah oz. tekmovanjih.
CM
Adoramusovih dvajset
Mešani pevski zbor Adoramus je z izjemno kakovostjo zaznamoval zborovstvo na
Logaškem v zadnjih dveh desetletjih
C3
n
n c>
O
o
-J
Natankol 2. februarja jc minilo 20 let. Ja, 20 let od prve vaje Mešanega pevskega zbora Adoramus iz Logatca. Zbor, ki ga jc pred 20 leti ustanovil tedaj še študent Marjan Grdadolnik, je vidno zaznamoval zborovstvo na Logaškem zadnjih dveh desetletij. Pa ne le na Logaškem.
Zbor jc kmalu (dve leti) po ustanovitvi prepeval pri rojakih na Švedskem, nekaj let kasneje odpotoval na turnejo v Nemčijo, Belgijo, Francijo in Italijo, leta 2002 pa še v Švico na 7. evropski glasbeni festival in Rxpo 2002. Na slovesni otvoritvi Expa jc Adoramus (še z dvema odličnima slovenskima zboroma) prepeval Berrettovo noviteto A song of Rarth. Tudi dve srebrni plaketi z državnega tekmovanja Naša pesem krasita zbirko Adoramusovih uspešnih nastopov pa zlata iz tekmovanja v Pragi leta 1999 in prvo mesto iz Italijanskega festivala sakralne glasbe leta 2005. Ja, kar nekaj lepih uspehov je bilo. Predvsem pa veliko lepih (kajpak tudi napornih) doživetij in skupnih trenutkov.
Čeprav jc bilo vodilno poslanstvo zbora v bogoslužnem prostoru, so se pevke in pevci z dirigentom Marjanom Gradolni-kom lotili tudi Domačih večerov, Jazz koncertov, se udeleževali revij študentskih zborov Slovenije in ne nazadnje, posneli svojo zgoščenko.
Mešani zbor Adoramus, ki se jc skozi leta spreminjal (ne le po številu pevcev, temveč tudi po kvaliteti), jc leta 1994 dobil svoj prvi podmladek - Otroški zbor sv. Nikolaja (vodila gaje Mihaela Gostiša), dve leti kasneje pa še Mladinski zbor (ki ga še vedno vodi Marjan Grdadolnik). Dve sezoni jc mešani zbor Adoramus vodil tudi Tadej Sadar. Danes v okviru KUD Adoramus aktivno delujejo Otroški zbor pod vodstvom Rstcrc Gradolnik, Mladinski zbor pod vodstvom Marjana Grdadolnika ter Sekstet Adoramus pod vodstvom Mihaele Gostiša.
Prav na dan prve vaje izpred 20 let smo se člani mešanega (ki ta čas deluje priložnostno) in mladinskega zbora zbrali tam, kjer smo zapeli največkrat in kjer jc bilo naše »poslansko
mesto« na koru logaške farne cerkve. Bilo nas je za poln kor in Bogu v zahvalo za 20 let skupnega prepevanja smo zapeli res iz srca. Tisi i večer smo ostali v skupnem druženju in pomenkovanju o dogodivščinah, takih in drugačnih prigodah... V veselem razpoloženju. In z željo, da nas glasba povezuje in druži tudi naprej. Da bi se veselje tistega večera ne razpršilo (prc)hitro. Naj prej obrodi še kak sad...
Mihaela
Vikend na kmetiji
Komedija, kakor so jo avtorizirali in odigrali Medvejci
Gledališka skupina Športno kulturnega društva Medvedje Brdo je v soboto, 17. februarja, pripravila premierno uprizoritev komedije Vikend na kmetiji. Igraje po besedah sodelujočih presegla vsa pričakovanja, kar je potrdilo tudi številno občinstvo, ki seje ob spremljanju igre dodobra nasmejalo.
Predstavo so napisali kar igralci sami, dogajanje pa je postavljeno na Medvedje Brdo. S humorjem sc dotikajo vsakdanjih problemov in skrbi, privoščljivih sosed, neubogljivih otrok, nerazumevanja sodobne tehnologije.
Nisem gledališki strokovnjak in ne znam oceniti predstave z, očmi kritika. Pravim pa:
Dragi igralci, delajte še naprej tako, kot delate. Naj vam bo gledališče še naprej zabava in strast! Kajti če boste na odru uživali vi (igralci), bomo uživali tudi mi (gledalci) in to je resnica in največja magija gledališča.
Ana Žakelj
Kulturni razgledi
Gregorjevo - Gregorčič - Gruntar
Pa tudi klopca, na kateri sta kramljajoče posedala pesnik Simon Gregorčič in notar Ignacij Gruntar
Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, lo pa iz grškega Grcgo-rios, ki ga razlagajo v pomenu „sem buden, živim". Tako bi lahko imenovali (udi mesce marec, ko se narava prebuja iz zaspane zime (kar ne velja ravno za letošnjo zimo). Pravijo, da se na dan sv. (iregorija I. Velikega (papež od 590. do 604. leta po Kr.), 12. marca, ptički ženijo. Tega dne je v Logatcu tradicionalni Gregorjev sejem. Gregorjevo pa nas spominja tudi na priimek Gregorčič, lako tudi na našega velikega pesnika Simona (Ircgorčiča, kije bil zanimivo povezan z Logatcem. Kako?
Letos bo 25. marca minilo 85 let. odkar je umrl logaški notar Ignacij Gruntar. Poleg svojega poklica je bil še mecen, podpornik dijaštva ter narodni buditelj. Rodil seje 17. decembra 1X44 v Kobaridu. Gimnazijo je obiskoval v Gorici (1858-1866), pravo pa na Dunaju (1X70-1X73). Kot notarski kandidat je deloval v Gorici in Tolminu, v Kobaridu pa jc postal samostojni notar, kjer je dosegel ustanovitev okrajnega sodišča. L. IX7X seje preselil v Logatec, kjer je ostal do I. IX9.3. Povsod, kjer je služboval, je podpiral razvoj šolstva, posojilnic terdruštveno delovanje. Bilje prijatelj pesnika Simona Gregorčiča (njegov vrstnik, rojen istega leta lani je bila 100. obletnica pesnikove smrti). V Kobaridu sta skupaj z Gregorčičem (verjetno spomladi 1X71)
ustanovila čitalnico.
V Gorenjem Logatcu je Ignacij Gruntar postavil novo šolsko poslopje, v Dolenjem Logatcu pa posojilnico (IXXX). Posebnega pomena je Gruntarjcva gmotna in duhovna pomoč ter mentorstvo Simonu Gregorčiču, Gruntar je založil in prodajal prvi zvezek Gregorčičevih Poezij (1882), založil jc tudi pisanje Burgarjevcga življenjepisa ..Simon Gregorčič" (v Ljubljani 1907). Gruntar je svetoval Gregorčiču, naj bi izdal Poezije II, za katere mu jc posredoval posojilo in pridobil Bambcrgcrjcvo založništvo. Po Gregorčičevi smrti I. 1906, jc (iruntar I. 1913 snujočcniu se Muzejskemu društvu za Goriško obljubil Gregorčičeve rokopise in pisma, ki so bila leta 1916. objavljena v Domu in svetu in so skupaj z Gruntarjcvimi zapisi o Gregorčiču sedaj v NUK (Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani), /a prve svetovne vojne so Gregorčičevi verzi ter njegova podoba krasili vojaške razglednice, ki so jih slovenski fantje nosili v žepih svojih vojaških sukenj v prvi svetovni vojni (glej delo češkega avtorja Dominika Stfibrnvja: Simon Gregorčič, pota in cilji iz I. 1918 ). Gruntar je gmotno podpiral tudi skladatelja Josipa Koejančiča, ki mu je založil Čute v nape-vih (IXXI), zato jih jih je skladatelj posvetil Gruntarju, /a delovanje v korist narodu je I. 1912 društvo Sokol v Kobaridu imenova-
lo Gruntarja za častnega člana, saj jc društvo tudi finančno podpiral, zaradi česar so hoteli sokolski dom imenovati po njem.
Gregorčič jc Gruntarja v Logatcu večkrat obiskal. Ko jc bil pesnik zaradi bolezni začasno upokojen (okrog božiča 1XXI), je med drugim stanoval tudi v Logatcu pri Gruntarju. Župnik Podboj iz bližje Planine ga je vabil, da bi šel h knezu Windischgraetz.ii za grajskega kaplana, pa se vabilu ni odzval, češ da bi mu življenje med aristokrati, njemu poetu-kmetu, kot seje sam nazival, presedalo. Ob dograditvi gorenjelogaške šole (IXX4) ji je Gregorčič napisal posvetilo, ki je še danes vdolbeno v steno prvega nadstropja gorcnjclogaškc stare Ljudske šole. Logatec jc pesniku očitno prirasel k srcu, saj v posvetilu pravi „ves naš kraj" kot da seje čutil domačina. Pristne odnose z Gruntarjem kažejo Gregorčičevi nagrobni napisi za Gruntarjcvc Starše (1X81), posebno pa še pesem „Slovo in naročilo", ki jo je posvetil prijatelju Gruntarju.
Zanimivo je, da je bila pred leti še ohranjena klop na Taboru, kjer sta posedala in sc pomenkovala (iruntar in Gregorčič. Starejši prebivalci še vedo povedati, kakšna jc bila tista klop. Kako lepo bi bilo, če bi se izdelala in na isto mesto postavila prav takšna klop, poleg pa bi lahko Gregorčiču in Gruntarju postavili kako spominsko ploščo. Gvido Komar
GRC ZAPOLJE H
FITNES CENTER »NAPOLEON«
PRIHAJA POMLAD POSKRBITE ZA SVOJE DOBRO POČUTJE
□    OSNOVNI UVODNI TRENING °    SESTAVA INDIVIDUALNEGA
TRENINGA S
TESTIRANJEM TELESNIH
SPOSOBNOSTI °   VADBA POD NADZOROM
OSEBNEGA TRENERJA °   ANALIZA TELESNE SESTAVE
Info : info@grc-zapolje.si 041-246-958
BADMINTON - SAUNA - FITNESS - BAZEN - SOL ARIJ - MASAŽA
|8»
razgledi
Slikar Peter Kozin v Stekleni galeriji
Peter Kozin, član Društva likovnikov Logatec, je s prelepimi štirinajstimi akvareli Planinskega polja in slovenskega morja od 16. do 23. februarja razveseljeval ljubitelje likovne umetnosti v Stekleni galeriji.
ne.
7T
a
o
H
p
n o
O O
Akvarel Petra Kozina.
Profesor Janez Mesesnel je 0 akvarelih slikarja Petra Kozina zapisal:
»Slikar in pokrajina.
Mirna, notranje malce oddaljena, se ogleduje v vodi, reki ali jezeru, se skozi tanko kopreno meglice predaja pogledu. Pred njo slikar.
Zvedav, željan upodabljanja, duhovno napel, jo išče, zazna, estetsko ovrednoti in z očmi uokviri v izrez.
Pokrajina pa je še vedno pasivna, mirna, zelena in modra in živi svoje naravno življenje, skoraj lebdi v ozračju in ni zaznati odtekanja njenih ur...
Slikar vnese vanje svojo energijo, svojo ustvarjalno željo, nujo in jo v sebi iztrga iz njenega miru ravno za toliko časa. da jo naslika, da poskuša z lahnim akvarelom ustvarili njeno mirnost, njeno megličavo barvnost, njeno enkratno in hkrati večno strukturo. Potem je njen vtis na papirju, energija porabljena in ustvarjalna sla poteše-na.
Mir, uravnoteženost, tišina, lepota vzbujenega čustva... Slikar in pokrajina.«
Obisk razstave je bil zadovoljiv. Težko pa bi trdili, da logaški izvoljenci politiki in drugi pomembneži počastijo svečano otvoritev razstav in drugih kulturnih prireditev, ki jih v Logatcu ne manjka. Morda pa smemo upati, da bodo izbranci ljudstva tudi s svojim obiskom počastdi pomembne kulturne prireditve, kijih ljubitelji kulture v Logatcu z veseljem pripravljajo. Frane Godina
Po poti likovnega
ustvarjanja
Društvo likovnikov Logatec je po logaških osnovnih šolah razpisalo nagradni natečaj za najboljše likovne stvaritve na temo »Moj kraj je lep«. Odziv na razpis je bil zelo velik, saj so v vsaki šoli izbrali 30 najboljših del v boju za deset nagrad. Strokovna komisija pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Anamarijc Stibilj Šajn je na dan otvoritve razstave, 5. februarja, imela v Stekleni galeriji zelo težko nalogo   izbrati deset najboljših med prispelimi deli.
Nagrade, ki jih je podelil župan občine Janez Nagode, so prejeli: Luka Albreht   9 let, NinaGorkič    12 let, Danijel Kogovšek II let, Ana Kompan    15 let, Ana Likar   II let, Matej Nartnik X let, Melita Marinč   12 let, Nežka Marinč in Klavdija (iantar   11 let, liana Sebal    12 let in Simona Švigclj    14 let.
Čestitamo vsem nagrajenim mladim umetnikom in njihovim učiteljem, ki z veliko vnemo in strokovnim znanjem omogočajo mladim talentom pot v likovno umetnost   v likovno ustvarjanje.
Frane (iodina
Športni kalejdoskop
v
Članice tik pred L državno ligo
Eurokids 2007
Nina in Darko sta se vrnila s češke namiznoteniške "turneje". Na Luro-kids, odprtem prvenstvu Češke za kadete Kluk od 2. do II. februarja, sta v llodoninu oba pridobila nove izkušnje. Nina pa se je lahko spoznala z vrstniki iz. vse Lvropc, s katerimi se bo borila v naslednjih letih.
Eurokids - priprave v llluku na Češkem; Mina prvu z desne v pni vrsti.
Na turnirju jc Nina sicer v vseh kategorijah izpadla že v kvalifikacijah (dobila je eno posamično tekmo), je pa zato prikazala zelo borbeno igro proti v večini precej starejših igralk. Seveda, si vsi samo želimo, da bi naši najmlajši (in seveda, tudi starejši) igralci lahko nastopili na podobnih prireditvah in tekmovanjih. Običajno sc športnik šele na tako močnih mednarodnih turnirjih zave realnosti. Vsaka taka tekma pa za mlade nadobud-neže pomeni kar precejšen kamenček v mozaiku njihove športne poti in napredka. Ce hoče športnik osvojiti vrh, sc mora slej ko prej srečati in spoprijeti z najboljšimi, to pa pomeni, da sc mora ozreti tudi preko domačih plotov. In prej, ko to naredi, bolje jc.
II. SNTL- članice
V soboto, 3. februarja, so članice: Ana Verdinck, Ta-mara Novak, Lea Lazar in Sanja Smiljanič odigrale 4. krog 2. slovenske namiznoteniške lige, ki pa jih ob bledi predstavi na domačem terenu, kakor kaže rezultat, oddaljuje od želenega cilja, napredovanja v elitno prvo ligo: NTK Logatec : NI K Ljubljana 4 : 6; NTK Logatec : NTK Jesenice 5 : 5
3. Odprti turnir R. Slovenije za mladince in mladinke
V logaški športni dvorani smo 4. februarja organizirali 3. Odprti mladinski turnir v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo preko sto igralcev in igralk iz 26 slovenskih klubov. Od dvanajstih domačih tekmovalcev je zelo lep uspeh dosegla Ana Verdinck, kije med mladinkami osvojila odlično 3. mesto. Med prvimi štirimi pa so bili uvrščeni:
Mladinke: I. Manca Fajmut (FUŽ), 2. Kristina falorič (ARI), 3.
91
Ana Verdinek (L()(i),4. Ivana Zera (TEM).
Mladinci: I. Dominik Škraban (KKM), 2. Malic Slodcj (MUT). 3.
Matej Šulc (K S), 4. Matic Gornik (PPK)
Pokal K. Slovenije za člane in članice
V nedeljo, 4. februarja, /večer so člani in članice odigrali pokalne tekme tretjega kroga. Članice NTK Logatec so v postavi Verdinek-Smil janič-Novak-l.azar-Gutnik prepričljivo premagale ekipo NTK Ljutomer /, rezultatom 5 : 0 in si zagotovile nastop v četrtfinalu. Mlada ekipa v postavi Kek-Žigon- Bončina je po dokaj izenačenem boju morala priznati premoč ekipi NTK Muta z rezultatom 5:1.
Odprto prvenstvo Slovenije »Gorenje
2007«
Na letošnjem PRO Tour Odprtem prvenstvu v Velenju sta nastopili naši mladi reprezentantki Ana Verdinek in Sanja Smilja-nič v kategoriji članic do 21 let, V zelo močni konkurenci deklet iz celega sveta sta obe igralki izpadli v kvalifikacijskem krogu. Vseeno pa je bil nastop zanju lepa šola in zelo dobra izkušnja na tekmovanjih svetovne ravni.
II. SINIL-Članice
V soboto 24. februarja, so članice v postavi Ana Verdinek, Tamara Novak, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič in po poškodbi povratnica v ekipi Nina Špruk odigrale dve tekmi 5. kroga druge državne lige in obe zmagali, kar je dober znak pred čctrlfinalno tekmo Pokala Slovenije in zadnjim krogom lige v (iorici, kjer potrebujejo samo točko za napredovanje v I. SNTL: NTK Logatec : NTK Koma 6: I in NTK Logatec : NTK Ljutomer
6:3.
Do I. lige jim manjka le ena lučka.
Sanja in Ana v članskem vrhu Slovenije
V sobolo in nedeljo, 3. in 4. marca, je potekalo v Cerknici 16. državno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice posamezno, dvojice ter mešane dvojice. Pel naših članic in en član so v najmočnejši kategoriji dokazali, da se lahko z znanjem in borbenostjo kosajo za najvišja mesta, kar dokazujejo tudi doseženi rezultati: v dojicah 3. mesto Ana Vcrdinck-Sanja Smiljanič, posamezno pa Ana Verdinek 16.-24. mesto.
JaH
Športni kalejdoskop
Visoke uvrstitve naših smučarjev
V smučarskem klubu Logatec je v sezoni 2006/07 pri smučarski zvezi Slovenije registriranih 42 tekmovalcev. Delo po-Icka v štirih starostnih skupinah. Poudarek je na tekmovalnem smučanju, vendar pa je pri najmlajših tudi dosti učenja pravilne tehnike smučanja; najstarejši se pripravljalo za bodoče učitelje smučanja. Dodatno pa je organizirana še tako imenovana skupina »X«. V njej so obetavnejši tekmovalci, ki dosegajo vidnejše rezultate na državni ravni. Delo v tej skupini poteka pod strokovnim vodstvom vse leto, pa tudi treningov na snegu je bistveno več.
.loh Rupnik na odličnem 2. mestu.
Tekmovanja za notranjski pokal so z ustanovitvijo nove notranjsko primorske regije pri smučarski zvezi Slovenije prerasla v regijska tekmovanja. Naši tekmovalci si tako že na domačih tekmah pridobijo pravico za boljša štartna mesta na državnih tekmovanjih. V zvezo klubov notranjsko primorske regije je vključenih 14 klubov oziroma 2X1 tekmovalcev. Na regijskih tekmah naši tekmovalci redno dosegajo visoke uvrstitve v vseh kategorijah. Po trenutni razvrstitvi so naši smučarji vodilni v kar štirih kategorijah: Žiga Selan med mlajšimi cicibani, Job Rupnik med cicibani. Rožic Jereb med mlajšimi dečki in Andrej Pasanč med mladinci. Kot vsa prejšnja leta, koje SK Logatec osvajal naslove notranjskega prvaka, ludi letos vodimo v skupni razvrstitvi klubov. Glede na tO, daje do konca tekmovanj še zelo malo tekem, si skupno zmago obetamo ludi letos.
Tudi v državnem merilu, kjer se tekmovanj udeležujejo predvsem naši X-arji, dosegajo zelo dobre rezultae. V vsaki kategoriji so namreč tekmovalci dveh letnikov.
Znklina Jurkovič je med eicibankami kol mlajša v kategoriji trenutno na 1°. mestu. Job Rupnik med cicibani na odličnem 2. mestu. Rožic Jereb med mlajšimi dečki na 14. in Ožbej Jereb, tudi mlajši v kategoriji, na 36, mestu.
Marjeta Hrvatic
Športni kalejdoskop
Zimski pohod na Čaven
V jutranjih urah X. februarja smo se logaški planinci odpravili na zimski pohod na Cavcn. Iz Logatca smo se odpeljali v Prcdmcjo. V rahlem rosenju smo odšli pod vodstvom Jerneja Rusa po zasneženi in delno poledeneli markirani planinski poti proti dobro uro oddaljeni Koči Antona Bavčerja na Čavnu. Planinska koča stoji na nera/glednem koncu Cavna. Zaradi slabega vremena je bilo manj pohodnikov, toda koča je bila kljub temu polna planincev.
Po prihodu smo sc najprej preob-lekli ob topli peči, pomalicali, vpisali pohod (eden je dobil za 10. pohod spominsko majico).
Zaradi slabega vremena je bil ob enajstih pred kočo - namesto slovesnega kulturnega programa ob slovenskem kulturnem prazniku - le krajši nagovor vsakoletnega pohodnika župana občine Ajdovščina Marjana Poljšaka. Po nagovoru smo se po isti poti sredi dneva vrnili do Pred-meje, kjer nas je čakal avtobus, nato smo opremo odložili v prtljažnik avtobusa, smo se odpeljali do domačije na koncu Prcdme-je, kjer nas je lastnik gostoljubno sprejel, čeprav nismo obiska prej napovedali. Tam smo si ogledali muzej, v katerem ima lastnik veliko starih predmetov: orožje, gospodinjske predmete, smuči itd. Od tam smo
se peljali skozi Col in Vipavo ter se ustavili na kmetiji v Slapu pri Vipavi. Po okusni malici, ki jo je pripravila gospodinja, smo sc po potešeni lakoti in žeji še razgovorih, da smo sc že pozno popoldne odpeljali iz.
S počitka v PredmejL
oblačne in nezimske Vipave prek z.amcglc-nc llrušice ter sc ob lepo preživetem dnevu srečno pripeljali v Logatec.
Marinka Petkovšek
O
M
CZ>< 7T
o a
0 n
O O
Prek Križne Gore k sv. Joštu
Na pustno nedeljo smo sc logaški planinci podali na Gorenjsko; obiskali smo Križno Goro in sv. Jošta. S posebnim avtobusom smo sc v jutranjih urah peljali skozi Ljubljano, kjer sta se nam pridružili še dve planinki. Spotoma nam je vodja poti Alenka opisala potek pohoda. V Škofji Loki smo sc okrepili z jutranjim čajem ali kavo. Od tod smo se odpeljali še dober kilometer do markirane poti za Križno Goro.
V oblačnem dopoldnevu smo po dobri uri hoje po označeni Loški poti ob cvetočih zvončkih dospeli mimo lovskega doma na Križno Goro. Ustavili smo sc pri cerkvi Sv. Križa (67X m - do leta IX67 sv. Urh). V cerkvi so freske i/ leta I 502, ki spadajo v vrh poznogotskega slikarstva na Slovenskem. Od tam smo lepo videli Lubnik in Stari vrh z zasneženim smučiščem. V lepem vremenu jc izreden razgled od Julijcev s Triglavom na zahodu prek Karavank in Kamniških Alp na severu, Ljubljanskega polja in Posavskega hribovja na vzhodu do bližjih polhograjskih in škofjeloških sosedov na jugu. V četrt ure hoje smo prišli v vas Križna Gora in se ustavili v gostilni »pri Boštjanu« (67X m), od koder je v lepem vremenu lep razgled na Škofjo Loko in Kranj. Na Križno Goro je možen dostop z avtom po lokalni cesti iz Stare Loke.
Po grebenu smo pot nadaljevali do sv. Jošta nad Kranjem (847 m). Z avtom je dostop iz Stražišea po Škofjeloški cesti in Ješetovi ulici in dalje mimo naselij Pševo in Javornik. Nekaj po poldnevu smo se ustavili pri Domu na Joštu, kjer sta nas čakala naša planinca. Razgledali smo se po okolici; v bližini Doma stoji baročna, nekdaj gotska prednica (1735-40) in sloveča božjepotna cerkev. V desnem zvoniku je veliki zvon (18.34) s Prešernovimi verzi, narejen iz topov s turških ladij, potopljenih 1827 pri Navarinu. V bližini je kapelica Žalostne Matere božje. Po enournem počitku smo se napotili v dolino in po dobri uri hoje po planinski poti prišli v Straž.iščc pri Kranju.
Od tam smo se odpeljali domov z zavezo, da sc kmalu spet snidemo na pohodu.
Marinka Pctkovšek
PLANINSKI POHODI
Organizator Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1370 Logatec
Nedelja, 18. marec - KOSOVELOVA POT,
info: Alenka Mrak 041/564-757
Nedelja, 25. marec -POREZEN (1630 m),
info: Janez Slabe 041/544-561
Šolski odmevi
Doklej tako in samo tako?
Kako kaj spite, starši logaških mladoletnikov?
Ko se /večer stemni, se začnejo zbirali. Posedajo po skritih količkih šole in vrtca, na kolenih imajo škatle s picami, ob nogah steklenice ali pločevinke z alkoholom. Pojedo, popijejo, vso embalažo in ogorke cigaret pustijo pred šolskim vhodom ali tam okoli. Skoraj vsak vikend. Kojih nekega večera obiščem in jim prijazno povem, da nimam nič proti, čc se zbirajo okoli šole, da pa se mi ne zdi prav, ker za seboj puščajo razdejanje, kakršnega doma najbrž ne bi smeli, odidejo brc/ pozdrava na drugo, samotno stran vrtca, kjer bodo očem še bolj skriti. Večino prepoznam. Naši bivši učenci so, dijaki prvih in drugih letnikov srednjih šol. Mladoletni.
Silvestrovo... okrog treh, štirih zjutraj. Pohod po Gorenjski cesti sc konča z razdejanjem. Vsi smetnjaki prevrnjeni, tabla z. napisom Logatec snela, ob Tržaški cesti prekucnjenc vse omarice s kabelsko napeljavo, parkirišče preti šolo polno steklovine, visoko v šolskem zidu zapičeni dve prazni steklenici... V zgodnjih jutranjih urah se vračajo domov zelo zelo mladi in zelo zelo zdelani. Nekateri zavijejo proti Kalcam, drugi proti (Dolnjemu) Logatcu.
Cerkvica svetega Jane/a. Lepo osvetljena do prihoda mladih in glasnih motoristov. Po njihovem odhodu sveti le še en reflektor, vse drugo razbito. Govorim s stanovalci Gorenjske ceste - ob petkih in sobotah večinoma ne spijo. Ponoči imajo svoje pohode, spet mladi, /elo mladi, fantje in dekleta. Kričijo, razbijajo, uničujejo ludi privatno lastnino. Stanovalci nimajo več volje za ukrepanje, obupali so. Prosim jih za sodelovanje, morda bi nam skupaj uspelo. Naletim na zadovoljno odobravanje, razmišljamo o možnih poteh ukrepanja.
Govorim s policistom. Pove mi, daje na silvestrovo domov vozil močno pijane mladoletnike. In sc sprašujem: Kako kaj spile, starši logaških mladoletnikov? Ali veste, kje jc in kaj počne
To diši po vundallizmu.
ponoči vaš otrok? Ste sploh seznanjeni s tem. da pobiramo ob ponedeljkih pred šolo zaboje praznih steklenic alkohola? Koga boste klicali na odgovornost, čc vaš otrok kar naenkrat ne bo več mogel živeti brez alkohola in vandalizma? Boste, če se Bog ne daj zgodi najhujše, kot sc je zgodilo v Lipi. tudi vi zahtevali odškodnino od države, šole, zavarovalnice, lastnika lokala? In v katero šolo bodo hodili vaši vnuki že čez nekaj let, v listo, ki so jo razdejali njihovi starši, prispevke zanjo pa plačevali tudi vi?
Razmislek pač ostaja vsem. predvsem staršem listih mladoletnikov, ki lahko ponoči delajo, kar jim pade na pamet Na pamet?
Marinka Dodič,
ravnateljica OS Tabor Logatec in ogorčeni stanovali i Gorenjske ceste
Vsi naši vrtci
SME
Občina je ustanoviteljica vrtca WZ Kurirček s štirimi organizacijskimi enotami (Tabor, Rovte, Hotedršica, centralna enota), kijih obiskuje do 417 otrok v 22 oddelkih - Štirje oddelki Miklavževega vrtca, ki ga je ustanovila Župnija sv. Nikolaja, pa sprejmejo do 71
otrok
Otroke je mogoče vpisovati v vrtec skozi vse leto na podlagi prijave, ki jo starši oddajo v izbranem vrtcu. Cc jc v vrtec vpisanih več otrok, kot jc prošlih mest, odloča o sprejemu komisija, ki daje prednost listini otrokom, za katere starši predložijo potrdilo Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine ali pa gre za otroke s posebnimi potrebami.
Plačilo staršev za programe vrtcev določa Pravilnik o plačilih staršev na podlagi Zakona o vrtcih. Predpisa določata način in pogoje za subvencioniranje programov predšolske vzgoje iz javnih sredstev. Do te subvencije so upravičeni starši otrok, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče oziroma ima vsaj eden od staršev začasno prebivališče in jc hkrati zavezanec za dohodnino. Po postopku, ki ga določa pravilnik, lahko starši uveljavljajo pri pristojnem občinskem upravnem organu subvencijo oziroma znižanje plačila vrtca, in sicer s posebno vlogo (obrazec DZS VRT/1) ter s priloženo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine oziroma z drugimi dokumenti, iz katerih so razvidni prejemki družinskih članov. Plačilo staršev določi občinski urad na podlagi dohodkov in premoženja, s katerimi razpolaga družina.
V našo občini je od leta 2004 polna cena za otroka v jaslih .159,24 EUR (86.088 SIT), za predšolskega otroka pa 276,34
EUR (66.221 SIT). Tako slarši otrok, ki so uvrščeni v I. plačilni razred, plačajo 35,92 EUR (8.609 SIT) za dojenčka in 27,63 EUR (6.622 SIT) za predšolskega otroka. Starši pa. ki so uvrščeni v najvišji - 8. plačilni razred, plačajo 80% polne cene vrtca, ki lako znaša za dojenčka 287,39 EUR (68.870 SIT) in za predšolskega otroka 221,07 EUR (52.977 SIT). Izračun stroškov predšolske vzgoje za leto dni pokaže, da starši za vrtce plačajo v povprečju 625.000 EUR (149.775.000 SIT), občina pa razliko do polne cene vrtca, ki znaša 1.450.000 EUR (347.478.000 SIT).
Starši pa poleg programa vrtca še posebej plačajo dodatne dejavnosti otrok, kot so ogledi predstav, plavanje in izleti Občina pa poleg razlike v ceni programa vrtca, zagotavlja v svojem proračunu še sredstva, namenjena investicijam, vzdrževanju in opremi vrtcev - v višini 142.000 EUR (34.028.880 SIT). Tako je v predlogu občinskega proračuna za leto 2007 za predšolsko vzgojo namenjenih 1.592.600 EUR (381.665.042 SIT).
Po podatkih Centralnega registra prebivalcev je v občini Logatec 648 otrok od I. do 5. leta starosti, od lega 345 dečkov in 303 deklice. Število tistih, ki obiskujejo vrtec v domačem kraju in imajo odločbo o znižanem plačilu vrtca, je 437. Od tega je 383 otrok vpisanih v VVZ Kurirček, 54 otrok pa v Miklavžev vrtce. Kar dodatnih 48 otrok pa sc skupaj s starši vozi v 24 različnih vrt-
O r-i
j*:
>!/>
bij
Šolski odmevi
cev sosednjih občin, skupaj torej 485 otrok (z odločbo za znižano plačilo vrtca), katerim je treba prišteti še kakšnih 20 malčkov, katerih starši vloge za znižano plačilo vrtca niso oddali, saj so si že sami izračunali, da po višini dohodkov sodijo v najvišji razred.
Pri nas kar 78% otrok obiskuje vrtec, kar izstopa iz slovenskega povprečja, ki je 63 %. Na podlagi izdanih odločb Občinskega urada seje pokazalo, da polovica otrok (242) sodi V najnižja I. in 2. plačilni razred. V najvišjih 7. in 8. plačilnem razredu pa jih je 23, kar sovpada s povprečjem \ Sloveniji. Tako se družina s prejemki, zasluženimi v letu 2005, v višini 19.000 RUR (4.553.160 SIT), z dvema otrokoma, od katerih je eden šolar, drugi pa dojenček, uvrsti 2. plačilni razred (teh je v občini največ), kar pomeni, da starši na mesec plačajo: 71,85 EUR (I 7.21 X SIT), občina pa pokrije razliko do polne cene: 287,39 F.UR (68.870 SIT). Starši torej v letu dni plačajo za vrtec 862,20 EUR (206.617 SI f). občina pa 3.448,68 F.UR (826.441 SIT).
Pri tem se zastavljajo številna vprašanja, na katera je skušalo odgovoriti Računsko sodišče z. revizijskim poročilom o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2003 do 2006. Na podlagi ugotovitev so revizorji posredovali Ministrstvu za šolstvo in šport celo vrsto priporočil, vezanih na zagotavljanje dostopnosti vrtcev, sistem financiranja predšolske vzgoje, vodenje evidenc in kvaliteto storitev. Zaradi tega lahko pričakujemo spremembe Zakona o vrtcih in pravilnikov, ki bodo vplivali na oblikovanje cene
Ta naš žlahtni drobiž.'.
vrtca ter razvrščanje staršev v plačilne razrede, kar pa si pravzaprav želijo starši, zaposleni v vrtcih pa tudi Občinska uprava vse v prid najmlajših.
NevMu
Iz sveta mladih
Tokrat o devetletki
V občinskem otroškem parlamentu so razpravljali učenci osnovnih šol Tabor in 8 talcev
V OŠ Tabor, ki je pod mentorstvom Barbare Novljan Mišić organizirala letošnji občinski otroški parlament, so se 15. februarja zbrali predstavniki šolskih skupnosti OŠ Tabor in OŠ »8 talcev« - vseh skupaj devetnajst - in zelo suvereno, realno in kritično predstavili rezultate in svoja razmišljanja o tokratni, vsekakor zelo aktualni temi devetletki. Predstavili so nam izsledke in rezultate anket in pogovorov pri razrednih urah, na šolskem parlamentu in kaj so po njihovem mnenju pozitivne in negativne plati dcvetlctke.
Njihova najpomembnejša ugotovitev jc vsekakor ta, da devetletka ni noben bav bav, ki naj bi dandanes strašil po šolah.
Mlade parlamentarke.
Cctrtošolccm je zelo všeč, da imajo zdaj namesto opisnih številčne ocene. Učencem tretje triade so izbirni prednici i všeč, ludi Število predmetov, med katerimi lahko izbirajo, se jim zdi primerno. Ni jim pa všeč, ker so zaradi njih dlje v šoli in ker morajo obvezno izbrali en družboslovni in en naravoslovni predmet. Pri nivojskem pouku jim jc všeč, da učitelji snov prilagodijo sposobnostim učen cev. Zato jim tudi ni všeč, da se imajo nekateri učenci z najvišje ravni za večvredne, učence najnižje ravni pa da včasih smatrajo kot manj vredne. Strinjali so se, da bi morali domače naloge pisati bolj redno, ker so zelo pomembne in da bi se morali tudi učili sproti. Na splošno učenci porabijo za domače naloge in učenje povprečno od pol ure do ene ure na dan. Od sebe pričakujejo, da se morajo v tem pogledu izboljšati, če želijo boljši uspeh. Od svojih staršev pričakujejo, da jim stojijo ob sirani, jih vzpodbujajo in jim tudi pomagajo pri učenju in domačih nalogah. In kaj pričakujejo od učiteljev? Da jih dobro naučijo predpisano snov, da so dosledni in pravični in da vsaj kdaj pa kdaj pripravijo kakšno zanimivo uro.
Po končanih predstavitvah so predstavniki obeh šol v mešanih skupinah izmenjali mnenja in izkušnje in razpravljali, kakšna naj bi bila zanimiva šolska ura. Ugotovili so, daje takšna ura odvisna od učiteljev in učencev. Želijo pa si, da bi pri pouku učitelji večkrat uporabljali moderne tehnične pripomočke za popestritev pouka.
Parlamenta so se poleg učencev udeležili ludi mentorica z OŠ »8 talcev« Karin Primožič, ravnateljici obeh šol, Metka Rupnik in Marinka Dodič, predstavnica centra za socialno delo Jerneja Kune in pomočnica ravnateljice OŠ Tabor. Vsi so z navdušenjem zaploskali mladini parlamentarcem, ki so zares imenilno pripravili letošnji občinski parlament. Prepričani smo, da bo osem predstavnikov z obeh šol enako uspešno zastopalo našo občino tudi na regijskem parlamentu v Cerknici.
Bojana Levinger
Iz sveta mlddih
-
Bogastvo kulturne obdarovanosti
Na šoli v Rovtarskih Žibršah so se slovesno odpravili na popotovanje skoz Prešernov čas
O, Vrhu. srečna, draga vas domačo....
Le kilo ne pozna lega ver/a našega velikega Prešerna, s katerim se otroci srečajo že v vrtcu. I rance Prešeren je pač doka/al, da slovenščina ni le jezik reve/.ev in kmetov; naš jezik je dvignil na raven drugih evropskih jezikov. Pesnik torej, ob katerem razmišljamo tudi 0 svoji preteklosti in prihodnosti...
Na slovenski kulturni praznik se zahvalimo za vso kulturno obdarovanost. Ta pa zajema neskončnost vrednot: pozdrav in nasmeh, spoštljiv odnos do starejših, do drugačnih, do bolnih, trenutek, ko nam je uspelo izgovoriti prvo besedo, občutek zmagoslavja, ko nam je uspelo zapisati prve črke in besede, vsaka lepa in čista beseda, ki je nenasilno prodrla do srca, lepota slik in kipov, v katere je umetnikova roka ujela delček sveta, glasba kot izpovedna spremljevalka naših radosti in žalosti, krik hrepenenja, razočaranja, izraz radosti in občudovanja, modrost, ki jo je človek tisočletja trgal iz. skrivnostnih odgovorov narave, odnos do soljudi in prostora, v katerem živi, in še vse večje kultura. In med njena najvišja bogastva sodi beseda. Beseda, ki je lahko nevarno orožje, kadar jo obvladuje sovraštvo, in velik blagoslov, kadar prihaja iz čistih misli in plemenitega srca.
Najmlajši so zaplesali Prešernu v časi.
V mozaik prireditev ob kulturnem prazniku so svoj kamenček dodali tudi učenci podružnične šole v Rovtarskih Žibršah. Že januarja je v šoli začel nastajali Prešernov količek. Ob pomoči staršev in drugih vaščanov smo zbirali slikovno gradivo in stare predmete, ki so nam pričarali čas, v katerem je živel naš pesnik. Spoznavali smo, kako so ljudje živeli nekoč, kakšne predmete so uporabljali, kje so spali, kako so kuhali, kaj so jedli, kako so potovali, kakšna je bila šola nekdanjih časov.
Na naši zaključni prireditvi smo predstavili zanimivo popotovanje po stopinjah Prešernovega časa. Od Prešernovih pesmi, predstavljenih v slikanicah za otroke, nam je bila najbolj všeč Povodni mož. V plesni dramatizaciji smo jo predstavili tudi gledalcem na zaključni prireditvi. Seveda, smo zvedeli tudi, kdo je napisal Zdrav ljico, kije ponudila verze za himno naše države.
Slovesnost je po mnenju mnogih uspela kot že dolgo ne. za kar imajo zasluge poleg nastopajočih tudi gledalci, naši starši in sorodniki, naši zvesti prijatelji develošolei, ki nas vedno spodbujajo, in naša ravnateljica Marinka Dodič, ki vedno najde čas za nas. Skratka, to je bila prireditev, s kalero smo lepo počastili kulturni praznik. Ob koncu slovesnosti so nam devetošolci postregli s figovimi kroglicami, mi pa smo jim ponudili v branje naše nove Drobtinice s Planin. Ana Žakelj
Februarske Drobtinice s Planin
»Nikoli nismo dovolj modri, da se ne bi mogli naučiti še česa novega...«
Podružnična osnovna šola iz Rovtarskih Žibrš nam je februarja ponovno nalrcsla Drobtinic, ki so jih pod skrbnim vodenjem učiteljice Ane Žakelj popisali in porisali učenci prvega in drugega razreda. Misel iz gornjega podnaslova nazorno sporoča namero, ki prepričljivo vabi najmlajše k besednemu in slikovnemu izražanju.
Šolsko glasilo znova povzema utrinke šolskega in domačega življenja. Mladi pisci se navdušujejo zlasti nad lepoto, nad svobodo, nad mirom, nad znanjem, nad zabavo, nad recepti nad dobroto, še posebej nad ljubeznijo tudi iz pravljic. Presct-Ijivc so »prepesnitve« Prešernovega Povodnega moža. domiselne uganke. In čisto na koncu so učenci z idejo Rcbeke objavili spevoigro Miška in Jajček (po pripovedi iz knjige Bravo putka) s pomenljivim sporočilom, ki se prepleta skoz prizore: Pojdi kamorkoli,
pojdi vsepovsod, a v srcu svojem gradi si prijateljstvo I
mAŠ
S črko čez Krko
Odlični recitatorji Pavčkovih pesmi na šoli 8 talcev
Kako sc znajde Slon v žepu? Je Juri Muri še vedno v Afriki? Katere so Besede za sladkosnede'.' Kako sc napišejo Prave (in neprave) pesmi? Kakšna je (cnčarija? Kdo bere Majni-cc. Fulaste pesmi? Kaj so Slarožitja in Radobcsednicc? Na ta vprašanja so dobili otroci odgovore ob prebiranju poezije Toneta Pavčka. Izvedeli so še. daje gospod pesnik, prevajalec, akademik, po poklicu diplomirani pravnik, Dolenjec po rodu, in bo v letu 200S dopolnil osemdeset let; da je njegova prva knjižna objava v znameniti zbirki Pesmi štirih (1953), kasneje pa je objavil še mnogo samostojnih pesniških zbirk. Pavček že četrto desetletje živi v Slovenski Istri, kjer sije iz razpadajoče kamnite ruševine napravil dom, iz zapuščenega vinograda pa izsekal obnemogle trte in posadil nove, ki mu dajejo delo. navdih in žlahtno kapljico.
Pavčkov pesniški jezik je inventiven, speven, igriv, zato ga uvrščamo med klasike slovenske mladinske poezije, ludi zalo je bil Pavček izbrani avtor letošnje že devete sezone tekmovanja v deklamiranju na OŠ X talcev.
Pesmi so bile premišljeno izbrane za otroke od 6. do 15. leta starosti. K učenju pesmi na pamet, deklamiranju so jih povabili učitelji, ki poučujejo slovenščino na obeh stopnjah; odzvali so se učenci po lastni presoji. Da so si pridobili laskavi naslov najboljšega v svoji kategoriji, so morali skozi dve siti: oddelčno in šolsko tekmovanje. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo 260 otrok. Vsi si zaslužijo pohvalo za sodelovanje. Zmagovalci pa so: iz. I r. Gašper Černigoj, iz 2.r. Gaj Kren-Gorše, iz 3.r. Eva Križaj in Eva Brand, iz 4.r./9 Luka Jereb, iz 4r./X Eva Kobal. iz 5.r. Aleksander Djuran. iz 7.r. Luka Gabrovec, iz X.r. Karbara Kom-pan ter iz 9.r. Ana Kompan in f ma Redžcpovič.
Zmagovalci so sc odlično predstavili tudi na šolski prireditvi ob kulturnem prazniku in prejeli priznanja. Po proslavi smo v avli šole občudovali likovno razstavo učencev na temo izbranih Pavčkovih pesmi. M.H.G.
Iz sveta mladih
Čarovniško pustno rajanje
Na pustni torek popoldne je dvorana Kulturnega doma v Gorenjem Logatcu povabila pisarno druščino bitijc Mednje so ob čarovniški glasbi priletele čarovnice in čarovniki, ki so se bili i/gubili na poti v začaran gozd; v družbi maškar jim je bilo všeč. Kakih 90 otrok in njihovih staršev so navdušili z dvoumim spletom čarovnij in vodenih plesov.
Pustne Seme so ob čarovniških trikih mladih čarovnikov in čarovnic, članov otroške gledališke skupine Pikčasti šlo-umf iz llotedršicc. lahko preizkusile svoje čarovniške spretnosti, na koncu pa so sc pogostde s krofi in z bomboni, ki so jih mednje razdelile učiteljice-čariteljice Ana Mulec Prudič, Špela Zupan, Anita Čretnik in Darja Mcrlak. Prenekateri maškarci so se zasvetile očke, ker je lahko domov lahko odnesla čisto pravi čarovniški balon.
Da si bo moč utrinke tega nadvse prisrčnega pustnega rajanja ogledati tudi na medmrežju, je poskrbel račulničar Peter Bezck. glasbo pa sta »izvajala« DJ Matic in F.rvin; vsi trije z OS Tabor.
Za uporabo dvorane se šola, organizatorka pustnega rajanja, zahvaljuje krajevni skupnosti Tabor.
Darja Mcrlak
Pustni živ-žuv v Gor. Logatcu.
Pišejo najmlajši
Verjemi vase!
Kdo je Benka Pulko? Čisto navadna ženska, izjemno vztrajna in pogumna ter trmasto odločna. Prav to jo je pred nekaj leti gnalo v svet z motorjem, da je pristala na straneh Guinessove knjige rekordov. V Sloveniji smo jo izglasovali tudi za žensko osebnost leta. Njen pogosti stavek: „Verjemi vase!" Vse to nas je na OŠ Rovte vzpodbudilo, da smo jo povabili medse na zadnji dan pouka v preteklem letu in z njo (ob mentorstvu učiteljice
Metke Bogataj) opravili intervju.
Benka, vaše ime je malce nenavadno. Kdo vam gaje
izbral?
V osebni izkaznici in v potnem listu šc vedno piše Bernarda. Težko ime. Predvsem zaradi dolžine in črke »r«. Prste ima vmes tudi kakav Benko, ki se je pil v tistih časih. Torej Benka. Kombinacija obojega.
Od kod črpate neizmerno energijo?
Morda iz »ptujskih piščancev« (prihaja s Ptuja). Zagotovo pa je bilo odločilnega pomena moje otroštvo. Dolgo sem bila edinka. Zahteven otrok, vedno v središču pozornosti. Vsi doma so se mi posvečali. Lden meje učil to, drugi mi kazal tretje... Oče je pravil, da ima eno inteligentno in eno delovno. Jaz sem bila slednja.
Vaše sanje v otroštvu... Ko bom velika bom...
Vedno sem si želela postati čistilka. V vrtcu sem jih opazovala, kako super avtomatske metle so imele. Takrat bi dala vse. da bi bila ena izmed njih. Potem meje nekaj let držalo, da bi študirala medicino, preden sem diplomirala iz. biologije.
Kdaj ste se odpravili na svoje prvo daljše potovanje?
Da sem spregovorila črko »r«, so me vzpodbujali tudi z obljubo, da me bodo peljali na zlet v Maribor. Očitno sem bila za potovanja že v rani mladosti pripravljena narediti prav vse. Nato sem potovala v sosednje države in prvo resno, pravo, veliko potovanje meje peljalo na Scjšcle.
Zakaj ste so odpravili ravno z. motorjem, zakaj ne z avtom ali s kolesom?
Kolo je odpadlo zaradi lenobe. Avlo je bil predrag. Motorje bil ravno pravšnji. K temu je pripomogla tudi ljubezen do motorjev, ki je še vedno živa.
Kako izmed toliko pomembnih stvari izbrati za pot najpomembnejše?
Najprej sem vse zložila na kup in hitro ugotovila, da za življenje ne potrebujem veliko, in res, vedno seje našel kdo, ki je bil pripravljen pomagati z večerjo, s posteljo ali toplo skodelico čaja. Ljudje čutijo stiske in radi pomagajo. Spomnim se nekega božiča. Pri mehaniku sem srečala človeka, po rodu Italijana, ki meje vzel s seboj domov, da sem lahko z njegovo družino praznovala. Lepo, mar ne?
Kako ste se sporazumevali po svetu?
Spočetka sem za silo znala angleško. Potem sem se vse bolj navajala na angleščino, ki je prepotrebna za potovanje okoli sveta; v šc tako majhni vasi sc najde kdo, ki zna malo polomljene angleščine. Z nekaterimi plemeni je šlo tudi s slovenščino tako ali tako se nismo razumeli.
Kuko je bilo potovati po najbolj ekstremnih kotičkih
sveta?
Ves čas gre za premagovanje nemogočega. (c hočeš in vztrajaš, ti vsaka stvar uspe, pa naj se sliši še tako nemogoče. Vse je mogoče!
In vaše najzanimivejše doživetje na tolikih poteh?
Težko jc reči. Hm, morda vožnja po Antarktiki. Pa po najdaljši ravni cesti na svetu, pa 20 km prostoročne vožnje, ne da
Pišejo najmlajši
Klepci z Benko 1'ulko.
hi prijela za krmilo. Ja, vsak dan je bil poln norih doživetij.
Kako so vas sprejemali kol žensko na motorju, pa sploh na tako dolgem potovanju?
Na prvi pogled z veliko zanimanja in začudenja, potem pa največkrat z. veliko topline in zavezništva. Vedno so bili pripravljeni pomagali mi, ker sem bila sama. povrhu pa še ženska.
Ste doživeli kakšno nesrečo?
Seveda, tudi. Sicer pa sem mnenja, da motor ni nevarno prevozno sredstvo, če ga uporablja voznik z glavo. V Indiji sem doživela tri prometne nesreče v enem samem dnevu. Kaos! Tam se ljudje trkajo drug v drugega, ne da bi se jim lo zdelo kaj nenavadnega.
Kako pa ste s svojo humanitarno akcijo želeli omogočiti srečno otroštvo tudi tistim, ki jim razmere lega ne dopušča-P>?
Z akcijo »Verjemi vase in osvoji svet!« vzpodbujamo vse. da pomagajo do izobrazbe otrokom po manj razvitih delih sveta. Najprej sem se lotila tibetanskih otrok v izgnanstvu. Večina živi v sirotišnici, zelo zelo skromno; dostop do znanja jim ni preprost. Če jim svet ne more dati srečnega otroštva, jim lahko omogoči vsaj izobrazbo. Da bi lahko spoznali revščino in pomagali, nam ni treba oditi okrog sveta. Tudi v Sloveniji pod okriljem iste akcije pomagamo zbrati denar, da bi se lahko vsi otroci udeležili šole v naravi.
Ali se vam je med potjo kaj tožilo po domu?
Bolj kot po domu. po slovenski hrani! He-he-he...
fdš nasvet za avantur željne popotnike?
Verjemi vase in bodi vztrajen! To se vedno obnese.
Anita. Petra, Lovro, \cje. mnin krožek OS Rovle
»Moje delo je namenjeno glasbi«
Zdravko Novak, mož kulture, živi z glasbo in za glasbo - Vztraja pri zborovstvu, ker je prepričan vase in v pevce, da zmore kvalitetno nastopiti - Njegovo 27-letno zborovodsko
delo krasi lepa zbirka priznanj
(iospod Zdruvko Novak, vaše delovanje je v nušem kraju zelo odmevno. Bi lahko povedali, kdaj in kako ste prišli k nam?
V Logatec sem prišel leta ll)X() iz Maribora zaradi Službe, Logatec sem izbral zalo. ker leži v bližini Ljubljane. Kad sc namreč udeležujem koncertov in drugih kulturnih prireditev.
Kraju dajete več, kot od vas zahteva sam poklic.
Zraven tega, da poučujem glasbo, vodim pevske zbore že od prvega leta, kar sem prišel v I ogalee. Najprej sem vodil moški, nato dekliški zbor, kasneje zbor Društva mladih glasbenikov, iz. njih je nastal mešani pevski zbor. Potem sem nekaj časa lo dejavnost opustil, Zadnjih deset let pa vodim ženski pevski zbor. v katerem poje .3.3 pevk: kar nekaj učiteljic naše šole. bivših učenk in mam naših učencev.
Ali ste že kdaj napisali pesem, jo uglasbili ter jo nazadnje izvedli z z.borom?
V mlajših letih sem pripravil nekaj skladbic za ansambel, v katerem sem igral. Sam se nisem ukvarjal s poezijo, sem pa uglasbil besedila koga drugega. Večinoma je šlo za zabavno glasbo Sem pa naredil nekaj priredb za zbore. Kavno pred kratkim sem božično pesem, ki je v originalu napisana za mešani zbor in orkester baročnega skladatelja (leorga I lacndla. priredil za ženski zbor. Ravno pred novim letom smo jo ludi uspešno zapeli.
Kuko doživljale uspeh zhora in svoj uspeh?
Doživljanja so različna. Seveda, se veselim, če je vse v redu in kadar se pričakovanja izpolnijo. Uspeh dela pa vedno niha. Seveda, si želim čim manj padcev. Vse pa jc tudi odvisno od zbora. Šolski zbor je zelo odvisen od generacije; včasih je zelo dobra generacija, v časih pa pride generacija, ki ni dovzetna za glasbo. Takrat jc tudi manj pevcev, kot bi jih želel imeti.
Vemo, da ste za svoje delovanje prejeli kar nekaj priznanj. Katero vam največ pomeni?
Pravzaprav ne delam za priznanja, nagrade in podobne stvari, delam zaradi glasbe. In največ mi pomeni, da sem sam za-
Zborovodju Novak oh pianinu.
dovoljen; konce koncev, je potrebna tudi osebna potrditev. Res, da sem dobil kar nekaj priznanj: od Februarskega priznanja pred dvema letoma pa priznanja, ki sem ga dobil za 25-letnico delovanja in angažiranja na Logaškem, pa tudi priznanja s kakšnih tekmovanj. Recimo, z ženskim zborom smo se odlično predstavili v Trbovljah na mednarodnem tekmovanju osrednje Slovenije, kjer smo med zbori dosegli tretje mesto in prejeli srebrno priznanje.
Bi lahko navedli kak dogodek, ki se vam jc še prav posebej vtisnil v spomin?
Spominjam sc zelo ljubke anekdote. V navadi mije, da vsako leto, ko pridejo prvošolci v šolo, prosim učiteljice, da mi pošljejo k avdiciji otroke s posluhom. No, tako je pred mnogimi leti prišel k meni deček. Ko sem ga vprašal, kako mu je ime. jc malo zajccljal, nazadnje sem izvedel, da mu jc ime Grega. Prosil sem ga, da mi zapoje kakšno pesmico. Pa jc rekel: »AL, veste kaj? Bom jaz vam raje prinesel kakšno ploščo ali kaseto, da boste lahko poslušali. Jaz pa ne bi pel.«
Hvala lepa za vaše zanimivo pripovedovanje!
Lidija Kapnik. 9.c
,1>
o
C
ca O
Pišejo najmlajši
Ne nazadnje
99
Srečanje z Našo malo kliniko
Učenci izbirnega predmeta TE-:V smo se četrtek, 15. februarja, z avtobusom odpelajli v Ljubljano na ogled snemanja slovenske humoristične nanizanke Naša mala klinika. Kmalu smo prispeli do stavbe, v kateri snemajo Našo malo kliniko. Potem ko smo izstopili iz avtobusa, je učiteljica poklicala vodjo snemanja, ki nas je odpeljal v stavbo. Odšli smo do prostora, kjer so ma-skerke in kostumografinja. Lepo so nas sprejeli. Kostumografinja nam je pokazala nekaj oblek in čevljev, ki jih lahko vidimo tudi po televiziji, maskerka Polona pa nam je razkazala svoje pripomočke: šminke, lasulje, kreme...
Prva skupina je nato odšla na ogled snemanja, mi pa smo še naprej raziskovali neke vrste dnevni prostor igralcev. Kmalu se nam je pridružil Gojmir Lcšnjak-Gojc, ki v Naši mali kliniki igra zabavnega ftziotcrapevta Cveta. Z njim smo opravili tudi kratek intervju.
In še :. igralcem Gojmirjem Lešnjakom-Gojccm.
Ko seje prva skupina vrnila s snemanja, smo bili na vrsti mi. Sprehodili smo se skozi »prostore«, v katerih snemajo nanizanko. Menije bila najbolj všeč Vcsova vratarnica, pravzaprav vratarnica Jerneja Šugmana, ki v nadaljevanki igra Vcsa. Med ogledom posameznih prostorov smo prispeli do bolniške sobe, kjer so ravno snemali. V prizoru sta igrala g. Debcvec (Dario Varga) in Cveto (Gojimir Lcšnjak-Gojc). Ogledali smo si snemanje dveh prizorov. Zanimivo mi je bilo to, da so imeli režiserjev (Branko Durič-Dura) glas posnet, in ko je njegov namestnik želel začeti snemanje, je samo pritisnil na gumb, in nekje iz ozadja so donela Durova navodila: »Tišina v studiu. Snemamo, akcija...!«
Po ogledu smo se vrnili v prostor maskerk in kostumo-grafinjc. Maskerka Polona nam je potem na kratko opisala delo vseh in nam omogočila fotografiranje z igralci; režiserja Branka Duriča-Dura pa, na žalost, nismo videli, ker je bil odsoten zaradi bolezni. Igralce smo prosili še za podpise. Še pred odhodom nam je maskerka povedala anekdoto, in sicer, da g. Debeveu drugi igralci dostikrat očitajo, da ima najboljšo vlogo, saj lahko samo leži. Nato smo se poslovili in se nekoliko utrujeni vrnili z avtobusom v Logatec.
Klara Menart, 9.b,
medijsku vzgoja TE V
Sama
Sama sem doma. Nikogar ni. Le kje je mamica? Kje očka se mudi?
Kdo objel me bo? Kdo pokril me bo, ko noč bo padla na zemljo?
Sara
Bralci pišejo
Odgovor na pismo
»Prebivalcem ob Notranjski cesti«
Nekaj dni pred novim letom sem v nabiralniku našel pismo Sveta staršev ()Š H talcev, ki meje pozivalo k sodelovanju z občino pri odkupu zemljišč za prepolrebni pločnik oh Notranjski cesti, in že takrat meje presenetil način komuniciranja ravnateljice šole. Sodu pa je izbilo enako pismo, objavljeno v Logaških novicah 15. februarja.
Pismo je namreč naslovljeno na povsem napačen naslov. Pravi naslovnik niso prebivalci oh Notranjski cesti, temveč občina Logatec, ki je edina odgovornaza to, da bodo prebivalci Martin) Hriba bolj varno prišli do centra Logatca. K temu jo zavezuje že Zakon o lokalni samoupravi (l/L RS. št. 1011/1)5), ki v 21. členu med nalogami občine med drugim določa, da občina »gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poli, rekreacijske in druge javne površine in v skladu z zakonom ureja promet v občini«. Poziv prebivalcem ob Notranjski, naj svoja zemljišča občini prodajo po vsaki ponujeni ceni oziroma najraje kar podarijo, je svojevrstna manipulacija, ki v po-pulisličnem Ionu. torej s sklicevanjem no varnost otrok, odgovornost za morebitno nesrečo posredno prelaga kar na prebivalce ob Notranjski.
»Prebivalci ob Notranjski« svojo dolžnost opravimo vsak mesec z vplačilom 35 % dohodnine od naših dohodkov v občinski proračun. In kaj nam občina v zameno za lo da? Nič. Popolnoma nič. Kanalizacije na Martinj Hribu nimamo, električna, kabelska in telefonska napeljava (ki smo jih v celoti plačali sami) ne poleka pod zemljo, temveč po strehah, tistih nekaj hrlivk, kijih imenujejo javna razsvetljava, ne sveti niti do tal. policijske patrulje na Notranjski še nisem videl. ild. Edino, kar imam od občinske oblasti, so branja o negativnem mnenju Računskega sodišča o poslovanju občine, napori za čim višjo sejnino občinskih poslani ev in podalki o leni. da pol Slo venije vozi smeti v Logatec.
Da ne ho pomote, ne vem, kdo si bolj želi pločnik, kol prav »prebivalci oh Notranjski«. Vsak dan z grozo gledam divjake, ki .: več kol 100 km/h drvijo le nekaj centimetrov od otrok in vseh ostalih pešcev, ki hodijo po Notranjski. S tem odgovorom želim predvsem pozvali občinsko oblast, da se za božjo voljo čim prej, brez izgovarjanja na lastnike zemljišč in brez pomoči patetičnih pamjlelov, loli gradnje pločnika. Ne nazadnje lahko začne pri delčku od lisic pol milijarde pokojnih tolarjev, ki jih je samo lani zaslužila s lonami smeli na Oj-sircm vrhu.
Peter Sotošck Štuhir.
prebivalec Notranjske ceste
'■ )JJ....................................................1.................L...........1.....................*4&M
Upokojenci iz Rovt ponovno zborovali
Upokojenci iz, Rovt so se I. februarja popoldne zbrali v dvorani Stare šole na svoj drugi občni zbor. Zbora se je udeležilo prek SO članov društva, kar je zelo pohvalno, posebej še, če pomislimo na raztresene zaselke, v katerih živijo naši upokojenci; zaselki pa so kar oddaljeni ob središča Rovt.
Zal, na občnem zboru ni bilo nobenega predstavnika ZDUS-a. Vabljeni predsednik ZDUS Vinko Gobec je bil zadržan, njegov namestnik pa seje opravičil. Delo je lepo potekalo. Zbor sta pozdravila tudi župan občine Janez Nagode in predsednik DU Logatec Vladislav Puc. Po sprejemu smernic za delo društva v letu 2007 so upokojenci zaključili občni zbor in se ob zakuski še malo pogovorili; nekateri pa so še zaplesali ob zvokih harmonike Janeza Kogovška.
Prav gotovo so bili vsi zadovoljni in že pričakujejo veselo majsko srečanje.
Ivan Kavčič
ZAHVALA
Alma Gostiša
1916 2007
Zahvaljujemo se vsem, ki sle se ob slovesu z dobro mislijo, besedo in molitvijo spomnili naše mame. Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, darove in spremstvo na zadnji poti. I [vala župniku Janezu Komparetu, pogrebnemu zavodu Menart in pevskemu kvartetu.
Hvala dr. Jožetu Skvareu in zaposlenim v Domu starejših občanov za skrb in nego.
Ohranite JO v prijaznem spominu.
Sin Janez z družino
Ne nazadnje
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame Majde Lenarčič
Majda Lenarčič
1917-2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Posebna zahvala velja osebju Doma Marije in Maric za lepo nego in skrb, gospodu župniku Janezu Komparetu in dr. Jožetu Skvarču.
Lepa hvala gre tudi gospodu župniku Srcčku Turku za pogrebni obred, vsem pevcem in pogrebnemu zavodu Menart.
1 Ivala vsem. ki ste našo pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Pomlad ho na vrl Ivo/ prišla in čakala, da prideš ti. Jokala ho. ker tebe več ni.
Franc Herblan
Vse, kar v naših življenjih šteje in odhaja z nami v večnost, so le dobra dela. Hvaležni smo za vse dobro, ki je bilo izkazano našemu dragemu Francu Herblanu v času njegove bolezni, in se zahvaljujemo vsem, ki sle se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
doc. dr. Viktor Menart
•30.5.1951 +1.2.2007
Ob boleči izgubi brala, strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala velja podjetju LF,K, Biopharma-ceutics, Sandoz in Kemijskemu inštitutu.
Prav lepa hvala govornikom za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Janezu Selanu za lep pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi ter Irobcntarju za zaigrano tišino.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menart za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
Ne nazadnje
ZAHVALA
Ob smrti brata in strica Franca Nagodcta
Franc Nagode
♦1935 +2007
SC iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem, ki so darovali sveče, cvetje in za sv. maše, in vsem, ki so nam i/rekli sožaljc. ['osebna zahvala gre gospodu /upniku Bogdanu Brcetu za večerno molitev ob pokojnikovi žari na domu in za lepo opravljen pogrebni obred.
Zahvalo smo dolžni tudi pevcem Društva civilnih vojnih invalidov iz Ljubljane za zapete pesmi pri sv. maši in pogrebnemu zavodu Menart. Prav lepo se zahvaljujemo za vsestransko pomoč Bojanu Rupniku in vsem, ki so se v lepem številu udeležili pogreba.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Kako si ljubil tO življenji', kaka boril se za nhslnj. a iisiula je hotela, da zapustil si ta svet in odšel v rani grob.
Ob slovesu našega dobrega prijatelja Ivana Zupana
Ivan Zupan
1938-2007
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu podarili sveče in cvetje, nam izrekli iskreno sožaljc.
Hvala tudi Invalidskemu pevskemu zboru za tako čudovito petje, hvala spoštovanemu g. župniku Janezu Sclanu za sočuten govor, lepo opravljen cerkveni obred in hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki so ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je čez dan ne vidim, a vendar vem, da je. S. Mukarovič
Tebi, dragi mož, oči, brat
Ciril Mrak
v spomin... (10.7.1953-6.3.2006)
Težko je brez Tebe, a spomini nate in Ti v naših srcih nas bodrijo... In upanje, da se nekoč spet snidemo... Počivaj v miru!
Vsem vam, ki tiho postojite ob njegovem prera-nem zadnjem domu, prižgete svečko, namenite toplo misel ali molitev, iskrena hvala.
Žena Jelka, sin Branko, hči Veronika in sestra Mari
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Marije Rupnik
Marija Rupnik
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem za izrečena so-žalja, darovano cvetje in sveče, za darovane maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujem Jani in Narcisu Mrak za pomoč na dan pogreba, Tilki Dolničar, Ivanki ( ernigoj, Franju Bogataju, Borisu Albrehtu za poslovilno melodijo, pevcem Društva upokojencev in vsem, ki sle mi pomagali in me tolažili v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Janezu Komparetu /a lepo opravljen pogreb, pogrebnemu zavodu Menart, Marku Tomineu /a i/vedbo pogreba in oskrbo groba. Se posebej se zahvaljujem dr. Kalarini Turk za dolgoletno zdravljenje, dr. Blagici Džaić, patronažni sestri Evi in vsemu zdravstvenemu osebju ZD Logatec, zdravnikom in zdravstvenemu osebju KC IPP in llospitala.
Se prav posebej pa se zahvaljujem negovalki Bredi za nego na domu. Hči Mujda
Ne nazadnje
V knjižnici zmeraj kaj novega
Slovensko leposlovje
F'roza
BRODN.IAK, I).-A.: Ne pozabi žuborenja reke Drave : zapisi o otroštvu in mladosti; FRANCK', F.: Ledeni ogenj resničnosti; FRANCK', F.: Trkaj, trkaj na nebeška vrata : nagrajene /godbe*;
JEZERNIK, A.: Življenje v košari : kratke /gobe; MAJHENIČ, I.: Par; MARTINEC, B.: Skodeliea kave : (črtice, /godbe — iz spomina, praspomina, sanj in domišljije); PETEK, M.: Poti vetra in peska; PONIŽ, I).: Trnje v arkadiji : dvanajst nesramnih esejev in trinajsti sentimentalni*; SMOLNIKAR, B.: Škila ; CMBlM : (ena od Zlatih depuških pripovedk)*; ŠKODIČ, I).: Devet dni v avgustu; TRONTELJ, M.: Kralj sveta : sprehod po zimskem Tibetu*; VALANT, D.: Uma/ane igre.
Poezija
GRAFENAUER, N.: Skrivnosti; LAINIŠČEK, F.: Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini*; ZA.IC, D.: Amorc c mortc : rac-eolta anlologiea Ljube/en in smrt : antološka /birka. Apoealisse earsiea Kraška apokalipsa*; ZORN, M.: Pari/; ŽAGAR, M.: Neenačaj.
Tuje leposlovje
ANGLLL, .1. L.: Dekle na poziv : dvojno življenje intelektualke brez predsodkov; BANVILLE, .1.: Morje*; DAIIL, A.: I tropski blues; DAVIŠ, A.: Večerja; FOVVLLS, J.: Zbiratelj; IIARRIS, .1.: Črno-belo pisane*; HAUPTMANN, G.: Ljubimec preveč je še vedno premalo; HESSF., 11.: Demian : /godba o mladosti Emila Sinclarja*; IGGULDEN, G; Imperator. Smrt kraljev; JACQ, C.: O/irisove skrivnosti. Drevo življenja*; KADARL, L: Zlomljeni april*; KINSLLLA, S.: Strastna zapeljivka in njena sestra; LI, C: Zadnji Maov plesalce*; MANFREDI, V. M.: Cesarstvo zmajev*;
MORENO, M.: Odvzeli so mi prošlost : izpovedi ilegalke*; PAR-SONS, T.: Moški in žena;
PATTERSON, .1.: Medeni tedni*; ROBERTS, N.: Nesmrtni v smrti : [tretji primer Eve Dallasj;
SLAUGHTER, K.: Neizbrisno; VERBEKE, A.: Spi!; VVINKLER, J.: Ko bo nekoč tako daleč.
Stroka
BATAILLE, G.: Hegel, smrt in žrtvovanje : razprava; C T) I A, M.: Ženski orgazem brez meja : odkrijte svoje poželenje, užitek in pot do vitalnosti; Cl IMMINGS,.L: Bangkok : [city gui-
de];
FORVVARD, S.: Moški, ki sovražijo ženske in ženske, kijih ljubijo : ko ljubezen boli in ne veste, zakaj; GAMBLE, A.: Politika in usoda; IIILNI.L. IT: Vok : več kol 100 azijskih in drugih jedi iz čudežne ponve*; INDIJSKA kuhinja*; JOŽE Tomažič : monografija; KAPŠ. P: Čaj in zdravje;
KDAJ. KIT. ZAKAJ IN KAKO SE JE ZGODILO*; K1NTRUP, M.: Vegetarijanske jedi z vsega sveta : več kot 100 receptov za brezmejne užitke*; KRLSAL, G.: Zimski vzponi. Slovenija in Zahodne Julijske Alpe : vodnik po zaledenelih slapovih, snežnih in kombiniranih smereh;
KRESLIN, V: Vcnei : (povest o Bellinški bandi]*; LAVRAČ, V.: Slovenska pot do prevzema evra; MASTERS, T: Maldives; MAYIILW, B.: Nepal; NARAVA v gorskem svetu*; OL1VER, J.: Best of Dubravnik : |the ultimate poeket guide & map]; OPPLRMANN. A.: Buče : več kot 100 receptov za dobrote iz. buč in njihovih sorodnie: bučk. kumar in d i n j *; ORIENTALSKA kuhinja*;
PARNELL, F.; Best of Revkjavik ; [the ultimate poeket guide & map|; PLCLK, M.: Pravičnost slovenske šole : mit ali realnost; RADONJIČ, D.: Raziskava marketinga; RAVVLINGS WAY. C.: Best of Singapore : [the ultimate poeket guide & map]; ROZMAN, U.: Trening socialnih veščin;
RYAN, J.: Mieronations : [the l.onely Planet guide to home-made nations|; SA.IOVIC, B.: UDBA; SINGII, S.: Knjiga šifer : umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptogralije*; SOTLAR, L.: Spomini balerine*; »RIBAR, R.: O pornografiji : porno konstrukcija in feministična rekonstrukcija seksualnost i; ŠTRITOF BRUS, M.: Razi aslitve in omejitve lastninske pravice;
TOURAINL, A.: Kako se izvleči iz liberalizma'.'; VLAGANJE : najboljši shranki skozi vse leto, sladki in pikantni, zlahka narejeni doma*; ZAGORC, M.: Pot do uspeha - jazz ples; ZOREČ, D.: Lutke iz domače delavnice*. * Priporočamo!
Maja Gregorič Spletna stran Knjižnice Logatec: www.log.sik.si
...................■..............■.....................................'"tU
Podeželanke dejavne tudi v Rovtah
Društvo podeželskih žena iz Rovt bo tudi lelos precej dejavno; tako so se januarja odločile članice na občnem zboru Minulo leto je po besedah predsednice Zinkc Bolčina uspešno udejanjilo kar nekaj aktivnosti. Občni zbor je bil lepo obiskan, posebej smo bili veseli mlajših žena s podeželja. Sestanek so članice popestrile z lepo ljudsko pesmijo in s skečem na račun aktualnih družbenih dogodkov. S svojim nastopom so nas razveselile tudi mlade pevke in instrumentalistke.
V program društva za leto 2007 so članice zapisale: v februarju so že imele predavanje dr. Likarjevc o tem, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje predavanje je bilo zelo dobro obiskano; ogled gledališke predstave »5 moških.com«; sodelovanje na Gregorjevem sejmu (na stojnici, z razstavo in v povorki narodnih noš); organizacija strokovne ekskurzije, na katero bodo povabile tudi članice logaškega društva; sodelovanje z drugimi društvi v kraju in občini pa je tudi stalna naloga društva.
Med letom se bo gotovo pojavila še kakšna dejavnost, kjer bodo članice Društva podeželskih žena Rovtc začutile svoje poslanstvo. Želijo pa, da se jim pridruži čim več žena (in tudi deklet) s podeželja.
Mojca Dolenc
O
O 0J
_^
VSi
Zli
o
Ne nazadnje
Cepljenje psov
Lastnike in imetnike psov obveščamo, tla bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2007 na območju občine LOGATEC po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK : 26.3.2007
od   9.00 do 10.30 Logatec
od 11.00 do 11.30
od 12.00 do 12.15
od 12.30 do 13.00
od 14.00 do 15.00
od 15.30 do 16.30
TOREK; 27.3.2007
od 9.00 do 9.30
od 9.45 do 10.15
od 10.40 do 11.00
od 11.30 do 12.00
od 12.30 do 13.30
od 13.45 do 14.00
sreda: 28.3.2007
od 8.30 do 10.00 od 10.15 do 10.45 od 11.15 do 11.30 od 11.45 do 12.00
na dvorišču občine Logatec za Dol.
pri Krmavnarju za Grčarevec na križišču v Jakoviei pred trgovino v Lazah pri gostilni Turk v Motedršici ponovno pred občino v Logatcu
pri zadružnem domu na Tratah pri Kovaču za Rovtarskc Žibrše pri zbiralnici mleka za Pctkovec pri šoli na Sv.Treh Kraljih pri gostilni Rezka v Rovtah pri gostilni v Cestah
pri zadružnem domu za Gor. Logatec Kalee na avtobusni postaji pri gasilskem domu v Logaških Žibršah pri Rečanu v Logaških žibršah
SOBOTA: 31.3.2007
Od 8.30 do 10.30   za zamudnike cele občine Logatec na dvorišču občine Logatec
Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba. S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju, ki ste jo dobili ob lanskem cepljenju.
CENA CEPLJENJA : 32,55 f (7.800 Sit)
I miju postaje Brus Andrej dr. vet.med.
Urnik knjižnic na Logaškem
Logatec: pon., sred., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.:8-13 Rovte: tor.: 15-19, čet.: 15-19 Hotedršica: sre.:16-19, pet.:16-19 Vrh S. T. K.: čet.:11.30-12.30, pet.:18-19
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-722
Napovednik prireditev
Petek, 16. marec, ob 17. uri. Narodni dom Logatec dan plesa  5. občinsko srečanje mažoretnih, otroških in
mladinskih plesnih skupin Org. in info: Občina Logatec, 01/7590 633, rcnata. gutnik(a!logatec.si
Nedelja, 18. marec, ob 19. uri. Kulturni dom Tabor KONCERT TROBILNEGA KVAR lil \ LOGATEt
- Celovečerni koncert klasične in zabavne glasbe z deli Fritza Vocgclina, O, F. (lacndla, P.Nagla, J.F.MichcIa. II. Cannona in
priredb slovenskih narodnih Org. in info: Trobilni kvartet Logatec, tel: 041-687-272, robert. albrehtfokabelnet.net
Sreda, 21. marca, ob 19. uri, galerija v Stekleni dvorani OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE A KAD. SLIK. ERANCETA SLANE - Razstava bo odprta do 29 marca vsak dan med 19. in 21. uro Info: dipl. ing. Frane Godina 01/ 7564 307
Četrtek, 22., in petek, 23. marce, od 9. do 13. ure, Narodni dom Logatec
7. GLEDALIŠKO LUTKOVNI MARATON
Org. in info: Občina Logatec, 01/7590 633, rcnata. gutnik(oSlogatcc.si
Petek, 23. marec, ob 18.30, Dvorana OŠ Laze LJUBLJANICA, reka sedmerih IMEN - zakaj iićii ako l\ NE DRUGAČE
- Predavatelj: prof. dr. France Šuštcršič Org. in info: TD Lanski vrh, tel: Janez Šabec, 041 376 278
Sobota, 24. marec, ob 19. uri, Gasilski dom Medvedje Brdo STARŠEVSKI dan   Petje, ples, dramski utrinki otrok OŠ, Otroškega pevskega zbora, dramske skupine. Vokalne skupine Rožmarin, Dua Mir Org. in info: KŠD Tratc-Medvedjc Brdo, Magda Kržišnik, 01/750 30 63
Nedelja, 25. marce, ob 17. uri, Narodni dom Logatec proslava ob MATERINSKEM DNEVU Nastopajo: Skupina Nazarct z. igrico Rože Gantar Mamica je odšla, otroški župnijski pevski zbor pod vodstvom Fstcrc Grdadolnik, solo
pevec Damjan Plevnik Org. in info: Skupina Nazarct, Kati Dolenc, tel: 040 749 747
Četrtek, 29. marec, ob 19. uri, Dvorana Glasbene šole Logatec <>. NASTOP UČENCEV GŠ LOGA! ECv šolskem letu 2006/07
Org. in info: Glasbena Sola Logatec, 01/7590 730 Petek, 30. marec ob 20. uri. Narodni doni I Ogatec
PRIGODE DOBREGA vojaka šve.ika. 4 predstava gledališkega abonmaja občine Logatec. Gostuje: Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Režija: Gojmir Lešnjak-Gojc. Igrajo: Saša
Klančnik, Silvija Jovanovič, Grega Rogelj, Tone Bcrtoneclj, Tatjana Rebolj, Božo Okorn, Mario Dragojcvie, Marko Skok, Jernej Čampclj, Grega Uscnik, Marcel Štcfančič. Jože Pavšič, Meta Cernc, Luka Vasle, Zdenka Brcgant Muha, Danijel Šmon,
Žiga Sedmak, Nina Cijan, Katja Kravanja, Marina Dornig, Kajetan Bajt
Org. in info: Občina Logatec,01/7590 6(3
V programu lahko pride do spremembe. Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine Logatec www.obcina-logatcc.com Prosimo za razumevanje.
Podatke zbrala Občina Logatec, Tritagka cesta 15, 1370 Logatec, rcnata. gutnikfajlogatcc.si / tel.: 01 7590 633.
e nazadnje
Sredi razkošja družabnosti
Ko med kmečkimi in podeželskimi ženami žuborijo studenci lepega in koristnega
Na občnem /boru Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec, na katerem se je 27. januarja letos zbralo več kol 6(1 članic in gostij iz Društev podeželskih žena Rovte in Žiri, so članice najprej ugotovile, da so bile v preteklem letu izpolnjene vse načrtovane naloge pa še katera /raven.
Okvirni program dela, ki ga je za letos pripravil upravni odbor, je predstavila predsednica društva Tatjana Rudolf. Tako program načrtuje: predavanje Majde L. Lončarič Kako preživeti v medgenera-cijskih razlikah (je bilo 16. februarja relativno dobro obiskano); 28. februarja smo si privoščili dan kopanja v termah Snovik; na Gregorjevem semnju smo sodelovali s prodajo domačih dobrot na stojnicah, s sprevodom v narodnih nošah in z razstavo značilnih starih jedi na Logaškem; v marcu bomo skušali organizirati tudi predavanje o skrbi za okensko in balkonsko cvetic; konec aprila se bomo odpravili na izlet na Štajersko (skupaj Z društvom iz Rovi); maja predvidevamo pohod po naši lepi okolici s ciljem na Medvedjem Brdu; julija bomo preživeli dan ob morju, septembra bo znova »krompirjev piknik«, oktobra se odločamo za strokovno ekskurzijo, do konca leta želimo organizirati še delavnico izdelovanja izvirnih okraskov za božično-novoletne praznike in kak kuharski tečaj. Sodelovali bomo ludi na drugih priredit-
vah v občini in zunaj nje, kjer si bodo pač želeli našega udejstvovanja.
V kulturno zabavnem delu občnega zbora smo si ogledali skeč 0 kon-trabanlu, ki ga je pripravilo Kulturno turistično društvo Hotedršica, in skeč o življenju na kmetiji oz. o spominih na mladost, ki sla ga predstavili Mateja in Vcnka iz Društva podeželskih žena Rovte. Pa še
Med predavanjem Majde Lončarič.
srečelov nam je prinesel listo pravo prav otroško veselje...
Vse članice društva bodo o posameznih aktivnostih sproti obveščene. Vabimo pa tudi druge žene, da se nam pridružile (vabila so običajno objavljena v Kmečkem glasu in drugih sredstvih javnega obveščanja).
Mojca Dolenc
Obisk Gracerjeve tiskarne
4
Pogovor v (irafiki Graver (od desne: direktordastnik podjetju Miran Gracer, operater Tonči Vodenih in urednik Marcel Stcfimčič).
V začetku februarja sem z urednikom Logaških novic Marcelom Štclan-čičem obiskal Grafiko Garaccr, drugače rečeno - Graccrjevo tiskarno v Celju, kjer tiskajo med drugim tudi Logaške novice.
Vstop v tiskarno je nekaj posebnega, prav nič podoben preddverju kake tiskarne, prej kaki umetniški galeriji. Pogovor je stekel med prijazno zgovornim direktorjem in lastnikom tiskarne Miranom Graccrjcm, operaterjem odgovornim za prelom logaškega glasila Tončijcm Vcdcnikom in urednikom Logaških novic. Pogovor je bil pretežno namenjen možnostim kvalitetnejšega tiska črno belih fotografij, ki niso vedno najboljše, čeprav je uredništvo zadovoljno z. razumevajočim odnosom tiskarne do potreb občinskega glasila.
Seveda, smo se ob koncu pogovora družno sprehodili skoz sodobno opremljene prostore tiskarne in si dodobra ogledali postopek računalniške obdelave preloma in tiskarskega nastajanja logaškega časopisa.      Besedilo in Joto: F. Brus
f-
o
Ne nazadnje
Pustna živost je nekako obšla mlade
Na Pustnem rajanju, ki gaje na pustno soboto od popoldne do noči za male in velike organiziralo Kulturno turistično društvo Hotedršica, seje v tamkajšnjem Kulturnem domu zbralo kar nekaj vsemogoče našemljenih bitjie s svojimi starši.
V pustno okrašeni dvorani, kakor sojo pripravili Janko Petkovšek, Kaja Lipovce in Urban Brcnčič, je pustne Seme prvo uro zabaval Pikčasti štoumf pod vodstvom Darje Mcrlak. Nato je čarovniške vajeti prevzel čisto pravi čarodej Roman Lrelih. Program so sicer s čarovniškimi nitmi spletale »čarovnice« Darja Trpin. Kaja Lipovec in Nadja Brus. Za plesno glasbo je skrbel D.I Janko Petkovšek. za točilnim pultom jc strcgcl Mirko Petkovšek; vezni člen vsega dogajanja pa je bil Matjaž Merlak.
Zal, jc večina »odrasle« mladine znova pokazala, da ni pripravljena zabavali se na pustno soboto, kaj šele, da bi za to kaj storila. Redki sicer, in ti so vredni pohvale, izstopajo od prevelike večine. Le kaj jc z današnjo hotenjsko mladino, saj je včasih veljala za zelo delovno še zlasti za pripravo pustovanja, ki jc bilo s pokopom pusta znano daleč naokoli. Bomo poslej dopustili tej lepi tradiciji, da v naši vasi potone v pozabo, ali pa se bo vendarle naša generacija potrudila, da bo hotenjskemu pustovanju vrnila nekdanji sijaj?   Dajmo času čas!
Pustno odeti pikčasti stoumf.
A tudi letošnji, čeprav skromnejši odziv, je organizatorjem zadostoval, da so se odločili za ponovno pripravo pustovanja prihodnje leto. Se pa organizatorji zahvaljujejo vsem donatorjem. KTD pa se še posebej zahvaljuje vsem Dolenjkam in Hotenjcem, ki so prišli na pustno rajanje in tako privoščili svojim otrokom nekaj živopisne brezplačne zabave.
Darja Merlak
ogaške novice
Z vami vsak mesec!
Smučišče nared za jadralne padalce
Ko že ni bilo smučarjev, pa je pod Sekirico pri juti rul padalec.
Zaradi letošnje izredno tople zime brez. snega sameva lako smučišče na Sekirici kot vse ostale naprave na njem: od žičnice, snežnih lopov, teptalnega stroja do skakalnic. Visoke temperature so onemogočile učinkovito uporabo snežnih lopov za zasnežitev smučišča. Pobočje Sekirice so zelo zgodaj pokrili cvetovi telohov in zvončkov, ki pa niso mogli nadomestiti beline snega.
Med zimskimi počitnicami so se učenci zaman ozirali proti Sekirici, kije ostala brez snega zeleno obrasla, lako vreme pa je godilo jadralnim padalcem, ki so se s padali spuščali z vrha hriba.
Besdilo in Joto: France lirus
Vrhovk pozimi ni najti za pečjo
Letos jc mati zima bolj ali manj skoparila s snegom, kar pa jc prišlo prav aktivni vrbovski ženski populaciji, saj ni imela težav z dostopom do podružnične šole, kjer seje ogrela malo drugače kol za pečjo. Tako smo se Vrhovke zbirale vsak lorek ob osmih zvečer   od novembra do februarja.
V kombinaciji fizioterapije in aerobike pod vodstvom Marije Buli in Anite Pelrovčič smo dodobra prelegnile vedno mlajše in čvrstejše okončine. Tako smo vzdrževale telesno pripravljenost za pomlad in poletje (v upanju, da nas ne zajame pretirana spomladanska utrujenost), ko sc bo večerna telovadba razmahnila kar na cel dan na prostem, pod žgočim soncem, na ogromnem, ravnokar poko.šencm bregu.
A. Pelrovčič
Odmevi iz Doma starejših
Ubrani glasovi so ogreli srca
Januarja se v našem Domu ni kaj dosti dogajalo, saj je bila na pohodu viroza. Tudi telovadbe nismo imeli, odpadle so vse skupinske dejavnosti. So pa nas v januarju obiskali Zagriški fantje. Sami starejši junaki, stari okrog 80 in več let. Zapeli so nam veliko lepih domačih pesmi, ki jih, vsaj mislim tako, vsi poznamo. Lepo je bilo videti takšne starejše gospode, ki še vedno lepo pojejo.
Pevci so nam postregli tudi s kozarčkom domačega vina, ki so ga pripeljali s seboj. Nam stanovalcem takšne prireditve veliko pomenijo, saj potrebujemo le nekaj prijaznih besed in prijeten nasmeh.
Ne nazadnje
In zapeli so jih lepih.
Med pustnimi še mam i in sladkimi krofi
Pri nas v Domu je vsako leto obiskale v jedilnici pri zajtrku. Bile so en- viroze. V pritličju je za harmoniko popri-
pustna zabava, letos pa jo je preprečila kratno oblečene; bilo je zelo lepo. Lden iz- jela tudi naša nova stanovalka. In da ne po-
bolez.cn. Gripe in prehladov je toliko, da med stanovalcev je igral na harmoniko, za- z.abim: mi maškaram nismo dali nič, so nas
trajajo kar predolgo. Nismo pa ostali brez pela nam je tudi »Helena Blagnc«. Maškare pa one presenetile z dobrimi krofi,
maškar. Lepo in prijetno nas je presenetilo so obiskale stanovalce po vseh nadstropjih. Besedilo: Ivanka Peeenik,
osebje Doma. Zjutraj so nas naše maškare le v sobe niso šle, da se ne bi še one nalezle 1'oto: Vale
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o.
Mkal ' ' 1370 LOOMC
tel.: 01/750-81-10, fax: 01/750-81-11 e-mail: kp-logatec@siol.net http: //www.komunalno-pod]etje-logatec.si
Zaradi upokojitve delavke objavljamo prosto delovno mesto OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV (m/ž)
Glavne naloge tega delovnega mesta so:
* sestavljanje in izstavljanje računov za opravljene storitve, sestavljanje in izstavljanje računov za storitve javnih služb (vodarina, kanalščina, odvoz odpadkov),
analitično knjiženje v saldakonte kupcev,
* spremljanje plačil kupcev, sestavljanje opominov in zaračunavanje zamudnih obresti,
* pomoč pri opravljanju blagajniških poslov.
Z delovnimi nalogami je povezano stalno komuniciranje s strankami.
Od kandidatov pričakujemo:
* najmanj V. stopnjo ekonomske, administrativne, upravne ali druge smeri,
* poznavanje dela z računalnikom,
* prijaznost, vestnost, natančnost, iznajdljivost in poštenost,
* sposobnost ravnanja/komuniciranja z ljudmi,
* dobroznanjeslovenskegajezika,
* zaželena 3 leta delovnih izkušenj.
Izbranega kandidata bomo zaposlili za določen čas 12 mesecev s poskusno
dobo 3 mesece. Kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati dobite dodatne informacije v zvezi z delovnimi nalogami na tel. 01/75
08110, Štefka Slabe, vse ostale informacije pa na tel. 01/ 75 08112, direktor Igor
Petek.
Vaše pisne prošnje z dokazili o izobrazbi sprejemamo najkasneje do petka 30. 3. 2007 na naslovu Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Tržaška cesta 27,1370 Logatec
Vabljeni na
POMLADNI POHOD
po stari Grajski poti v Logaške Žibrše do Turistične kmetije Tumle
tUMiSfleNA KME3UA TUMLE
Dobimo se 24. marca ob 10. uri pred OŠ Tabor v Gornjem Logatcu, od koder bomo krenili na prijetno pot pod krošnjami dreves in po zelenih senožetih.
V Ži-bršah se boste lahko okrepčali z domačimi dobrotami, se sprehodili po okolici in se naužili čudovitega razgleda.
Če na zbirno mesto ne boste utegnili priti, ste seveda čez cel dan vabljeni, da se sami sprehodite po poti in se nam na vrhu pridružite.
Organizatorja pohoda -Turistična kmetija Tumle in Turističo društvo logatec
Ne nazadnje
Folklora od prej in slej
to
£3
O
rti
Že lanskega decembra je bil v Logaških novicah objavljen članek o delovanju folklorne skupine na osnovni šoli »8 talcev«. Zadeva bi šla mimo, da mi ni eden od upokojencev KLI (Kombinat lesne industrije) prinesel fotografijo folklorne skupine, kije v tovarni delovala v letih 1954/55
Takratno folklorno skupino na K. I i j ti je vodil Janko I.ogar, vzgojitelj v Vzgojnem domu v Gorenjem Logatcu. Se sam sem začel brskati po svojem fotografskem gradivu in odkril sliko gornjclo-gaške folklorne skupine iz časa okoli leta I960. Prizadevanja Janka Logarja so se končala z njegovim odhodom iz Logatca. Pozneje seje s šolsko folklorno skupino ukvarjala še Irena Lipovec (za njo je bilo kar nekaj uspešnih nastopov v Narodnem domu in na Kliju), pred njo pa nekaj časa tudi telovadna učiteljica Vida Jerina.
Kot vse kaže, v Logatcu res nikoli ni redno delovala folklorna skupina. Vprašanje pa je, če tudi I lotedršice z njeno folklorno skupino ne moremo Šteti med redno delujoče. Iz. slike gornjclogaške folklorne skupine izstopa v sredini slike Matija I.ogar, ki še vedno vodi folklorno skupino v llotcdršiei. Skupina redno nastopa na Gregorjevem sejmu v Logatcu.
Da pa nekatera prizadevanja učiteljev niso uspela, so krivi predvsem njihovi odhodi v druge kraje. Upamo, da bomo sedaj le prišli do rednega delovanja, drugače pa sc bomo Se vedno veselili le našlo pov folklorne skupine iz I lotedršice.
Aniti Garafolj pa želimo veliko uspehov in vztrajnosti pri vodenju šolske folklorne
Folklora KUD Gornji Logatec 1960 (prepoznavni obrazi z leve: Martina Molk-1'uppis. Albin ('nk, Zvonka skupine.
(iantar-Sovan, v sredi Matija Logar; druga z desne Iva Godina-I .ukaneuj. Alhin Cuk
Folklora KLI 1954 (prepoznavni obrazi od leve: Tone Nagode, Janko Logar Miro Rupnik z Zofijo Hreneie-Rupnik in Marjan Lapajne).
vodja skupine
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk; Grafika Gracer, do o.. Celje, naklada 3800 izvodov Naslov uredništva Logatec, Tržaška 15. 1370 Logatec; telefon 041 915 705. ob sredah od K) do 12 ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail logaske@logatec.si
Ne nazadnje
Podeljeno troje Februarskih priznanj
Na predlog župana občine Logatec Janeza Nagodeta je komisija za podeljevanje Februarskih priznanj sklenila, da se letos ob Prešernovem dnevu podeli troje priznanj: Jožefi Nagode, Katarini Dolenc in deveterim
mentoricam KD Žarek
Iz utemeljitev
Jožefu Nagode.
Jožefa Nagode, prejemnica Februarskega priznanja za življenjsko delo ni področju kulture.
Na njeno pobudo in še nekaterih drugih vaščanov je bilo 1999. ustanovljeno Kulturno turistično društvo llotedršiea, ki mu Jožefa predseduje od vsega začetka. Je izredno dejavna v različnih društvih na vasi, hkrati pa velja tudi /a pobudnico prene-katerih dogodkov, ki llotcdršico predstavljajo tudi navzven. V okviru KTD llole-dršiea so tudi na njeno pobudo pričeli z načrtnim ohranjanjem kulturne dediščine: Kresne nedelje, veseli in jesenski večeri, prvomajske prireditve ipd. S predanostjo ohranjanju kulturne dediščine je skupaj z. nekaterimi vaščani, drugimi društvi, KS in občino uspela organizirati skozi llotcdršico krožno pol, ki jo poznajo že mnogi obiskovalci. Prav tako jc vedno pripravljena sprejeti najavljene skupine za ogled, jih popeljati skozi llotcdršico in jim predstaviti krajevne in krajinske posebnosti. Sama je tudi solastnica domačije, kjer si gostje lahko ogledajo staro kmečko hišo s črno kuhinjo in njenimi značilnostmi. Hvalevredna je njena skrb za urejenost kraja. V okviru KTD je bila pobudnica za ustanovitev dramske sekcije, v zadnjem času pa aktivno sodeluje tudi v domači folklorni skupini. V poletnih mesecih jc nekaj let zapored z osnovnošolsko mladino organizirala nekajdnevne dobro obiskane delavnice.
Katarina Dolenc, prejemnica Februrskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture. V okviru Mladinskega centra sv. Nikolaja deluje skupina Nazarcl pod vodstvom Katarine Dolenc, ki že dolga leta usmerja, vodi in svojo vztrajno energijo namenja mladim članom skupine Nazaret, s katero vneto Pripravlja večje število prireditev, ki popestrijo kulturno dogajanje na Logaškem, hkrati pa z. lastnim vzorom mladini po-
maga spoznavati prave življenjske vrednote, ki mlade usmerjajo skozi težavne poti odraščanja. Med pohvalnimi projekti, v katerih sodeluje tudi več kot 20 članov skupine Nazaret, sodijo: oratoriji (organizirani dvakrat letno), sodelovanje z. delavnicami pri projektu »Adijo poletje«, Miklavževi večeri, gledališke predstave Nebeški računalnik. Materinski dan, Ce-fizcl in policaj itd. Katarina pripravlja ludi tedenska srečanja z otroki, na katerih oblikujejo različne izdelke, hkrati pa se pripravljajo na nastope.
no noto kulturi v več plasteh: na gledališki in lutkovni, glasbeni, plesni, literarni, likovni itd. S svojim delom dvigajo domovinsko pripadnost, saj so edini, ki redno pripravljajo domovinske prireditve v čast državnih praznikov - dan samostojnosti in enotnosti ter dan državnosti.
Katarinu Dolenc.
Tako Nazaret poskrbi tudi za promocijo in širjenje dobrega glasu o svoji dejavnosti pa tudi O logaški občini, denimo, na že večkratnih nastopih na radiu Ognjišče; s svojimi predstavami so neštetokrat gostovali po različnih župnijah. Še najbolj pa velja izpostaviti Katarinino skromnost, ki zna v še tako otežanih razmerah najti motivacijo za otroke, ki jih nesebično vodi in vzgaja; z vzpodbudnimi prijemi vodi Nazaret in prijazno ter aktivno sodeluje z občino.
Mentorice Kulturnega društvu Žarek z. Osnovne šole Rovte, prejemnice Februarskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture.
Marija Logar, Aleksandra Stefanovska, Metka Bogataj, Ljudmila Treven, Miša Str-žinar. Mari Loštrck Žižek, Mihaela (io-sliša in Alenka Kolar s svojim delovanjem na šoli in zunaj nje že vsa leta požrtvovalno pripravljajo z učenci prireditve, ki v Krajevni skupnosti Rovte dajejo poseb-
Ljudmila Treven jc prevzela priznanje v imenu deveterice mentoric.
V društvu sodeluje nad SO aktivnih članov; s katerimi pripravijo več kot 6 prireditev letno. S kulturnimi dejavnostmi sodelujejo na občinskih revijah, na srečanjih in tekmovanjih tudi na medobčinskih tekmovanjih in revijah. Samo v zadnjih dveh letih so skupaj pripravili kakih 20 prireditev in za mnoge prejeli priznanja. Tako je v letu 2006 lutkovna skupina nastopila v Prešernovem gledališču v Kranju in seje izkazala za eno izmed najboljših lutkovnih skupin v državi; lanski 7. razred je na občinskem likovnem natečaju o Povodnem možu prejel posebno priznanje; njihova pevska zbora (otroški in mladinski) se vsako leto uvrstita med najboljše v osrednji slovenski regiji... Pri vsem tem mentorice vzpodbujajo delavnost in motivacijo najmlajših za nove podvige.
Povzetek iz urhiva, pripr.: M. Stefančič
KLI Logatec PE Prizma
ODKUP HLODOV
Odkupujemo smrekovo, jelovo in bukovo hlodovino. Cena po dogovoru. Plačilo v 30 dneh.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu:
01 755 85 73.
V središču poslovnega dogajanja.
Z odprtjem nove agencije Banke Koper v Logatcu, vstopamo s celovito ponudbo bančnih storitev v poslovno življenje vašega kraja.
Ko se odločate za bančnega partnerja, se seznanite z našimi finančnimi rešitvami.
Obiščite nas v naši agenciji v Logatcu, Sončni log 1.
■
Agencija Logatec, Sončni log 1, 1370 Logatec, tel.: 01 754 4 940
Banka Koper d.d, Pristaniška 14, 6502 Koper, tel.: 05 666 1 000, www.banka-koper.si
FJflT
AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA
Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00
www.avtotrade|i
GRANDE PUNT0 že za 5 EUR na dan
Nakup brez obresti! Obrok: 148 EUR (48x)
PUNT0 PRIMA od 7.990,00 eur
PANDA že za 3 EUR na dan
Nakup brez obresti! Obrok: 89 EUR (48x)
STILO do 3.000 eur POPUSTA že od 11.062,oo eur
CROMA 3.000 eur POPUSTA že od 19.534 M
DOBLO 1.700 eur POPUSTA N0V, DUCAT0 3 500 eur P0PUSTA
že od 10.500 eur ie od ,7.340 *■
Možnost menjave staro la novo ter ugodni pogoji nakup
Tehnični pregledi za MOTORNA VOZILA. MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE!
Podaljšujemo zavarovanja za zavarovalnice:
TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENICA, MARIBOR, TILIA, GENERALI
Možnost registracije s Postojnskimi, Škofjeloškimi in Idrijskimi tablicami.
<vv     Delovni čas: pon - pet: 7.00 -20.00
sobota: 8.00 -13.00
,  ~   ~9 ca on E3