PoStntna olt&tfli v gotovini Uto UH. itcv 154 P UdUIodi, v nttfo 10. mina 1929. Ceofl om r ^^^^ ^^B . ^^fl ^^H ^^H ^^b ^^^^^_ ^^^^A^H ^^^L ; - .: ^^^^V ? ^^| - ^^^^b ^H ^^^^^^ ^^H^^^V ^^p ^^H ^^1 ^^B IzhaJ« vitk dan popoldne, Izvzcmii otdcljc tn pnsnike. — Inserat! do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2150, večji inserati petit vrsta Dio 4.—. Popust po dogovora Inseratnt davck posebej. »Slovenski Narod« veUa letno v Jngoslavifl 144,— Dio, za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopb! se m vračalo — Naic teklooske itevlike so: 3122, 3123, 3124. 3125 in 312*. Demisiia Naniuve vlade? Zaradi nasprotstev z regentski m svetom glwte zaknrm * neutralizaciji je Mamu sinoči podal demisijo ceiokupne vlade, ki je pa regentski svet n» sprejel Nameravani in pravocasno pre- preceni državni prevrat je inspiriral princ KaroS? — Beograd, 10. julija. Snoci pozno zvcčer so prispele semkaj iz Bukarešte vesti, da Je vlada kmecke stranke pod prcdsed stvom dr. Mania demisijonirala. Kot vzrok nenadnc demisije se je navajalo, da so nastala med vlado in regentskim svetom zaradi novega zakona o državni upravi, ki predvideva široko decentralizacijo tako huda nasprotstva. d? je vlada končeo skle-nila podati ostavko. Regentski svet je zahteval, naj se predloženi vladu: nacrt v bistvenih toc kah spremeni, s cimer bi bila tendenca vlade, da izvede decentralizacijo, postala iluzorna. Maniu je zategadelj zahtevo regentskega sveta odklonil ter za včeraj zvečer sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je bilo po dsdjšem posvetovanju sktenieno, da poda celokupna vlada ostavko. Maniu je pozno zvečer odšel na dvor in izročil ostavko regentskemu svetu. Sledila so do zgodnjih jutranjih ur traiajoča pokajanja, ki so dovedla do tega, da je regeniski svet demisijo vlade odklonil. Podrobnosti sporazuma med vlado in regentskim svetom še nišo znane. Izve se le toliko, da je regentski svet dal Maniu kolikor toliko proste roke in bo torej vlada kmecke stranke ostala še nadalje na krmilu. — Bukarešta, 10. julija. Klmb pomirjevalnim službenim komunikejem poskušanega prevrata, se razburjenje, ki ga je farbala vest o žaro ti opozicijonalnih roditeljev in generalitete, ni poleglo. O zaroti, ki ;e nameravala izvesti državni prevrat, se širijo vesti, da jo je insoiriral bivši prestolaiussleđmk princ Ka^ei, D* rnrota ni bite teko nedoižna, kakor jo clfkajo vladm ko-munikeji, priča že dejstvo, da je bilo zadnje dni aretiranih veliko število višjih oficirjev. Res-nost položaja obeležuje tuđi dejstvo, da je regentski svet prepustil vladi poaolnoma r>rosie roke za. vse ukrepe proti zarot nikom v cilju onemogocenja pre vratne nkcije. Vsa važnejša po-slopfa je zasedlo vojaštvo. Vse garnizije so v polni pripravljeno sti, v vsej državi pa je uvedena stroga cenzura« Voungov nacrt in Jugoslavija Po Voungovem nacrtu bi Jugoslavija dobila manj, kakor pa znašajo njeni vojni dolgovi Zagreb, 10. julija. V »Novostih« je ob-Javil dr. Slavko Šečerov, ki mu je letos poverila vlada generala Živkovića posebno misijo pri organizaciji ekonomskega sode-lovanja držav Male antante in ki ga je Društvo narodov izvolilo za dopisnega Člana fiskalnega komiteja, zanimive podatke o Youngovem nacrtu in reparacijskih plačilih, ki bi jih imela po tem nacrtu pre-jeti naša država. Po Voungovem nacrtu bi imela naša država prejeti do leta 1966 3100 milijonov zlatih mark ali po kurzu 13 Din : 1 zlata marka — 40.300 milijonov Din. Naša država bi prejela povprečno na leto 84 milijonov zlatih mark ali 4.23 % od vseh reparacijskih plačil Nemčije. V letu 1930 bi prejela 72.1 milijonov ter bi p!a-čila narastla stopnjema na 106 milijonov v letu 1956. V dobi od leta 1967 do 1973 bi prejemali vsako leto po 22.7 milijonov zlatih :rark, od leta 1974 do 198S pa po 22.6 milijonov zlatih mark. Gre predvsem za razmerje naših reparacijskih prejemkov napram našim izdatkom za plačila vojnih dolgov in vojne odškodnine doma. Anuitete za odplačilo vojnih dolgov Ameriki se gibljejo med 200.000 do 2,490.435 dolarjev, anuitete za voini tu reliefni dol* Angliji med 201.721 do 600.000 funtov šterlingov, anuitete za vojni dolg Franctji znašajo 3.8 do 55.5 milijonov zlatih frankov, obveznosti po zakonu o izpla-čilu vojne odškodnine pa 247.7 milijonov do 1S7.7 mil. Din v letu 1973. | Ako pretvorimo dolarje v funte šterlin-gov, zlate franke in dinarje v zlate marke, bi se naše anuitete gibale med 42.1 mil. in 81.7 mil. zl. mark v dobi od 1929 do 1966. V dobi od 1976 do 19SS bi se gibale depresivno od 81.7 mil. do 45.1 zl. mark. Anuitete v drugi dobi ne bi bile pokrite z dohodki iz reraracij, ki po Youngovem nacrtu znašajo povprečno na leto 22.65 mil. zl. mark. Dr. Sečerov prihaja do zaključka, da bi naš deficit znašal v času od 1. 1967 do 1989 1126.4- zl. mark, kolikor bi več izdali za vojne dolgove in obveznosti po zakonu o izplačilu vojne odškodnine, kakor pa pre-jeli na račun repa raci: po Yonn?nvem nacrtu. Mi bi prejeli za dobo 1930—1965 okoli 3100 zl. mark. za dobo 1967—1988 okoli 497 mil. zl. mark, oziroma za čas od leta ' 1930—1989 skupaj 3-^97 mil. zl. mark, dočim bi deficit znašal za drugo dobo 1976—1!>S9 1126.46 mil. zl. mark ali okoli tretjine vseh naših reparacijskih dohođkov. Ta deficit je treba na vsak način pre-prečiti, ker interesi naših državnih financ j zahte\ajo, da država ne izda več za odplačilo vojnih doisov in vojno cđškodnino, kakor prejme na račun reparacij. Zato morimo zahtevati: 1. ali povećanje odstotka naših reparacijskih dohodkov, 2. ali redukcijo naših vojnih dolgov, 3. ali oboje. V vsakem slučaju je treba biti v od-ločilnem ča^u, pravi dr. Sečerov, odločen ! v obrambi državnih interesov. Amsterdam - sedež reparacijske banke Za prvega ravnatelja bo imenovan Quesnay, seoanji direktor Banqne đe France — Zasedanje međunarodne trgovske zbornice Amstedam, 10. julija. Kakor se govori na kongresu Mednarodne trgovske zbornice, je že skoraj sigurno, da bo Imela v smislu Voungovega reparacil-skega nacrta osnovana reparcliska ban- ka svoj sedež v Amsterdamu. 2a ravnatelja Repnracikek banke bo imenovan bržkone sećsnji direktor Hinniid de France Ouesnav, siv. znane^a gospodar- ( skega strokovnjaka 19. stoletia. ■ te~ i V Ameriki vrcema, v Neinčiji mraz V Ameriki umirajo Ijudje zaradi vroc?ne. v Nemciji oa morajo kuriti peči — Ogromni /czdni požari v Rusiji — Newyork, 10. julija. V vzhodnih crne- « riških državah je zavladala velika vroćina, I kar je imelo za posledico številna obolen.'a na so!n5arici. V Newy-orku ie včera] umrlo na so'nčarici 12 oseb. V Washinctonu je znaSala temperatura snoči 40 stopinj. — Moskva, 10. julija. Tz vseh sfani Rusije prihajajo poročila o o/romnih sozd-nin požinh. Ćele pokrajine v nkroiv.: Ci'n • so zav'te v cr^^t dim t«ko dn s^I'h. n: ' mogoče priti d> ognji^r.a pohara. V Svord- j lovskern je pogorel^ de!av«;k:a nase'binu, 1 r.kroe tisoč Iii5. V plarr.enih je na§lo smrt 20 družin — BerJin, 10. julija. V vsej Nemciji vlada za to dnho nenavadno hladno vretne. Ne-vihte s točo so na dnevnem redu. Vsa ko-pališča in letovišča so prazna, ker ie tako mrzlo, da morajo kuriti neči. B* *?-?nr n» ?*^irH? oostelfi T •• d : t> •• , J.""i, ;■!•:*. I-VIravstveno Kta-njo 8'^ofn^'Jia lorda H^Uour::'. s.^ j.» ^v>«;V»b-^yo tak<"», . areleski delegat na konterenci reparacijskih strokovnjakov v Parizu. Juro-sla\ijo zastopata med dru^imi predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani z. lelačin in tajnik Zbornice g. O. Mohorič Amsterdam. 10. julija. Danes se je nada! evalo zborovanje kongresa mednarod-nih trjjovskih 7bornic. Komisija za trgovinsko politiko in trgovske ovire ie razprav-!ia!a o vprašanju bodoče formulacije, uporabe in tolrračenja nai\ečjih pocodnocti v trgovinskih pogodbah. Plenarna seja komisije za industrijo in trgovino je razprav-l.'ala o izvozni prepovedi, o uporabi carine, posrednem protekcionizmu in največji pogodnosti. Resolucije 50 bile foglasnn snre-.»ctc. Dva težavna prekooceanska poleta »Uncler Brown« je moral že dvakrat zasilno pristati, »Pathfm-der« pa Je komaj dosegel evropsko obalo, ker mu je zmanjkalo bene ina — Ciiicago, 10. julija. Letalo »Uncler Brown«, ki je na poletu iz Chicaga v Berlin, se je danes dvignilo iz Hudsonovega zaliva za polet do naslednje postaje Port Burwe!l. — Chicaso, 10. julija. Po zadnjih vesteh je moralo letalo »Uncler Brownc zaradi defekta na motorju prisilno pristati 40 milj južno od Burwella, kjer je ostalo 36 ur. Prihodnii pristanek na poletu Chicago-Berlin je predviđen na Oronlandiii. — Budimpešta. 10. julija. Poštno letalo, ki vozi na progi Pariz-Budimpešta je moralo včeraj popcldne zaradi defekta v motorju pristati v blizini Segedina. Pri pristanku se je zlo mil propeler, pilot pa ie bil lažje ranjen. — Rim, 10. julija. Italijansko zrakoplovno ministrstvo je srlede na to, da je ameriško letalo »Pathpfinder« odletelo \z Old Ortsharza preko Oceana s ciljem v Rim. odredilo, da naj letaliSča v blizini pre-stoiicc osvetljujejo žarometi. da bi mos:!r> letalo tuđi ponoči pristati. Tuđi letaliSča ob obali so vsa obveSčena i« pripravljena za sprejem AmeriČanov. Dosedai o poziciji ameri*ke$;a letala ni nobene vttti. — iNewyork. 10. juli a. Američko letalo »Panthf-itder« le soočl ob 21.40 pristalo 5 km južno od Santadera na šDanski obali, ker mu ]e zmanlkalo benclna. To Je o&nti posrečenf prekooceanski polet v zapadno vzhodnl smerl. Danes bo letalo nadaljevalo polet v Rim. Tri velike sleparije V Parizu so odkrili tihotapsko afero afganskega, v San Fran ciscu pa kitajskega poslanika — Dva neirška sleparja sta od nesla pete v Ameriko — Pariz, 10. julija. Carinske oblasti so prišle na s!ed tihotapski aferi, ki bo bržkone imela tuđi diplomatske posledice. Na glavni carinarnici v Parizu so se že delj časa nahaiali Stirji zaboji, ki so bili označeni kot diplomatska potiljka afparskega poslanika Nabilkana ki je bil nedavno premeSČen iz Pariza v Moskvo Kot vsebi-na je bila navedena ob'eka. Pri nakladanju pa se ie eden /abni ra.rbil, pr; če-mir so oblasti usotovile. da vsebujeio vsi š»irj' zaboji kokain v skupni vrednosti 1 milijon frankov. B'ago ie bilo zaplen^en^o ter uvedeno postopanie proti krivcem Oblasti domnevajo, da afsan^ki poslanrk tr afero ni zapleten, marveč da je kdo izmed po-(irejenega osohja delal na njegov račun. — San Francisco, 10. julija. Carinske )b!asti so izsledile v prtljali kitajskesa podkonzula 3000 zavojev opija, čejar vrednost ceniio na milijon dolariev. Afera je povzročila veliko senzacijo in bo bržkone imela diplomatske posledice. ker je bila prtljaga označena kot diplomatska po§i!jatev in so jo še le po protestu konzula pregledali. — Berlin, 10. julija. Po časopisnjn vesteh se ie posrećilo lastnikom propadle banke L5wenberg Levin jn Raport, ki so povzročili mil'jonske sleparije, pobejmiti v Brazilijo. Poslani^tva južnoameriških držav so dobiia naloe. naj takoi itposlujejo aretacijo bezuncev. ako jin irslede. Največja nesreća v zgodovini angleških podmomic London, 10. julija. O nesreči an-gleške podmornice »H 47«. ki se ie rx>ne-1 srečila v Drelivu Sv. Jurna med AnsjHjo in Irsko na nomorskih vajah. se rx>ro a, da sta se izmed 24 mož posadkt r šila samo dva mornarja To je ena najveenh : nesreč v zgodovini an?leških r>odmornic ' Podmornica leži 90 m globoko v morju. i vsled česar so takoj započeta reSevalna | dela skoro brezupna. kakor »c izjavi. : mornariški minister v !X)s!anski zbornici. i Obešenka na Calcvcu Včeraj popol-dne se je po Stepariji visi, Hrušici in bližnji okolici nalomi rtznesla •est, da tovlieno in *fe bo dilo tuđi zelo tc/ko ugotoviti. \e« znanka ni imeli pri sebi ničesar in tuđi nje* ' na o-blekt je Že popolnoma razpadla. Doint* Cinka gotovo ni, zakaj v Stepanji vati in okolici ne pogrešajo nikogar. Čudno je, da truplo toliko časa neopaieno viselo. ko je sedaj v poletnem času gozbe ali tuhljad. Sorzna poročila. LJl'BLJANSKA BOR/A Devize: Amsterdam 22.H95. Berlin 13 555—13 585 (13.57), Bruaelj 7.9151. Budim, pešta 9.9.153. Curih 1095 9, Dunaj H.0014— ' S.314 (8.0164). Lcmdon 276.49. Newyork 56.87. Pariz 222.10—224 10 (223 10), Pr^g 168.20—169 (168.60), Trst 296.99— 298.** (297.95, 298). Efekti: Celjska 170 d. Ljubljanski kreditna 123 d., Prattcdiona 850 d.. Kreditni 170 d., VevCe 125 — 130, Ruie 275 — 2R5, Stavbna 50 d., ^efninii, na kafešen način je beogradska centrala udruženja nastojala proti liub-Ijaniskemu pododboru in ga končno raz-pustila i-n kakšne neresnične klevetni-Ske ovitke je beosrrajsika centrala spravila v javnost, da s tem diskreditira ljubljanski pododbor. Tuđi je še y sjr>0-minu, kako je bil bdv&i Dredsednik ing. Ladislav Bevc prerneič-en iz Ljubljane. Tuđi moramo pri tej priliki omenit;, da je svojočasno predsednik cerrtrale po-slal ljubljanskim članom tiskane letafce z najhujšitmi ovitku Zaradi dotičnh oČiftkov teče pri dežefriem sodišču ljub-ljansJcem kot tistcovnem sodišču pravda proti predsedniku beograjske cerrtralc zaradi ktevete 2e mnogo po tem, ko je bila dot:čna klevetniška okrožnica razsposlana in ko je že bila vložena tožba proti predsed-Ttiku beograjske centrale, je izšel v »Vremenu« dne 20. 11. 1928 članek, v katerem so se ponovil'i klevetniški očit-Id centrala proti ljubJjanskemu pododboru. Na ta članek v »Vremenu« je od-govoril naš list s člankom »Nečuvena perikftao&t hi zlobno zavijanje resrtfoe«, ki kretpko pobija gorostasne laži. nagn*-madene v članku »Vremena«, kateri članek je bil podpisan od središnje uprave. V našem članku je bil tuđi pasus: »Nesramna je trditev. da so slovenski rezervni častniki na kongresu v Sarajevu obsod'ili delovanje uprave- ljub-b'arjsikega pododbora in zahtevali, n-aj središnja uprava proti njenim članom najstrožje postapa. Ce so se našle prodane duše, ki so v imenu slovenskih rezervnih častnilkov vezale na kon-gresu otrobe in javno manifesttrale hlapčev-stvo, ie dolžnost slovenskih rezervnih Čast m kov, da takšne za »topnike hva-ležno odfldanjajo.« Zaradi tega članka se je čutil zalj-e-nim g. Jakob Perhavec .tcvvarnar liker-jev in siruipov v Mariboru in predsednik mariborskega pododbora, in je po svojem zastaprriku %. dr. Mullerju vlo-žii proti našemu uredniku g. Josipu Zupan-čiču tiskovno toibo zaradi klevete. V tej tožbi je navajal, da je mariborski pododbor poslal g. Perhavca, svojega predsedlnika, kot delegata na sarajevski koi*sr.es z nalogo, da pove y Sarajevu tuđi mmenje rezervnih of'ciriev, ČJanov mariborskoga pododfbora. Da še bolj po-tr od* peljali na Avalo, kjer so položili na grob neznanega vojaka venec z drž. trakom. — Istega dne zvečer je bila slavnostna pred* stava opere »Nikola Subic Zrinski« Partijo Suleimana je bravurozno odpel naš mojster pevec Betetto, Sokolovića naš junaAki te-nar Šimenc, ostali solisti so pa bili iz TA* greba; moSka zbora sta bila iz Zagreba in Ljubljane. Iatočasno se je vršila konferoo* ca dele^atov, ki so določili dnevni r©d skupštine. Slavnostna otvoritev kongresa se je vrti« U drugi dan v velikem gledahšču ob pol 11. dopoldne. Navzoči so bili zastopniki kralja, ministrskega pcedsednika, ministra prosvete, patrijarha, daljo zastopniki taso« pisja, ženskih druStev, kulturnih organira= C!j. bi\št minister dr. Janji-Č in odcroglo 450 čianov gle čine. Beograjako občinstvo je sprejelo »lo-venske igralce zelo prisrčno in navdušeno. Vsi beograjski listi so priobčili o njihov em na stopu laskave kritike, v katerih ugotav* ljajo, da imamo Slovenci igralski ansambl, s katerim se lahko pokažemo tuđi pred ru« nanjim svetom. »Vremc« priobčuje v sofeot. ni Številki daljso kritiko o nastopu sloven> skih igralcev, v kateri pravi, da so igrah odlično. Posebno pohvalno se izraza o ge. Nablocki, ki je pokazr'a kot Katarina mnogo dobrih strani svojeg aigralskega talenta. sigurnost, veliko rutino, šarm in duhovitost. Kot izvTstnega njenega partnerja omenja g. Levarja. Tuđi režija g. StsU je Beogrtj* čanom zelo ugajtla. Zahrbten umor iz sovraštva in zavisti Včeraj zrečer je deUvec Rodolf Jelnikmr t Litip mnoril lesneja trgovca Ivana Rotarja — Morilec prepeljan v Ljublfano Ljubljana, 10. ju li ja. Potniki, ki so se danes z zadnjim večer« nim vlakom peljali v smeri Zidani most* Ljubljana, so na Utijski postaji opazili, da se je moralo nekaj dogoditi Nervozno so ljudje postajali pred poetajnim poslopjem in se ozirali proti čakalnici Z razeda. In res sta od tam privedla dva orožnika vide* njenega za3tavnega fanta, Eskorta je vsto* pila v poaeben kupe III. razreda. Hipom a se je razvedelo v vlaku, da je bil v Litiji umoTJen trgovec Rotir in da morilca že peljejo v zapare Ijubljanskega sodišča. Lesnega industrijca Ivana Rotarja iz Z\* rovnice je med 6. in 7. rvečer ob savskem mostu v blizini trafike zaklal s kuhinjskim nožem oženjeni delavec Rudolf Jelnikar iz Gradca pri Litij i. Po umoru so ga orožniki iskali v gostilni Cerar, kjer pa je sel v klet in izpil K 1 octove kisline. Na&li so ga ne« zavestnega, poklicani zdravnik pa mu je iz* pral želodec. Zvečer sta ga v Ljubljano pri» pel jala orožnika Rebernik in Bučar, ki sta ga oddala v bolnišnico sodnih zaporov. Gre za umor po § 134 k. z. in se domneva, da je Jernikir izvrSil svoje dejanje iz starega sovrsirva, izvirajoče^a $e izza vojne. Ko je zavozil vlak na postajo, so hiteli potniki k zadnjemu vagonu, kjer sta izsto* pila orožnika z morilcem. Ljudje so hiteli za njimi po Mikloflačeri cesti, razgovaTJajoč o dogodku, o katerem so že med vožnjo za* znali. Nesigurnih korakov je stopal med orožnikoma zločinec, zastaven fant, brez pokrivala, oblečen v preprosto tem no ob* leko. Na nosu ima veČjo udrtrno, izvirajočo od udarca ali kake bolezni. Okoli usten ima velike rdeče liše od ravžite ocetne kisline. S pogledom, uprtim v tla. stopa čez cesto k stranskfm vratom sodnega poslopja. Orož* nik pritisne na električen zvonce. Pasantje postaj a jo na pločniku. Kmalu se odpro teŽ* ka vrata in se zopet zapro za morilcem, Id bo za zločin prejel zasluženo kazen. Morilec Polde Jelnikar je iz Litije, star 31 let, pred vojno je bil železničar. zadnja leta je bil pa delavec, in je večkrat delal tuđi pri trg. Rotarju. Pokojni Rotar je med vojno dobavi jal tuđi za vojastvo Baje mu je takrat pomagal tuđi Jeinikar. Ljudstvo pripoveduje, da je imel na svojo žrtev tak srd iz gole zavisti, ker si je Rotar i prid* nostjo pridobil prec ej šn je premoženje, sam pa je bil udan pijančevanju in mu je pogo* sto tuđi za alkohol primanjkovalo denarja. Ker sta včasih skupaj trgovala, je hotel tuđi sedaj Rotarja izkorisčati, kar mu pa najbrže ni uspelo. PTežal je najbrže že već. krat na svojo žrtev, in včeraj je res storil. kar je najbrže že davno nameraval. Rctar je bil do večera na svoji žagi, nakar je iel v trafiko vdove Vižnarjeve pri mostu, kjer je običajno kupoval cigarete in pri tej pri* liki rudi malo posedel med vrati, ter se po« razgovarjal s trafikantinjo. Morilec, ki ga je opazil skozi okno Cerarjeve gostilne. je tekel na cesto k trafiku ter po par be«edah rabodel Rotarja od zadaj v vrat. Takoj alarmirani orožniki. ki so prišli na lice me* sta, so našli Rotarja nezavestnega v mlaki krvi, trafiko pa vso s krvjo obrizgano. Tako j so začeli i&kati morilca in pregledali so vse gostilmike prostore, kjer je Jelnikar na* zadnje pop i val. Končno so ga na SI i v na« sprotni hiši, nezavestnega ležečega na tleh v kleti. Pokoni Rotar je bil v Litiji splosno priljubljen in »poštovan lesni trgovec. Zato je bilo ljudstvo do skrajnosti razburjeno in je morilca le moČna orožniška straža pri transportu v kolodvorsko Čakalnico ubrani* la dejanskega napada. Med vožnjo se je morilec zadržal mirno. Sicer tuđi te-zko od* govarja, ker ima od zaužite ocetne kisline ožgano grlo in pokvarjene glasilke. s X. V Ena, ki je že obupala — Slabe jmotoe razmere m aafvec krive — Kričači bi najraje prvi skočili v zakonski Jarem 96 Na svetu ie pač tako, da e&i trpe, drugi pa uživajo. Kaj hočemo! »Vanitas vanita-tum«. To ie že dolro moje SDOznanje. Zakaj se ne moiim? Prvič, ker ne raz-polastm s primernimi sredstvi. kar je danes v teai mođemem času glavni pogoj. — Drugtč, ker $c do danes — kot taka — uisem naSla du5e, ki bi mi bila sorodna, — ter bi me razumela. — Tretiič in zadnjič, ker noben moski ne vprala dekleta ali je pošteno, značajno, hi pripravljeno skromno ŽIvetL Ođklananjala sem do danes vse snuba* Se — oz. ne snubače, pač pa samo »ljubimce«, ki se jim Je morda samo zahotelo igrati se z menoj. V možu. sacno »ljubimca« ne iščem, da bi me izkorilSal, niti si ne želim ljubimcev krog sebe cei roj. Ker pa vem, da so značajni rnoški zelo redki in da takega ne bom našla, sem napravila bilanco dosedanjega življenja in saldo ie prinesel, — od pove d sreči in za-obljubo življenju, Četudi tako zagrenlene-mu! . . . Moja željena tako skromna sre-ča«t beži danes popolnoma strta xa menoj, in pred meno] temen pogled v bodoč-nost! Vse moje iluzije in zlate sanje o življenju, o sreči sploh, so danes oopolnoma uničene v moji duši ie prarno, v srcu hladno, — krik po življenju sem zatrla v sebi in poslenice tega »iso izostale. 2e danes vidim in čutim, da duševno in telesno propadam. O IJubezni sploh ne govorim, — ker presveto mi je to čustvo, in nočem, da bi ga vaakdaniost umazala. V življenju nisem bila varana, pač pa tako globoko razočarana, da danes v možnost svoje sreče nič več ne verujem! Morda sem si v tem tud: sama nekaj kriva. — toda kriva le v toliko da setti odklonila morda marsikoga. ki me je res :skreno — ImuV.I. Tođa cćk'on'la sem ga zato, ker mu nisem mo^la vn.*ati onega čuta, ki se imenuje liubezen. Zato tuđi trpim danes, tiho in udano. Obsojam vse moike, ki so »idioti« in vse ženske, četudi sem sama ženska, ki so plitvega značaja, — Sicer pa je to po-glavje zase. Končno nai Se omenim, da je fcorie ženski, ki ostane na stara leta sama — brez sredstev, brez duše, ki bi jo razumela. Zato, Če je Ie mogčc da se poroci. — tako ali tako — v drugem slučaju ie bolje, di gre kot redovnica v samostan. Končno se n: prav nič Čuditi, da jia toliko oosera po skrajnem sredstvu. So vsaj rešefle trpljenja in samevanja. — N. 97 Z zanimanjem sledim odgovorom na vpraSanje: »zakaj se ne ženite — možite?« Mnogo jih je, ki so vpoštevania vredni. a žal, bore malo objektivnih. Se mani pa iz delavskih slojev. Vendar mislim, da bi se o vzrokih neženitve — možitve manuelne-ga delavstva moglo napisati ćelo knjigo — ćelo studijo. Omejiti se bocem na najvai-nejše pomisleke. Mnogo ie bilo grmenia proti pudru. kratkim lasem, modernim oblekam in vsem, kar je s tem v »vezi in na drugi strini očitki neidealnosti, koristoljubja, konzervativnosti itd. Mislim, da pisci takih odgovo-rov nso resmi kandidati niti imajo pred očm; resnost tega vpra§ania. Namrec" ako priznamo emancipacijo iene a to kot so-l'udje moramo, ker so žene tuđi liudje, samo druicega spola) jim tega ne smemo kratiti. Mi smo si že davno ostrifcli brado. Tuđi Žena nailafie plava v »meri toka vode. Ne iščimo torti dobro !eno ne v dolgih, ne v k^atkin laseri ft^ te stvar okusa — merda ćelo napredka) temveS iSčimo ženo s srčno kulturo bođ'si tega ali onega tabora. IŠČimo feno. ki ima rar-ven srčne Vu'ture jasen vposled v daru5-n>e sO'"''*»!ne r?7~nere in preoriJan sem. da bn t-tka ?ena dobra — zvesta družica svojega mc?a in da bo zakon srečen. Mora se pa seveda \uć Um nuditi oa#. kar ir.oi od nje iahiev-3. Nisem sicer i« nar. vendar t: 'askatn. da pozna.T svt: i r.beh strani. Ime %tm priliko op^zovati žvlitnje fakoncev ii delavsk.h. pa tud- >t !iko/\mih "%o!^h krogov. Lahko zaSeletin; mnogo srtčn h. ^e več pa nesrečnit: /akov.uv - itkonov. kjer vlada pravi peke' M rjj bo kdo re-kel: nso se naSte sorodne duic. Je resat-ce nekaj tud: na tem. *!a\n vzrok se pa •nora'i^kati r>ređ\sem v -ekon^o dtrnui gospodarskih razmerah. Tjaai im* o nali znanstvenik1, politiki. ra/ni zattopniki industrijskih, humanih, kuhurr. h in de. lavskin organizacn polje in težko mkigo, da potom javneg* delovanja privede!« na5o trgovino, obrt \n industrijo v sp^ošnem na solidno bazo. S tem bo ?udi delav&tvo osamosvoieno in moglo bo posvetiti veijo pairtio svoj: družini. \i uamrei no mojem mnenju namen resnega fanta in dekleta. da živita skupno, temveč čili jima it družinsko blagostanje. Hočeta tuđi ona dati novi generacij* novega člani in to dobrega člana človeške družbe. Ti pa zahteva dobre vtgoje. ki je ko-likor toliko odvisna od materijalnih dabrin. Ako pa danes mož ne zasluži toliko, di bi v mejan skromnosti vzdrževal svojo družino in je prisiljen, da ženo po-žene v tovarno k umazanim strojem, a otrokt prepusti nevem komu — tedaj r&)h ne, sploh ne. Delivec A. D. 98 Z zanimanjem zisledujero rtzpisano in« keto v »Slovenakem Ntrotru« »Zakaj *e n« možite, ženite«. Pravi boi a* življenje m smrf te idi človeku uh dittnjn ođgovorov In zaktj vi« to? Zakaj v«ndir toliko oČitanja. prepirov in žaljivk ud obeh strini? Ali si nismo v življenju drug drugemu potrebni? Ali ne hrepenimo vsi moJfrki po ženski, ženske pa po moikih? Le z mirnim srcem prunajta resnico, vi kričači, da bi ravno vi najraj« prvi skočili v tišti tako oso-vraleni zakon« ski jarem, samo ako bi se le prilika ponu* dila. Priznam, težavno je damlinea iiveti, ko so socijalne razmere tako slabe. Čeprav imai dobro *k)*ho, da bi »e lahko z ženo in $c par otroci brex skrbi dobro preživ« ljal; »c je vetidtr »koro nemogoče poročiti. ker si vodno v »krbeh, da boi reduciran. Če je Človek sam in izgubi službo, li lihko pomigi ii krija v kraj in je vedno vse s njim. Vse drugače pa je, Če ima družinico. Vendar pa rudi radi tega ne smemo obu« pati. Ju sem popolnotnt odločen, da t po« Točim, čeprav imam malo znanja med fren« skim svetom. Vendar trpam, da bom dobil tako, kakor m jo želim. Ne gledam na bo« gastvo in rudi lepota ie ni vse Pač pa ai želim dobiti leoo pridnih rok, skrbno go« spodinjo. dnfcrega srca, veselega rnačaja* srednje lepo, ia srednje visoke postave. NeprtttrmnBki. KOLBDAR D&a*«: Sreda, 10. julij« 1929, katoUčanl: \> roči ka, pravoalavni: 26. junija, David. DANAŠNJE PEIREIUTVE Kiae Matica: Miada srca, mlada ljube-z^n. Kino Ideal: VaUJanje (Dolores del Rio). DE2VENK LEEARNE. Dajie«: Bob i ne, Rim&ka c««t&, L^ufctek, Reftljeva f«#ta. Nesreća v plani n ah? Davi se je po Ljubljani razsinla vest, da se je na Prisinku ponesrečil znan ljub« ljanski turist. Podrobno«ti o nesreći se ni. govori se pa, da si je ponesrečeni i lom ti nogo in da je tuđi notranje težko po*kodo» van. Koliko je resnice na stvari, zaankrat Se ni znano. SPD dozdaj U ni prejelo no» benega porobila. Ljubljanski žhrilski trg Ljubljana. 10. juhja. Lepo vreme je danes privabilo na tri mnogo prodajalk in kmetic. Tnt je ie ved-no bogato založen z domaćinu Crcinjami, ki pa po kakovomu že daleC zaosujajo za prej^njimi, ker iira je dež močno Skodoval ter po sta ja jo Črvive. Po dali&em času ie bil trg zatrpan s čresnjami. Bilo jih je do 200 velikih kolar. Sprva so se cene tihale med 4—6 Din kt. Poineje so pa nekoliko padle. Na triu so se danes v večji množini pojavile prve hruSkc iz Banata in Go nike. Cene baaatskim hruikam 7 Din ks. Na trgu so bile tuđi prve čeSplje »mira-belle«, razmeroini drage, 12 Dm kg. Gene novemu krompirju so račele na« pram prejlnjemu tednu naglo padati, ker je sedaj na trtu mnogo lepega novega krompirja. Kakor je videti, bo letos letim za krompir prav dobra. Sprva vo kmetice, ki so prinesle ra trg oad I5t» velikih >cr-basov krompirja, zahtevale 2 Din, a pozne-je 1.75 in ćelo 1.50 Din za kg. Krornpir le bil večinoma s Posavja in iz krajev so^tr-ske občine. Mnoge gospodinje *o marljivo nakupovale tuđi drobni krompir — kifelčar po 3-50 Din kg. Na trgu se dobe tuđi ku-mare po 0.5O— 0.75 Din komad, lepe mai« pa 6 koma do v sa 1 Din. Mnogo je Mio but po 3— 4 Din komad. Domaćega »troCJega ftžola ie bilo mnogo. Uvoz fiiola je popolnoma prenehal. Cene so prec«] E*dl« in iicer od 7 Din prei-Injeca tedna na S Din za kg. Danes ie bile na trgu tuđi prav mnogo gob—jurCkov iz okolfce pri Kranju, zla&ti iz ^enčurja. dočtm v ijublianski okolici ni dobiti 1er>lh gob. ^en^urtanke so jurčke prodajale po 5—6 Dte merica. Poleg Ugod to borov nk to te dane* na trgu polavile tuđi prv* \*p* gozdne maline, prine*ene li dobr«poiJ»kt okoHce. Mala skodelica je stala 2 Dta. Maline so bil« mahoma prodane. Splo* )• trg koncil prav hitro, ker je bOo *akm*—mš* ©vihna otrv 131 »SEOVENSKT NAROD«, dne 10. folija 1939. Stru I Dnevne vesti« — Z nai> univtrz*. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje v institutu za uporabno matematiko mesto asistenta s pravicami uradnika I. kategorije. Kandidat mora imeti diplomski izpit cne tuzcmskih univerz na filozofski fakulteti, glavni predmet teoretična matemati-ka, drugi predmet uporabna matematika, tretji predmet fizika. Vešč mora biti nem-škega jezika. — Na stolici za gradnjo čest in želemic razpisuje rektorat mesto ukaz« nega asistenta s pravicami uradnika I. ka* tegorije. Pogoji so naše državljanstvo, ab-solvent gradbenega oddelka tehnične visoke sole z vsemi izpiti itd. Prednost ima oni, ki je že praktično ali teoretično de-loval v tej stroki. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — Čeikoslova&ko odlikavanle naših Sokolov in Orlov. V nedeljo se je vršila v poslopiu češkoslovaškega ministrstva na« rodnega zdravja svečana izročitev velike kolajne ministra za narodno zdravjc za zasluge na polju telesne kulture odnosno za zmage te vrste na mednarodnih tekmah. Med drugimi sta bila odlikovana tuđi Ju-goslovenskj sokolski savez in Jugosloven-ska orlovska zveza. — 1» državne službe. Imenovani so za poverjenika finančne kontrole pri sreski upravi finančne kontrole v Mostarju pre-srlednik finančne kontrole v Črnomlju Ru-dolf Uranič, za podnadzornika finančne kontrole v Šmarju poverjenik finančne kontrole Miha Ferenčak, za podnadzornika finančne kontrole v Koprivnici poverjenik finančne kontrole Matija Jurovič. za po-verienika finančne kontrole v Gospiču po-verjenik finančne kontrole v Murski So-boti Nikola Božičević, za poverjenika finančne kontrole pri sreski upravi finančne kontrole Ljubljana II. poverjenik finančne kontrole pri finančni kontroli Ljubljana I. Franc Rehberger, za povertenika finančne kontrole v Kočevju poverjenik finančne kontrole v Crvenki Andrija Ličin. — Kaj je z iiplaejlom 20od*totnih bo-noT? Z ozirom na notjeo v >Slov. Narodu< z dne 9. t. m. St. 153 »Kaj je z izplačilom 20od*totnih bonova, nam javlja finančna direkcija v Ljubljanu da eo bile v smislu 21. 57 finančnega zakona za leto 1928/29 državna blagajne doline od dne 1. aprila 1927 eprejemarj za dolžni davek priznanice, ki so bile izdane za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju in ki so se glasile na vsote manjše od K 2000.—, v eniielu ČL 15 finančnega zakona za leto 1929 30 pa za davek, đolžan do dne 31. decembra 1926 in sicer v polnem mesku od ose-b in naeled-nikov, katerim so jih izdali pristojni organi, ki so vršili žigooanje in odtegljaje, od ostalih oseb pa v vrednosti 50% in sicer ne glede na velikogt davčnega dolga. Ražen tega se eprejemajo te priznanice v polnem zne-sku in ne glede na to, na koga se glase, za plaoilo denarne kazni zaradi finančnih kaz-nivih dejanj, in eicer za oni del, ki spada po specialnih lakonskih predpisih kot do-hodek v drtavno blagajno. Dotična priznanica «e torej v letu 1928 ni mogla sprejeti sa plačilo davkov, ker «e je glasila za kroo 2276— (dovoljeno je bilo eprejemati samo do meska K 1999.—). Iasplačevanja 20% priznanic pa finančno ministrstvo Se sploh ni odredilo. — Delavcem. kl bi radi v Frandlo! Javna bor^a dela v Ljubljani, nie podružnica v Mariboru ter ekspozituri v Celju in v Murski Soboti bo postopoma organizirala transporte delavcev v Francijo. V vpo-štev prihajajo vojaščine prosti, ne nad 45 let stari zdravi močni delavci, pred vsem: radarji, kovinarji, zidarji, tesarii, tovarai-ški delavci in težaki. Kdor reflektira na zaposlitev, naj javi svoji pristojni Borzj dela (Ljubljana, Maribor, Celje, M. Sobota) tele podatke: 1. Ime in priimek, 2. biva-lišče, 3. rojstno leto, 4. stan: ali samski ali oženjen, 5. število nepreskrbljenih otrok, 6. pristojna občina, 7. poklič, 8. de-lodajalci zadnjih dve.i let, 9. kakšno delo si predvsem želi. Velika važnost se polaga na navedbo pravega pokliča. — Bone dela bodo reflektante zbrale ter iih pravočas-no pozvale, kdaj naj se delavci javijo v svrho pregleda. Kdor bo pri pregledu spre-jet, bo dobil osebno izkaznico, s katero bo po tem lahko dobil potni list na pristojnem okrajnem glavarstvu. ManiSi transporti bodo potovali iz Zagreba, večji pa s sede-ža borz dela. — Javna borza dela v Ljubljani. — Prekllc deJomržaeiev, ki lirabljajo podport. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti so proglašeni za delomrž-neie in izkoriščevalce občinskih podpor delavec Jakob Ražen iz Dovjega, Jožef Soško in njegova žena Ana iz Mestinja, delavec Alojzij Reven in trgovski pomoč-nik Kar! Napotnik iz Guštanja, natakar Maks Ledenik iz Kotelj, čevljar Stanko Kajzar z Ježiće, mesarski pomoćnik Jakob Hartman, Franc Đergman in kroiaški vaje-nec Lovio Potočnik z Jesenic. Rudolf Ručman iz Dol pri Litiji, Anton PetančiČ iz Pišec, tozdarski Čuvaj Franc Malec iz Ribnice na Pohorju, Jurij Župane iz Št. Jurji ob Južni železnici, Franc Suš iz Ga-jevcev, delavec Ivan Zorko iz Zgornje PrisUve. Rudolf Crešnik. Anton Semernik m Pavla Vilko iz Podgorij. Breznik Marija iz Sčavnice, Robert Ackerman iz Maribora, delavec Alojzij Pre*elj iz Železnikov in Ivan NemeŽ iz Šalovcev. — Dražba lova. Lov občine Loke pri Zidanem mostu se bo oddajal v zakup za dobo od 30. septembra 1929 đo 31. marca 1935 pri sreskem poglavarju v Laškem 23. t. m. ob 10. — Iz »Uradneta lista«. »Uradni list« St. 69. z dne 10. t. m. objavlja zakon o med-narodni konvenciji, o tvtomobilskem prometu in mednarodni konvenciji o cestnem prometu, ki sta bili sklenjeni v Parizu 24. aprila 1936. zakon o protokolu o ureditvi reklamacij finančnega značaja glede proge od Soluna do Gjevgelije, pođpisane v Že- i nevi 17. marca 1909 med kraljevino SHS in * Grčiio ter zakon o naknadnem sporaiumu k trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino SHS in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927. — Diplomski Izpit za strojnega inže-njeria je položil s prav dobrim uspehom na beograjski univerzi g. Slavko Boršt-nar U Ljubljane, sin višjega inspektorja direkcije državnih ieleznic. Čestitamo! — Kongres ruskih pedagogov. 21. t. m. se prične v Beogradu kongres udruženja ruskih pedagogov, ki je bilo ustavnovljeno 1. 1921. Kongres bo trajal tri dni. Otvori Ka kot častni pridsednik mitropolit Antoni-je. Po kongresu se bo vršilo zborovanje ruskih pedagoški,! organizacii v emigraciji, katerega se udeleže delegati iz Francije, ČeškoslovaSke, Grčije, Belgije in drugih držav. — Nov član uprave »a zaičito Industrijske svojine. Za stalnega člana uprave za zaščito industrijske svojine ie imenovan Atanasiie Baikić. — Čas uietnHtva se šteje v vo!no službeno dobo. Glede računanja časa. ki ga je prebil državni uslužbenec v voinem ujet-ništvu, vT službeno dobo, je izdalo bivše ministrstvo pošte in telegrafa z odlokom štev. 11.628 z dne 13. marca 1912 pojasnilo, kakor ga ie prinese] »Slov. Narod« dne 23. maja 1929. Glavno je namreč to. da se smatra i o vsa teta od 1914 do 1920 za vojna leta, ker se je Sele 1. 1920 izvršila po-polna demobilizacija. — Kongres Saveza trezvenosti v Sara* Jevu. V svečani dvorani sarajevskega me-stnega magistrata je bil v nedeljo otvorjen kongres Saveza trezvenosti. Otvoril ga je vseučiliški profesor dr. Drago Perović, na kar sta imela obširno predavanje dr. Mi-lan Kostić in Slobodan Popović. Na kongresu so bile sprejete resolucije o lokalni opciji in o ukrepih proti alkoholu, o anti-alkoholcem pouku in o delavskih abstinent-skih organizacija'.!. Po zborovaniu je kre-nila povorka delegatov v mesto. kjer je na raznih krajih priredila zborovanje. — Pobiranje avtonomnita doklad za leto 1*29. Finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaSa, da je finančno ministrstvo odredilo, da se člen 22. finančnega zakona za leto 1929/1930 ne nanaša na one samoupravne proračune, ki so bili odobreni 2e pred objavo fin. zakona 1929/1930 v »Služ-beniti Novinah«. Za te samoupravne ustanove se morajo avtohomne doklade za leto 1929 pobirati v tišti izmeri in na tišti pod-lagi, kakor je bila za nje predviđena v njihovih po kompetentnih organih odobrenih proračunih. — Insolrenea sav aro valne zadruge »Pro-ridjiostc. Kot nam poroSajo je zavarovalna zadruga >Providnoet< v Zagrebu zašla v plačilne težkoče ter se obrnila na razne ta-vode, da bi zaš&tila interese svojih zađruir oikov, vsaj toliko, da bi ne zgubili sa teko-Se leto vpla&anih premij. Te} prošnji se je odzvala savarovalniea in pozavarovalnica »TriglavProvidnoeti<. S tem je >Triglav< prevzel portefeuille >Providnoeti< in veliko koristil za varo valni ideji, ki bi sicer z insolvenco »Providnosti< bila težko oškodovana. — Avtomobllska nesreća Jacoslovensklh Sokolić. Na vogalu FranČiškanskc ulice in Trga republike v Plznu je v nedeljo povo-zil avtomobil, ki ga. je šofiral Ferdinand Kraus iz Prage, jugosl. Sokolići Maro Gr-kiničevo in Danilo GeorgenoviĆevo. Obe je odpeljal stražnik v bolnico, toda blizu bolnice se je avtomobil zaletel v kup kamenja in se razbil. Stražnika in ranjeni Sokolići je vrglo z avtomobila, toda k sreči nišo bili težko poSkodovani. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo in topleje vreme. Včeraj ie bilo po vseh krajih naše države deževno in oblačno, proti večeru je pa postalo hladno in barometer je povsod zelo poskočil. Da ni vreme letos tako čudno, bi bilo priča-kovati, da dobimo končno pravo poletno vreme. Naj vi Sja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Splitu 26, v Zagrebu 22, v Mariboru in Sarajevu 20, v Ljubljani 19.9, v Beogradu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.7 mm, temperatura je zna-šala 8.6. V Ljubljani smo imeli davi naj-nižjo temperaturo in najvišje stanje barometra. — PoskuSen samomor Slovenke v So-botlci. Včeraj zjutraj se je v Subotici s plinom zastrupila 221etna Slovenka Lin* Kralj. Duh unajajočega plina ie opozoril sosede, ki so vdrli v sobo in mladenko v zadnjem hipu resili gotove smrti. Kraljeva je dejala, da se je naveličala življenja. — Zagonetna aretaclla v Dubrovniku. V Dubrovniku je snoči policija aretirala neko elesrantno damo. Pravega vzroka aretacije nitiče ne ve. — PomlloščeoJe »a smrt obsoleneta kovača. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu je bil nedavno na smrt obsojen kovač Gro-ša. Ker je njegov zagovornik vložil priziv, je prišla zadeva pred vrhovno sodišče, ki je kovaču kazen znižalo na 9 let ječe. — Stekli psi v Osijeku k okolici. V Osijeku in okolici se klati več steklih psov, ki so napadli že več ljudi in jih nevarno ogrizli tako, da so jih morali prepeljltj v Pasteurjev zavod. V Kneževem ie stekel pes dečku Milivoiu Milicu razmesaril obraz. Dečkovo stanje je brezupno. — StraSna smrt pod vlakom. V nedeljo dopoldne je izvršil strašen samomor tr*o-vec Cezar Danon. Vlak je truplo pregazil in ga strahovito razmesaril. Danon je bil lastnik steklarne »Kristal« v Sarajevu. Kaj je vzrok samomora, ni znano, zdi se pa, da Sa je neugoden gmotni položai poffnal v obup in smrt. Pokojni ie bil znan kot pošten trgovec in zelo darežljiv mož, katerega bodo pogrešali zlasti siromaki. — Smrt moia, k| Je balzamiral trapU Ferdlaanda In Sofije. V Sarajevu je te dni nmrl v starosti 63 let pomočnik prosektorja državne bolnice Cdvard Hecht. Bil je okoli 30 let v državni službi in v tem Času se- ciral okoli 20.000 trupel. Pokojni je tuđi pomagal pri balzamiranju trupel Frana Ferdinanda in Sofije, toda Avstriia mu ni plaćala za delo niti vinaria. — Stanje pri avtomobllski katastrofi ▼ Zenici ranjenili čeikosiovaikih častnikov. Stanje češkoslov. častnikov. katerim se je pripetila težka avtomobilska nesreća pri Zenici v Bosni, je povoljno. Vsi ranjenci so bili prepeljani v sarajevsko bolnico. Pri nesreči si ie artilerijski oficir Wurth zlomil desno nogo, njegova žena pa je bila lažje poškodovana. 2ena je bolnico žc zapustila, rnož pa mora ostati v bolnici še 10 dni. Kapetan Hubka, ki ima zlomljenih več re-ber, bo moral ostati v bolnici več tednov. Stanje kapetana Schneideria, ki si je zlomil ključnico, in šoferja Šepka. ki si je zlomil nosno kost, je zadovoljivo in bosta kmalu zapustila bolnico. __ Pri poapneniu arterli v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franc Josefove« vode ixtreb!je-nje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenikj na kiinikah za notranio medicino so dosegli ćelo pri poljustransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najbolje uspe.ie pri vstrebljanju črevesa. 1-L — Vse nosi Ie kopalne obleke inamke »IKKOLJ<, ker se odlikujejo r>o izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. 45-L — Fotoaparate kupite najboljše pri FR P ZAJEC optik, Ljubljana, Stari trg 9 Iz Liubliane —1) Seznam izgubljenih pred meto vt prijavljenih policijski direkciji v Liubjani v času od 16. do 30. junija 1929: 10(1 Din; en 100 Din bankovec v kuverti tvrdke »Peka-tete«; 50 Din v bankovcih po 10 Din; list-nica s 300 Din, 3 slike in nekaj računov, glasečih se na ime Kadunc Ivan: denarni-ca s 75 Din; zlata ovratna verižica z obe-skom; 5 slamnikov; 2 psa volčie pasme; aktovka; maziljka za avtomobil; Šolsko spričevalo, glasečc se na ime Erbežnik Vla-dislav; zlat briljantni uhan; srebrna cigaretna doza s crno - rumenim robom, na pokrovu napis: »K. u. k. Fcldkanonen-Di-vision No. 44 in Se drugi napisi, znotraj pa razni podpisi, med temi tuđi E. Pirkmeier; zlata ovratna verižica s križem kot obe-skom. Križ ima v sredi rdeč kamen. __lj Seinun najdenih predmetoT, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v Ča«u od 16. do 30. junija 1929: 4o Din; 100 Din; denarnica s 30 Din; torbica s 43 Din 50 p; torbica, v njej denarnica z 80 Din in malen-koetmi; pozlačena zapestnica; arebrna bro-Ža; zlat prstan z zelenim kamnom; zlat obe-sek z rubinom; zlata veriina zapestnica; žepni nož; par rokavic, sive barve; damska platnena obleka; aktovka rjave barve, v njej 2 knjigi, pisani v madžarskem jeziku; aktovka rjave barve, v njej 1 plet, 1 oranža in otro^je igračke; lakata ženska ročna torbica; damski dežnik rjave barve; zračna se-fcaljka; pes dobermanike pasme. Crne dlake. V ielezniških vozovib bo bili najdeni sledeči predmeti: 2 para temnih očal, 1 nova kewa, 1 damski klobuk, 8 dežnikov, 2 nahrbtnika, 1 ročna tehtnica. 1 par dam»klh rokavic, 5 klobukov, 5 paJic, 6 čepić, 1 dežni plašč, 1 etara srajca, elike, 1 alamnik, 1 knjiga, 12 ustnih harmonik, 1 etara aktovka, 1 par Čevljev in 1 rastrgana volnena jopa. —lj JaTna dražba MrubljeBib. predmetor bo 20. t. m. od 9. ure dopoldne dalje na meetnem magistratu, Mestni trg St. 1/p. Več na razglasu, ki je nabit na mestni de#ki. —IJ Prodaja praslčlesa mesa. V mestni klavnici (prosta prodaja) se bo orodajalo jutri, 11. trn. ob 15. praličje meso. Iz Celja c Razšlrjenjd celjska nestB« plfaiame. Kakor smo že svoječasno poročali, je me-stna plin ama nabavila nekaj novih potrebnih strojev in bo pričela v polnem obsesru obratovati že v začetku avfusta. Plin bo znatno cenejši, kakor je bil doslej in sicer bo mestna plinarna uvedla nov tarifni sistem, po katerem bo stal plin pri odjemu do 20 m1 4 Din, do 100 kub. m 3.50 Din in nad 100 kub. m Ie 3 Din za kub. m. Še tekom tekočega meseca bo priredila mestna plinarna razne praktične ooskuse o ugodnosti uporabe plina v £ospodinjstvu. —c Dežurno lekaraJSko sluibo ima te- koči teden do petka lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti. —c Iz cellskega Sokola. Vrsta starih bratov se bo tekom počitnic priključila te-Icvadbi mlajših članov. Zadevnc prijave sprejema br. načelnik PoljŠak. Položaj na detovnem trgu v Cdju Javna bon« dela. ekspo*. v Celju objavlja etatistične podatke o polofeju na delo vnem trgu v Celju. Od 1. januarji do 7. jul i ja je iekalo deU 2785 moikih in 592 ien&k, akupaj 3727. Delo je bilo oa raipo-Ugo 1428 možkim in 537 ie nakani, «knp«j 1965. Bona je posredovala aa 86o mo*kih in 328 lensk, skupaj 1178. Odpotovalo j« 480 moftkih in 107 iensk, •kupaj 59a Odpiđlo j« 1071 moSkih in 286 ien*k, skupftj 1360. V evidenci je ostalo 7- julija 325 moikih in 169 ientk, iJnipaj 494. Od 30. junija do 7. julija je bilo na novo prijavljenih 44 moikih in 17 feude, akupaj 61. Od prejšnjega tedna je preoatalo 321 ntoških in 166 ienak, »kupaj 487. Delo je bilo na razpolago 51 moikim in 37 ienekam, skupaj 88. Bona je posredovala za 36 mo-ških in 13 iensk, ikupaj 51. Odpadli ao & lite ja del« mtki: 46 hUpcev, 20 mdar-jev, 2 vrtnarja, 4 kamnoseki. 1 pe^ar, 21 kovačev, 4 stavb. kljueavniearji, 2 kleparja, 1 ielezolivar, 1 ilatar, 12 atroj. kljužavoi-žarjev, 2 mehanika, 6 mitarjov, 2 kilarja, 1 sodar, 6 iagarjev, 1 uanjar, 3 ••dlarji, r ta-petnik, 4 krojači,, IO čevljarjev, 2 brivca, 6 mlinarjev, 21 pekov, 5 mesarjev, 3 natakar-ji, 1 točiler, 1 snaiilec pribora 5 ridarjev. 3 teaarji, 3 eoboslikarji, 1 diranikar. 5 atroj-nikov, 4 kurjaci, 4 tov. delavci, 4 trg. po- močniki, 10 slug, 42 navad. delavcev, 13 k>-ferjev, 2 knjigovodja, 4 pi>ar. »luge, 20 va-jencev. P«anjea« delo malkim: 12 konj. hlap-cem, 8 hlapcem u govejo iivino, 14 poljskim delavcem, IO goni. delavcem, 2 oglar-jem, 1 kamnoaeku, 1 kamnobrueaću, 2 cementnim delavcem. 1 lončarju, 4 kovačem, -4 etavb. ključavničarjeni, 4 iele/o«olovico pro-fesorjev je inozemcev, največ Francozov. Tisk se deli na nevtralni, ki podpiri vlado, in na tisk političnih strank Nevtralni tisk je najbolj razSirjen in je v rokan Sirijcev. List »Al Ahram« iz.iaja v 100.000 izvodih. Poleg arabskih dnevnikov izhaia v Egiptu mnogo franeoskih. italiianskih. grlkih, armenskih in angleških listov. Liebermann obsojen na tri leta NaSi Čitatelji se gotovo §e spominjano afere holandskega bankirja Salomona Liebcrmanna, ki je Donevcril več milijonov holandskih eoldinarjcv in pobe*nil. Klatil se je po raznih krajih Evrope — baje je bil tuđi v Ljubljani — dokler ga nišo končno na Finskcm prijeli in izro-čili holandskim oblast im. Te dni se je vršila pred senatom v Amsterdamu razprava proti Lieberman-nu. Razprava je trajala več tednov. Iz obširnc obtožnice je razvidno, da je LJe-bermann, rodom iz Litve, na Holandskem pred leti ustanovil diskontno banko, s pomočjo katere je prišel v posest Veen-damske Hipotekarne banke, katere del-nice je prevzel od rodbine Woltman. Delnic pa ni izplačal, marveč jih je ve-činoma prepusti] rodbini Woltman. do-čim je dal ostanek prepisati na diskontno banko. Radi njegovih mahinacij je Vcen-damska banka utrpela stin milijone gol-dinarjev škode. Pri tem se je Liebermann se veda posluže val slamnatih mož, ki jih je pošiljal v upravni svet Veendimske banke. Banka je del tega denarja resila na ta način, da ji je rodbina \Voltman prostovoUno odstopila nanjo prepisane delnice in ker je upravnik konkurzne mase pravočasno zaplenil del obtoženčc-vega premoženja. Čim je bil skandal od« krit, je Libermann pobegnil. Sodišče je Liebermanna obtožilo radi groljufivega bankerota in radi sodelo-vanja pri goljuiiji. Kot obtežilno je smatralo, da so bili lastniki zastavnih pišem Veendamske banke radi Liebermanno-vega postopanja težko oškodovani in da je bilo zaupanje v zastavna pisma cwna» jano. SodiSČe je smatralo, da je obtože-nec v gotovih zadevah ravnal zelo bi« stroumno, v drugih pa naravnost lahkov mlselno In da je oSkodoval mnogo ijudL Ker je več odvetntttov krilo Liebcrman-novo postopanje in ker so zdravni^ki ir-vedenci irjavili, da ie obtoženčevo du-Sevm> stanje tako, da daljle karni n# bo preživel, je sodišče obsodilo Liebermanna samo na 3 leta ječe. Ne moi* tmkmtL Profesor stopi v damski sakm ia vpraia, kako cMto bo moral čaricatl ž# no, ki si je dala ondulirati lase. — Kako dolro traj« ondolacija. g ne morem ča-katL Stran 4 •SEOVENSKI NAROD«, dne 10. julija 1929. *tev 1^4 79 c/tugust <&lanoh§: ŠNa valovih strasti Jioman — K meni ne, pač pa dan za dnem k vojvodi. Često sa srečam na izprefoo-du in skoro vsak dan prihaja v luksem-bouršfko galerijo. V galerijo prihaja, pravite? — se je za<Čudil Armand. — No, zakaj se tako čudite? — Zdi se mi. da sem vam nedavno omenil. da sem videl tega barona v družbi markize d* Estelle. — Spom-njam se ... ne vem pa, zakaj ste to omenili. — Vaš kočijaž se je pravkar ustavil pred gradom, — je dejal St. Bris, ki je bil ta Čas pristopil k vojvodinji. — Torej je čas, da se vrnem do-mov, — ie deiala vojvodnja, — Madame, moram vas opozoriti, da je po mestu zelo nemirno, — je nadalje-val baron. — Kaj se je pa zgodilo? — Ljudstvo je razburjeno. Peljati sem se moral po ovinkih. da sem do-segel svoj cilj. — Mislite, da mi preti nevarnost? — je vprašala vojvodinja prestrašeno. — Vam ne preti nobena nevarnost — je odKOvoril baron. — Omenil sem to samo zato, da bi se ne prestrašili, če priđe do nemirov, ko se boste vračali. — Hvala, monsieur. — A če se kaj zgodi? — se je oglasil Armand^ ki bi bil dal življenje za vojvo-dinjo. — Dobro bi bilo, da bi... Če do-volite, pojdem za vašo kočijo, da... — Oprostite, monsieur, — ga je pre-kinil baron. — S tem vojvodinjo samo strašite. Mislim, da bo moje spremstvo zadoščalo, če ga vojvodinja ne odkloni. Sicer pa caka vojvodinjo pri kočiji la-kaj in tuđi tu vidim enega njenih lakajev. Ko je šla vojvodinja v spremstvu svojega kavalirja mimo našega junaka, je odgovorila na njegov plahi pozdrav s prijaznim, bodrilnim pogledom. Tuđi baron ga je prijazno pozdravi!. Armand je gledal za njima in ker v galeriji ni vedel kaj početi, je sklenil na-potiti se v mesto. Pred odhodom se je pa znova ozrl na Ingresovo sliko in dejal sam pri sebi: — Kdove, če ni tuđi tu pošasti in sicer mnogo bliže, nego se zdi. XXXII. Vojvoda in marklza. Naslednjega dne, 21. februarja, je se-dela markiza d'Estelle v svojem budoiru in nestrpno pričakovala, kaj ji pove la-kaj, stoječ sredi sobe. — Dejali ste, da se je hotel vojvoda nekam odpeljati? — je vprašala. — Da, madame. Ko sem prišel, je baš vstopil v kočijo. — Toda vrne se kmalu. je-li? — Da, čim se vrne s prvega poseta. — Ne veste, koga hoče posetiti? — Ne, madame. — Kaj ste zvedeli sicer novega? , — Važna novica. madame, o kateri I govori ves Pariz. i — KakSna? — Reforrrmi banket bo baje splaval po vodi. — Kaj po veste! — je vzkliknila markiza n ep rije ino presenećena. — Nekateri opozicijonalci so imeli baje davi sestanek pri monsieuru Odilon Barrotu. — No in? — In tam so sklenili, da ne prirede banketa. — Faloti! — je zamrmrala markiza sama pri sebi. — In zakaj so si promislili? — Boje se, da bi vlada... — Kaj? — Da bi nastopila vlada z oborože-no silo proti Ijudskemu taboru na trgu Madeleine ali kjerkoli. — Boje se! Kaj nišo vedeli tega prej? Kaj se nišo že prej pripravili na to? Iz strahu pred policijo so torej odpoveda-li banket? — Da, baje nočejo, da bi bilo ljudstvo masakrirano. — Kaj je novega v ljudskem okravu in predmestjih? — Ljudje so baje vso noč hodili po mestu in demonstrirali proti vladi. — In kaj še? — Baje so kričali: Živela reforma! — In barikade so delali, kaj ne? — Tega nisem slišal, madame. — Dobro ljudstvo je pozabilo na to umetnost, — je zamrmrala markiza jez-na sama naše. — Toda kričati, to zna, da, samo kričati, kakor da je zidovje Pariza in Jerihe eno in isto. Kolika mizerija, kolika strahopetnost! — Želite še kaj, madame? — Ne. — Torej lahko grem? — Da, lahko greste. Danes dopoldne ne sprejmem nikogar, izvzemši vojvodo. — Kakor izvolite, madame, — je od-govoril lakaj in odšel. Markiza je naglo vstala z divana in stopila k vratom. Zdelo se ji je, da sliši v sosedni sobi korake. Vrata v budoir so se odprla in vsto-i>il je vojvoda de Beaudreil. Njegov obraz je bil zelo bled, čelo namršeno, oči pa steklene. polne tajin-stvene groze. Ne da bi pozdravil markizo je po-tegnil naslanjač k divanu in se sesedel vanj. — Danes niste posebno dobre volje, dragi vojvoda, — je spregovorila markiza. — In ne Čudim se. Na vašem obrazu čitam potrdilo onega, kar mi je mak> prej pripovedoval lakaj. — Kaj pa? — je vzkliknil vojvoda prestrašeno. — Kaj je vam pravi!? Kaj je vam rekel? — Pripovedoval mi je o reformnem banketu, seveda, — je odgovorila markiza. — O banketu, ki je splaval po vodi. — O reformnem banketu ... o niče-mur drugem? — je vprašal vojvoda deloma pomirjen. — Da, mislim, da to zadostuje. Ta sijajna manifestacija se torej konca kakor vse prejšnje. Saj sem vedela, da iz te moke ne bo kruha. Vojvoda je molčal in gledal v tla. — Nedavno ste mislili, da vkoraka Henrik V. čez štirinajst dni svečano v Pariz, — je nadaljevala markiza. — Zdaj bi zelo rada vedela, kaj mislite o tem ... Toda kaj vam je danes, dragi vojvoda? Kaj pomeni ta mračni obraz in ta nema usta? Ali ste pustili svojo običajno uljudnost doma v palači, ali pa ste pustili v Boulognskem gazdu truplo. — Truplo! — je vzkliknil vojvoda prestrašeno. — Nikoli niste bili preveČ pomilovanja vredni. danes ste pa še manj. — je trdila markiza. — Ste prepričani, da v sosedni sobi nihče ne prisluškuje? — je vprašal vojvoda. — Služinčadi nišom naučila prislu-Skovati, — je odgovorila markiza. Vojvoda je vstal in stopil k obema vratoma. Odori ju je in ko se ie Drenri-Čal, da za njimi nihče ne stoji, se je vrnii na svoje mesto. — Prihaiam od Geronniera! — je deiala markiza. — Imela sem toKfco važnih opravkov. da sem na nj čisto pozama, čeprav sem vas prosila priti k meni samo zavolio njega. Toda kdo more človeku zameriti, Če pozabi v teh burnih čas h na svoje najboljSe prijatelje! Izgovorili st-e pa njegovo ime in to mi daje rsovod vprasati vas. kako se godi stneu naše vojvodnje. »Mrtev je! — je odigovoril vojvoda z drhte čim, komaj slišnrm glasom. — Mrtev je! — je ponovila markiza hitro, toda ne z drhtečim glasom. Vojvoda se je ozrl po bud-oiru, kakor bi se bal, da b;. kdo ne prisluškoval. Po-tem je omahn:l v naslanjač :n se prijel za glavo. Marfciza se je igrala s kodri, ki jih je navijala na prst. — Z zvijačo, da ste pustili Geronrre-ra samega oznaniti svetu svoja nevarno bolezen, ste prhranil: svetu bolest. — je trdila markiza. Vojvoda je še vedno moK:al, tada njegov molk je bil zelo zgovoren. — Strahopetec ste. vojvoda de Beaudreil! — je d-ejala markiza. — Vidim, da ste živa slika stranke, kateri pri'pa-date. Pojfuunen in po nošen kakor ore! v svoji odločnosti se zri ja te nalik ko-marju, kadar je treba preiti od besed k de ja njem. Veselit? bi se morali sreće in zmage, pa ste taki, da bi človek mi-sli.1, da ste obsojeni na smrt. Ne raz-utnem, kako sem vas mogla nekoč ljubiti. — Ta Ijubezen je bila moja nesreča, — je odgovori 1 vojvoda in si obrisal - 3tno čelo. — Nehvaležnež! — je vriklifcn.il a markiza. — Zakaj bi vam moral biti hvale-žen? — je vprašal de Beaudreii ironično. — Za milijone, ki jih podedujete po stricu svoje žene, — je odgovorila markiza. — Bila ste in ostanete hudobni an-gel mojega življenja. Pristopife k „Vodnikovi dražbi" Razlika med lažjo in neresmeo Nekaj pripomb k pojmoma lagati in govoriti, ki ju nepoučeni ljudfe radi zamenjavajo Pogosto se sliši očitek, da ta ali ona trditev ni resnična in da dotični, ki jo je izrekel, laže. Ljudje smatrajo, da sta pojma lagati in govoriti neresnico ne-razdružno zvezana. Po splošnam pre-pričanju laže, kdor govori neresnico. Ali more čdovek nalagati samega sebe? To so vprasanja, ki morajo zanimati vsako-gar tenrbolj, ker imajo sodišča pogosto opraviti z ljudini, katerim se očita laž, ali ki se čutijo zaradi laži prizadete. Lagati in govoriti neresnico sta res dva nerazdružno zvezana pojma. Na-pa5no je pa misliti, da laže vsak, kdor govori neresnico. Če govorimo o laganju, si moramo nujno predstavljati člo-veka, ki je nokaj izrekel. Iz tega sledi, da predpostavlja laganje vsaj dvoje bi-tij, eno, kateremu se nekaj trdi. in drugo, ki to trditev izreče. Človek, ki laže, vedno nalaže nekosra. Laž in laganje r>red-postavljata vedno izvestno razmerje med liudmi. To razmerje imenujejo nekateri socijalen moment. Kaj predstavlja laž sama po sebi? Nekateri trdijo, da je nerazdružno zvezana z govorjenjem neresnice. Toda kakšna je ta zveza? Ali laže vsak, kdor pove komu nekaj, kar ni res? Očividno ne. Vsak razumen človek mora priznati, da je neresnica marsikaj, kar so učili Platon, Spinoza, Kant in drugi misleći. Ali je pa s tem rečeno, da so lagali? Tega menda ne bo nihče trdil. Pa tuđi vsa-ko govorenje neresnice ni laž. PaČ pa je vsaka laž govorjenje neresnice. Pa tuđi to ni povsem točno. Vzemimo za primer človeka, ki se zapre v svoj kabinet in dela. Da bi ga nihče ne motil, naroči slugi, naj reče vsakomur, kdor bi ga hotel posetiti, da ga ni doma. Sluga si to zapomni, njegov gospodar se pa naenkrat spomni, da ima nujno sejo in da mora takoj z doma. Sluga ne opazi, da je odsel gospodar z doma in zato zatrjuje vsakemu po-setniku, da gospoda ni doma. Mož laže in niti najmanj ne dvomi. da je nalagal dotičnika, kateremu je izjavil, da je odšel gospodar z doma. Kljub temu, da laže, pa ne govori neresnice, marveč trdi nekaj, kar je res. Primerov, da govori človek, ki laže, v bistvu resnico, je v vsakdanjem življenju mnogo. Iz tesa sledi, da ni vsako ladanje govorjenje neresnice. Nastane čuden položaj. Vsako govorjenje neresnice ni laž, na drugi strani pa tuđi vsako laganje ni govorjenje neresnice. Med laganjem in govorjenjem neresnice je že tesna zveza, a vendar še ni jasno, v čem obstoja ta zveza. Izhod iz tega čudnega položaja more najti samo oni. ki ve, da je volja temelj laži. Ne zadostuje, da rečemo, laže oni, ki govori neresnico. V resnici laže samo oni, ki hoče govoriti neresnico. Ce manjka volja povedati človeku neresnico, ni mo-goče govoriti o laži. Človek lahko misli brez vsakega namena, ne more pa la-sati, ne da bi hotel govoriti neresnico. Mnogi pravijo, da predpostavlja laganje dvojno nujnost za one^a, ki laže? laž pred samim seboj in laž pred drugim. Ruski frlozof Petropavlovski je mne-nja. da sta dana ta dva momenta pri vsakem laganju skupaj. Iz naše analize se pa jasno vidi, da lahko človek vedno nalaže drugega. ne pa tuđi same^a sebe. Pac pa laže samemu sebi človek, ki trdi. da bela stena ni bela, čeprav vidi na lastne i>či, da je. Laganje predpostavlja drugo zavest. r>o kateri mora b;ti dotfS-na trditev izrečena. Brez te druge zavesti ali v>eiialneza momenta laž nima ab-solutno nohenesia smisla. S tem. da ho-Čem lagati, je ft rečeno, da hočem govoriti neretnico. Clovek, ki nima nobe-nega stika z 'iudmi. v bistvu sr>loh ne more lacrati. Večkrat %c sicer sliSi, da laže ta ali oni tako moistrsko in prepri-čf valno, da ^koro veriame svojim lažem. V gotovem Domenu to ni izključeno. Toda v trenutku, ko tak človek pozabi. da njegove trJitve nišo resnične, neha v i strojem pomenu be^ede lajati. Človek j je Iažnjivec. dokler %c zaveda. da ie to. kar eovori vpričo druiiih neresnica. ki jr> hoče drugim vteDsti v rtavo. Cim se pa v*eč ne zaveda. da hoče povedati drugim neresnico, neha biti lažnjivec v pravem pomenu besede. Iz te^a tuđi i.u^nn sledi, da človc-k ne more lagati nehote. Laži. ki bi io izreke! človek nehote. sploh ni. Vsaka laž predpostavlja namen odnosno voljo povedati nekomu nekaj, kar ni res. Rekli smo že. da laganje ni navadno sovorjenje neresnice in zato ne more lagati oni, ki je zovoril neresnico, ne da bi hotel. Tuđi Kant je izrekel v svoji knjigi »Kritika čistega razuma« marsikatero neresnico. toda on se ni zavedal, da njegova izva-janja nišo točna in zato nihče ne more tr-diti, da je W! lažrtjivec. OTRO&t MOGAfKt 4 K L Na«boJi»et a^traioeiše. uto Powlr»v t potKnic. Učenec piše s podtnic ravnatelju iole: Moji roditelji so »cio zadovoljni, da v vaši soli tako lepo napredujem. Ko sem prišel v solo, nisem vedel ničesar, a v kratkem sem se nauČil pri vas desetkrat to-liko. ZA STAVBE po znlžanlb cetuh v&akovrs4e«f suh, tesaa la iacan les. — Vuk« množina v zalogl 2afan]e. odpadki od lesa, drva. Dostava tud! i« »ta>bo. FDAN SUSTAB esna industrija n trgovina, parna žao* L3UBL3ANA. Do!cn}ska cMta 12 134 KLAVIRJI Pređoc kointe klavir, oglejrc i. mojo taloco t>rvt>vrstoih kkvirjcv. Prodala M)c«acj« at u DilmaojSe obrcke. Isposojevalnica 1 WAR6INEKt Uabllana, OrecorčJteva i. r bktooi O^asbe«« matice. 99JAVAU pienična kava im izvrstna, z«lo redllaia In •kutna. - Zahuviju ]o pn vtch trgovcih Raapoiniamo jo tuđi po poiti v uvoiib po 5 k^ u 70 Din, it S€ dcaai aapre] poiife ali pa po povictjn m 75 Din. PoVstt)« )• S Dla dnlie PoMahia plaćamo mi. Vtakcmu ■• kg zavoju .Java" pteatčne kavt )c kot danio pridajaao lepa skodelica za kavo Kdor poslie 2 Din v z amkah. debi vaortc 100 jrtmov .Java" piamitot kave poitnine prosto. Sprej metao za vaak vt^Jl kraj faatopalka PBZ1ONA UJkn »I A VA« H. D. •M. BEOOBAD UmIm «L ti . PROMETnilAUODlAPReMOGD.b UINMJMM prodaja po najugodnejiih cenah in samo na dalMlo; ' t%W%tmŠ^Št^fm Jomač m mozemski za domac< • ■■^■■■'■^#%4f kuiiavx) n industnitke svrhe KOVAŠKI PREMOG ^^ KOKS ivarniikr, olavtarski in plinski. BRIKETE Prometni uvod ta premog d. d. * UubHflnV MikloSičeva cesta štev. 15/1 Za pomladanske obleke modno blaso za dame >n sosoode v najvetji izbiri ln najceneje pri tvrdki NOVAK - Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalogo in prepričajte se o ugodnosti nakupa m-i —Bal 4rt§ m incTpoootdaa mN MESECNA NAROCN1NA SAMO 12 DIN IMBOO B V LJUBLJANI fOUrUBVA UUCA tTBV* I >*Ma1i e£fast< Vsaka beseda 9# »•*• Plača mm lahko tudx » znamkah. Za odgovor snamhmt - Sa *pro4anj<* brea, mnatnkm mm —_- od^m/ama. * Kjjmmmiit *\a» IN«a S-— ——a. Zimnice predelujem po n.— Daa preddakaa. Vm ta- l>e!aišlka dela po konknrtečnih ce-nah. — Slavič Trnmc, t«p«ta:ačfvo po Ja mi »»jećo literaturo. Nov na«n obnavljani n»C »dravja ra detovTie sposobno««:. — Obrniti se k n* naslov* Mttoš Marković. Beotriđ, Mokfc vi H »^» Dekle za tsc satetoica. mla^a in pri*ii. veifii B«mi6tiic, <*cbi ituibo pri majtat obkelii. ka bo l«t>o ravnala ž w*. Naslov: V. Turlć, maiofjeva vđri-hranka 10 tisoč dlnarfev. Statiova-n;e hwezT>!a&no. Pr^dca iti varftna. — Le resu« ponu-dbe pcđ Silr« »Cvetfe* na upra\-nritA-o »Slovee-&k«za Narodi«. |i; ;■,.-,„, Vajenca sprdhne t* sed'arsJto in hčar^ko chrt Tran Wia*an, Kolo^v^oraka i>Uca ?5, Unbttaia. 1451 Malfnovec z naifio^JS:ni s!a P^*tr ;o žaviia, a?o}«-n4e 4*mp*»«yv, forata ava%. ari-kiaro-da-j. J«anrs. Zatrtb, M roto>ali« lT. ____________ 147t Ti>gavec 30 k« atatr, z t«iw im dcfero vrlino tratj'vflBo v naadem mt«tu na S«a*er»ke«m. $t U% ta4o4 poto^fctr. RHMctantuck 1« t bol** rodbM o*j po*Hei© aaiikne na m>*9- r. Oabrrc, Ormo«. U7f Trgovska učeaka v t dovrieflio mti>ČAotkci Vilo MH vstopfci v v«^n traxiv*ino i mela-n*m Wa#eMn, v meat« ali na delcN teo< tfdrak« NasJov: r Nosan, Sa- Klavirii! Svarim nred naktapon aavUtrn*-Ca btar», cenib ktevir)«vl Kupalte ni obfo%» od Din 400— prve »ve*o-vnt tarxikat«. BAt«a)» 4©rter. St«ta)wat. rirMcr. lltlal, Sttefl ortctaal, k! to nrspor«« □ajVili^;! Hahka. precisoa mtha-nika) Prodaja !>» lxkf|«£aM> I« »t>4. izvedenec in t>iv \i&<. Q1a«b*tif Matic« AHonz Braznik Mmtmi tri 1 Veflfcamka IzMraf Usaiuiae Mmta ?*-^«jm* .. 2a «MaaiaaiBai tftakacMai fkam Jaaadak. «• 2a taVatm lo inaeca^ni d#i Uma: Ottam Lknattat ~ Val t Li«haWaV