Največji alonuid
v Združenih driank
Velja *a vse leto - • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne«r York celo leto .	$7.00
Za bozemitro celo leto	$7.<
Tbe largest Slovenian Deity to the Unitod States*
List slovenskih -delavcev v Ameriki.
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 285. — Stev. 285.
Entered as Second Glass Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1936 — PONEDELJEK*, 7. DECEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
LAHI PRIHAJAJO SPANSKIM FASISTOM NA POMOC
VLJUT1H BOJIH, KI SO ZADNJE DNI DIVJALI V OKOLICI MADRIDA, JE PADLO NAD 3000 FAŠISTOV
Na Špansko je prišlo 2500 italijanskih fašistov. Dospelo je tudi 40 italijanskih aeroplanov. Ruski pariiik ustavljen in pozneje izpuščen. Uporniki so se morali umakniti.
Kralj Edvard se noče vkloniti ministrom
|Marko Rupnik mmlj
GIBRALTAR, 6. decembra. — V Algeziras blizu Gibraltarja je prišlo 2500 italijanskih prostovoljcev v fašističnih črnih srajcah. Pripeljali so se na novi lad ji, ki ni imela nobene zastave in ni mogoče dognati, kateri državi pripada. Iz pristanišča so korakali proti železniški postaji in so se odpeljali v Seviljo. Z nekim drugim parnikom je tudi dospelo 40 italijanskih aeroplanov v Seviljo za španske fašiste.
Ruski parnik Stjepan Haltruim, katerega je u-stavila fašistična ladja, je bil zopet izpuščen.
MADRID, Španska, 6. -novembra. — V ljutem boju pred Madridom je bilo ubitih 1000 fašistov. Bitka je trajala eno uro v Vseučiliškem mestu, v Humeri in Useri. Republikanci so streljali na napadalce s 40 topovi in s strojnicami. Slednjič so bili fašisti primorani umakniti se.
Fašisti so zopet z aeroplani bombardirali Madrid. Dva fašistična aeroplana sta bila izstreljena. Bombe iz zraka so ubile najmanj 20 Madridčanov
Fašisti so prodirali pod zaščito artilerije, prednje čete so obdržale svoje postojanke ter so čakale, da je dospela glavna fašistična armada. Ko se je približalo okoli 6000 fašistov, so republikanci pričeli na nje streljati z vsakim orožjem, ki so ga imeli na razpolago. Obe stranki ste se tudi posluževali ročnili granat.
Nato je pričela vladna artilerija streljati fašistične postojanke v ozadju, kjer se je zbirala rezer-! va, da gre napadalcem na pomoč. Samo v Humera! okraju se je fašistom posrečilo dospeti v bližino re-1 publikanskih barikad, toda ko je bila bitka končana, je bilo bojno polje posuto s fašističnimi mrliči in ranjenci.
MADRID, Španska, 6. decembra. — V soboto je napadlo Madrid 30 fašističnih aeroplanov, ki so metali bombe in sitreljali s strojnicami na civilno prebivalstvo. Med aeroplani je bilo šest italijanskih Capronijevih aeroplanov, ki so vrgli veČ ton bomb. 24 hitrih aeroplanov je varovalo Capronijeve aeroplane pred sovražnimi aeroplani, leteli so zelo nizko in s strojnicami streljali na žene in otroke, ki so begali po ulicah. Aeroplani so največ metali užigalne bombe in ena bomba je padla na San Jose bolnišnico za neozdravljive bolezni. Vladni vojaki so našli dve bombi, ki se niste razleteli in na njih je bil napis RHS (Rheinische Stahlwerke-Renske tovarne). To kaže, da so bombe nemškega izdelka.
Havasova agentura naznanja, da je pet vladnih aeroplanov bombardiralo uporniško mesto Seviljo.
LONDON, Anglija, 6. decembra. — Rusije je mednarodnemu nevtralnemu odboru predložila zahtevo, da takoj kaj ukrene, da prepreči prihajanje tujih prostovoljcev, ki pomagajo španskim upornikom. /
Člani mednarodnega nevtralnega odbora smatrajo rusko zahtevo za pravi ultimatum, da bo Rusija zavrgle pogodbo z nevtralnim odborom in bo poslala vojaštvo na pomoč španskim republikancem, ako odbor ne prepreči prihajanja prostovoljcev za špan-
V soboto, ko je bil list že zaključen, smo dobili brzojavko, da je v Coverdale, Pa., namigi o umrl Marko Rupnik, dolgoletni dojnsnik Glasa Naroda in vesten <so t rudnik <Slo vensko -Amerikanskega Koledarja.
Star je bil sedeminštirideset let, doma iz Hotederšiee na Notnimi jskem. V Ameriko je dospel 1912.
Delal je v rovu. v prostem rasu je pa črtal in študiral ter si osvojil veliko znanje. Pisal je brezhibno slovenščino, pa tudi angleščine je bil vešč v govoru in ipisavi.
Zapustil jc soprogo, dva ne-doletpia otroka ter brata Toneta m Petra.
Uredništvo Glasa Naroda izreka vsem iskreno sožalje.
TR0CKI BO ODPOTOVAL V MEHIKO
Navzlic protestu delavskih organizacij bo dala mehiška vlada izgnanemu sovjetskemu roditelju pribežališče.
MEXICO CITY, Mehika, 6 decembra. — Ynanje ministrstvo je danes sporočilo, da je mehiška vlada dovolila iz Sovjetske unije izgnanemu revoln-eijoparju Leonu Trodkeonn, ki se sedaj nahaja na Norveškem^ priti v "Mehiko ter ostati v Mehiki, kolikor časa bo hotel.
Vnanji minister Edouardo Hay pravi, da je Trockijevo življenje ogroženo, ker mu evropske vlade ne nudijo potrebne zaščite.
Mehika je pripravljo|aa nuditi zaščito vsem političnim beguncem in jo bo nudila tudi Trockemu.
Mehiške delavsike organizacije so odločno proti temu vla-dneanu odloku in pravijo, da IkkIo napele vse sile, da preprečijo Trockemu »prihod in bi-vajnje v Mehiki.
JOHN HAMILTON BO ODSTOPU
WASHINGTON, D. C., 5. dec. — Jolm Hamilton, pred-^eclpiik republikanskega narodnega odbora, je rekel, da bo Sklical kine 17. decembra odibo rovo sejo v Chicago ter bo pri tej .priliki odstopil,
Hamilton, ki se nahaja v Floridi na počitnicah, ni navedel vzrokov svojega sklepa.
TAJFUN NA FILIPINIH
MANILA, Filipinsko otočje, 5. dec. — Tajfun, ki je divjal v sredo po tej okolici, je zahteval tri človeške žrtve, trideset oseb pa pogrešajo. Povzročena škoda v provinci Nueva Ecija, znaša nad milijon dolarjev.
PAPEŽ PIJ JE OHROMEL NA OBEH NQGAH
Ohromelost se je z leve nove razširila na desno nogo. — Ni mogel vstati, da bi zaključil duhovne vaje.
VATIKAN. 6. decembra. — Vatikanski krogi naznanjajo, da je papež Pij XI. deloma o-hromel na obe nogi. Njegova leva noga je bila že nekaj časa nekoliko hroma, setlaj pa se je ohromelost razširila še na desno nogo.
Papež je odpovedal vse avdi-jonce in je ves dan ostal v postelji, kar se je zgodilo prvič, odkar je papež.
Nekateri prelati priznavajo bojazen, da mogoče ne bo nikdar več mogel hoditi.
Poklican je bil dr. Amain t i Milani in je ves čas pri papeževi bolniški postelji. V takem položaju je papeža zgodaj zjutraj zapazil njegov sluga Ma!-vestiti, ki je tnavadno pomagal papežu, kadar je vstajal.
Prelati pravijo, da more papež sicer nekoliko premikati noge, ne more pa jih dvigniti. Drugi deli tele.<a so tudi slabi.
Njegov duh pa je navzlic temu se ve<lno čil. Ne kaže nika-ke skrbi in se je mirno vdal v svojo usodo.
Ohromenje je posledica oti-pjajena žil in prevelikega krvnega pritiska. Zdravniki so papežu svetovali, da dovoli, da mu puščajo kri, da bi s tem o-lajšali pritisk krvi, toda papež je odklonil.
Ker se papež tudi brani vsakih zdravil, se prelati boje, da se bo ohromelost razširila po celem telesu ter so zato poklicali papeževega dolgoletnega prijatelja Agostino Gevellija, rektorja milanske katoliške u-niverze. Gevelli, ki je duhovnik, je obenem tudi zdravnik in se je papež do sedaj vedno ravnal po njegovih nasvetih.
Papež, ki je star 79 let, leži v postelji v tretjem nadstropju vatikanske palače.
Papež je ravtno hotel vstati m iti v Siksttfisko kapelo, da zaključi duhovfne vaje, toda svojih nog ni mogel več premakniti.
Isto bolezen ista tudi imela papeževa mati in njegov starejši brat Fermo, ki je zadnja leta svojega življeinja preživel v vozilnem stolu.
DEMONSTRACIJE PRED NEMŠKIM KONZULATOM
PHILADELPHIA, Pa., 5. decembra. — Štirje člani "začasnega odbora za obrambo španslke demokracije'' so korakali danes pred poslopjem tukajšnjega nemškega konzulata ter nosili plakate z napisom ?— Fašisti, roke proč od Španije!
RUSIJA VARUJE _DVE FRONTI
Zavarovana je meja v Ukrajini in ob manču-kuanski meji. — Rdeča vojska razdeljena v tri glavne armade.
MOSKVA, Rusija, 6. dec-— Svetovni dogodki so pokazali sovjetski Rusiji potrebo, da se je inaglo oborožila. Z vsakem dnem narašča nevarnost svetovne vojne. Rusija se čuti o-groženo na vzhodu in na zapa-du. Proti komunizmu ste se postavili dve najmočnejši in najbolj agresivni državi, Nemčija in Japonska, katerima ?=e bo tudi pridružila fašistična Italija. Ako pride do vojne, bo morala Rusija varovati svojo 5000 milj dolgo mejo z armado in mormarico. Toda sovjetska Rusija >se je na to pripravila.
Zaradi velikanske razdalje sovjetske Rusije in pomanjkljivih prevoznih sredstev, je bila lazvita v evropski Rusiji kot v Sibiriji težka industrija. Doslej je vezala evropsko Rusijo in Dalj/ni Iztok samo ena enotirna železnica, ki ni odgovarjala potrebam niti v mirnem času, kairikoli še v vojni. Ker so sov-jeti vedeli, da bo vzelo več let, predno bo mogoče zgraditi novo železpiico, so tako v Evropi kot v Sibiriji zgradili velikanske tovarne za izdelovanje o-rožja. Sedaj pa je bila tudi skončana nova dvotima železnica do Pacifika.
Rdeča armada ki šteje 1.300,-000 mož, je belo dobro preskrbljena z aeroplani, taiiiki in I>opolnoma mehanizirana ter je razdeljena v tri skupine. Armada Daljnega Iztoka je razpostavljena od Zite pa do Vladivostok ob matnčukuapiski meji. Druga skupina je v severo-zapadni Ukrajini, pripravljena na napad Nemčije. Obe te armadi ste nastanjen i v nevidnih trdnjavah iz cementa i" i okla ob celi dolgi meji.
Tretja armada pa je gibljiva in je nastainjema po raznih krajih v sredini Rusije ter more naglo oditi, kjerkoli preti kaka nevarnost. Poleg tega pa ima Rusija dobro izvežbano rezervo, iki jo cenijo tuji vojaški iz-\edejnci na 6,000,000 vojakov. Leta 1938 pa bo imela Rusija vojsko 10,000 mož.
Za zalaganje zapadne vojske so bile zgrajene municijske tovarne v južni Ukrajini, kjer so bogate zaloge železa in premoga. Armado na Daljnem Iztoku pa zalagajo tovarne ofnstran Urala v Sibiriji.
Razvoj Daljnega Iztoka je bil zelo nagel in dramatičen. Sovjeti priznavajo, da bi bila mogla Japotosfea zlahka zasesti pomorske dežele Sibirije leta 1932. Vlada se je zavedala te nevarnosti ter je naglo zgradila tovarne in nova mesta. Po-\\jedelj-stvo se je razvilo T veli-
kem obsegu, da bo vzhodna armada imela v neposredni bližini ves živež.
Za obema frontama pa so bile zgrajene široke strategično ceste. Transsfbirska enotirna železnica je bila premen j ena v dvotirmo in bolj proti severa zgrajena nova dvotima železnica.
Vsled tega so sovjeti prepričani in tudi vedno zatrjujejo, da je Rusija sedaj dovolj močna, da odbije vsak sovražni napad.
BALDWIN PRETI Z ODSTOPOM;
MRS. SIMPSON V FRANCIJI
LONDON, Anglija, 6. decembra. — Kralj Edvard VIII. se zanaša na bivšega finančnega ministra Winston Churchilla, da bo sestavil novo ministrstvo, ako odstopi Baldwin s svojim kabinetom, kakor je zagrozil kralju, ako se poroči z Mrs. Wal-lis Simpson.
V tspor med kraljem in njegovim kabinetom je posegel tudi Churchill, ki je objavil razglas, v katerem kritizira Bai<i-winovo vlado, ker hoče pri-:-liti kralja, da se odpove prestolu »ne da bi prej celo zadevo predložila parlamentu.
Churchill je skrivaj obiskal kralja v palači Fort Belvedeiv, 20 milj od Londona in mu je prigovarjal, da se ne vi;Ioni Baldwinu in mjegovim ministrom m se ne odpove prestolu.
Ako Baldwinov kabinet odstopi, bo kralj po ustavi lnoiai. poklicati voditelja laboritov Clementa Attlee-ja, da sestavi novo vlado. Attlee pa bo to odklonil, kajti delavske stranka je izjavila, datnikdar ne bo sestavila vlade, dokler nima v ] >a rl am ent u popolne več i n e. Nato bo kralj pozval voditelja liberalne stranke sir Ar-chibalda Sinclair-ja in mu l»o poveril sestavo novega kabineta. Sioclair pa bo tudi odklonil, toda svetoval mu bo. da poveri to nalogo Chiuvlt ill u.
PREDSEDNIK ROOSEVELT SE VRAČA
Na križarki Indianapolis, G. decembra. — Po utrudljivih sprejemih v južnoameriških mestih, si je predsednik Roosevelt dovolil počitek na križarki Ipdianoplis, ki pluje proti Združenim državam po precej viharnem morju po 22 milj na uro.
Predsednik pa bo kmalu pričel pripravljati svojo poslanico na kongres.
Predsednik Roosevelt in uru-gvajski predsednik Gab r i el Terra sta isi izmenjala poslovilne pozdrave. Pre<.ksednik se je Terri zahvalil za veličastni sprejem v Montevideo.
Predsednik Terra je odgovoril :
"Prepričajn sem, da bo politika dobrega soseda, katero je započela Vaša ekselenca, postala stalna politika za dobrobit lega 'kontinenta iin vsega človeštva."
JAPONSKI POSLANIK ODPOTOVAL
NANKING, Kitajska, 6. dec. — Japonski poslanik Šigern Kavagoe je prišel v Nanking pred tremi meseci s celo vrsto zahtev, "v soboto pa je odpotoval v Tokio, ne da bi Kitajska izpokbila kako zahtevo.
Predno je odpotoval, je položil zahteve na pisalno mizo ki-tajslkega vnanjega ministra Čank Čuna, toda Cang jih je ob štirih zjutraj vrnil poslaniku, ki jih je Čangu nato še enkrat poslal, toda Čang jih je zopet poslal v japonsko poslaništvo.
Takoj nato je Kavagoe odpotoval iz Najnkinga. Nek ®astop-piik japonskega poslaništva je rekel, da je Cang s tem, da je zahteve vrnil, razžalil japota-skega poslanika.
CANNES, Krancija6 . dec. — Mrs. Wallis Sim psom čaka v vili Hermana L. Rogers-a na konečno odločitev kralja Edvarda, da se ali odpove angleškemu prestolu iz ljubezni do nje, ali pa se ji odpove v prid angleškemu cesarstvu.
V pristanišču v Monte Carlo pa stoji pripravljena jahta Sister Anne, katero je dala Mrs SimpsoSnovi na razpolago Mrs Fellowes.
Mrs. Simpson je pripeljala s tseboj 10 velikih in 5 majhnih kovčegov. Vilo, v kateri stanuje, stražijo en angleški detektiv in dva francoska.
Kralj Edvard je iz Fort Belvedere telefoniral Roger-su, da bo prišel v Cannes, ako se bo moral Odpovedati prestolu.
ROJAKI, NAROČITE!
SLOVENSKO - AMERIKA N-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c
BLAZNIKOVA PRATIKA za
leto 1937. Stane.........25c
ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo...............$1.50
Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko iili doimo, bomo objavili v listu.
KNJIGARNA "Glas Nar^a'* 216 W. 18th Street New York Citj
T
^ - "

-


New York, Monday, December 7, 1936
THE LARGEST SLOVENE U21LT IN Z7J&9*
frank Sakaer. President
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by 9L0VENIC PUBLISHING OOMPANI
L BenedH, Tmi
Place of HI Wcat 18th
of the corporation and •f
ot above ofQoeri: Not XMk dtr, N. I.
GLAS NABODA (Voice ef the People)
Every Day Except Sunday« and Holldaye
Ea celo leto relja sa Ameriko In Kanado	••••• •••• $6.00
Ea pol lete....................$3.00
Ea Četrt leta ..................$LOO
Za New York ea odo leto......97.00
Za pol leta....................$8.50
Za inozemstvo sa odo leto......|7j00
Za pol leta....................$3.60
Sobecriptton Yearly 98.00
Advertisement on Agreement
-Glas Naroda" izhaja rsald dan In nmfll nedelj is pramlkop
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New N. L
Telephone: GHelsea 3—1242

ANGLEŠKI MLADINI PRESEDA VOJAŠKA
SLUŽBA
Angleška vlada boče povedati armado, toda pri tem poskusu je naletela <na nepričakovano težkočo.
Nihče -naj ue uiisli, da manjka Angliji denarja. Angleži s** sicer krivijo ipod silpaini davčnim 'bremenom, davfce pa le plačujejo — voljno in molče.
Potemtakem bi bilo Angliji kaj lahko povečati armado, kajti denarja ima dovolj. Denarja dovolj, manjka ji pa ljudi-
Kakor v Ameriki, je tudi v Angliji vojaška služba pro -tovoljna. Le začasa svetovane vojne je bila prisilna. Aingleška armada je torej odvisna od »prostovoljcev. Svoječasno jib je bilo preveč, zdaj jili pa manjka.
Angleški mladini je začelo vojaško rokodelstvo presedati.
Lord Stanhope, prvi vladni delavski komisar, je povedal gornji -zbornici:
— Ko je inedavno potrebovala Infamterija 17,000 moi, ^e je prijavilo le 850 rekrutov. Vsega »skupaj bi armada potrebovala 86,000 novih vojakov, dvomijo pa. da se jih !bo prijavilo več kot 20.000.
Angliji torej ne kaže drugega kot n vesti prisiLno vojaško službo.
Vse do kongresa, ki se je vršil letos v Edinburghu, jo delavska -stranka odločno [nasprotovala vsem vladnim poskusom za ojačanje armade.
Pozneje je pa ispremenila svoje stališče, Ikajti fašistični diktatorji čedalje bolj ogrožajo evropski mir.
Angleško delavstvo uvideva, da se demokratske države v Evropi ne -smejo nepripravljeliie izpostavljati fašističnemu snapadu.
Če angleške armade ni (mogoče ojačJti v<sled ipomanjkanja prostovoljcev, bo angleško delavstvo nedvomno odobrilo omejeno prisiLno vojaško službo. Delavstvo se zaveda nevar nosti fašizma.
Hitler in Mussolini postajata tako objestna, da bi biio nevarno držati roke križem.
PO ČEM STREME. . .
Zvezna centrala ameriške trgovske zbornice, ki je zastopnica organiziranih ameriških kapitalistov, pojasnuje v svojem gla-silu raizmerje, ki naj bi vladalo med državo in gospodarstvom. Jasno je, da je to razlago narekoval tstrah pred obnovitvijo NBA.
Kapitalisti pravijo: — Vlada mora z nami sodelovati, ne me se pa preveč vtikati v naše zadeve.
To je klasLčepi priimer privatno-gospodan^ke sebičnosti.
Vlada naj torej -s kapitalisti sodeluje, (ko jim slaba pre de; ko potrebujejo banke vladne pomoči; ko ise začno železniške družbe pritoževati, da obratujejo z iizgnibo.
Kadar pa igre kapitalistom dobro, naj bi se vlada me vtikala v njiliove zadeve, da M jim bilo mogoče mirno spravit: dobičke.
Obdačenje dobičkov na korilst žrtev kapitalizma bi sma trali kapitalisti za nedopustno vmešavanje vlade v gospodarstvo dežele.
Tako bi jim bilo povšeči; po tem streme.
Hitite
z božičnimi darili.
Ker nastajajo zakadi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih počiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljat ve oravočasn ^ dospele. I i - I
Slovenic
216 WEST 18th STREET
PUBLISHING
CO.
( Travel Bureau)
N.Y.
Kirkland Lahe, Out-, .Canada.
Ker sem opazil na listu, da mi iateče naročnina time -0. decembra, Vam prilagam Money order za $3.00 za nada<lj-nih šest mesecev.
Nadalje naznanjam uredništvu Glas Naroda, da naj ne pošilja več mojega lista na poprej šn i naslov, temveč na sedanji naslov: 87 Wood St., Kirk-land Laike, Ont., Canada. l>ne 1. decembra se je preselila poštna uprava v nove prostore, zato sedaj dobi vamo vsa pisma na dom.
Vsi rojaki v Kirkland Lake in okolici, kaiteri imate svoje domove tukaj, ste naprošeni, da poskrbite, »da se ne izgube pi-.-ma naših prijateljev in rojakov in drugi listi.
Mnogo-krat se bo zgodilo, da boš sprejel ina svoj dom pisano tvojega rojaka ali prijatelja, ki je mogoče odsoten in je kje v drugem mestu. Pridrži pismo in mu ga poniji, ko boš zve-•lel, 'kje se nahaja. Mnoga pi-sma ne bodo našla pravega naslova, ker pošta jih ne bo vedela fkam dostaviti. Vsak. ki bo pogrešal kakšno pi'smo ali list, naj se zgiasi na novi pošti pri oknu "General Delivery'*.
Naznanjam vsem članom in članicam Slovensko Kanadske ga Podpornega Društva v Kii^kland Lake. da se bo prilio- J dna mesečna seja vršila dne 1.*?. decembra na istem prostoru, namreč pri Franku Račicu.
Pozivam vse člane, da se udeleže, ker je to zadnja letna seja. na kateri se bo izvolil novi društveni odbor z letto 1917.
Vtsem rojakom in rojakinjam sirom Kanade in Amerike želim vesele 'božične praznike in srečno nov-o leto 1937.
Geo. Med o sli, tajnilk S. K. P. D.
Ely, Minn.
Dne 27. novembra je nagle frinrti preminul rojak Janez Remec7 star 62 let, član društva sv. Barbare št. 200 JSKJ. Pogreb se je vršil iz hiše 901 E. Chapman St., v cerkev sv. Antojna. Po obredih za umrle so spremili njegovo truplo na zadnji poti prijatelji in sorodni/ki na pokopališče. Ob odprtem grobu so še molili za pokoj njegove duše in se poslovili od njega. Tu v Ely zapušča
SAMOMOR V BOL-NIŠNICI
Skozi okno drugega nadstro-na mariborske splošne bolnišnice je skočil v samomorilnem namenu 7l-letni bivlši voznik Ivan Klinar, po rodu iz okolice Ptuja, pristojen v Maribor. Obležal je na betonskem tlaku dvorišča ter je pri padcu treščil z glavo na kamen, da si je razbil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Klinar je bolehal na pljučih ter je bil že delj časa v bolnišnici. Ker je že precej okreval, bi bil moral te dni zapustiti bolnišnico. V bojazni pred bodočnostjo, ker ni vedel, kam naj gre, se je že pred dnevi izrazil nasproti oistalim bolnikom, da bo izvršil samomor;
MARIJA TURK UMRLA
25. novembra je umrla v Ljubljani v 69. letu starosti Marij« Turk, soproga bivšega ljubljanskega podžupana in starišbie slovenskih erasilcev, Josipa Turka. Bolehala je že dalje časa in jo je smrt rešila sedaj trpljenja.
RODBINSKA DRAMA
Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju, se je zagovarjala zaradi poskusa umora 45-letna posestnica M. Marcenova iz Hrastja pri Žus-mu v šmarskem srezu. Marjeta Marcenova je poročena že 21 let. Z možem Janezom se ni nikoli prav razumela. Ima 9 zakonskih otrok, za katere mora skrbeti predvsem ona. Od moža ni dobivala v zadnjih letih niti obleke, marveč so ji obleko oskrbeli starejši otroci. V prejšnjih letih je bil mož surov samo v vinjenoteti, v zadnjem
hčer omoželno Mrs. L. Devich,
v Duluthu eno in v v Chicagi eno hčer. Počivaj v miru.
Dne 8. decembra bodo v našem mestu Ely volitve za župana in za tri aldermane.
Kandidatov je mič <koliko. — Kdo bo zmagal, je težiko v naprej soditi. Sedanji župan Štefan Banovec je odklonil kandidaturo, ker je do grla sit žu-panovanja, 'kar mi nič črfdtaega v takih okoliščinah.
Poročevalec.
času pa je začel ženo sovražiti na očiten način. Vedno jo je zmerjal, pretepal in odganjal od hiše ter trdil, da bo dobil drugo žensko. Letos spomladi je naposled svojo ženo z vojaškim nožem napadel, a mu je k sreči ušla. Pobegniti je morala večkrat z doma in se skrivati pri sosedih.
V petek 19. junija t. 1. jo je. začel zopet grdo zmerjali. Re-kcl ji je, da je ne trpi več pri hiši in da bo dobil drugo žensko. Nagnal jo je od hiše in ji zagrozil, naj se mu ne prikaže več pred oči, ker jo bo sicer "vkončal." Marcenova se, mu je umaknila k svoji sestri en i Mariji Tanškovei in ostala pri njej do sobote 20. junija zvečer. Šele v temi je šla skrivaj domov, da bi videla svoje otroke. Mož je bil v hiši, a ga ona ni videla. . Pred hišo je našla 17-letno hčerko Pavlo in 13-let-nega sina Janeza, ki sta ji povedala, da si je oče pripravil sekiro in jo skril za svojo posteljo ter izjavil, da bo svojo ženo ubil, če se mu zopet prikaže.
Zato je šla Marcenova spat na domači hlev, ni pa mogla vso noč zatisniti očesa. Yes čas je razmišljala o svojem bednem položaju. Tako je dozorel v njej sklep, da mora moža usmrtiti, ker je bila prepričana, da bo sicer mož ubil njo. Sklenila je, da bo zjutraj pričakala moža blizu hiše pod češnjo, kamor je prišel mož vsako jutro. Njegovo puško je imela že od petka skrito pri hiši za hlevom pod neko desko. Puško, ki je bila prej na peči v mali sobi, je vzela, ko je pobegnila pred možem, ker se je bala, da bi mož ne streljal za njo. V nedeljo zgodaj zjutraj je Marcenova vstala, vzela puško in šla z njo pod češnjo čakat moža. Nabito puško je držala pripravljeno za strel. Ko je prišel mož iz liiše čez vinograd proti češnji, je v razdalji kakih 50 korakov sprožila proti možu in ga zadela v levo oko. Šibra je poškodovala zrklo, tako da so morali zdravniki oko odstraniti, ker je bila nevarnost, da se vname še de"sno oko.
pomilujejo Marcenovo in pravijo, da je škoda, da ni svoje-ka moža zares ubila. Sodišče obsodilo Marcenovo samo na 4 metsece strogega zapora.
GLADOVNA STAVKA V RUDNIKU
Rudarji v Zbelovem pri Polj-čanah so stopili v gladovno stavko. Rudnik je last nekih Zagrebčanov. Vsega skupaj je bilo zadnji čas zaposlenih o-krog60 rudarjev. Rudarji pa so prišli v nasprotja z lastniki, ker podjetje ni sproti v redu izplačevalo zaslužka. Preostala jim je naposled edina demonstracija v tem, da so ostali v rovu.
EDEN V GROB, DRUGI V JEČO
Prijazna okolica Legna pri Slov en j grad eu je pod težkim vtisom uboja, ki je terjal življenje 32k-letnega posestniškega sina Maksa Cestnika. V neki tamojšnji gostilni so bili namreč zbrani domači fantje ter se veselo in prijetno zabavali. Dobra volja pa je minila, ko se je med Maksom Cestnikom in 34-letnim Žagarjem Maksom Potočnikom vnel prepir. Celo nro sta se pričkala. dokler se ni Potočnik odločil, da se poda domov. Tedaj pa je Cestnik dejal: "Ali grem v bolnišnico, ali v zapor, ali pa bom mrtev." Potočnik se je brž odpravil domov. Ko pa je bil zunaj pred gostilno, je videl, da mu Cestnik sledi. Zato se je Potočnik skril v neko shrambo za orodje. Za njim se je spustil Cestnik, pograbil neko lato ter začel iskati Potočnika tako dolgo, dokler ga ni izsledil v oni shrambi. Potočnik je zgrabil cepin, ki je ležal v shrambi, in udaril z njim Cestnika po glavi. Cestnik je pod udarcem omahnil na tla. Nezavestnega Cestnika so iz gostilne poklicani .gostje našli na tleh v mlaki krvi in ga odprem i li v bolnišnico, kjer je kmalu zatem podlegel smrtonosnim poškodbam. Na lice mesta prispeli orožniki, so aretirali Potočnika in ga oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.

DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-vopo dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža S 2.55 ........................................Din. 10«
$ 5.00 ................................Din. 200
$ 7.80 ____________________________Din. 300
$11.70 ________________________________________Din. 500
$23.00 ........................................Din. 1000
$45.00 ........................................Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ___________________________Ur 100
$ 12.25 ........................................Ur 200
$ 30.00 ____________Ur 500
$ 57.00 ____________________________________Ur 1000
$112.50 ____________________________________Ur 2000
$167.50 ______________________________________Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE VENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačil« večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih al) Urah dovoljujemo fie boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo t 5.— morate1
ti*.— -$40<— "
slat]
prejemnik dobi v starem kraju laplafik v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRSUJEAfO PO CAB^C IJSTTER ZA PRISTOJBINO IV— '
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *GI»» Naroda"
tli WWf IStk STREET	NEW YORK, N. L


Obtoženka je vse skesano priznala. Priče so izpovedale, tla je Marčen slab gospodar, dočim je njegova žena skrbna in poštena gospodinja. Marčen je začel sovražiti svojo ženo, ker je v zadnjem času pogosto zahajal k svoji vdovljeni svakinji. Po navedbah prič Ijndje
Naglo vdrgnenje — udobnost in pomoč, ko bole mišice
PAIN-EXPELLER
znan (splošno) družinam tekom treh generacij.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseb stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnjo Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se zaupno obrnite na nas sa v^t pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je.a potovanje
najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroški
■ r.	~ ■	r	*
Nedrfavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi tz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi
Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Yam, da boste poceni In ndobno potovali.
^LQVEN^ PUBLISHING COMPANY * (Travel Bureau)
2V6 West 18th Street
New York N. Y.
Včeraj je bil wet i Miklavž. Kaj vam je prinesel? Meni samo spomine.
*
Peter Rode ki njegova žen.i Banba mi očitata, ker se nisem udeležil dijune srebrne 'poroke.
Ni bilo mogoče in predaleč je. Petnajstletnice se pa še dobo spominjam. Sveti Bog, kako temeljito se v borili desetih letih vse spremeni!
*
M ussoTini bo poletel v Abesi-n i jo. Zdaj, ko je vsega konec in ko je abc-aiiji^ki narod na kole-liih, si upa v deželo, -ki je postala žrtev njegove grabežljivosti, dočim je lani v tem času
lepo v Rimu na gorkem sedel.
*
Ko so silili v rojakinjo, naj bi iprečitala v listu neko zanimivo poročilo, je rekla:
—' Ni mogoče. Niti toliko ča-fea nimam, da bi p recitala tisto, kar n j w n je gospod s prižn*:-ce pod smrtavm grehom (prepovedal citati.
*
Slovenski društvaniki so ljudje >posetnie sorte. So fini. nav dušeni izobraženi, včasih se jim pa vseeno zaleti.
Pred leti *em poslušal dru-štve»nika. ki je-naj>ej5. približno takole govoril:
—	Cenjeni gospodje odbor ni ki naj preskrbe dvorano, vabila in vsto-pnioe. Jaz in drugi gospodje dr ms t vernik L bomo gledali, da bo obisk čimvečji. In nadalje bomo mi gospodje dni-stveniki skrbeli za dobro pijačo. Naše babe bodo pa potic napekle.. .
*
Kralji in cesarji padajo bolj in 'bolj v pozabi jen je. Svojo dolgo dobo so bolj ali mafij srečno »preživeli.
In nazadnje je prav, da je tako. Koristni |niso bili nikomur. najmalnj pa narodom, katerimi so vladali.
V	spomin mi prihaja znači1-na zgodba o mladem evropskem princu, ki se je pri ježi pone-crečil.
Za prvo silo so poklicali spremljevalci vatškega pada rja, ki je ranjenca preiskal ter iz-dal sledeče poročilo:
—	Srce je zdravo. Pljuča nepoškodovana. Želodec nepoškodovan. Tek i zbore n. Noge in roke nepoškodovane. Nobene nevarnosti. Edinole glavo ima j?, k o razbito, kar pa pri njegovem Visočanstvu sploh ne pride \npostev.
*
Med sipominom in upanjem je epi sam trenutek. In tistemu
Ireputku pravimo sreča.
*
Nas 70 letni mladeniški pevec J ol*n Potušek je brivec po po -klicu, pevec pa po milosti *bo-
Najvišji "C", ki je včgsi še pokojnemu Carusu povzročal precejšnje preglavice, Potušek lahko brez lojtre doseže.
Ali si morete predstavljati Potuška brez brade? Brez lepe španjolske brade, ki jo je z vso \nemo gojil dolgih petinštirideset let?
V	soboto ®«n ga videl. Podo-:>en je oskubenemu piščancu. Brada je šla itn ž njo vred mo ška lepota.
Kako se je zgodilo? Prejšnjo nedeljo sta nedela pri Meserta v Brodklvnu Potušek in Werbl
—	Na, — pravi Wei bi, pote jnie iz žepa desetak in ga položi na mizo, — ma, tvoj je, če si brado obriješ.
Potušek KgraSbi desetak, ga stlači v žeip, seže po britev, — in nsik, rsfc — addio brbuc. . .
Naslednje jutro sta hodila Weibl in Potušek z mešanimi cbčotfki po New Yorku. Weibla je iz neznanega vzroka: (jaz ga •iicer vem. (pa ga ne povem) glava bolela, Potušek je imel pa samo sedemnajst centov v žepu.	1
___
3L2J3 VABOVI*
New York, Monday, December 7, 1936
THE LARGEST SLOVENE DULY IN VJ9M
VINKO BITENC:
Student iz saragosse
Zdaj, ko z jasno modrega ne-. Krakovu, a zdaj nameravam ba, ki se boči nad Španijo, od-!domov, na počitnice, samo sevajo rdeči plameni požarov,-ee —"
ko španska zemlja komaj s pro ti pije kri lastnih .sinov, -cm se spomnil nmj. na Rodri«a de los Santosa^ Študenta iz Sar^josse.
Seznanila sva se po naključju med svetovno vojno. Takrat »em spremlja i z rusko-poljskega bojišča transport vojakov, samih Dunajtaiio~, ki jim je štabni zdravnik predpisal zdravljenje v nekem dunajskem lazaretu
l)o Krakova je bil vink nabito po.!i« Gneča je bila tobkšna da so se celo civilisti pomešali med ranjence in bolne vojake, kar je bilo sicer strogo prepovedano.
V	Krakovu se je vlak precej izpraznil. Med gnečo na peronu sem zagledal mladega človeka, ki je takoj zbudil mojo pozornost. Kaj čudne je odražala njegova elegantna obleka med sivimi vojaškimi suknjami in povaljaniini un:formami vojakov, ki so se drenjali prof. vlaku.
Tujec — da ni donia?in sem spoznal prvi hip — je vstopil v naš oddelek.
Vljudno je pozdravil ;n namestil svoja dva kovč^ga na polico v kupe ju Nato je sedel in mirno zazrl skoz* ckno.
Vlak se je pričel pomikati, kmalu smo se enakomerno zibali mimo dolgočasnih gaiiškib pokrajin, kjer so tu t a tam štrleli na v pik začrmli zidovi požganih vasi, delo demena — vojr»e.
V	l:otu kupeja se Je si iskala poljska kmetica, ki je z objokanimi očmi pripovedovala, da je sla v Krakov obiskat svojega težko ranjenega mo/a lu da ji je vojna že dva sinova vzela, lastoj ila je na prihodnji pesta-ji. Tudi drugi civilni zastopniki so drug za (Irug'wn izstopili na sledečih postajah, tuko da sva z mladim tujcem slednjič ostala sama v kupeja.
In kakor je že ob takih prilikah navada, sva se večkrat spogledala, kakor v pričakovanju, kdo bo prvi pričel pogovor.
Končno sem izpregovc i il jaz:
' 'Kam pa potujete, gjspod?"
Tujčeve oči so se živo zapi-čile vame.
"V Španijo — č* bo mogoče," je odgoyoril v slabi nemščini, vstal in se predstavil:
"Rodrigo d<» los Santos, študent akademik."
"V Španijo!" sem se začudil on pa mi je takoj pojasnil:
"Študiram na univerzi v
Prekinil je stavek, ker najbrž v svoji nemščini ni našel izraza, da bi ga dokončal.
Kakor njegovo ime, s katerim se mi je predstavil, je bila bleščeča vsa njegova pojava. Tem-nook, zagorel južnjaški tip, z resnim, skoraj otožnim obrazom, ki ga je včasih preletel ponosen nasmeh.
Kar nasmehnil sem -se v mislih čudnemu dejstvu, da se po galiških tleh vozim s pristnim južnjakom Španeem.
Seveda sva se le težko sporazumela, zakaj v poljščini je bil Španec še manj podkovan kakor v nemščini, njegov jezik pa je bil takrat meni še—španska vas.
Toda česar mi prijazni Španec ni mogel razodeti z bese dami, je tomačil s kretnjami! rok in s svojo živahno mimiko.'
44Moj rojstni kraj je Sara-j gossa," je pravil z grandezo španskega dona; "tnm prebivajo moji starši. Oče je imo-vit, ima «v Saragossi veliko trgovino, v okolici pa posestvo, kjer redi zmeraj po nekaj bikov za igre. Saj menda poznate ta naš narodni običaj — bikobor-l»e, corrida de toros?"
"Da, poznam, marsikaj sem že čital o tem," sem pritrdil a pikro opazko, ki mi je bila na jeziku, sem *aradi vljudnosti raiši pogoltnil.
Španec pa, kakor di bi bil uganil moje misli, je z neko veselostjo nadaljeval:
"Samo Španec more pravilno razumeti to naše navdušenje za bikoborbe. Svet nas obsoja zarar!) tega, očita nam su rovost. zamerja nam neusmilje-nje do živali. Toda poglejmo v ostalo Evropo; vsa je poocs-nela od surovosti sovraštva, pa ne do živali, ampak do ljudi. Na vseh koncih in krajih se streljajo in pobijajo, a Šnpnija je mirna. Oprostite, če vam to pripovedom kot vojaku, sn.j . . .
"Prosim, prosim,'* sem pripomnil, čeprav se mi njegova primera zares ni zdela umestna. Ce bi bil ta španski študent takrat le slutil, kako bo v njegovi domovini čez dvajset let, bi najbrž ods>odil — Španijo samo.
"In še to," Je po kratkem premolku spet povzel besedo; "videl sem v teh krajih, kako so pretepali goveda, ko so jih gnali v klavnico Mi bik v ne pretepamo, nego se borim' z njimi. Na očetovem posestvu sem imel še kot deček kravo, "n-orena" smo jo kliali Ta
/ivi.l me i'2 poznala že od daleč rc če sem v) pogia lil po viatu, mi je liza! i roke. Vidite, djt ni. smo krvoločneži, kakor nas slikajo."
Takrat sem verjel besednr.i :d*<»lnega Spanca, danes bJ bolj
h; ko.
V«ndnr sem prepričan, da *>o n <*e niso bile le puhel slavo-*pev, temveč resničep izrj'i duše, zakaj vse na svetu ima sve-jo sončno in seaeno straa.
Spet sva umolknila.
Pokrajin«1 "so režale mimo ck^n kakor dreveče slik-?, r*--:l'tajoča pesem koles mc je -Loraj uspavala. S silo sent se «1; rese I dv-nuwicf in prekiiiii molk.
"Dovolite, da vas vprašam,"
-m se pomaknil nekoliko od t kna, 41'z kakšnih ra i.egov
ot'irate tako daleč od svoje omovine?"
'r. h en nasmeh je vztrepetal r:;i • brazu Španca.
"Iz čisto osebnih razlogov. Ze od nekdaj me je veselilo potovati po tujih krajih, posebno me je mikala severna Evropa. Odločil sem se, da se vpišem na univerzo v Krakovu. ('emu bi človek tičal le d.:»ma, ko je svet tako velik, tako lep!"
4'A vaša domovina je najlepša. mar ne?" sem pouvalil, ne da bi se laskal, temveč ker sem ise spomnil na Cervantesa, na romantiko don K.hotsklh krajev.
Špancu so zažarelc oči. zamišljeno je uprl svoj pogled vame.
"Da, lepa je, a še lepša bi bila, če bi je tujci tako ne izkoriščali. Vsa večja podjetja, na priliko pomarančna polja o-krog Valeneie in drugod, so v rokah tujega kapitala. Naš človek pa hlapčuje. Po eni strani je v naših ljudeh preveč anarhizma, po drugi pa premalo samozavesti, ambicije, kjer bi bila na mestu "
V takih in podobnih pogovorih nama je hitro mineval čas.
Pozno v noč je pri vozil vlak na dunajski severni kolodvor.
S prijaznim popotnim tovarišem sva se prisrčno poslovili
Seveda sem bil prepričan, da zgovornega Španca ne bom videl nikoli ver, pa venrlar je hotel slučaj, da sva se že prihodnji dan srečala, toda v čisto drugačnih okoliščinah.
Imel sem namreč opravka na vojaškem sodišču zaradi pod pisa nekih listin.
Pred nekimi vrati na dolgem
(Nadaljevanje na 4. strani)
nesreča ameriškega parnika
Pri
One, ki nameravajo razve-veseliti svojce v domovini z denarnim darom, opozarjamo, da nam morajo biti pošiljat ve poslane do 9. decembra, če hočejo, da bodo za Božač dostavljene naslovnikom 'v domovini.
Kdor pošlje po 9. decembru in želi, da bo pošiljatev pravočasno dostav 1 j e n a, mora priložiti $1. za kablo-gram.
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City
FILOZOFIJA BERAČA
Na Dunaju se je zgodilo. Ondi se je prav svojsko zagovarjal na sodišču neki slabo oblečen štiridesetleten moža kar.
Sodnik: Kaj ste po poklicu? Obtoženec: Nabiralec novcev. Sodnik: To se pravi, da se preživljate z beračenjem? Obtoženec: Preživljati se temu ne pravi. Saj nič več ne živim, saj sem le iz navade na tem svetu. — Sodnik: V poslednjih letih ste bili večkrat kaznovani radi beračenja. Ali ne dobite dela? — Obtoženec: Kjerkoli prosim dela, mi rečejo: "Ali ste znoreli? Dela bi radi?" Podpore nimam nobene, torej? — Sodnik: Kje ste pa stali? Obtoženec: Moja kupčija ni stojišče, je le hodišče. Vse dobre postojanke so že oddane. Zato pa hodim po kavarnah, stanovanjih in podobno. Poleti se odpeljem na deželo, ko se zmra-zi, sem na Dunaju. -— Sodnik: Kje stanujete? Obtoženec: V skupnem ležišču. Sodnik: Torej beračite vsak dan? Obtoženec: Seveda, gospod sodnik, saj nisem nedeljski lovec, saj moram vsak dan je&ti!
Sodnik je obtoženca oprostil. Obtoženec: Kaj ne, gospod sodnik, vas je preveč bolelo srce, da bi me kaznovali? Lepo za-hvaljeni, gospod sodnik. Bog plačaj!
T Angliji je vrgel vihar ma pečine ameriški parnik "Bessemer City" dvoje. Posadfra triintrideset članov s e je rešila.
ZA IZVOLJENCEM JE SLA POD VLAK
25. novembra so našli na železniških tračnicah pri Lim-buškeni gozdu nekako 150 m bližje Studencev, kjer je naravno skočil pod vlak slikarski pomočnik Franc Žumer, 19-let-no tovarniško delavko Ano Kamekerjevo, stanujočo «v Studencih. Kamekerjeva je šla v samomorilnem namenu pod vlak, ki pelje zjutraj v Dravsko dolino. Obležala je na tračnicah s prerezanima nogama, kakor je bilo tudi s Francem Žumrom. Reševalci so jo takoj odpremili v splošno bolnišnico. Kamekerjeva je bila Žumrova zaročenka in je hotela najti smrt na istem mestu, kakor njen dragi. Sirota je o-polnoči podlegla poškodbam. S seboj je vzela skrivnost o svojih odnošajih s pokojnim slikarskim pomočnikom Fran-com Žumrom, čigar tragična smrt jo je očividno tako pretresla, da si je hote končala življenje ravno tam, kjer si ga je njen ljubimec, ki je pretekli teden šel v smrt iz obupa, ker so se odnošaji z njo v zadnjem času ohladili. Kamekerjeva je očividno čutila krivdo ter si je izberala pot prostovoljno smrt.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo tista ne pošiljamo.
KNJIGARNA '
216 WEST 18th STREET
NARODA"
new york, n. y.
in
učni
AHX'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 4
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem-go i ne zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. GOS strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njibova društva in dru;^ nerodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................g.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .40
RONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lei>em vedenju, govorjenju ln oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. J»0
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Ksbaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je lil slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem Čudu, Kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
236 strani. Cena ........................- .80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomnr jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-skl strokovnjak, je razSiril svoSq tlelo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 302 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ...... 1.50	Broš. cena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike.
DOMAČI ŽI VINO ZDRAVNIK. Spisal Franjo Do
!:>r. S slikami. 278 strani. Cf*na ..........1.25
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50
broS............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -trani. Cena Zanimiv potopis s slikami *ietin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisa i R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena ..............................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikam L 206 strani. Cena ....................1,20
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom t vseh vpraSanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina sloven&ke prestolice.
Pavel **lere. 60
.75
.40
.90 .G0
.70
.60
IZ TAJNOSTI PRIRODE. Si strani. Cena____
Poljndni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-
BtVU.
.50
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal
I strani. Trda vez. Cena ..................
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. opisali Fran Erjavec, strani. Broš.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, '236.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ........................... .25
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami usjiesno propagiral veliko idejo juzo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno iu strojno ključavničarstvo ter žele-zol i varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H MAJ AR. Trije deli: 102, 141, 13o strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čira kakor zanimiva povest ter je sestavljen no najboljših \irih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kuna ver 107 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasrn najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČLNAR. Trda vez. 251 str.., Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOriJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi čt^ami sodobna filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .............................
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, . profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka č»i dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri In teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. ^alinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani,
lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STAN LEV V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjgi etuja naš znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna .potovanja.
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ-
.50 .60
.80
.75
.65
.70
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc	BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE
Levstik. 220 strani. Cena .................90	Cena bros...........................
Levstik. 220 strani. C2na broš. ...90 vez. 1.10 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-80 SLOVAR. 148 strani. Cena .............. iK)
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea iezika. 30 SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — 30 Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 6.—
KNJIGA O\jEPEM* VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 SPRETNA KUHARICA. 248 strani Vezana Cena L45 HJNJ1UA u	»	v knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-
skih navodil.
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....80____II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez.....50 Broš.....
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena
.50 .75
.70 .70
.50
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trds vez. 144 str. Cena Navodila za izračuixanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
<jena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezlkoslosca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična ^ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena.....50
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................—
Razprava o blaznosti in posled!"-*h pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1.25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsleabih moderne
znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in Senitnih pisem.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest sve*!»v%lec v vsasem iomu.
.50
.25
.60
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Gena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sveta. njegove šege ln naVade-
.40
SPOL. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NF VARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne boleznL UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 163
strani. Cena trdo vez......80 Bro§.....
Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čebelnakih; slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1.50
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše.
Cena broš......................... -50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1.50
VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50
Zbirka vosčilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... M
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena ........................ .39
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 stranL Cena ........... ............... Jt&
V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gove~nika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .6f Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so 8 svojim delom privedli ^ovenski narod is suženjstva -- v svobodo.
(Nadaljevanjo H& 4. strani.")
Htfeaii^iiižr' ,
wiim mimvmm
New York, Monday, December 7, 1936
rww Ezm&nr vutxvwirg utrli in ttjua.
Pot-navzgor
□
46
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
U
Baron de Ott"—Johart OrtK
"Gospa Hermsdorf, tako se piše ta dama, želi imeti sliko za zbirko rodbine svojega pokojnega moža in jo bo slikal Džorž, kadar se vrne iz Pariza, bo zopet celoletna plača, ako bo Džorž pametno začel. Da pa bo to napravil, za to bom jaz skrbel. Kaj ne, sedaj vam bo breme skrbi zopet malo lažje. Gospa Hermsdorf se zelo zanima za našega Džorža. Skrbela bo za to, da bo zanj med svojim poznanstvom dobila še več dela. Sedaj pa že enkrat pokonci glavo in pogum in zaupanje."
Stara žena globoko vzdihne. Roke ji slone sklenjene na mizi. Najbrze ni vedela prav, kaj naj počne s to veselo vestjo. Pa tudi še preveč je mislila na stiskanje rok med Hartmanom in Gito.
"Samo če ni samo hudomušnost odlične dame," pravi.
Hartman se jezno zasmeje.
"Ne, — nepoboljšljivi ste! S pravo trdovratnostjo se oklepate svojih skrbi. To je greh, gospa Feldman. tega mi nikdar ne zamerite!"
Njegov glafe je vendar nekoliko vplival na njo. Jn mati kot v obupu zmaje z glavo/
"Vsega tega ne moreni spraviti v svojo staro glavo in se tega ne morem veseliti. Pri srcu mi je, kot bi nad nami plavala velika nesreča."
Hartman skoči na noge.
"Na vsak način imate veliko zmožnost, da odpodite od sebe vsako veselje. Toda vi, -gospa Gita, se pa vendar veselite, kaj ne?"
(Jita pritisne roke na srce.
4'(ilasno bi kriknila od velike sreče," pravi s tresočim glasom.
Potem pa kriknite," se veselo smeje Hartman
Gita zmaje z glavo; solze ji zalijejo oči.
"Torej nef Tudi dobro," £<r šali. "Ali hočeva kričati duet, gospodična Ski-aba?"
Stara gospodična ga živo pogleda.
"Takoj sem zraven -— taka sreča!"
"Prav imate, malo sreče je za vse. doseženo. Toda, gospoda — to prosim.
vrne, ne bo o tem ničesar izvedel. Drugače ne bo več zdržal v Parizu. Toda sedaj mora rabiti ves svoj razum, da se bo v Parizu s sliko Mosseniora na razstavi postavil. Kaj, gospa Gita, ničesar ne boste izdali."
Gita tiho vzdihne.
Pred dunajsko poroto se je začela zanimiva razprava proti 'grofici Ubaldini della Carda' ki je obtožena, da je s svojim prijateljem, Maxmilianom Ot-tom, izvršila velik kup slepar-stev. Ott se je izdajal za bivšega avstrijskega nadvojvodo Johanna Ortha in pod tem naslovom je pustolovska dvojica
4kNe, ničesar ne bom izdala, četudi mi bo težko."
"Dobro. Toda — skoro bi bil pozabil; gospa Hermsdorf vas hoče spoznati, gospa Gita."
"Mene?"
"Da, vas. Vaša slika ji je ugajala, ker jo je Džorž pač dobro napravil. Tn naročila mi je, da vas v soboto popoldne b treh pripeljem k njej. Saj ste s tem razdovoljni?"
Gita je nekoliko v zadregi.
"Ako že mora biti."
"Seveda mora biti. S svojo ljubeznivostjo morate za Džorža nekoliko vgladiti pot. Ako vam je prav, se v soboto popoldne ob treh sestanem na postaji v Tiergartenu. Nimam časa, da bi prišel po vas na dom."
"Točno bom tam."
Gita se skrbno obleče za obisk pri gospej Hermsdorf o vi. Med potom si kupi še rokavice.
Sedaj je bila zadovoljna sama s seboj.
A' svojem nemiru, ker ji Hartman ni povedal, kako je vse do tega prišlo, pride mnogo prezgodaj na postajo in hodi po peronu. Hartman pride točno in jo pozdravi in njegove oči se pasejo na njeni lepi postavi.
"Lepo izgledate, gospa Gita. Priprosto pa sik. Dober utis boste napravili. In to je važno. Danes si boste osvojili novo deželo za sebe in Džorža. Poglejte, njegova umetnost jxjtre'buje takih tal, da more uspevati. — Vedno moram reči, da ima Džorž srečo Ko mi je takrat rekel, da se je zaročil s p riprasto učiteljio, tedaj sem se bal zanj. Mislil sem, da se je obesil na kako plaho dekle, ki mu bo še povečala njegove vsakdanje skrbi v krogu, ki ga je njegova mati že tako tesno zategnila. Sedaj pa? No — ničesar več ne rečem. Imel je srečo, ta goska je labud."
Gita se tiho smeje.
"Hvala, dragi p rijatelj. Sedaj pa vas urosim. da mi
Poglejte, gospa Feldman, to ^ ila veliko oseb. 7J
■/n~r-t Tiflmptnn vai-ol	lin riti	. . .	°
varjati bi se morala za skupno vsoto okrog 10,000 dolarjev. Ker je Ott pred nekoliko tedni umrl, stoji "grofica" sama pred sodniki. Aretirali so ju v maju preteklega leta in sta med drugim izpovedala, da sta bila tudi v Zagrebu, taiko da je mogoče, da sta tudi tukaj našla kakšno žrtev.
Dvojica, ki je delovala pred vsem na Dunaju in v Dražda-nih, je uporabljala spreten trik. ° a Na diskreten način sta razširjala v svoji okolici govorico, da je "baron de Ott" leta 1890 izginuli nadvojvoda Joliann Orth. Tega nista sicer nikomur naravnost povedala, a če je Otta kdo vprašal, je zaniko-val s takšno gesto, da je moral vsakdo verjeti v govorico. Da bi pa kdo ne podvomil, je nosil "baron" v gumbnici vedno red Zlatega runa v miniaturi, a njegov pečat je predstavljal jadrenjačo "Sveto Margareto" s katero je Johann Orth izginil ob južnoameriški obali. Vrhu vsega je Otta v njegovi sobi predstavljala fotografija v fantastični generalski uniformi. Kdo bi še mogel dvomiti 1 Na sličen način je znala njegova prijateljica molče prepričevati ljudi o visokem pokolenju njenega druga.
Toda ne samo osebnost domnevnega nadvojvode, temveč tudi njegove in grofične izjave o velikanskem posestvu, ki ga imajo v Argentini, ki je večje od vse Avstrije, ki redi 200,-000 glav goveje živine in je vredno 300,000 funtov šterlin-gov, je delalo na naivne in v visoke naslove zaljubljene ljudi velikanski vtis. Žal, da imajo tudi v Argentini težave z deviznimi predpisi, sta pripovedovala oba svojim žrtvam in žrtve so jima na ta račun kar samo od sebe ponujale deset tisočake in sto tisočake.
Neki bivši generalni kenzul na Dunaju, velik čestilec ponarejenega nadvojvode Johanna, jima je dal na primer 22.500 šilingov in 15.000 francoskih frankov, neka odlična dama je
Samo z zaslugo ni Dokler se Džorž ne
žrt vovala svoji nečiinemosti 14.500 šilingov, neki bankir jima je "posodil" 4000 šilingov. Tako se je na'brala vsota, zaradi katere bi se morala zagovarjati v Avstriji. Toda preve-janca sta znala drugod še bolje izkoriščati lahkovernost. V Draždanih sta nekemu tovarnarju izvabi La 5250 mark, nekemu bivšemu višjemu konjuš-nikn cesarja Viljema 2540 mark, in ko so ju tam aretirali, se je izkazalo, da sta bila že prej v Monakovem in v Londonu pobrala silen plen. V Londonu je "grofica." n. pr. s samo pravljico o posestvu v Argentini dobila nekje posojilo 10.000 funtov šterlingov. Neki holandski bankir ji je bil voljan dati še 30,000 funtov šterlingov, pa jo še pravočasno umrl.
In kaj sta bila sleparja v resnici ?
Grofica Ubaldina itd., je preprosta Elma Fettova, hči nekega rudniškega uradnika iz Posaarja. Po prvem ponesrečeni zakonu se je preselila v Italijo, kjer jo je baje pohčeril neki stari malteški vitez, U-baldini della Carda. Zgodba s to pohčeritvijo je precej skrivnostna, dokumentov ni nobenih in potomci pokojnega malteškega viteza ne vedo nič o njej. Pozneje je živela v Parizu, Londonu in Monakovem. Povsod je znala najti može, ki so jo podpirali z velikimi vsotami. V Londonu se je učila letanja in je hotela napraviti polet preko oceana, pa do tega ni prišlo, ker se je tedaj seznanila z "baronom de Ottom", s katerim se je poročila pred slovitim kovačem v Gretna Gree-nu na Škotskem. Na Angleškem teli zakonov ne priznavajo, kakor nikjer drugod, vendar pa je bila vsa komedija za pustolovko velike važnosti, ker je dobila od svojega "moža" za poročni dar njegov dozdevni naslov in pa še bolj dozdevno posestvo v Argentini z 200,-000 glav goveje živine.
Ott pa se je rodil leta 1870 na Dunaju kot sin nekega konjeniškega stotnika. Bil je sam častnik, pa je moral pobegniti v Južno Ameriko zavoljo o-gromnih dolgov, ki jih je napravil s svojim potratnim življenjem med draguljarji, natakarji in prodajalci cvetlic. Vojaško sodišče ga je in contumaciam obsodilo na šest let težke ječe, pa mu ni škodovalo.
V Ameriki je nastopil kot "baron de Ott" in se je bavil z zemljiškimi špekulacijami. L. 1903 je za 400 pezov res kupil veliko posest Tala Pampa, ki bi pa postala donosna le z velikimi investicijami. Dve leti pozneje je to posesbvo prodal. Rabilo pa mu je pozneje, kakor smo videli, kot pretvezen, sijajno. L. 3906 je hotel v Čileju osnovati družbo za izkoriščanje bakrenih rudnikov. Pri tej priliki so se prvič pojavile vesti, da je nadvojvoda Johann Orth. Nekaj pozneje je ta govorica postala njegov edini kapjital.
SPANSKO "ZLATO"
SHIPPING NEWS
Na parnikih, Id m debelo tiskani, se vrie t domovino izleti pod vditrw Izkušenega spremljevalca.
va2no za naročnike
Poleg naslova je razvidno do tdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino praročasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih
Zlato, ki ga pošilja španska vlada v inoetranstvo, delno daj ga spravi na varno za primer, da bi zmagali nacionalisti, delno da bi si ž njim nabavila vsakovrstne vojne potrebščine, je bilo. že ponovno vzrok prerekanja. Sedaj ga je izkoristil na premeten način še neki slepar v Parizu za svoj dobiček.
V neki kavarni je nastopal mož, ki se je izdajal za atašeja v španskem poslaništvu in si je priskrbel stike z nekim francoskim trgovcem, češ, da ima naročilo, naj proda 30 kg španskega zlata za francoske in druge inostran'ske bankovce. Posel se pa mora izvršiti tajno, ker špansko poslaništvo noče nastopati uradno.
Trgovec si je hotel pridobiti za ugodno ceno zlato, ki ga v trgovini na dovoljen način drugače sploh ne bi mogel dobiti in je seveda z veseljem sprejel predlog domnevnega atašeja. Na brzo roko si je priskrbel potrebno vsoto, med tem ko je slepar naročil, naj mu pripeljejo "zlato" z avtomobilom. Avto je res pripeljal sedem palic, ki so tehtale (skupaj kakšnih 30 kg. Trgovec je zanje izplačal 300,000 frankov v francoskih bankovcih, zia 200,000 frankov pa je podpisal ček in razen tega je izročil sleparju še 40,000 frankov v inostranskili bankovcih. Kupec in prodajalec sta se nato ločila.
Trgovec se ni dolgo veselil imenitne kupčije, kajti ko je hotel dozdevno zlato prodati dalje nekomu draguljarju, se je izakazalo, da so palice večino-va iz — bakra. Trgovec je na to vložil tožbo zavoljo slepar-st»va, toda špansko poslaništvo, katero je tožil, je seveda izjavilo, da tistega "atašeja" ne pozna. Slepar je med tem že gotovo zaputstil vse francoske hribe in doline.
9. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherb< u^g
12. deecmbra: K« v Genoa
15.	decembra: Bremen v bremen
"Washington v Havre
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg -6. decembra:
Normandie v Havre
•">. januarja :
Cliami'Iain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre
0. januarja :
Katurnia v Trieste Lafayette v Havre J.T januarja:
Washington v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	januarja: Bremen v Bremen
16.	januarja: Rex v Genoa Paris v Havre
20. januarja:
Berengaria v Cherbourg
22.	januarja* Europa v Bremen
23.	januarja :
Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre
27. januarja:
Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre
2. februarja :
Bremen v Premen Berengaria v Cherbourg
H. februarja: Paris v Havre Ilex v Genoa
.). februarja:
Europa v Bremen
10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
13. februarja:
Conte d i Savoia v Genoa
19.	februarja: Bremen v Bremen
20.	februarja :
lie de France v Havre Katurnia v Trst
24.	februarja : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
26.	februarja: Europa v Bremen
27.	februarja : Paris v Ha\re Bex v Genoa
Preživite BOŽIČ
v stari domovini
Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci.
IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH:
berengaria
ki odpluje iz New Yorka:
dne 9. decembra
Queenmary
16. decembra
Na prvem izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROV1Č, član newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako član newyorskega urada; na tretjem pa HENRX WEBER, član čikaškega urada Cunard Line.
Za vse i>odrohnosti glede cen, potnih listov.
se obrnite na:
povratnih dovoljenj itd..
potniški oddelek "glas naroda"
^ 216 WEST 18th STREET .	NEW YORK, N. Y.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Laushin
i
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenhurg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
do Herinsdorfove vile. Med potom vam bom vse povedal."
Počasi hodita po lepih cestah parka in Hartman ji pripoveduje, kako se je sestal z gospo Hermsdorfovo na razstavi in da jo je obiskal na njenem domu. Gita se mu še enkrat zahvali za njegove tople besede.
"O, ne govoriva vendar o hvaležnosti. Kaj takega težko prenašam. Slučaj mi je prišel na pomoč. V resnici nisem jmel mnogo dela. Sedaj ste vi na vrsti, gofepa Gita. Sedaj pokažite, da morate biti ljubeznivi in zapeljivi. Gospej Jlerrasdorfovi morate zmetati glavo —mora biti popolnoma omamljena. Pokažite ji svojo ljubeznivost in svoje luči ne .ltmlller
MSmernik' Jarij PrOSt je °SeWt' kL Zna ^J-SE
Gita se ameje.	Detroit, Frank Slul~
" Mtilo bojim se, odkrito priznam. Tako sem strahopetna v občevanju z odličnimi ljudmi. Toda tega ne bom izdala. Upam, da gospe Hermsdorfove ne bom razočarala,"
, .^artn?aT} etrani pogleda v njen živo rdeči obraz z bistroumnimi, zlato žarečimi očmi.
^Tega se ne bojim," pravi Hartman prepričan.
Gospa Herm^dorfova je imela zelo občutljivo lastnost za navdušenje Gitina zadrega je kmalu izginila pred ljubeznivostjo odlične gospe, ki ji je prižla nasproti s toplo prisrčnostjo.	m
(Dalje prihodnjič.)
'LLINOIS:
Chicago, J. BevčIC, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero.
ln Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascootah, Frank Auguatin North Chicago, Joe Zelene KANSAS:
Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Ooufle Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goufe Gilbert, Louis Vessel Hlhbing, John Povie Vlrgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Brodertck NEW YORK: Gowanda, Karl Uttls Falls.
OHIO:
Barber t on, Frank Traka Cleveland. Anton Bobek, Cbas. Karl linger. Jacob Resnlk. John Slannik Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Krmše Youngstown, Anton KlkeU OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdaie in okolica, M. Kapnik
Export, Louis Supaočič
Farrei, Jerry Okorn
Forest City, Math
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polanta
Krayn, Ant. Tauželj
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John Žust
Pittsburgh. J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Seklfrar West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Sfrsk
Sheboygari, Joseph Kake*
WYOMING:
Rock Springs, Louis Tanehar
DiamondviUe. Joe Rollch
Vsak
ta, katero Je prelet
za sva-
OPRAVA "GLAS NASADA"
student iz sara-gosse
Nadaljevanj?, s 3. strani.
hodniku sem se presenečen zagledal v dozdevnega študenta iz Saragosse — med dvema avstrijskima vojakoma z nasajenimi bajoneti.
Kakor okamenel sem obstal.
Spanec se je ozrl, vjela sva se z očmi.
"Buenos dias!" (dober dan) je zašepetal. Njegov obraz se
mi je zdel bolj bled kakor šču.
prejšnji dan, okrog ustnic mu je krožil prezirljiv nasmeišek.
A vse le nekaj trenutkov, zakaj že so se odprla vrata in vojaka sta porinila Španca v sobo.
Ta čudni dogodek mi ni šel iz spomina. Čim bolj sem razvozlaval uganko, tem bolj zamotana je postajala in so slednjič moje misli spletle skrivnosten nimbus okrog zagonetnega Španca.
Šele naslednji dan, ko sem se . vrašal z vlakom na svoje mesto in sem med vožnjo prebiral jutrnjo izdajo nekega dunajskega časnika, se mi je stvar pojasnila.
Predsinočnjem so aretirali v nekem hotelu drugega okraja elegantnega mladega gospoda a imenom Rodrigo de los Santos, baje akademika, doma iz Saragosse v Španiji. Tujec je nujno osumljen vohunstva v prid Rusije. Izročen je bil vojaškemu preiskovalnemu sodi-
Nisem mogel verjeti poročilu in sem si pomel oči, da bi se prepričal, ali ne sanjam.
Se danes ne morem verjeti, da bi ljubeznivi, vljudni Španec mogel biti — vohun.
Nikoli več nisem slišal, ne či-tal o njem. Če mu je cesarska Avstrija takrat prizanesla, Bog ve, če mu je tudi usoda v sedanji bratomorni vojni?
V mojem srcu bo ostal spomin nanj — lep in svetel.

Pišite nam za cene rosnih listov, reservacijo kabin in po-jasnUa sa potovanja.
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 216 W. 18th gfc, New York
^O^OC00000000600®06006eč!
znanstvene in poucne
knjige jVadnljevanje s 3. giro At.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti lz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena.......40
V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... UM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Higijena doma ln v Soli. Opis bolezni pri mladinL
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just BaSar. Cena......................1.25
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete• gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
_
.........Ml