jest1««
M—a«MM

.. 2___i* . j; ...... p^^.
,3 i' : •

glasilu socialistične zveze delovnega Ijud
DO Paka
Vso pozornost so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje namenili na zadnji seji med drugim poročilu o delu družbenega pravobranilca samounravliania. O tem bomo več pisali v naslednji številki Našega časa. Na seji so menili, da so bili v zadnjem obdobju pri delu družbenega pravobranilca samoupravljanja, doseženi pomembni vsebinski premiki, še posebej na področju sodelovanja s samoupravnimi organi delovnih organizacij in na področju preventivnega delovanja. Podprli so tudi okrepljeno dejavnost pri urejanju in usklajevanju samoupravnih aktov z zakonodajo. Pri tem je še posebej pomembno odkrivanje odstopanj od srednjeročnih in letnih planov ter odkrivanje motenj v poslovanju. Izvršni svet bo skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja okrepil pregled nad sprejemanjem in izvajanjem planskih dokumentov ter nalog, ki jih predvideva resolucija in ki jih sprejme občinska skupščina. Pri programu dela za letošnje leto je treba nameniti nekoliko več pozornosti delu samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Člani izvršnega sveta predlagajo skupščini občine Velenje, da potrdi samoupravni sporazum o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki predvideva tudi kadrovsko okrepitev.
Spregovorili so tudi o delu Temeljnega sodišča v Celju ter o problematiki enote sodišča v Titovem Velenju. Poročilo bodo obravnavali tudi delegati občinske skupščine, delegati pa naj bi namenili posebno točko dnevnega reda tudi varstvu družbene lastnine ter mladoletnemu prestopništvu. V vseh
delovnih okoljih pa naj bi poskrbeli tudi za pravno pomoč delavcem.
Člani izvršnega sveta so namenili veliko pozornosti tudi obravnavi izhodišč za ekonomsko in samoupravno preoblikovanje delovne organizacije Paka ter dolgoročnega sistemskega razreševanja RTC Golte. Turistično gostinska in propagandna delovna organizacija Paka je pripravila izhodišča za ekonomsko in samoupravno preoblikovanje. Ze takoj ob ustanovitvi te delovne organizacije so spoznali, da analize poslovanja RTC Golte in njegovi razvojni načrti niso bili stvarni, pojavilo pa seje tudi vprašanje poslovanja Rdeče dvorane. Tako predlagajo novo organiziranost, in sicer naj bi se tozd RTC Golte izločil iz sestava delovne organizacije Paka, se organiziral kot enovita delovna organizacija in se vključil v sozd Merx Celje. Vsi doslej sklenjeni dogovori in sporazumi za pokrivanje stroškov poslovanja tega centra ostanejo veljavni in se prenesejo na novo ustanovljeno delovno organizacijo skupnega pomena občin Celje. Velenje, Žalec in Mozirje. Iz sestave DO Paka naj bi se po predlogu izločila tudi Rdeča dvorana, ki naj bi se organizirala kot enovita delovna organizacija posebnega družbenega pomena v občini Velenje za upravljanje in vzdrževanje rekreacijskih in športnih objektov ter organiziranje prireditev. Tozd Gostinstvo pa bi naprej delovalo kot enovita delovna organizacija za osnovno gostinsko in turistično dejavnost. Za uresničitev zastavljenih načrtov pa je nujno povezovanje, poudarjajo, o tem pa se bodo v Gostinstvu odločali na osnovi izdelanih programov aprila letos.
VSEM CLANICAM ZVEZE BORCEV, KAKOR TUDI DRUGIM OBČANKAM ISKRENE ČESTITKE OB NJIHOVEM PRAZNIKU -DNEVU ZENA!
H
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV VELENJE
Nadaljevanje rokometnega prvenstva
Precej sprememb v ekipi
V domu kulture v Titovem Velenju je bila v ponedeljek popoldne zelo zanimiva prireditev — javni nastop učencev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega — Velenje. Med obiskovalci v dvorani so bile pretežno ženske, saj so s koncertom učenci na zanimiv način čestitali materam za njihov praznik. Nastopilo je osem skupin ali več kot dvesto nastopajočih in vsi so odlično izvedli svoje koncertne točke.
Vsem "bralkam in drugim delavkam ter občankam iskreno čestita za praznik tudi naše uredništvo
Benifikacija
Ne mlad in izčrpan, predvsem zdrav!
Je benifikacija varnostni ukrep za zaščito zdravja delavcev takrat, ko jim tega ni mogoče urediti drugače ali je to boniteta, ki naj potem pripada vsem, ki delajo v rudnikih ne glede na to v kakšnih pogojih in koliko časa?
Glede tega vprašanja je pretekli torek stekla živahna razprava med predstavniki Rudnika lignita Velenje in Petrom Tošem, predsednikom republiškega komiteja za delo. Spodbudil pa jo je ugovor republiškega izvršnega sveta in Gospodarske zbornice Slovenije na sklep skupščine Pokojninsko invalidskega zavarovanja, po katerem naj bi benifikacijo uveljavljali tudi nekateri odgovorni rudniški delavci, ki v jami opravljajo do 50 odstotkov svojega dela.
Prav zaradi tega se pojavlja dilema: ali benifikacijo priznati
tudi delavcu, ki je odgovoren za to, kaj se v jami dogaja in to praktično 24 ur na dan, pri tem pa je težko opredeliti, koliko časa je ali naj bi bil v niei. Za uveljavljanje te dobe naj bi izhajali iz opisa dela in nalog in ne iz časa, ki ga vodilni delavci opravljajo neposredno v jami.
Nova odmera za benifikacije za rudarje je aktualna že precej časa. Rudarjem v premogovništvu naj bi se povečala na 17 mesecev. To je sprejemljivo in s tem se strinjajo vsi. Bolj pa se bojijo začetnih težav, ki bodo nastopile, ko bo zakon začel veljati. Mislimo na kadrovske veliko rudarjev se bo namreč tako lahko upokojilo veliko prej kot bi se drugače — in na finančne. Na novo bo potrebno izračunati in ovrednotiti pokojninske osnove s priznano novo benifikacijsko delovno dobo od leta 1945 naprej. Torej tudi za rudarje, ki so delali v neprimerno
V torek, 13. marca, se bodo sešli na 10. sejo delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enote občine Velenje. Med drugim bodo obravnavali poslovanje doma za varstvo odraslih v preteklem letu, sklepali o sofinanciranju nakupa računalniškega programa za uvedbo in izvajanje enotne evidence prejemnikov socialnih pomoči. Na dnevnem redu pa imajo še nekaj točk.
Delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje pa se bodo zbrali na 9. redni seji 14. marca. Poleg poročila o
uresničevanju programa te skupnosti v preteklem letu, delegatskem delovanju skupnosti v 3. mandatnem obdobju imajo delegati na dnevnem redu še delovni in finančni načrt skupnosti za letos ter predlog za povišanje družbeno denarne pomoči kot edinem in dopolnilnem viru za preživljanje za ieto 1984. Prav tako bodo sklepali o predlogu za povišanje rejnin za otroke v tem letu ter sklepali o valorizaciji preživnin za leto 1984. Poslušali pa bodo še poročilo o programu dela Centra za socialno delo Velenje za letos.
težjih delovnih pogojih kot so danes. In težava, ki se pojavlja je, od kje dobiti denar. Benificirana delovna doba se denarno realizira iz dveh virov: iz prispevka delovnega kolektiva, kjer združujejo svoje delo delavci s priznano benifikacijo in največji del pa odpade na združena vzajemna solidarnostna sredstva Pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Dokončno pa bi se morali dogovoriti tudi o tem, menijo in zahtevajo velenjski rudarji, da se benifikacija uredi za celo državo enotno! Nesprejemljivo je namreč, da je ta za enako delo vrednotena od republike do republike različno.
Sicer pa se pri tem vprašanju pojavlja dvojnost. Na eni strani je za rudarje nujna benifikacijska delovna doba, ki naj kot varstveni ukrep zaradi težkih pogojev dela zaščiti njegovo zdravje, na drugi strani pa istega rudarja zaradi širših družbenih koristi silimo, da dela še podaljšan delovni čas.
Več pozornosti bi morali nameniti temu, da bo rudar za svoje delo primerno nagrajen, se upokojil zdrav in čim kasneje in ne mlad pa izčrpan. Zato naj bo prav izboljšanje delovnih razmer prva skrb. In prvi koraki se že delajo. Skupaj z Zasavjem so Velenjčani izdelali elaborat o obratovalnem in delavnem času, ki naj bi zagotovil neprekinjeno dnevno obratovanje ključnih proizvodnih enot — odkopov in odvozov premoga — rudarjem pa zagotovil 42-urni delavnik. Nove metode so poskusno že uvedli v delu rudnika, rezultati pa bodo pokazali, katera je najboljša in jih takoj za tem pričeli uvajati tudi v druge dele.
mkp
Seja 10 sindikata
Delavci Gorenja cilje sanacije že uresničujejo
Prejšnji teden je bila v sozdu Gorenje v Titovem Velenju seja izvršnega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije. Seje se je udeležil tudi predsednik zveznega odbora sindikata kovinske in predelovalne industrije Jugoslavije Ismet Sulja. Člani odbora so spregovorili o sanacijskih programih TGO Gorenje in Gorenje Promet servis.
Predstavniki Gorenja so goste najprej seznanili s prizadevanji delavcev in začasnega poslovodnega organa, da bi razrešili zahtevni položaj in veliko izgubo, ki je v teh dveh delovnih organizacijah nastala zaradi neustreznih poslovnih odločitev v preteklosti in zaradi neorganiziranosti. kije še dodatno obremenila poslovanje Gorenja.
V preteklem letu od septembra dalje so delavci Gorenja opravili 8 dodatnih delovnih dni, delali pa so tudi v podaljšanem in nočnem času. Mnogi proizvodni delavci so opravili tudi udarniški delavnik, pridružili pa so se jim še delavci iz delovnih skupnosti Gorenja. Zato in zaradi boljše organizacije dela so bili tudi rezultati zadnjih mesecev preteklega leta bistveno boljši od rezultatov prejšnjih mesecev.
Tudi za letošnje leto v Gorenju načrtujejo velik porast proizvodnje. kar bodo seveda lahko dosegli le z izjemnimi prizadevanji. Seveda pa bodo le tako lahko preprečili nastajanje izgube iz tekočega poslovanja in sčasoma uresničili naloge, ki naj bi temu kolektivu odprle nove perspektive.
Člani izvršnega odbora so dokaj kritično tehtali predloženi sanacijski program, menili so, da je zadovoljivo pripravljen, podali pa so tudi nekatere predloge in nakazali katera področja bi bilo v prihodnje še potrebno dopolniti. Menili so, da v primeru Gorenja ne moremo razmišljati o drugi možnosti, kot je sanacija, seveda pa je ob tem potrebno narediti vse. da se izgube v prihodnje ne bi ponovile. Odlo-alnega pomena naj bi bila poleg boljšega dela, posodabljanja proizvodnje in nadaljnje skrbi za izvoz, ustrezna kadrovska politika. reorganizacija poslovno informacijskega sistema, oblikovanje trdnejših in spodbudnejših odnosov znotraj Gorenja ter z dobavitelji in kupci.
Gorenje pa seveda sedaj, so ugotovili člani izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije poleg moralne in politične podpore potrebuje predvsem konkretno podporo, saj bo izgubo, ki so jo ustvarile poslovne enote v tujini možno odpraviti le s pomočjo združenega dela celotne republike.
Sindikati treh dežel
Mirovna
manifestacija
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 11. marca ob 11. uri velika mirovna manifestacija sindikatov treh dežel: Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Z manifestacijo, katere geslo j* Mir — sožitje — razorožitev, se bodo udeleženci pridružili prizadevanjem vseh naprednih in miroljubnih sil, ki se bore za mir in prevlado razuma v svetu.
Manifestacije se bo udeležila tudi delegacija iz občine Velenje. Vsakdo, ki bi se te manifestacije želel udeležiti, se lahko prijavi do jutri, 9. marca, na OS ZSS Velenje ali na OK ZSMS Velenje ali pa tik pred odhodom avtobusa izpred Rdeče dvorane, 11. marca, ob 8. uri.
Plavanje
Renati Rednak osem medalj
Kros
Grega Suhadolnik državni prvak
Na 38. državnem prvenstvu v krosu 4. marca v Čačku se je med velenjskimi atleti najbolje izkazal Grega Suhadolnik. Sla razmočeni in blatni progi je imel največ moči in zasluženo postal pionirski državni prvak. Čestitamo!
Iz Titovega Velenja so na krosu sodelovali tudi člani — 9. je bil Krajnc, 10. Anič, 11. Miklavžina in 21. Živko.
V soboto in nedeljo so velenjski plavalci nastopih na državnih in republiških prvenstvih.
Izredno sta presenetila velenjska pionirja Domen Majhen in Renata Rednak, ki sta osvojila medelje v vseh disciplinah, v katerih sta nastopila, ekipno pa je bilo Velenje četrto v Sloveniji. Na mladinskem državnem prvenstvu sta svoje sposobnosti potrdila
Tadej Vunderl in Katja Oman, ki je bila četrta na 800 metrov kravi.
Renata Rednak je bila na republiškem prvenstvu prva na 200 m hrbtno, druga na 200 m kravi, 100 m hrbtno, 100 m delfin. 100 m kravi, 200 m delfin in 800 m kravi, tretja pa na 200 m mešano. Domen Majhenjeosvojil tretji mesti na 100 in 200 m delfin.
Izvršni svet Sob Velenje
vii&feaft^^	.mm&fflfsmmmi
0 preoblikovanju
Rokometašice Velenja sc bodo v soboto, 10. marca, v prvem spomladanskem kolu v Rdeči dvorani sestale z igralkami Bane Sekulič iz Somborja. Domača ekipa bo nastopila v drugačni postavi kot je nastopala jeseni — brez sester Ba-šič, Omerovičeve in Kotnikove. Namesto Antona Bašiča sedaj ekipo vodi domači trener Adi Huda-rin, vanjo pa je uvrstil tudi nekaj mladih igralk.
Srečanje prvega kola spomladan-
skega dela prvenstva se bo začelo ob 18. uri. Čeprav so igralke trenirale samo doma, saj zaradi denarne stiske niso mogle na priprave kam drugam — kot na primer nekateri drugi klubi —, ki so še v slabšem položaju, smo prepričani, da bodo tudi s to pomlajeno uspešno igrale. Po jesenskem delu so na šestem mestu, katerega želijo obdržati tudi po spomladanskem delu. No, glavni cilj pa je na sedanje okoliščine obstanek v ligi.
Materam za praznik
2 stran ★
od Četrtka do četrtka
Titovo Velenje *
8. marca 1984
Sindikat v občini Mozirje
Več moči nagrajevanju po delu
Tudi v občini Mozirje so opravili vse občne zbore osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij. S pripravami nanje so pričeli že v začetku novembra in obenem pričeli razreševati še druge probleme ter uresničevati naloge na kadrovskem in drugih področjih. Večjih težav med pripravami in kasnejšo izvedbo občnih zborov ni bilo. Na njih so izvolili 70 odstotkov novih predsednikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij. Ocenjujejo, da se kadrovska sestava ni bistveno izboljšala, ob tem pa poudarjajo, da so nova vodstva pripravljena in voljna delati.
Večina osnovnih organizacij je v preteklem obdobju izboljšala vsebino svojega dela. v nekaterih primerih pa je aktivnost upadla zaradi slabih kadrovskih reši-
tev. Največ pozornosti so osnovne organizacije namenile socialnemu področju, zlasti socialni ogroženosti svojih članov. Prav tako v veliki meri so se ubadale s primeri nediscipline in neodgovornega ravnanja in probleme velikokrat razrešile že same. brez odločanja disciplinske komisije. Zlasti pestra je bila dejavnost na področju športa in rekreacije, kjer so znatno popestrili oblike udejstvovanja. Seveda ne smemo pozabiti na vključevanje osnovnih organizacij v samoupravne tokove, vsakdanje delo in življenje v svoji temeljni organizaciji in v delovanje delegatskega sistema.
Uresničili pa niso ene najpomembnejših nalog sindikalne organizacije, to je nagrajevanje po delu. Tu je še vse preveč nedorečenosti, ki se jih osnovne
organizacije zavedajo in so do svojega slabega dela dovolj samokritične. Vendar je eno samo-kritičnost, drugo pa neučinkovitost in prevelika mera solidarnosti pri odpravljanju slabega dela. To je seveda tudi najpomembnejša naloga, ki sojo v osnovnih organizacijah zapisali za naslednje obdobje. Lahka nikakor ne bo. saj znane nedorečenosti na področju nagrajevanja ne veljajo zgolj za mozirsko občino, ampak za celotno družbo. V razpravah so predvsem postavili zahtevo, da delavec, ki je sposoben in voljan delati, ne more in ne sme biti na listi socialno ogroženih.
Ocenili so tudi delo štirih konferenc osnovnih organizacij sindikata v mozirski občini. Tudi na teh občnih zborih so bili v veliki meri kritični do načina svojega delovanja, vse pripombe
pa so seveda vključili v delovne načrte za prihodnje obdobje.
Konferenca v F.lkroju ni povsem opravičila svoje vloge, zato pa zelo dobro delujejo osnovne organizacije v tem kolektivu. Za Gozdno gospodarstvo je značilno najširše delovno področje, pa tudi najtežji delovni pogoji za delavcc. Povezovalna vloga konference je zato toliko bolj otežena. kar velja tudi za izvajanje samoupravnih postopkov, za celovito in sprotno informiranje delavcev in podobno. Konferenca v Lesni industriji Gorenje — Glin je odigrala svojo povezovalno vlogo in oblikovala enotna stališča, bila pa je premalo odločna pri njihovem dejanskem uresničevanju. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so nekoliko slabše delovale osnovne organizacije in je precej njihovih nalog uresničila konferenca, ki je tudi sicer uresničila večino svojih nalog, razen seveda na področju nagrajevanja po delu. Skupna ugotovitev je, da bo treba vztrajati pri delu in vlogo sindikalne organizacije še okrepiti.
Občina Mozirje
Boljša poslovna poročila
Pomen obravnavanja zaključnih računov je več kot jasen. Jasna je tudi vloga poslovnih poročil poslovodnih organov, ki so prvi in hkrati vsebinski del zaključnih in kasneje tudi periodičnih obračunov. Tega pa se ponekod, dolgoletnim naporom navkljub, nočejo zavedati. Zato je v teh poslovnih poročilih še vse premalo opozarjanja na napake, ocenjevanja problemov, oblikovanja predlogov, primerjav s
sorodnimi panogami in podobno. To velja tudi za mozirsko občino, kjer pa vendarle ugotavljajo očiten vsebinski in kakovostni napredek pri oblikovanju teh poročil v posameznih delovnih organizacijah. Tudi na splošno velja, da so poročila letos bolj kakovostna, razen v eni delovni organizaciji, kjer poročila sploh niso pripravili. V prihodnje bodo v oblikovanje in obravnavo poslovnih poročil
skušali vključiti čim več vodilnih in odgovornih delavcev, da bi na ta način laže ugotavljali odgovornost za posamezne neuresničene naloge.
Tudi razprava o poslovnih poročilih je bila letos bolj živahna kot prejšnja leta. Večinoma so poročila prvič obravnavali na temeljnih kandidacijskih konferencah v začetku februarja, zatem pa so jih delavci obravnavali po samoupravnih delovnih skupinah, žal ne povsod.
Slednje seveda velja za tiste delovne organizacije, v katerih obstajajo samoupravne delovne skupine zgolj na papirju in kjer ne zagotavljajo njihove vloge v delovanju samoupravljanja, delegatskega sistema, obveščanja, dela družbenopolitičnih organizacij in pri razreševanju vsakdanjih težav.
Ocena poslovnih poročil ponuja ugotovitev, da je gospodarstvo Gornje Savinjske doline lani poslovalo dokaj dobro, na še večje uspehe pa so seveda vplivale tudi znane težave širše narave in nekaj notranjih, ki jih poznajo že dalj časa in bodo v njihovo odpravljanje morali vložiti še več naporov in odgovornosti.
Otroško varstvo
Sprejeli sklep o denarnih pomočeh
Pretekli teden je bila seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Med drugim so sprejeli sklep o denarnih pomočeh in dohodkovnih pogojih za leto 1984. Sklep o denarnih pomočeh sprejme ta skupščina vsako leto februatja, velja pa od 1. maja v tekočem letu do 30. aprila v naslednjem letu. Še naprej velja za to področje dogovor o enotnih merilih za pridobivanje pravice do denarnih pomoči otrokom, ki ga je ta skupščina sprejela lani, tokrat pa so potrdili nove vrednosti oziroma višine denarnih pomoči (otroških dodatkov).
Po 1900dinarjevnamesecbodo sprejemali tisti otroci, katerih dohodek družine na družinskega člana ne presega 4900 dinarjev, po 100 dinarjev, tistih, katerih dohodek ne presega 5600 dinarjev, po 600 dinarjev pa otroci tistih družin, ki dosegajo na družinskega člana od 5600 do 6000 dinarjev. Za otroke kmetov in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna so določili denarno pomoč v višini od 400 do 1000 dinarjev. dobijo pa jo lahko tisti, katerih katastrski dohodek nc presega 9000 dinarjev oziroma 2800 din na družinskega člana. Poleg lega imajo telesno in du-
ševno prizadeti otroci še pravico do povečane denarne pomoči v višini 600 dinarjev, seveda v primeru. če je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju. Pod tem pogojem pa dobijo povečano denarno pomoč v višini 600 dinarjev tudi otroci edinih hranilcev.
Posebna komisija pri svetu za uveljavljanje materialnih in denarnih pravic pri občinski skupnosti otroškega varstva Velenje bo višino denarnih pomoči prosto presojala glede na socialno stanje družine, v primerih, ko bodo družine prekoračevale do 200 dinarjev dohodkovnih pogojev, za
VARUJMO GOZDOVE PRED POŽARI
»Pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom«. Uradni list SRS št 36/1966
2. člen
Kot bližina gozda se šteje razdalja petdesetih metrov ali manj od roba gozda.
4. člen
Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje.
7. člen
Sežiganje lubja in vejevja v gozdu in njegovi bližini zaradi zatiranja škodljivega mrčesa; požiganje sečnih odpadkov.
grmovja, dračja in plevela zaradi priprave zemljišča za obnovo gozda ter požiganje na planinskih pašnikih je dovoljeno samo pod nadzorstvom strokovnega Jelavca organizacije, ki gospo-dari z gozdom.
II. člen
Vsak. ki opazi začetni požar, pa ognja ne more pogasiti sam, mora o požaru obvestiti naj-bližnjo izmed tehle organizacij: gasilsko enoto, postaje milice, obrat organizacije, ki gospodari z gozdovi ali katerikoli občinski organ.
Spoštujmo zakonske predpise. da bomo obvarovali naše zeleno bogastvo! Nespoštovanje predpisov se kaznuje.
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
kmečke družine in družine brez rednih dohodkov, za družine, ki bodo predlagale dodelitev posebnega dodatka za edine hranilce in težje prizadete otroke ter za družine, ki so v drugačnem položaju kot ga kaže dohodek družine.
Dohodkovni pogoji za dodelitev družbeno denarnih pomoči so enaki kot v republiki. Že na seji pa so delegati opozorili, da so dokaj neugodni in bo letos odpadlo zelo veliko upravičencev do teh pomoči. Ob tem pa so ponovno poudarili. da je nujno, da v občini Velenje kar najhitreje zaživi enotna evidenca vseh družbeno denarnih pomoči, ki jih prejemajo naši občani. Tako bomo lahko zagotovili, da jih bodo dobili res tisti, kijih nujno potrebujejo.
Se veliko so delegati razpravljali o tej točki dnevnega reda, ob tem pa menili tudi. daje potrebno storiti vse. da bodo osebni dohodki dosegli takšne višine, da bodo zadostili potrebe družine, seveda če sta zaposlena oba starša.
Dokazila o upravičenosti do denarnih pomoči morajo občani vložiti najkasneje do 15. marca.
Če tega ne bodo stori I i jim bodo denarne pomoči s prvim majem ukinjene.
Delegati so potrdili še program dela skupščine. Predvidenih imajo pet sej. določil' pa so tudi žc vsebino, ki jo boco obravnavali.
Seveda pa bodo dnevne rede dopolnjevali z aktualno problematiko.'
M Z
Izvršni svet
Potrdili poročilo SIS družbenih dejavnosti
Na 87. seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje so med drugim obravnavali poročilo o delu samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter program dela za letos.
Med drugim so dejali, da naj strokovna služba samoupravne interesne izobraževalne skupnosti ter komite za družbene dejavnosti nadaljujeta akcijo pridobivanja projektov za nove šole. Začasno je potrebno premostiti prostorsko problematiko osnovne šole Bratov Mravljakov. VIZ pa mora organizirati sestanek, na katerem naj bi se dogovorili, da bi v občini bolje izkoristili telovadnice. Pozvali so Center srednjih šol. da pripravi teze nadaljnega razvoja s posebnim poudarkom na izvajanju praktičnega pouka. Člani izvršnega sveta so podprli usmeritve samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti in ZTKO. daje treba zagotoviti redno vzdrževanje objektov za telesno kulturo ter njihove dosežke o zmanjšanju prioritetnih dejavnosti na tem področju in večjo usmerjenost v množičnost. Izrekli so priznanje samoupravni interesni skupnosti za socialno skrbstvo za dobro opravljeno delo. prav tako pa tudi Domu za varstvo odraslih, ki je zgleden primer varstva odraslih. Na eni prihodnjih sej bodo spregovorili o uresničevanju dogovora o kadrovski politiki, strokovno službo samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje pa so pozvali, da se aktivneje vključi v usmerjanje mladih v posamezne poklice. Poudarili so tudi. daje treba ugotoviti vzrok upadanja kadrovskih štipendij. Tega je treba nemudoma odpraviti. Raziskovalna
skupnost bo pripravila v sodelovanju s Centrom srednjih šol raziskavo o vzgoji mladih za raziskovalno delo. člani izvršnega sveta na so menili, da naj ta skupnost po zaključku projekta Velenje 2000 usmeri svojo dejavnost ludi na sofinanciranje projektov na področju prioritetnih usmeritev v občini. Člani izvršnega sveta so podprli usmeritve samouprav ne interesne skupnosti za zdravstvo, ob tem pa priporočili Zdravstvenemu centru, da organizira razgovore s poslovodnimi delavci s ciljem, da bi se zmanjšala odsotnost z dela ter invalidnost. Poslovodni delavci morajo biti soodgovorno pri razreševanju tega vprašanja.
Sprejeli so tudi osnutek odloka o javnem redu in miru. Obravnavali ga bodo ludi delegati zboren skupščine.
Na 87. seji so člani izvršnega sveta govorili tudi o zdravilišču Topolšica. Med drugim so zadolžili komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da skliče sestanek o tem. kako urediti celotno Topolšico. Uskladiti pa mora ludi izvedbo tehničnega dela zazidalnega načrta za To-polšico. Zdravstveni center Velenje mora nadaljevati s prizadevanji. tozd Naravno zdravilišče Topolšica pa je treba nemudoma organizacijsko, poslovno in kadrovsko utrditi. Vsi izvajalci Zdra-vilišča Topolšica morajo v skladu s prevzemnim zapisnikom odpraviti vse pomanjkljivosti ter sproti odpravljati napake, ki se pojavljajo. Predlagali pa so tudi. da se ustanovi koordinalivno telo za spremljanje rezultatov investicije Zdraviliško hotelskega objekta v Topolšici
Stavbno zemljiška skupnost
Mnogi še niso poravnali obveznosti
Pretekli četrtek so se sešli na 15. skupni seji delegati obeh /borov stavbno zemljiške skupnosti občine Velenje.
Na seji sit delegati najprej med drugim poslušali in obravnavali poročilo o realizaciji programa (e skupnosti velenjske občine za preteklo leto ter poročilo o urejanju stavbnih zemljišč v soseski Šalek U, od leta 1977 do konca lanskega leta. V nadaljevanju četrtkove seje so delegati zavzeto obravnavali predlog programov urejanja stavbnih zemljišč samoupravne stavbno zemljiške skupnosti občine Velenje za letos. Osnovna naloga te skupnosti je upravljanje s stavbnimi zemljišči, ureditev teh s komunalnimi objekti in napravami, s tem, da se njihova namembnost smoterno uporablja. Poudariti velja, da je program stavbno zemljiške skupnosti izdelan na osnovi srednjeročnega načrta občine Velenje za obdobje 1981—85. Program je glede na vire finansiranja razdeljen na tri dele. Program A, denar zanj gre iz nadomestila za oddana stavbna zemljišča, za pripravo stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne in individualne rabe sekundarnega pomena. Program B, ki se finansira iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, denar pa je namenjen za opremo zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe primarnega pomena in program C, za katerega se denar zbira z 0,57 odstotki bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka organizacij združenega dela. V programu je načrtno opredeljeno, katera stavbna zemljišča za gradnjo družbenih stanovanj in za izgradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, bi naj letos urejevali. Program, za katerega bi dejali, da je
strokovno dobro pripravljen, je bil deležen (udi nekaj pripomb. Delegati so se v razpravi dotaknili predvsem tistih vprašanj, ki zadevajo urejanje s stavbnimi zemljišči na njihovem območju, oziroma soseski. Zlasti delegat krajevne skupnosti Šentilj, je imel v zvezi z gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v soseski Arnače precej pripomb. To je kraj, kjer je težko speljati kanalizacijo, ga oskrbeti z vodo in podobnim. Podvomil je tudi v uspešnost stanovanjske zadruge, ki bi jo tam organizirali, zlasti, če se ta ne bo pogovarjala z lastniki zemljišč in tesneje sodelovala z vodstvom krajevne skupnosti. Razpravljalec iz Šentilja je še dodal, da se ne bojijo novogradenj v soseski Arnače, ampak predvsem tega, da bodo težave, ki bi nastale s to izgradnjo, morali reševati sami. Za primer je omenil krajevno skupnost Pod-kraj-Kavče. Več delegacij, med njimi največ vaških krajevnih skupnosti, pa Je na program stavbno zemljiške skupnosti poslalo pismena delegatska vprašanja. Nanje je strokovna služba skupnosti že odgovorila. Po razpravi so delegati letošnji program urejanja stavbnih zemljišč te skupnosti tudi potrdili.
Pred koncem seje so se delegati seznanili še, zakaj nekatere delovne organizacije, tozdi oziroma delovne skupnosti niso izpolnile denarnih obveznosti do skisa in stavbno zemljiške skupnosti, čeprav so to s podpisom samoupravnega sporazuma o temeljih planov za obdobje 1981—85 obvezne. Največ jih sicer navaja, da svojih dolžnosti niso izpolnili zato, ker so poslovno leto sklenili z izgubo oziroma niso ustvarili dovolj čistega dohodka.
B. Mugerle
Delegati so na seji največ pozornosti namenili letošnjemu programu urejanja stavbnih zemljišč
»NAS CAS«, glasilo Socialistične /vezedelovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
>>\ AS < \S« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,> Šaleški rudar«, kot tednik |>a
izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
t redništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in j glavni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plcsnik. Tatjana ' Podgoršek.Boris Zakošek.Mira i /akošek in Milena Krstič-Pla-i ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: l itino Velenje, cesta Františka f oita 10, telefoni (063) 850-087. 850 317.850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozem st\o 900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica litovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ((.P Večer. Maribor.
Ncnaročeiiih rokopisov in fotografij ne vračamo.
/a »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slo-venijc. številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje te "" " i i i i <i. - ml jifetnel t prniz-
8. marca 1984	* Titovo Velenje
OB DNEVU ZENA
—-' - npajM^i—
nas cas * stran 3
Kdo je to mama?
Mama. mama. kdo je to? Je to sonce, ki se zvečer skrije za oblake, je to nežna jutranja rosa, ki se lesketa na lepih zelenih listih?
Kdo je to mama?
je cvet, ki prikuka
spomladi iz zemlje?
Je, dež, ki se ulije v
aprilskih dneh iz neba?
Je pesem, ki odmeva prek sveta?
Kdo je to sploh naša mama? Je mama lepa mavrica, ki se preliva iz barv e v barve? Je mama zvonček, ki ob pravem času zazvoni spomladi.
Je mama voda, ki se v soncu lesketa? Je mama luč, ki zasveti zvečer, ko odideš spat? Mama, mama to je ljubezen mojega sveta!
Natalija Jeseničnik, 7. c OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Če bi bila jaz mama
■>Mama! Mama!« se dere Andrej. moj »mlajši sin«. »Oh, kako kruti so včasih otroci,« pomislim, »posebej če te zbudijo ob treh zjutraj.« Pomanem si oči, si nataknem na noge copate in odracam votroškosobo. »Kajje?« vpra«am zaspano in na steni iščem stikalo, da bi prižgala luč. »Mami, pri meni so bili majhni Marsovci, Da sem mislil, da bi jih želela spoznati. . .« »Ne. Matej, zdajle pa res ne.« rečem in sedem na rob Matejeve postelje. Tedaj pa se že zasliši iz sosednje postelje: »Ali je že treba v šolo?« »Ne, ne, le zaspi.« pomirim Jureta, starejšega sina in upam. da se ne bo zbudila še Urša. najmlajša izmed vseh treh otrok. Vse upanje je zaman, kajti že jo .....lišim: »Mami. žejna!« »Takoj
mišek!« zakličem in se odmajam v kuhinjo po čaj. Ko se Urška napije, jo spravim v posteljo in pomirim Jureta, ki še vedno sedi na postelji in ne ve, če bi verjel mojim besedam, da je za šolo še prezgodaj. Mateju moram torej še dopovedati, da bi z Marsovci raje ne prišla v stik. če pa hočejo Mateja odpeijati s sabo, naj mi piše.
Tako. moji trije razgrajači so zopet v posteljah in lahko se tudi jaz odpravim spat. »Ciiiin« zazvoni zvonec neusmiljene budilke. Zdaj nisem več mama s tremi otroci, ampak punca, ki bo (ojoj) zamudila šolo!!!
Marinka Grenko. 7. r OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Rad bi opisal mamo
8. marec
Ko je osmi marec posijal, seje mamin srček nasmejal. Ptičice so ji zapele, rožice so zadrhtele, zašumeli so gozdovi, božali so jo vetrovi.
Mama je samo
ena
Na svetu vsem je mama samo ena, zato v srcu mojem ne zamenja je nobena.
Ko zjutraj se zbudim, najprej v njen objem hitim.
Nato pa vse do noči. njena skrb in ljubezen nad mano bedi.
Vedno imela bom mamico rada, tudi takrat, ko ne bom več mlada.
Srečni smo vsi. ki jo imamo in za največji zaklad je ne damo.
Metka Tominc J. a. OŠ Gustav Šilih
Droben šopek bom nabrala
Droben šopek bom nabrala ob potoku žuborečem, droben šopek bom nabrala ob zelenju cvetečem. Droben šopek bom nabrala in mamici ga dala. ki za osmi marec srečna bo postala.
Rad bi opisal svojo mamo. Ne verjamem, če mi bo uspelo, kajti težko je z besedami povedati vse. kar mislim o njej. Moram priznati, da se velikokrat po tihem jezim nanjo, na njene zahteve, na vztrajnost in.še na kaj. Vendar to ni nič v primerjavi s tem, kar v resnici mislim o njej.
Moja mama ne trpi tako kot so nekoč trpele kmečke matere, vendar ima tudi veliko skrbi in dela. Ko sem bil dojenček, je še študirala in se mučila z izpiti. Veliko noči je žrtvovala, daje bila lahko podnevi z menoj. Potem je šla v službo in življenje seje zopet spremenilo. Kljub temu sva bila še veliko skupaj. Če se spominjam nazaj, se mi zdi. da so vsi najlepši dogodki vezani nanjo. Nikoli je nisem nikamor pustil in ni sejezila name. Sedaj imam še sestrico in oba sva zelo vezana na mamo
Včasih se razjezi, da kar poka, a samo prijazen pogled zadostuje, pa smo zopet prijatelji. Vedno najde dovolj časa za naju in prijetno mi je pri srcu, ko se vračam domov in vem, da bo tam. Niti pomisliti ne smem. da bi jo kdaj izgubil. S Katjo ji pomagava, a kljub temu ji še veliko ostane. Zvečer nama pripoveduje dogodivščine iz otroških let in ko že vsi sladko spimo, ona še vedno dela.
Včasih razmišljam o tem in zdi se mi, da pač mora tako biti. Žal mi je. če jo kdaj razjezim, a vem, da sva kljub temu dobra prijatelja. Moje življenje je srečno in vem. da je mama tista, ki ima pri tem pomemben in velik delež.
Primož Jevšek, 5. c
OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Mamici
Mamica je samo ena. nadomesti je nobena, ker me ona je rodila, zato jo vedno bom ljubila.
Ko mamica moja praznuje rojstni dan ali goduje. takrat še bolj se ji priljubim, šopek rožic ji ponudim.
Sonce ne sveti tako lepo, kot moje mamice oko, zalo na svetu je najdražje zlato srce mamice.
Moja mama
Lilija
Se nad litijo
je deklica veselila,
jo v vrl je skrila.
Pa to lilijo
je deklica ljubila,
da za osmi marec
jo bo mamici v lase vtaknila.
Simona Onuk 4. b razred OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Marjetice
Svoje bele sončnike so raz pele marjetice, ko je osmi marec zažarel. v vazi je šopek za mamico cvetel.
Simona Onuk 4. b OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
8. marec - dan žena
H. marec, praznik mamic in žena. topla poljubčka na lica oba. Obraz se mi smeje, ko to storim, saj mamico mojo razveselim.
Na tiho pošepnem bratcu v uho; »Daj šopek rožic podariva, mamica ob svojem trudu ne sme ostati brez darila!«
Vse nuime so srečne, ki pridne otroke imajo, od veselja na licih jim drobni nasmeški igrajo.
A ne samo danes, na praznik žena, vsak dan se bom trudila, da bom svojo mamico s pridnim delom v šoli in doma razveselila! Karolina Ika G rudnik 5. c OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Več žensk tudi v teritorialni obrambi
Kratek pregled vključenosti žensk v posamezne organe, organizacije in ustanove, katerih delo je neposredno vezano na razvijanje in uresničevanje koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, nam pove, da je zastopanost žensk komaj zadovoljiva. Zadovoljiva predvsem iz tega gledišča, da kljub družbeni osvobuje-nosti ženske, njeni enakopravnosti pri delu, v družini in drugod, ženske še vedno raje prepuščajo »obrambo domovine« močnejšemu spolu.
Zadovoljivo zastopanost žensk imamo trenutno v štabih in enotah civilne zaščite, kjer so posamezne enote popolnjene pretežno z ženskami (prva pomoč). Povsem drugače pa je v oboroženih silah — teritorialni obrambi in JLA. narodni zaščiti. službi za opazovanje, javljanje in obveščanje ter upravnih zvezah, kjer je odstotek vključenosti žensk komaj 3—4 %.
V teritorialni obrambi občine Velenje tečejo aktivnosti za vključevanje žensk že od samega začetka organiziranja. Rečemo lahko, daje nosilo in še nosi v tem času uniformo TO precejšnje število deklet in žena.
bodisi kot mladinke prostovoljke ali vojakinje obveznice TO. Našega načrta, imeti vključenih v TO občine 10% žensk, do danes še nismo uresničili, zato bomo v prihodnje morali posvetiti temu vprašanju vso pozornost. ob polno odgovorni angažiranosti celotne družbenopolitične skupnosti, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij v temeljnih celicah — v KS in OZD.
Če je vzrok za manjši odziv deklet in žena predstava o napornih pohodih, nošenju težkega orožja in opreme, kopanju jarkov in streljanju, potem moramo reči, da takšni pomisleki niso utemeljni. Čeprav moramo priznati, da razporejamo ženske tudi na dolžnosti strelcev v enote TO. pa so za njih »rezervirane« predvsem druge pomembne dolžnosti, ki so jim takorekoč pisane na kožo. kot so: telefonistke. radio-fonistke. šifrerke. bolničarke, farmacevtke. adnnnistratorke. kurirke. kuharice, frizerke in podobno. Seveda je naša želja, da so ženske za katero od navedenih dolžnosti že pred vključitvijo v TO poklicno strokovno usposobljene, kajti v
programih usposabljanja pripadnikov TO nimamo osnovnega, temveč samo dopolnilno usposabljanje za delo v even-tuelni vojni. Osnovno usposabljanje opravijo pripadniki TO v JLA. po novem tudi dekleta.
In kako postati pripadnica TO?
Ena od možnosti je. da se odločite za prostovoljno služenje vojaškega roka v JLA v enem od rodov ali služb (1. stran Našega časa št. 8. z dne 1. marca 1984). Po odslužitvi boste razporejene v enote TO ali druge enote, glede na specialnost, za katero ste se v JL.A usposobile.
Druga možnost je, da se preko OOZSMS v KS ali v TOZD prijavite kot mladinke prostovoljke. Kot mladinke boste najprej opravile osnovno vojaško usposabljanje v TO. po dopolnjenih 19 letih starosti pa sc boste lahko odločile za služenje vojaškega roka, ali pa boste podale izjavo, da želite še naprej biti v TO kot prostovoljne vojakinje obveznice TO.
Tretja možnost paje za tiste, ki so že dopolnile i9 let starosti, niso bile mladinke prostovoljke in se niso odločile za služenje vojaškega roka. Prijavite se lahko na Občinskem štabu z TO
Velenje (Dom SLO - nad bazenom v Titovem Velenju), na Oddelku za ljudsko obrambo SO Velenje, ali pri predsedniku KK SZDL v KS oziroma predsedniku OO ZSS v TOZD. ki bodo vašo prijavo posredovali naprej.
Družbenopolitične organizacije imajo sicer nalogo, da evidentirajo ženske za TO, preko Sveta za družbenopolitično aktivnost žensk pri OK SZDL, vendar vselej ne vedo za sleherno skrito željo, zato je bolje, da ve storite prvi korak. To velja še predvsem za mestne K S. kjer vas še mogoče niti ne poznajo. In katere so ovire, da ne morete postati vojakinje?
Te so: če niste fizično in psihično zdrave, če ste družbenopolitično oporečne — ne sprejemate naše družbene ureditve in želite postati vojakinje iz škodljivih razlogov za sistem SLO in DSZ. če ste noseče ali imate otroke, ki še niso stari sedem let.
Iskreno upamo, da bo tudi ta prispevek pripomogel, da se bo za vojakinje odločilo več žensk.
»Armada, to smo mi vsi«, vendar samo usposobljeni in organizirani.
Ludvik Onuk
Ines Pungartnik J. a razred OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Oh. kako lepo je imeti mamo! Priskoči ti na pomoč ob vsaki nerodnosti. Pomaga ti pri domačih nalogah ir. ti kdaj pa kdaj krajša čas s svojimi nauki. Vendar ob vseh dogodkih, ki sem jih doživela, mi je bil najljubši tale. ki ga bom sedaj opisala.
Bil je lep počitniški dan. Sonceje prijetno grelo in zato sem bila veliko časa zunaj. Lovila sem se s prijateljico po razgretem asfaltu in podila muce. ki so lepo po-ležavale po travi. Tako sem preživela večino dneva. Pozno zvečer me je poklicala mama k večerji. Počasi sem se. kot kuščar, po vseh štirih priplazila v kuhinjo in tam ustrašila staro mamo, daje skoraj spustila na tla skoledico solate. Ošinila meje z jeznim pogledom in mi dejala, naj se lepše obnašam. A kaj. ko sem bila še jaz tako majhna, da nisem ničesar ubogala na besedo. Po večerji smo se še malce pogovarjali, jaz pa sem spila svoj kozarec mleka. Ko smo se odpravljali spat. sem se v svoji nagajivosti skrila za dolge zavese v I spalnici. Mama me je klicala in govorila, da ima zame veliko čokolado. Kljub temu se nisem pokazala izza zavese. Šele čez čas se je mamaspomnila. kje naj me išče. Vsa jezna, ker seji nisem odzvala na klic. meje prijela za roko in me potegnila izskrivališča. Vendar so se mi pri tem »zmešale« noge in sem. kot sem bila dolga in široka, padla z zaveso na posteljo nedaleč stran. Oma, kije zaslišala hrušč. je pritekla v spalnico. Žalostno je gledala novo raztrgano zaveso in me oštevala. Začudeno sem gledala zdaj zaveso, zdaj mamo. kije tolažila omo. Dejala ji je, da bo kupila novo in me pri tem nežno gladila po laseh. Še sedaj, kadar pomislim na ta dogodek, se zavedam mamine dobrote, kajti ni ji bilo toliko za zaveso kot zame. Vsako stvar lahko ponovno kupiš, le življenja ne.
Andreja Kovačec. 7. b OS bratov Letonje Šrruirtno ob Paki
Mala anketa
Dan žena naj ne bo le 8. marec!
Matilda Smrekar
Ijeto je naokrog in žene, matere praznujejo danes svoj praznik. Ko smo v naši redakciji razmišljali, kaj naj bi lepega zapisali našim zvestim bralkam za njihov praznik, smo se odločili za tole anketo. Z njo smo hoteli vedeti, kako gledamo danes na ta mednarodni praznik, kako ga praznujemo, ali ima še sploh tisti pomen, ki bi ga moral imeti. Moramo povedati, da smo pričakovali povsem drugačne odgovore, kot pa so nam jih povedali mimoidoči. Anketiranke niso bile iskrene oziroma niso hotele povedati tistega, kar bi v krogu svojih prijateljic, sodelavk. Vse po vrsti so imele pozorne može. Drugačnega mnenja, kot naše sogovornice, so bili povsem slučajni anketiranci. Mnogi moški o prazniku žena niso imeli kaj povedati, za nekatere je 8. marec pač ženski praznik in naj se same znajdejo kot vedo in znajo. Le malo mimoidočih sogovornikov pa je gledalo na ta praznik s kritičnimi očmi. Če vas zanimajo, kaj so nam povedali, preberite anketo.
Matilda Smrekar: »Ženske smo danes enakopravne in svoje pravice si same jemljemo. Praznik žena je le naš praznik m prav je tako. Zadnje čase ga praznujemo pač bolj
delavno. Časi so takšni, da si vačjih zabav in dragocenih daril ne moremo privoščiti. Možje na ta dan zelo pozoren. Prav bi bilo. da bi vsaka od nas dobila na ta dan cvetico, s stiskom rok in izrečenimi željami pa naj bi vedele. da nekaj veljamo in da ce-niio naše delo.«
Betka Bogataj: »Včasih so ženske praznik žena bolj »potrebovale«, posebej takrat, koso si svoje pravice šele izbojevale.
Danes tudi me nosimo hlače, imamo svoje dohodke in naše življenje je nekoliko lažje. Na svojih ramenih pa seveda nosimo še precej bremena. Praznik še ni izgubil svojega namena, vendar ga praznujemo zadnje čase brez blišča in hrupa. Zame je dovolj roža, stisk roke ter najlepše želje svojih najdražjih. Velika darila niso pomembna.
Mnogo globlje do srcu ti seže beseda: mamica, rad te imam. To je najlepše darilo, najbolj prisrčno in dragoceno.«
Slavica Hudournik: »Praznik žena bo ostal vedno takšen kotje bil. To je praznik vseh žena in mater. Moramo ga pač prilago-
Betka Bogataj
diti trenutnim razmeram. Smo enakopravne in izleta v letose to tudi pozna. Vključujemo se v razne dejavnosti, smo nosilke odgovornih funkcij. Gospodinjska opravila so pač še vedno naša skrb. Mož je vedno pozoren. na dan žena pa sploh. Kakšno skromno darilce vedno dobim. Tudi na delovnem mestu sodelavci ne pozabijo izkazati majhne pozornosti.«
Zdenko Širca: »Kako gledam na 8. marec? Mislim, da vedno bolj izgublja prvotni pomen. V teh težkih gospodarskih časih pozabljamo nanj. Zadnja leta se dogaja tudi to. da so nekateri možje tisti, ki ga bolj praznujejo.
Z ženo imava dogovor, da si pomagava, namenjava pozornost drug drugemu skozi vse leto in ne le za dan žena. Tudi z darili je tako. Večkrat smo možje v zadregi kaj kupiti, pa še kupimo ne tiste stvari, ki si jo želi. Tudi skromen šopek za dan žena pove
Zdenko Širca
Slavica Hudournik
dovolj, dajo imaš rad.joceniš in ji za njen praznik iskreno čestitaš.«
Slavko Andreje: »Danes je praznik mater. žena. Vse lepo in prav. če bi ga praznovali skozi vse leto. vsak dan. Prav bi bilo. da bi se do žena, mater obnašali vedno tako pozorno, jim pomagali. kjer se le da. Tako pa jim po eni strani priznavamo njihovo veljavo, sposobnosti, na drugi strani pa jih spominjamo na to, da še vedno niso enakopravne.
So zaposlene, doma pa gospodinje. hišne pomočnice. Dan žena naj ne bo le 8. marec. Majhno, skromno darilo ob tej priložnosti pa gotovo ne bo odveč.«
Slavko Andreje
4. stran ★ HSS COB
naši KRAJI \M ljudje
jUTJl
Titovo Velenje *	8. marca 1984
Krajevna skupnost Šmartno Titovo Velenje
Že prihodnji mesec velika pridobitev
Če l)i krajanom Šmartnega postavili vprašanje, česa se v njihovi krajevni skupnosti v tem letu najbolj veselijo, bi verjetno odgovorili, da nove trgovine, bifeja in prostorov krajevne skupnosti, kjer bodo lahko delali in se srečevali.
Ta želja se jim bo uresničila že kmalu. Tako je povedal tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno Božo Tkavc, ko smo ga povprašali, kaj bo letos novega in obnovljenega v tej krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost ima sedaj prostore v zasebni hiši, v njenih kletnih prostorih. Kadar pa pripravijo kakšen večji zbor ali srečanje, ki se ga udeleži veliko krajanov, pa gostoljubje najdejo v osnovni šoli Veljka Vlahoviča. V telovadnici te šoke imajo krajani vsak teden tudi rekreacijo. Nad tem so še posebno navdušeni mladi.
Sicer pa se zadržimo pri naj-
večji letošnji naložbi, večnamenskemu objektu, ki triu v tem času posvečajo največ pozornosti V njej bo našla prostor tudi trgovi na. O vsem so dobro premislili Namesto klasične gostilne, odprte ves dan in še pozno v noč, so našli boljšo rešitev. Kako naj jo imenujemo? To bo nekakšna delavnica, trgovinica, modno šiviljstvo, nekakšen bouticjue skratka, s »kafičem« kamor bodo krajani lahko zavili tudi na kakšen špricar. Poleti bo zunaj vrt na katerem bo prijetno posedeti. hi seveda prostori krajevne skupnosti, namenjeni delu krajevni skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam mladim . . . V njem bo tudi skladišče civilne zaščite. Mladi bodo lahko v miru kdaj »pošahirali« ali pa se dobili na partiji namiznega tenisa. Delo so zaupali Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Franc Leskošek-Luka. Dela so pričeli v lanski pozni jeseni, po
pogodbi pa naj bi bil projekt končan aprila Pravijo, da ne bodo gradili nekaj česar ne potrebujejo in za kar je poskrbljeno drugje. Še vedno bodo za večja srečanja lahko uporabili prostore osnovne šole. kjer jih vedno radi gostijo. Celotna naložba jih ne bo stala veliko. Veljala bo 867 starih milijonov. Zunanji del pa bodo uredili krajani sami z udarniškim delom ko je še najceneje. Poleg tega pa ima še drugo, izredno pomembno in dobro stran. Zbližuje in združuje ljudi in ne pusti jim. da bi se zapirali v svoje meje in se odtujevali.
Vzporedno s to največjo letošnjo naložbo pa bodo poskrbeli še za javno razsvetljavo in ureditev peš poti. Luči naj bi zagorele na cesti Bratov Mravlpk, na delu Efenkove in Prisojne ter povsod tam. kjer jih še ni, nismo pa jih omenili. Uredili bodo cesto na Griču, ki je še v makedamu. z
udarniškim delom pa poskusili urediti tudi cesto čez Hrastovje. Vse to še letos.
Svojvrsten problem pa je v tej krajevni skupnosti komunalna in prometna ureditev Hlenkove ceste. Zaradi nje so tudi najbolj zaskrbljeni. Na njej ni dobro urejena kanalizacija. Če dežuje, je v hipu vsa v vodi. ko pripelje avtomobil, se pešci nimajo kam umakniti, razen če odskoeijo v živo mejo, ki individualne hiše obdaja na obeh straneh ceste. Pa tudi preozka je za vse tiste, ki se zaradi gradnje Šaleka vozijo po njej. Problem, ki ga rešujejo že deset let. Bojijo pa se. kako bo. ko bo zrasel še Šalek III. Efenko-va naj bi bila nekakšen podaljšek Tomšičeve ceste. Toda. kako, če je preozka, širiti pa je tudi nimajo kam. Rešitev bi bila mogoče enosmerna prometna ureditev.
Šamrčani so tudi prvi v občini začeli razmišljati o kabelski tele-
Velika pridobitev za vse krajane
viziji. Do tega so jih privedli čisto praktični razlogi Lega za običaj ne antene ni preveč ugodna. Slika na njihovih televizijskih sprejemnikih je zaradi visokih zgradb v bližini precej motena. Akcija za izgradnjo kabelske televizije pa je dobila širše razsežnosti, ko so se zanjo začeli zanimati tudi drugi v Titovem Velenju.
Seveda pa moramo spregovoriti tudi o družbenopolitičnem življenju v tej krajevni skupnosti. Takšno je kot drugod, pravijo.
Delegacije delujejo, prav zadovoljni pa niso. Obojestranskega komuniciranja med delegacijami in bazo je še vedno premalo. Premalo je zlasti pobud iz baze Zelo dobro pa delajo družbenopolitične organizacije. razen mladine. »Imeli smo izredno delavno mladino, žal pa je sedaj ni čutiti. Zato je naša največja naloga na tem področju, pomagati ji. da se ponovno aktivira.« je ob zaključku povedal predsednik sveta KS Božo Tkavc.
mkp
Krajevna skupnost Letuš
Malo krajanov, veliko težav
rekreacijskega prostora ob Savinji.
»Lani smo uredili odvoz smeti in večjih kosovnih odpadkov ter odpravili divja odlagališča. Z akcijo varstva okolja bomo nadaljevali tudi letos. Poleg tega bi radi polepšali Letuš še s kakšno cvetlično gredo. Če bomo v vseh načrtovanih prizadevanjih uspeli, bomo ob koncu leta lahko prav vsi resnično zadovoljni« je ob koncu povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Letuš Janez Brino- i vee.	|
Na stičišču treh občin velenjske, mozirske in žalske, leži majhna krajevna skupnost Letuš. V njej živi in dela okrog 570 krajanov. Od tega je zaposlenih 260, skoraj polovica si služi kruh v velenjskem združenem delu.
Prav zaradi svoje majhnosti pestijo krajane Letuša nekatere težave, značilne za tako majhne krajevne skupnosti. Tako ne dela najbolje delegatski sistem, štiri-razredna podružnična šola ima premalo učencev, je brez. telovadnice. Tudi vrtca nimajo, kaj šele pošto in malo večjo trgovino. Tako pa morajo biti zadovoljni s tem, kar imajo. »Trudimo se, da bi krajanom omogočili kar najboljše življenjske pogoje. Vendar z malo denarja se kaj velikega ne da narediti,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Letuš Janez Brinovec.
Krajani so bili ob koncu lanskega leta z uresničitvijo delovnega programa zadovoljni, čeprav, kot pravijo, ni bil tako zajeten. Osnova vsemu, po katerem se dosledno tudi ravnajo, je srednjeročni program. Med drugim so lani uredili vodovodne poti na desnem bregu reke Savinje, nanj pa se je priključilo 34 gospodinjstev. Velika pridobitev za krajane zaselka Podgorjeje bila nova trafo
postaja. »V srednjeročnem programu razvoja naše krajevne skupnosti imamo zapisano, da bomo v sako leto obnovili in z asfaltno prevleko pokrili kakšno krajevno cesto. Tako smo preteklo leto asfaltirali odsek Partizanske ceste. Največ so zanjo prispevali krajani sami. V preteklosti smo imeli težave s pluženjem cest. Zato smo lani kupili nov plug in lahko rečem, da so naše ceste vzorno očiščene.«
40 telefonskim naročnikom se je pridružilo še 10 novih. Od načrtovanih nalog je ostala Letuša-nom zapisana le obnova elektrarne, ki je pred 30 leti »napaja- : la« z elektriko celo krajevno skup- | nost. » Lahko smo zadovoljni z našo bero v preteklem letu. Kaj več se ne da narediti. Seveda se povsod j ne moremo povsod pohvaliti. Kri- j tiko in slabo oceno si zaslužimo na I področju delovanja delegatskega sistema, prav tako niso najbolje delala društva. Z zaposlitvijo tajnika za polovičen delovni čas bomo v tem letu morda le odpravili to pomanjkljivost. Tajnik bo odslej pripravljal gradivo za seje skupščin, skliceval delegacije ter koordiniral delo društev.«
Ugotovitev, da imajo krajani skoraj povsod večje želje kot pa so
možnosti, ni nova, velja pa tudi za Letušane. Vendar se zavedajo, da lahko naredijo le toliko, kolikor imajo denarja. Kot pravijo, je letošnji delovni program postavljen na realna tla. Največ pozornosti bodo krajani Letuša namenili komunalnim težavam, varstvu okolja. Ena od osnovnih nalog pa bo poživitev dela društev — v tej krajevni ' kupnosti deluje gasilsko društvo, društvo prijateljev mladine. Rdeči križ. jamarsko društvo Bakla. Za njihovo dejavnost bodo letos namenili tudi več denarja. Predsedstvo krajevne konference SZDL odslej sestavljajo člani krajevne samouprave ter predstavniki vseh društev. Letušane čaka letos precej dela pri odpravi črne točke — razširitvi in priključitvi Partizanske ceste na glavno. Po predvidevanjih jih naj bi ta ureditev veljala 500 tisoč dinarjev. Z izgradnjo 1000 metrov vodovodnih poti na področju te krajevne skupnosti ne bo več gospodinjstva brez vode. Močno pa »kliče« po obnovi še ostrešje kulturnega doma, ki so ga krajani zgradili pred osmimi leti. Iz blagajne krajevne skupnosti bodo plačali le potreben material, vsa dela pa opravili udarniško. Čejim bo morda le ostal še kakšen dinar, se bodo Letušani lotili ureditve
Tudi letos bomo varstvu okolja in modernizaciji krajevnih cest namenili krajani vso pozornost
Vojaške šole in poklici
Lepe možnosti za vsakogar
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo tudi letos razpisuje natečaj za sprejem učencev na splošne srednje vojaške šole, za gojence rodov in služb ter za učence šol za strokovne delavce srednjih vojaških šol v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1984. Kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis, se lahko oglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini kjer imajo stalno bivališče. Tu bodo dovili vsa potrebna pojasnila, podrobne informacije pa lahko dobijo tudi na splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman — Stane« v Ljubljani, na upravi vojaškega okrožja Ljubljana in na skupnosti za zaposlovanje. Razpis traja do 31. marca.
Možnosti je vsekakor veliko. Kandidati se lahko med drugim vpišejo na letalsko splošno srednjo vojaško šolo »Maršal Tito« v Mostarju, splošno srednjo vojaško š«jlo »Bratstvo-enotnost« v Beogradu in splošno srednjo vojaško šolo Ivo Lola Ribar« v Zagrebu. Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman Rozman-Sta-ne« v Ljubljani vpisuje samo kandidate z območja SR Slovenije. V omenjene štiri srednje šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Poleg tega so kandidatom na voljo srednja vojaška šola kopen-
ske vojske v Sarajevu, tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, letalsko-tehni-ška srednja vojaška šola v Rajlov-cu, mornariško-tehniška srednja vojaška šola v Splitu in inten-dantska srednja vojaška šola v Sarajevu. V te šole vpisujejo samo v 1. in 3. letnik. Samo v 3. letnik pa je možen vpis v šolo za strokovne delavce v vojaško-teh-ničnih poklicih. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je na teh šolah na voljo vrsto posebnih usmeritev, ki lahko potešijo najrazličnejša hotenja in nagnjenja.
Kandidati morajo biti seveda zdravi, ne smejo biti sodno kaznovani, ali v kazenskem postopku, imeti morajo priporočilo o moral-no-političnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah, potrebno pa je tudi soglasje staršev ali skrbnikov. Za vsako posamezno šolo pa seveda veljajo še nekateri posebni pogoji.
Med šolanjem, ki se prične 1. septembra 1984 in traja dve ali štiri leta, stanujejo učenci in gojenci v internatu in imajo na stroške zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Na vsaki posamezni šoli so na voljo
še druge možnosti in ugodnosti, med drugim seveda tudi nadaljevanje študi-
ja na višji stopnji. Učenci in gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa ustrezen zakon, medsebojne obveznosti pa določa posebna pogodba. Toliko zaenkrat, kje vse lahko kandidati dobijo pojasnila in informacije pa smo že zapisali.
Podružnična šola Plešivec
Šola je podružnica osnovne šole Mihe Pintarja Toledo, obiskuje pa jo dvajset učencev. Pouk je kombiniran in sicer poučujejo prvi in drugi razred skupaj ter tretji in četrti skupaj. Na šoli poučujeta dve učiteljici.
Okoliš šole je kar precejšen, saj jo obiskuje tudi nekaj učencev iz območja Graške gore, ki sodi že v občino Slovenj Gradec. Tako imajo nekateri učenci tudi dobre pol ure do avtobusa, ki vozi šolarje višjih razredov v Titovo Velenje. Kljub temu da je pot v zimskem času pogosto zasnežena, pa poudarja Dragica Raščan, vodja podružnične šole, da otroci le redko manjkajo pri pouku zaradi slabih vremenskih razmer.
Kljub temu, da je v Plešivcu majhna šola, pa namenjajo zelo veliko pozornosti tudi izvenšol-skim dejavnostim. Deluje šahovski, čebelarski, ročnodelski krožek.
Za pouk telesne vzgoje imajo na voljo majhno telovadnico. Pogoji dela v njej sicer niso najboljši, pa vendar so kar zadovoljni. Več težav je, ker nimajo pri šoli primer-
zelo radi vendar v primerne
nega igrišča. Tega bi uredili tudi n.hdinci, središču vasi zato ni lokacije.
Zadnja leta so se učenci, ki obiskujejo malo šolo vozili v Škale-ski vrtec, letos pa bodo šolo organizirali ponovno v podružnici Plešivec, saj je število otrok ponovno nekoliko večje.
Dragica Raščan
60 let skupnega življenja
Viktor Prevočnik in Angela, rojena Voka, sta v teh dneh praznovala biserno poroko. Poročila sta se 26. februaija 1924 v Družmirju, poročno slavje pa sta imela v Šlovenj Gradcu.
Začela sta iz nič. V stari Jugoslaviji je bilo življenje težko. Prišla je I. svetovna vojna, Viktorje bil vpoklican v vojsko, po končani vojni pa seje priključil še borcem za severno mejo. V Banja luki je potem odslužil še svojo obveznost kot podkovski kovač. Šele nato se je vrnil v Velenje in se zaposlil pri veleposestniku Golu kot kovač. Tuje spoznal tudi svojo življenjsko spremljevalko Angelo. V zakonu sta se jima rodila dva sina in hčerka. Jože in Zora še živita, Viktor pa je umrl.
Leta 1931 sta pričela graditi hišo z malo vaško delavnico, ki obnovljena še sedaj stoji. Naš slavljenec Viktorje gasilec in po svojih močeh še sedaj pomaga. Član prostovoljnega gasilskega društvaje postal že leta 1927. Za svoje delo v gasilstvu je prejel veliko priznanj in diplom.
Viktor je okusil tudi trpljenje
v zaporih. Leta 1921 so ga za 13
mesecev zaprli v Zagrebu. »Tedaj so zaprli 17 kovačev, ker smo se upirali oblastem in se borili za delavske pravice. Ker kljub temu, da so nas mučili, nismo ničesar izdali, seje vse srečno končalo«, pravi Viktor.
Prevočnikova družina je tudi v 2. svetovni vojni, pomagala partizanom in osvobodilni fronti. Pri njih so se zbirale vesti za partizane, hrana, denar in podatki o stanj u nemške vojske v Velenju.
Povejmo še to, daje podkovski mojster Viktor Prevočnik izučil 18 kovačev in vsi ga še danes obiskujejo. Kot je v navadi. smo ga vprašali tudi za recept, kako dočakati visoko starost » Ja, razpolagati s tistim, kar si pošteno pridelal, nikoli se ne najesti do sitega, pij domače vino, zmerno delaj in se veseli. Tudi v zakonu ni vedno vse z rožicami postlano. Potrebno je veliko medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Potem se dočaka tako visok jubilej. Danes to ni tako težko, saj imamo vsega v izobilju,« je dodal Viktor prevočnik.	L. O.
Angela in Viktor Prevočnik
L_
8. marca 1984
-k Titovo Velenie
Hlll iTI—IIPI HIB I i —
iz delovnih organizacij
nas CBS * stran 5 mmsmssmi&M&tiaisme&^mM^m&Bi
Temoelektrarne Šoštanj
Po uspešnem obratovanju v zimskih mesecih se v šoštanjskih Termoelektrarnah sedaj pripravljajo na redne letne remonte. Letos bodo te opravili kar na štirih blokih. 1 ako bodo 16. marca najprej zaustavili tretji blok. njemu pa bo sledila zaustavitev prvega bloka. Po še ne povsem dokončanih delih na teh dveh blokih bodo pričeli remont na drugem bloku, v mesecu maju pa bodo izklopili tudi peti 335 MW blok.
Remonti si sledijo v dvoletnih ciklusih m na prvi pogled izgleda, da termini niso najbolje usklajeni, saj so lansko leto v Termoelektrarnah opravili le en remont. Toda ti? ie bilo veliko popravilo na velikem bloku in je zaustavitev trajala kar tri mesece. V letošnjem letu tako obsežnih del ne načrtujejo.
Tretji blok. ki ima moč 75 MVV. bodo zaustavili 16. marca. Dela bodo predvidoma končali do 30. aprila. Na tem bloku bodo opravili velik remont, saj je v določenih obdobjih to potrebno narediti na turbinskih napravah, remont pa bodo opravili tudi na generatorju in kotlovnem sistemu.
Tudi na prvem bloku bodo opravili v elik remont, vendar ker ima ta blok le moč 30 MW, bo
Marjan Potočnik
tudi količina opravljenih del za pol manjša, kot na tretjem bloku.
Po še ne zaključenih delih na teh dveh blokih, bo zaustavljen tudi drugi blok. kjer pa je predviden le štiri tedenski remontni ciklus, tako da bi 13. in 14. maja končali dela na teh dveh blokih.
Še predno pa bodo povsem dokončani poizkusi, bo že potrebno zaustaviti 5. blok. na katerem bo letos opravljen remont srednje velikosti. Odprli bodo turbinske naprave nizkotla-čnega dela ter opravili dela na aktivnem delu kotla, kurilnih
napravah, ogrevalnih sistemih in vseh ostalih pomožnih agregatih. Za uresničitev teh nalog načrtujejo šest tedensko zaustavitev, ki bo zadoščala tudi za izvedbo velikega remonta na generatorju.
Zaključek remonta petega bloka naj bi bil 30. junija, vendar pa s tem ne bi bila končana vsa popravila v Termoelektrarnah, saj bodo morali poskrbeti tudi za vse skupne naprave elektrarn, ki bistveno vplivajo na proizvodnjo električne energije.
laki) bodo opravili dela na napravah za transport premoga, na napravah za pripravo vode. dekarbonizacijo in demiralizaci-jo.
kot pravi Marjan Potočnik, vodja strojne službe, je velik del vzdrževalnih del opravljen že do pričetka zaustavitve posameznega bloka. S tem je olajšano delo ob remontu, enakomerneje pa so zaposleni tudi vzdrževalci. Njihovo število pa je premajhno, da bi lahko sami opravili dela ob tako velikih popravilih, zato bodo ob teh remontih, tako kot zadnja leta. sodelovali tudi delavci iz drugih delovnih organizacij (Hidromontaže. Metalne. Termike. Gradisa . . .) Šele ob ustrezni koncentraciji delovne sile je namreč možno zagotoviti hitro popravilo posameznega bloka. Prav čas pa je tu poleg kakovostno opravljenega dela izrednega pomena.
Marjan Potočnik pravi, da so vse priprave opravljene v predvidenih obsegih, zagotovljeni pa so tudi rezervni deli. tako da na remont ne čakajo s strahom, ampak z zavestjo da bodo tudi tokrat zmogli naprave dobro usposobiti za nadaljnje obratovanje. Že sedaj pa bodo pripravili tudi vse potrebno za veliki remont petega bloka, ki bo moral biti narejen prihodnje leto. V tem primeru bodo sicer prekinili dvoletni ciklus velikih popravil na posameznih blokih, vendar pa bo to delo potrebno opraviti, ker so bile naprave, zaradi povečane potrebe po električni energiji obremenjene že takšno število ur, da se temu remontu ni možno izogniti.
V šoštanjskih Termoelektrarnah bodo vsa letošnja velika popravila zaključena do meseca oktobra, zanje pa je namenjenih približno 260 milijonov dinarjev.
B. Zakošek
OeSovna organizacija HPH
Preteklo leto je bilo za 137. članski delovni kolektiv Podjetja za hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in horti-kuituro sila težavno. Dejavnost tega namreč sodi med gradbeništvo. V zadnjem letu pa vemo, da je za organizacije druženega dela, ki opravljajo gradbeno dejavnost, prostor poslovanja na domačem, kot tudi tujem trgi;, vedno manjši.
Tegobe so seveda zaposleni v delovni organizaciji HPH še kako občutili, ne samo zaradi sezonskega značaja gradbeništva. ampak tudi zaradi pridobivanja »posla«. Tako so bili v tromesečju kazalci gospodarjenja slabi, ob poletju niso beležili izgube, devetmesečni rezultati gospodarjenja so bili znova pod načrtovanimi. Ob koncu preteklega leta pa se zaposleni tega delovnega kolektiva niso znašli na tako zajetnem seznamu izgubašev v naši občini. Ob tem moramo povedati to. da so poslovno leto 1983 sklenili brez ostanka čistega dohodka, v sklade, tudi rezervnega, zaposleni niso namenili niti dinarja. Kot kaže. so bili lanskoletni ukrepi za boljše gospodarjenje učinkoviti, vendar še premalo. Pomembno je še to, da delovna organizacija HPH nima velikih zadolžitev, saj znaša dolg le 10 odstotkov od celotnega družbenega premoženja tega delovnega kolektiva.
Dejavnost Podjetja za hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo je opredeljena v treh programih. Prva ocena stanja je pokazala, da ta delovna organizacija ni imela obdelanih vseh delov poslovne politike, predvsem ne razvojne. To so sedaj delavci na delavskem svetu opredelili in »definirali«.
Kot poudarjajo, jih čaka za dosego željenih rezultatov poslovanja najtežje delo. kako doseči cilje načrtovane razvojne politike, saj samo tako zastavljena, kot je sedaj, prinaša uspehe. Iskanju najustreznejših poti zaposleni že sedaj namenjajo vso skrb. Sedanji delovni programi tega kolektiva ne prinašajo dobrih poslovnih rezultatov, saj HPH ni dovolj
učinkovita delovna organizacija na področju nizkih gradenj, vzroki za to pa so tako objektivni, kot tudi subjektivni.
Razvojni cilji za prihodnje so jasni in opredeljeni. Vsebinsko izpolnjevanje sedanjih treh programov vodi le v en generalni cilje — postati čimbolj kakovostna izvedbena delovna organizacija v najširšem smislu, zlasti na nekaterih področjih varstva okolja. Po posv etovanju z nekaterimi vidnimi slovenskimi strokovnjaki je zaposlenim v delovni organizaciji HPH za dosego najpomembnejšega cilja najbližja prva faza, ki jo lahko z obstoječimi programi in sedanjo kadrovsko strukturo lahko najhitreje dopolnijo, je obnova cevovodov — vodovodov, kanalizacije .. . Zato razvijanju tega. programa že letos posvečajo precej pozornosti. seveda pa ne zanemarjajo ostalih dveh programov. Na področju razvojne politike so izdelali vrsto drugih potrebnih dokumentov. Tako imajo že izdelan program razvojnega planiranja. informacijskega sistema, sprejete so naloge za dopolnjevanje vsebine v vseh sektorjih te delovne organizacije, ki pomenijo vsebinsko zaokroževanje obstoječih programov. Razvojni vsebini so prilagodili tudi novo organizacijo. Pri doseganju boljših delovnih rezultatov ima sedaj pomembno mesto priprava dela in nanjo vezano nagrajevanje po delu. Najpomembnejši pokazatelj bo dohodek, upravljanje s sredstvi delovne organizacije, precej pozornosti pa bodo namenili tudi inovacijski dejavnosti.
Te globalne kriterije so delavci Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo definirali v gospodarskem planu za leto 1984. S tako sprejetim programom bodo dodobra izkoristili še nekatere skrite notranje rezerve.
Kadrovska politika j/e v teh programih, ki naj bi prinesli boljše poslovne uspehe, poglavje zase. Struktura poklicev je predvsem gradbeniška. Delavci pa so na delavskem svetu sklenili, da jim bodo pri uresničevanju zastavljenih nalog pomagali mladi strokovanjaki iz naše občine
različnih poklicev, ne samo gradbeniških.
Poleg že prej naštetih aktivnosti se je delovna organizacija HPH »odprla« tudi navzven predvsem proti Vegradu. Posredovali so že predloge za sodelovanje, saj menijo, da je to v skladu z razvojnimi usmeritvami gradbeništva v Sloveniji. Zanje bi takšno sodelovanje pomenilo čvrstejšo osnovo za pridobivanje del. za delovno organizacijo Vegrad pa zaokroževanje njihove dejavnosti. Z odprtostjo navzven m iskanje rezerv v občinskem prostoru vidijo obojestransko korist (sodelovanje avtostroj-nega parka Vegrada in HPH).
Delovna organizacija HPH ni prisotna z. izvajanjem del na področju nizkih gradenj samo v naši občini, ampak opravljajo trenutno večjo nalogo na gradbišču v Bihaču. Poslovno enoto pa imajo še v Zadru. zlasti na področju hidrogradenj z namenom. da bi premagali težave nesezonskega obdobja, značilnega za gradbeništvo. Drugo poslovno enoto pa ima ta delovni kolektiv Šaleške doline v Preva-ljah. kjer so delavci zlasti v občini Ravne na Koroškem naredili že nekaj pomembnih objektov.
Poslovna enota Dinosa
Zberimo še več
odpadnih surovin
Z uspehi, ki so jih dosegli v poslovni enoti Dinosa v Titovem Velenju so sicer kar zadovoljni, vendar vseeno poudarjajo, da bi lahko zbrali na tem področju še več odpadnih surovin, ki jih naša industrija nujno potrebuje in jih moramo v Jugoslaviji še vedno veliko uvažati.
V primerjavi z letom 1982 so zbrali v enoti Dinosa v Titovem Velenju lani za 7 odstotkov več surovin. Največ uspehov beležijo na področju zbiranja odpadnega železa. Pri tem je potrebno povedati, da dobro sodelujejo s številnimi delovnimi organizacijami. V vseh okoljih posvečajo zbiranju odpadnega železa veliko pozornosti, tako da se skorajda ne dogaja več, da bi ga odmetavali v smeti.
Zelo uspešno je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami. Te dosegajo pomembne uspehe na področju zbiranja starega papirja. V preteklem šolskem letu so zbrali pionirji velenjske občine 123 ton odpadnega papirja. Najuspešnejši so bili učenci osnovne šole Gustava Si liha. V letošnjem šolskem letu so ga zbrali že 66 ton, ta količina pa se bo v pomladnih mesecih gotovo še močno povečala. V letošnjem letu so najsupešnejši pionirji osnovne šole Mihe Pinterja Toleda, glede na število učencev pa osnovne šole Štirinajste divizije.
Delavci poslovne enote Dinosa postavijo pred šolo, ki ima očiščevalno akcijo kesone. Te so pripravljeni postavitev na vsa mesta, kjer organizirajo očiščevalne in podobne akcije. Zal pa se občani še vse premalo obračajo nanje. Še posebej bi radi tesneje sodelovali s krajevnimi skupnostmi. Poudarjajo pa tudi, da bi lahko delovne organizacije počistile svoje arhive in oddale odvečno ,,šaro" Dinosu. Takšna akeija, ki so jo organizirali pred leti namreč ni povsem uspela.
Cene odpadnega materiala so dokaj stimulativne. Papir odkupujejo po 4 dinarje, po prav toliko pa plačujejo tudi staro železo. Zvišati pa hi bilo treba odkupne cene stekla, ki ga prav tako zbirajo pri Dinosu, naša predelovna industrija pa ga nujno potrebuje.
Doslej so delali v poslovni enoti Dinosa v Titovem Velenju, samo v dopoldanskem času. V želji, da bi se bolj približali ob čanom pa delajo sedaj vsak delovni dan od 6. do 14. ure, ob torkih pa do" 16. nre. Delajo tudi v sako prvo soboto v mesecu, po potrebi pa tudi kakšno drugo soboto.
Do junija bodo končani remonti na štirih blokih
Franc Krajnc
Milena Fajfar
Srečko Krajnc
F.na od obeh sten. na katerih je polno pokalov
renja. Na različnih tekmovanjih je v preteklem letu sodelovalo 91 naših delavcev, od tega 58 moških in 33 žensk, kar je 40 odstotkov vseh zaposlenih v tozdu. To je številka, na katero smo lahko ponosni. Razveseijivoje tudi. daje ta številka vsako leto večja kar potrjuje. da delavci potrebujemo rekreacijo. Nenazadnje pa se to pozna tudi na delovnem mestu, vpliva na večjo učinkovitost, boljše delo.« je povedal Srečko Krajnc.
t e smo začeli tale pogovor z gospodarjenjem, naj ga tudi tako končamo.« Ob upoštevanju sedanje mere prizadevnosti pripravljenosti. odrekanju in uspehov, ki |ih dosegamo v proizvodnji, saj tozdi finalisti 100 odstotno izpolnjujejo svoje načrte, smooptimisti m pričakujemo, da bomo zadane naloge uresničili. Brez timskega dela uspehov v gospodarjenju kot v rekreaciji zagotovo ne bi bilo.
Zato smo prepričani, da bomo ob koncu tega leta beležili uspehe na obeh področjih.« je sklenil pogovor vodja tozda (ialvana Frane Kraj nc.
Obiskali smo tozd Galvano
Tudi rekreacija vpliva na boljše delo
rekreaciji. Seveda se ne bomo kar tako dali.« je pristavil Franc Krajnc. Galvana sodi s približno 230 zaposlenimi delavci med manjše toz.de v Gorenju. »Končno niti ni pomembno, da smo mi najboljši. Pomembnejše je. da se resnično kar največ delavcev vključi v športno rekreativno življenje. V našem tozdu je zelo slab zrak. tu je hrup. delamo s kemikalijami in prav ti delovni pogoji
»pripeljejo« delavce na rekreacija
Delamo v izmenah, zato smo resnično lahko zadovoljni s tako množičnostjo, ki smo jo dosegli na tem področju. Lani smo se udeležili vseli tekmovanj in vsepovsod dosegli zelo dobre uvrstitve, denimo, pri moških devet prvih mest. štiri druga, šest tretjih; pri ženskah šest prvih, sedem drugih, osem tretjih. Kar štiri leta smo že skupni zmagovalec za pokal Go-
Že v začetku leta so tudi v velenjskem Gorenju razglasili najboljše tozde v športni rekreaciji za lansko leto. Najbolje so se odrezali športniki in športnice tozda Galvana. saj so se številnim pokalom, ki jih že imajo v svojih vitrinah, pridružili še trije. Tudi v preteklem letu so bile namreč najboljši med ženskami, moškimi, s tem pa so prejeli tudi največji pokal kot najboljša ekipa. Takrat smo jim obljubili, da jih bomo obiskali. To smo storili pred nedavnim. Seveda se nismo pogovarjali samo o njihovi rekreaciji, ampak so nam naši sogovorniki Franc Krajnc, vodja tozda. predsednica osnovne organizacije sindikata Milena Fajfar, planer in organizator rekreacije Srečko Krajnc, spregovorili še o njihovem delu.
»Prvi podatki kažejo.« je povedal Franc Krajnc.« da bo poslovanje pozitivno, da bomo dosegli celotni prihodek, tudi dohodek. le čistega dohodka ne. in sicer zaradi razumljivih razlogov in
težav iz preteklega leta. Izdelujemo polizdelke za vse ostale tozde. »Moram posebej povedati«, je nadaljeval Franc Krajnc. »da imamo največje težave s kakovostjo domačega reprodukcijskega materiala. V zadn jem času smo z velikimi mukami, naprezanjem in sodelovanjem delovne organizacije Gorenje Promet servis dosegli, da seje kakovost žice. ki jo potrebujemo, nekoliko izboljšala. Slaba kakovost domačega materiala nam je povzročala dodatne težave, ogromno dela v podaljšanem času. nadure, tako da imamo v preteklem letu precejšen porast števila nadur. V lanskem letu smo povečali tudi število zaposlenih. To pa predvsem zaradi dviga proizvodnje tozdov finalistov, ki so svoj fizični načrt proizvodnje občutno povečali. Da je gospodarjenje našega tozda zadovoljivo, gre seveda zasluga velikemu odrekanju vseh zaposlenih v tozdu in njihovi veliki enotnosti ter pripravljenosti
za dodatno oziroma udarniško delo.«
Mileno Fajfar so decembra izvolili za predsednico osnovne organizacije sindikata.« Seveda je to zame priznanje, hkrati pa kar velika obveza. Upam, da bom nalogo kar najbolje opravljala. Delo sindikata se je odrazilo predvsem v organizaciji nočnega, popoldanskega oziroma nadurnega dela režijskih delavcev. Njihov odziv je bil zelo velik. Sicer se pa vsi trudimo, da bi si zagotovili v saj kolikortoliko normalno delo. in da bi bili ob njem kar najbolj zadovoljni. Že dolgo vemo. daje rekreacija zelo pomembna. Njej tudi v našem tozdu namenjamo kar največjo pozornost. Sad takšnega odnosa do rekreativne dejavnosti pa je kar 64 pokalov, ki smo jih dobili na različnih tekmovanjih.«
»V letošnjem letu nam drugi tozdi napov edujejo ogorčen boj in nam »grozijo, da nam bodo vzeli naslov najboljšega tozda v športni
6. stran * nOS C3S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
8. marca 1984
KINO • KINO • KINO • KINO
Planinska sekcija Šmartno ob Paki
Uspešni občni zbor
Prihodnje leto bo že deset let odkar tudi v Šmartnem ob Paki deluje planinska sekcija. V tem Času so opravili že veliko izletov, vzgojili mnoge mlade planince in sodelovali z organizacijami in društvi v kraju. Uspešni so zato, ker se povezujejo in med seboj poznajo. Število raste iz leta v leto. Tudi pionirjev planincev je vedno več.
V prostorih bifeja Malus so imeli 18. februarja občni zbor. Predsednik planinske sekcije je ugotovil, da je za njim leto odrekanj in stabilizacije, ki so ga občutili tudi planinci. Zaradi krize s prevozi so nekatere izlete iz dvodnevnih spremenili v enodnevne. Sicer pa so bili ob zaključku leta zadovoljni. Za telesno kondicijoso poskrbeli že januarja, ko so se odpravili na Goro Oljko, za tem pa skupaj s šoštanjskimi planinci šli na zimski pohod na stol. Dan žena so počastili s pohodom po Šaleški poti in družabnim srečanjem. Obiskali so še Kozjak, šli do Hude luknje, na Pohorje in Kremžarjev vrh. 8. maja so se udeležili trim pohoda na Paški Kozjak, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Titovo Velenje. Sami so pripravili že tradicionalen trim pohod na Goro Oljko, ki se ga je udeležilo 112 pohodnikov vseh starosti. Zanimivost pohoda je bilo mednje pikada in streljanje z zračno puško.
Izleta po Cerkniški transverzali se niso udeležili, pač pa so šli na Triglavska sedmera jezera. Odšli so tudi na enodnevni izlet na Peco in na Storžič. Obiskali so vedno lepo Raduho in prehodili del Dobrovelj. Konec oktobra pa so skupno planinarjenje zaključili z družabnim večerom na Gori Oljki.
Sodelovali so tudi s planinskim krožkom na OŠ Bratov Letonje. Posebno so bili navdušeni ob sprejemu in prenosu planinske štafete za dan mladosti. Sodelovali so pri vseh krajevnih praznikih. proslavah in komemoracijah.
Pod vodstvom Vide Mohar na osnovni šoli uspešno deluje pionirski planinski krožek. Organizirani so v mlajšo in starejšo skupino. Tako so po programu odhajali tudi na izlete. V mrtvi sezoni pa so jim člani organizirali predavanja s planinsko tematiko. V preteklem letu so redno dežurali v svoji sobi, širili propagando in zbirali nove člane. Pri obveščanju jim je pomagala oglasna deska. 127 članov in pionirji planinci iz Šmartnega ob Paki želijo, da bi se jim v tem letu pridružili še vsi tisti, ki imajo radi naravo, in ki želijo spoznavati nove dele gorskega sveta.
V razpravi so planinci povedali. kako jih teži problem planinske sobe. v katero že leto dni zateka, pa kljub prošnjam to še vedno ni rešeno. Upravni odbor pa bo š<- naprej vodil delo sekcije.
Sprejeli so tudi načrt za letos. Pomagalo jim bo matično društvo. del sredstev od članarine pa jim bo ostal za še uspešnejše delovanje. In kam vse se bodo namenili letos? Goro Oljko so že obiskali, čaka jih še pohod na Stol. dan žena bodo počastili s pohodom na Smrekovec ali Mozirsko kočo. v aprilu bodo obiskali jamo Pekel, šli na Vnuperk in Goro Oljko, maja se bodo spet namenili na Oljko — tokrat na trim pohodu. junija pa se bodo povzpeli na Strelovec. Julija jih čaka Korošica in Ojstrica, avgusta lepi Jalovec in zanimiva Škrlatica, jeseni se bodo namenili na Pohorje in v neznano. Ves. čas pa se bodo seveda vključevali tudi v izlete matičnega društva Titovo Velenje in planinskih sekcij. V tednu praznovanja 150-letnice njihoveosnovne šole sc bodo pionirji planinci srečali s predstavniki pionirjev planincev osnovnih šol iz Titovega
Velenja. Na gori Oljki. Pri temjim bodo pomagali člani planinske sekcije iz Šmartnega ob Paki.
Karel ZTbert in Franc Povše sta za dolgoletno in uspešno planinsko delo lani prejela republiški
znak z bronastim vencem — čestitamo. Ob 10. obletnici pa si priznanje zasluži celotna sekcija v Šmartnem ob Paki. Občni zbor so zaključili s prijetnim družabnim večerom.	Julijana Hočevar
Planinsko društvo Titovo Velenje
Bogat program izletov
Več kot 100.000 Slovencev že planinari. Slovenija je prepletena z mnogimi planinskimi potmi, na katerih boste vedno srečali prijatelja. tovariša.
Za začetek planinarenja ni nikoli prepozno. Gibanje je eno od osnovnih pogojev za ohranitev zdravja. Zato se ljubitelji gora pridružite članom planinskega društva iz Titovega Velenja. Društvo šteje že več kot 2000 članov, izletov pa je bilo že preko 245. V planinskem društvu poleg izletniške dela še gospodarska komisija, markacijski odsek, mladinski odsek, fotosekcija. komisija za Šaleško pot in komisija za varstvo narave.
Letos bo Šaleška planinska pot praznovala 10 letnico, doslej jo je prehodilo okrog 950 planincev. V tem jubilejnem letu naj bi jo prehodili vsi člani in tako najlepše proslavili 35-letnico delovanja planinskega društva iz Titovega
Velenja. Vsi. ki radi fotografirajo. lahko zabeležijo svoje vtise na fotografijah, diapozitivih.
Vsak. ki želi bolje spoznati delo društva, lahko dobi vse informacije v društveni pisarni vsak torek in četrtek ob 17. do 19. ure.
Tudi letos so člani planinskega društva iz Titovega Velenja pripravili bogat program izletov, tako tudi sekcije v Skalah, Šmartnem ob Paki, Gorenju, Vegradu in Gaberkah. Vseh izletov je kar 32. Tako se bodo planinci za dan žena odpravili po Šaleški planinski poti. obiskali bodo Porezen. bolnišnico Franjo. pripravili občinsko orientacijsko prvenstvo za pionirje in mladince v Gaberkah, trim pohod, obiskali Bazo 20, Ratitovec in še in še. Kot že nekaj let doslej, se bodo v mesecu novembru odpravili na izlet v neznano, za konec leta pa pripravili skupno silvestrovanje.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Zagotovljena moč?
V	zadnjem času smo deležni vedno več zagotovil, s katerimi si pač izboljšamo življenjske pogoje. Pri plačilu elektrike imamo zaračunano zagotovljeno moč tako. da si v času redukcij prižgemo svečo iz lega naslova, seveda če jo v trgovini lahko kupimo.
V	vsakdanjem življenju imamo in smo deležni veliko zagotovil, ki nimajo takojšnje cene. plačamo pa vseeno polno ceno. ko se izkaže, da je bilo zagotovilo le lažno tolažilo.
Pa vsa ta razmišljanja so stvar preteklosti. le da jih je obnovil OBRAČUN KOMUNALNIH STORITI-V. ki smo ga dobili te dni. Tudi tu je opaziti pomemben napredek DO Vekos. V obračunu je postavka zagotovljene moči pri toplotni oskrbi, izračunani tako. da znaša ta tretjino stroškov ogrevanja. To je res pomemben napredek, sploh v smislu varčevanja s toplotno energijo in komplici-ranje izračuna ogrevanja in kar je najpomembnejše, smo se ob izpadu električne energije greli pri mrzlih radiatorjih.
Za nas potrošnike so razmišljanja in računanja v Vekosu šla v napačno smer. Gre za to. da imamo na splošno vse manj dobrin in moramo z njimi vedno bolj varčevati. Še poseben je poudarek pri varčevanje z. energijo in prav tu se distribucija obnaša najmanj spodbujevalno.
Pripravljeni smo varčevati, vendar na način, kjer bomo lahko izračunali.
kolikosmo tudi zase privarčevali. Zalo nas potrošnike ne zanima, kako imenujejo stroške: to je stvar obračuna. Nam naj dajo ceno izmerjene enote energije. V tej ceni naj bodo zajete vse postavke za uspešno distribucijo. Takt) bomo imeli tudi enostaven in pošten obračun.
Vsi razumemo, da sta inflacija in podražitev zahtevali tudi višjo ceno topolotne energije, vendar naj bo ta obračunavana tako. kot da sedaj. Ob tem se vsiljuje pomislek na nesposobnost DO Vekos. Posebej obračunan strošek, kot zagotovljena moč, prestavlja tudi fiksen dohodek DO Vekos. To za nas potrošnike ni sprejemljivo, IX) Vekos se mora potruditi, da bo širila distributivni) mrežo na račun privarčevane energije in si s tem zagotovila dohodek. Tako bi postala tudi pobudnik razpeljave toplotnega omrežja v interesni skupnosti in ne zaviralna coklja pri sedanjih pobudah krajevnih skupnosti.
In nazadnje ostane vprašanje, kdaj je tak način obračunavanja toplotne energije sprejela skupščina SIS za komunalno dejavnost??? Verjetno sodi sprememba obračuna toplotne energije v gradivo za delegate v tej skupščini in da se o tem izreče skupščina.
JANEZ ZAPUŠEK Pesje
Lovčeva brezsrčnost
V nedeljo, 26. februarja, dopoldan, se je v Kavčah pri Titovem Velenju pri-
petil neprijeten dogodek. Pri nas se je pojavil lovec iz Podkraja in opazil, da se psi kljub nevarni steklini, potikajo okrog. Zapretil nam je. da bo vse ne-priklrnjene pse postrelil.
A ni bilo dolgo, ko smo na glavni cesti opazili krvavečega, obstreljenega psa. Ni bilo sumnje, da je to storil lovec, ki je malo prej hodil tod okrog.
Ker se nam je nedolžen pes zasmilil, samo neusmiljeno obtožili lovčevo ravnanje, čeprav se krajani zavedamo, da smo tudi sami malo krivi. Če je moral lovec psa že pokončati, naj m ga tako kot zanteva lovski zakon in naj bi zanj tudi primerno poskrbel, ne pa da je ranjenega pustil ležati. Zato prosimo njegovo lovsko družino, da tega lovca na tako »nelovsko« ravnanje opozori, saj ga obtožujemo tudi mlajši ljubitelji živali.
Očividci iz Kavč pri Titovem Velenju
Samovolja ali nesporazum
\a osnovi ra/pisa, objavljenega tudi v časopisu Naš čas in v sklopu akcije »vsi na Golte z letno karto«, sem si letno karto tudi priskrbel. V prepričanju, da imam v skladu z razpisom pravico tudi do nočne smuke sem se v sredo, 15. februarja, odpravil na Golte. Na moje začudenje pa mi je predstav nik tozda RTC Golte .1. M. dejal, da karta ne velja za nočno smuko, če pa mislim drugače, naj ga tožim.
litno karto sem imel že prejšnja leta in je veljala tudi za nočno smuko, smučanja kot rekreacije pa ne mislim dopolnjevati s prepiranjem in tožarje-njem. s. G. (naslov v uredništvu)
Obrazložitev obračuna komunalnih storitev
Na podlagi resolucije o politiki družbeno gospodarskega razvoja občine Velenje ter Dogovora o izvajanju politike cen v letu 1983 je Svet skupnosti za cene občine Velenje na svoji seji 10. 5. 1983 potrdil cene za komunalne storitve, in sicer za toplotno oskrbo je bilo dovoljeno povišanje za 25 % za eno MWh toplotne energije. Potrjena cena je občutno nižja od stroškovne cene, saj bi na podlagi kalkulacij morali zvišati ceno za 38 % napram ceni v letu 1982, vendar pa tudi v letu 1982 niso bile potrjene cene, ki bi zagotavljale normalne pogoje gospodarjenja.
Da bi izpad dohodka zaradi nižje potrjenih cen nadomestili, je morala TCZD Toplotna oskrba delati v skrajno zaostrenih pogojih gospodarjenja z uveljavitvijo racionalnejše izrabe energije. V okviru teh ukrepov znotraj delovne organizacije je bilo sprejeto, da se obvladuje povečan obseg dela zaradi novih priključitev uporabnikov na toplotno omrežje z enakim številom zaposlenih kot preteklo leto. Dosledneje se morajo uporabljati tudi pogoji za dobavo toplotne energije, in sicer, da se ogrevalna sezona prične s 1. 10. in konča najpozneje s 1. 5. v letu; vsem uporabnikom, ki imajo vgrajene toplotne števce, se uvede diferenciran način obračuna v skladu s 30. členom Pravilnika o oblikovanju cen storitev in proizvodov TOZD Toplotna otkrba. Obračun se deli na ceno za zagotovljeno moč in ceno za porabljeno energijo. Tak način obračuna je bil potrjen tudi s Splošnimi pogoji o dobavi toplotne energije iz vročevodnega omrežja na seji Samoupravne interesne komunalne skupnosti dne 15. 12. 1976 ter objavljen v 26. številki Našega časa dne 15. julija 1977.
Cena za eno MWh toplotne energije, ki jo plačuje TOZD Toplotna oskrba na pragu TEŠ Šoš-
tanj, znaša 528,00 din, izgube na omrežju znašajo okoli 10 %, torej je dejanska cena za energijo 580,00 din za eno MVVh brez vseh ostalih stroškov. V preglednici je podana stroškovna cena ene MWh:
—	toplotna energija 580,00 din
—	ostala energija	49,70 din
—	amortizacija	147,00 din
—	vzdrževanje objektov, OD delavcev, družbene obveznosti	205,30 din
Skupaj:	982,00 din
Od te stroškovne cene pa pokriva:
široka potrošnja
potrjena cena 1 MWh din 547,00
a)	energija	383,00
b)	zagotovljena moč	164,00
industrijska potrošnja potrjena cena 1 MWh 741,50 din 519,00 din 222,50 din
iz česar sledi, da individualni potrošniki ne plačujejo v celoti niti cene energije, niti ostalih stroškov.
Na osnovi navedenih ukrepov se je za leto 1983 izvedel tudi poračun komunalnih storitev. Ker so bile cene sprejete šele s 1. 6. 1983 oz. od prvega odčitka števca dalje, smo dejansko porabljeno energijo zaračunavali po ceni 305,00 din oziroma 383,00 din za eno MWh, zagotovljeno moč pa po 131,00 din oziroma 164,00 din za eno MWh.
Zagotovljeno moč smo izračunali na podlagi popisa priključne moči odjemalčevih internih toplotnih naprav — števila in vrste radiatorjev ter obratovalnih ur v ogrevalni sezoni, ki so določene glede na meteorološke razmere v občini Velenje — 2200 ur ter faktorja odvzema toplotne energije. Faktor odvzema je izračunan na podlagi planiranega odvzema toplotne energije in celotne priključne moči oskrbovalnega kon-zuma in znaša 0,84. Zagotovljena
moč je maksimalna količina toplotne energije v časovni enoti, ki jo mora dobavitelj zagotoviti odjemalcu za ogrevanje njegovih prostorov glede na meteorološke razmere. Da pa dobavitelj zagotovi odjemalcu toplotno energijo glede na njegovo priključno moč hiše nastanejo določeni fiksni stroški vzdrževanja objektov in amortiziranja naprav, ki se zaračunavajo odjemalcu neodvisno od njegove dejansko porabljene energije. Pri obračunu po pavšalu na kv. m koristne površine pa so v ceni za ogrevanje kv. m že zajeti stroški zagotovljene moči.
Primer obračuna za stanovanjsko hišo s povprečno površino 105 kv. m in priključno močjo 25000 W za eno leto:
Izračun zagotovljene moči: Q = Qh x h x v
Q = 25000 x 2200 x 0,84 Q = 46,20 MWh Q = zagotovljena moč <-4i = priključna moč hiše y — faktor odvzema
Povprečna poraba toplotne energije po toplotnem števcu je 24,00 MVVh, če se varčuje z energijo (zapiranje radiatorjev v posameznih prostorih, znižanje temperature v nočnem času).
a)	Obračun po polni ceni
24,00 MVVh x 547,00 din = 13.128,00 din
b)	Obračun po diferencirani ceni 24,00 MVVh x 383,00 din = 9.192,00 din
46,20 MVVh x 164,00 din = 7.576,80 din
Skupaj	16.768,80 din
c)	Obračun po pavšalu na kv. m koristne stanovanjske površine 105 kv. m x 12 mesecev x 19,00 din = 23.940,00 din
Iz primerjave med posameznimi načini obračuna je razvidno, da je obračun na podlagi dejanske porabe, ugotovljene s toplotnim števcem bistveno stimula-
tivnejši od pavšalnega obračuna, energetsko pa bolj upravičen kot obračun po polni ceni.
Po številnih reklamacijah iz terena glede poslanega obračuna za leto 1983 smo celotno problematiko proučili skupaj z inšpekcijskimi službami SOb Velenje in ugotovili, da je predložen obračun iz formalno pravnega, zlasti pa energetskega vidika, pravilen.
Pojavljajo pa se različni ekstremni primeri, ki razburjajo uporabnike in to predvsem tam, kjer imajo uporabniki predimenzionirane notranje instalacije ali pa neizkoriščene prostore ter zaprta ogrevala. V primerih, ko imajo uporabniki racionalno izolirane stanovanjske hiše, pravilno dimenzionirane ogrevalne instalacije in primeren (ne pa stiska-ški) odnos do koriščenja toplotne energije, pa se dejanska poraba ne razlikuje bistveno od zagotovljene.
Vse tiste uporabnike, ki so pri obračunu za leto 1983 ugotovili večjo neskladnost med dejansko porabo in zagotovljeno močjo vabimo, da se zglasijo pri naših strokovnih službah TOZD Toplotna oskrba, kjer jim bomo svetovali najprimernejši način odprave tega razkoraka. Hkrati pozivamo vse uporabnike, ki so si v preteklosti brez ustreznega soglasja TOZD Toplotna oskrba (prej DO Toplovod) povečali število ogrevalnih teles ali dodatno priključili posamezne dele stavbe, da to do začetka nove ogrevalne sezone 1984/85 (1. 10. 1984) prijavno, ker bomo izvajali redne letne kontrole odjema.
V primeru ugotovitve nekontroliranega in nelegaliziranega odjema bomo postopali po 64. členu Splošnih dobavnih pogojev, ki predvidevajo določene sankcije.
Upamo, da smo s tem pojasnili nsči.T obračuna komunalnih storitev.
DO ,,VEKOS"
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 8. 3. ob 18. in 20. uri APO-KALIPSA JUTRI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.; John Saxon.
Petek, 9. 3. ob 10. uri BARBAROSA — ameriški, western. V gl. vi.: Willie Nelson.
Petek, 9. 3. ob 18. in 20. uri TEMNA ZVEZDA — ameriški, znanstveno-fan-tastični. V gl. vi.: Brian Narelle.
Sobota in nedelja, 10., 11. 3. ob 16., 18. in 20. uri BARBAROSA — ameriški, vvestern.
Ponedeljek in torek, 12., 13. 3. ob 18. in 20. uri GNEV SHAOLINA — hong-konški, karate. V gl. vi.: Liu Chia Hui.
Sreda in četrtek, 14., 15. 3. ob 18. in 20. uri KRVAVA PLAZA — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: David Huffman.
EII.MSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 12. 3. ob 20. uri _LO-VEK SLON — angleški, drama. V gl. vi.: Anthony Hopkins, John Hurt, Anne Bancroft. Režiser: DAVID LYNCH.
Nakazni John Merrock je znan vsem cirkuškim gledalcem v Angliji pod imenom človek-slon. Ko ga lastnik cirkusa prelepe, ga kirurg Treves spravi v bolnišnico, čeprav v njej ne sprejemajo neozdravljivih primerov. Princesa Alexan-dra se trudi, da ga še naprej obdriijo v
tej bolnici, obiskuje ga tudi slavna igralka Kendal; skratka, film je resnična zgodba o hrabrosti in dostojanstvu.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 8. 3. ob 20. uri TEMNA ZVEZDA — ameriški, znanstveno-fan-tastični. V gl. vi.: Brian Narelle.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 10. 3. ob 19.30 uri TEMNA ZVEZDA — ameriški, znanstveno-fan-tastični.
Nedelja, 11. 3. ob 17.30 in 19.30 uri APOKALIPSA JUTRI — italijanski, avanturistični.
Ponedeljek, 12. 3. ob 19.30 uri BARBAROSA — ameriški, western.
Sreda, 14. 3. ob 19.30 uri BEG S PADALOM — ameriški, akcijski.
KINO DOLIČ
Petek, 9. 3. ob 19. uri BARBAROSA
—	ameriški, western.
Torek, 13. 3. ob 19. uri TEMNA ZVEZDA — ameriški, znanstveno-fan-tastični.
KINO BRASI.OVČE
Nedelja, 11. 3. ob 18. uri GNEV SHAOLINA — hongkonški, karate. Sreda, 14. 3. ob 19. uri BARBAROSA
—	ameriški, western.
Filmsko gledališče
Ponedeljek, 12. 3. ob 20. uri ČLOVEK — SLON — angleški, drama. V gl. vi.: Anthony Hopkins, John Hurt, Anne Bancroft.
Film je resnična zgodba o nakaznem Johnu Merricku o njegovi hrabrosti in dostojanstvu. Merrick je znan vsem cirkuškim gledalcem v Angliji.
Potem, ko ga lastnik cirkusa pretepe, ga kirurg Treves spravi v bolnišnico, čeprav v njej ne sprejemajo neozdravljive primere. Zanj se zavzame tudi princesa Aleksandra, znana igralka Kendal pa ga pogosto obiskuje.
Ponedeljek, 19. 3. ob 20. uri LOLA — nemški, drama. V gl. vi.: Barbara Suko-va, Armin Mueller-Stahl. Režiser: RAINER WERNER FASSB1NDER.
Zahodna Nemčija, leta 1957. Povojna obnova je v polnem zamahu. Čas, ko vsak ieti sebi osigurati neko korist. Najpomembnejše osebnosti poslovnega iivtjenja v mestu se sestajajo in zabavajo v VILI FINK. Zvezda tega skrivnega sestajališča je Lola, nezadrina zvodnica. Okoli nje začnejo spletati razne igre. ne samo ljubezenske.
Avtor je najplodnejši in najslavnejši nemški reliser Fassbinder, kije ta film posnel v letu 1981 v letu 1982 pa nenadno umrl, potem, ko je posnet še dva filma, Vero-nica Vos in Querelle.
Ponedeljek, 26. 3. ob 20. uri LOVEC NA JELENE — ameriški, vojna drama. V gl. vlogah: Robert De Niro, Christopher Walken, Merili Streep. Režiser: Michael Chimino.
Trije prijatelji. Mike, Nick in Steven se iz brezskrbnega iivtjenja v svojem rodnem mestu naenkrat prestavijo na bojno polje v Vietnam. Vojna na njih pusti teike posledice. Steven postane invalid, Nick, psihično moten ostane nekje ob bojišču, kjer se predaja drogam in igri za denar, ruski ruleti, na kateri se tudi ubije. Mike, od njih še najbolj psihično stabilen pa vseeno teiko prenese tragedijo svojih prijateljev.
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje
TOZD — vodno gospodarstvo Rečno nadzorna služba
OPOZORILO
Z namenom, da se v čimvečji meri odpravijo poplave, erozija in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzroča zaraščenost bregov na rečnih strui ah, v skladu z zakonskimi določili (Uradni list 38-25. 12. 1 )81, 56. in 58. člen)
pozivamo
vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih na področju porečja Savinje in Sotle, da DO 15. MARCA 1984 TEMELJITO OČISTIJO STRUGE POTOKOV IN JARKOV OB KATERIH LEŽIJO NJIHOVA ZEMLJIŠČA.
Struge morajo očistiti po naslednjih smernicah: V strugah, koritih in na bregovih, se mora posekati drevje, ki izrazito ovira pretok vode in ki mu voda iz-podkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo tako, da obstaja nevarnost, da se podre v strugo. Iz struge je treba odstraniti tudi štore in drugo navlako, ki ovira tok vode.
Drevje in grmičevje se mora posekati čim nižje pri zemlji, rezi na panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbojna moč.
Pri spravilu lesa se ne smejo poškodovati brežine, ne zaščitna rast (mlado grmičevje) in travna ruša. Posekan les in vejevje je treba takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, da jih ne odplavi visoka voda, zažgati pa se smejo le na krajih, kjer se ne more poškodovati mladikovina.
ODPADKOV NI DOVOLJENO ODMETAVATI V STRUGO!
Očiščevalna dela bo nadzoroval inšpfekcijski organ občinske skupščine in rečni nadzorniki, ki bodo po potrebi dajali strokovna napotila pri poseku in za gojitev zaščitne zarasti ter predlagali ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje pretočnih razmer na vodotokih.
8. marca 1984	* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * Stran 7
KOLEDAR
četrtek, 8. marca — dan
žena
PETEK, 9. marca -
frančiška
SOBOTA, 10. marca — viktor NEDELJA, 11. marca — kriš-tof
PONEDELJEK, 12. marca —
gregor
torek, 13. marca - kristina sreda. 14. marca — matilda
MALI OGLAS!
KUPIM DOBRO OHRANJEN VOZIČEK ZA DVOJČKE Franc Forštner, Šmartno ob Paki
11.
UGODNO PRODAM malo rabljen manjši mlin za mletje koruze (šrotar). z vgrajenim elek-tromotoijem. Andrej Lesnjak. telefon 884-157.
PRODAM MINI BLOK KUHINJO Gorenje, Telefon 850-670, popoldan.
SEDEŽNO GARNITURO NOVO, prodam po tovarniški ceni. šum-ljak, Stantetova 9, Titovo Velenje. PRODAJAMO CEPLJENE NES-NICE, stare 2 meseca. Prodaja se vrši vsak dan od 7. do 19. ure. Prodajati jih bomo pričeli od 10. marca dalje na naslovu: MAJDA SPEGELJ, Muta 124, ali telefon 062-873-202.
PRODAM 2000 litrov kurilnega olja s cisterno in skoraj nov gori-lec. Telefon 881-071. PRODAM TRSNE CEPLJENKE: modro frankinjo, lipovšno, laški rizling, ranfol belino in žuti pia-vac. Kovačič, Mali vrh 73 a, Šmartno ob Paki. PRODAM eno leto stare smuči Elan, 185 z vezmi Tyrolija 150 in smučarske palice, smučarske čevlje Alpina ter prtljažnik za smuči. Matjaž Lesjak, Veljka Vlahoviča 40, Titovo Velenje. PRODAM STAREJŠO HIŠO v bližnji okolici Titovega Velenja. Lokacija primerna za obrtnike. Telefon 852-326.
PRODAM GUMI RANO CERA-DO za R-4, cena 3.500,00 din. Telefon dopoldan 881-034. PRODAM NOVE REZERVNE DELE za Diano. Dno, prage, levi zadnji blatnik. Verdev, Tomšičeva 10 A, Titovo Velenje. V NAJEM DAM VINOGRAD, v Šentilju pri Titovem Velenju. Jakob Prek, Radmirje 21, Ljubno ob Savinji, telefon 063-840-160.
8
1
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet DO RLV
RAZPISUJE dela in naloge:
1.	PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA
2.	GLAVNI INŽENIR RAZVOJA, ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1.
—	visoka strokovna izobrazba rudarske smeri
—	5 let delovnih izkušenj kot poslovodni organ
—	strokovni izpit za delo v metanski jami
—	da ima sposobnost dela z ljudmi, vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
—	da zna en svetovni jezik
Ad 2.
—	visoka oziroma višja izobrazba tehnične smeri
—	5 let delovnih izkušenj v metanski jami
—	strokovni izpit za metansko jamo
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo".
Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 leta.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SREČNO!
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU GELENJE:
ČETRTEK. 8. marca, dnevni dr. Marolt, nočni dr. Zupančič
PETEK, 9. marca, dnevni dr. Žičkar. nočni dr. Grošelj
SOBOTA. 10 marca, glavni dr. Kunej. notranji dr. Markovi-čeva
NEDELJA, 11. marca, glavni dr. Kunej, notranji dr. Markovi-
čeva
PONEDELJEK. 12. marca, dnevni dr. Hrastnikova. nočni dr. Marolt
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
SOBOTA IN NEDELJA. 10. in 11. marca dr. Pavlovič Miroslav, Petra Stanteta 13. Titovo Velenje
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK. 8. marca dr. Do-však
PETEK, SOBOTA IN NEDELJA, 9. 10. in 11. marec dr. Lazar PONEDELJEK in TOREK, 12. in 13. marec dr. Menih
SREDA, 14. marca dr. Pirtov-šek
DEŽURNI VETERINARJI:
Od 9. marca do 16. marca IVO ZAGOŽEN, dipl. Veterinar, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381.
VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
Jenkova c. 2 Titovo Velenje
Objava prostih del in nalog
Komisija za delovna razmerja VIZ Velenje, tozdi osnovnih šol Veljko Vlahovič, Biba Ročk in Anton Aškerc objavljajo prosta dela in naloge:
TOZD OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ: 2 snažilki za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA BIBA ROČK:
1 snažilka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC: 1 snažilka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoj za zasedbo objavljenih prostih del in nalog je dokončanih 8 razredov osnovne šole.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje v osmih dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 15 dni po preteku časa, ki je določen za prijavo.
OBČINA VELENJE Občinski oddelek za občo upravo in proračun
razpisna komisija objavlja dela in naloge HIŠNIKA
Za zasedbo del in nalog se zahteva skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja, elektro ali kovinarske smeri.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi naše drage sestre in tete
Fanike Sališnik
upokojenke iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v teh žalostnih trenutkih ob strani, nam bili v pomoč, izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, gasilskemu društvu za spremstvo, govornikoma za lepe poslovilne besede in župniku za lepo opravljen obred.
ŽALUJOČI SESTRI: Antonija in Nežka ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata
in strica
Ludvika Mraka
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, štev ilnirn prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje.
Pose n no zahvalo smo uol/ni dr. Pirtovšku m osebju bolnišnice Topolšica. Zahvaljujemo se kolektivu RF.K Velenje. Gasilskemu društvu Gabcrke. govornikom in duhovniku za < »prav ljen obred. H v aia tudi vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani.
ŽALUJOČI:: žena Fanika, hči Brigita z družino, sin Zdenko, sestre in brala ter ostalo
sorodstvo.
GIBANJE P.
poročili so se:
MARKO JOSKlC, roj. 1962, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in JELA BONlC, roj. 1963, tehnik iz Titovega Velenja MIHAJILO RAJC, roj. 1948, delavec iz Titovega Velenja in KATA BUDIMIR, roj. 1953, delavka iz Lušič IZU-DIN SMAJILOVIČ, roj. 1963, vrtalec iz Titovega Velenja in VLASTA FLORJAN, roj. 1956,
t ekonom, tehnik iz Titovega Velenja MAKSIMILJAN PAČNIK, roj. 1960, monter iz Arnač in ŠTEFKA ROTOVNIK, roj. 1960, uprav. adm. tehnik iz Ložnice
umrli so:MARIJA POD-VINŠEK, upokoj. iz Titovega Velenja, kidr. 23, roj, 1910 BR-VAR LUDVIK, upok. iz Bevčl/a, rojen 1925 MILENA STRMČNIK, šivilja iz T. Velenja, šlandrova 11, roj. 1965 KUMPREJ AMALIJA, dr. upok., Primož pri Ljubnem 38, stara 74 let JANEZ PEČAR, upokojenec, Bezovlje 16,
ZAHVALA Ob izgubi mame. stare mame. sestre in tete
Avguste Uranjek
rojene VENIŠNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Zahvala zvezi borcev KS Desni breg. Posebna zahvala tudi zvezi borcev KS Pesje, govornici za poslovilne besede, pevcem, duhovniku in bolniškemu osebju Topolšica.
Žalujoči: sin Božo, Marjan, hčerka Pepca z družinami, snaha Draga s sinovoma.
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Marije Stres
iz Metleč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje
in darovano cvetje.
Posebna zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred ter govornikom za poslovilne besede.
VSI NJENI
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. . .
V SPOMIN
7. marca 1984 mineva leto. odkar nas je zapustil
Franc Sevčnikar
Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam takrat pomagali in z nami sočustvovali. Posebej hvala odboru Zveze borcev in tovarišu Slavku Brglezu. sosedom, nečaku Tonetu in Nuši.
1 hala vsem. ki se ga spominjate in z dobro mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu,
VSI NJEGOVI
Prosvetno društvo Gornji grad
Začetek delovanja prosvetnega društva Gornji grad sega 104 leta nazaj. Bogatega izročila torej ne manjka, pa tudi sedanjih dosežkov ne, saj zlasti dramska skupina sodi med najbolj delavne in kakovostne v vsej mozirski občini. Skupina vef kot uspešno uresničuje desetletne programske smernice. Sleje kakšnih dvajset članov, sestavljajo pa jo delavci, kmetje, učitelji, študentje, dijaki in drugi.
Osnovna usmeritev gornjegrajske dramske skupine so dela iz kmečkega življenja. Odločili so se, da bodo vsako leto pripravili novo igro, menjaje komedije in resnejša dela. Tako so doslej po vrsti pripravili Razvalino življenja, Vdovo Rošlinko, prvi del trilogije o Kreti)h, Zdravnika po sili, Lacka in Krefle, Zadrečke zdrahe in letos sklenili Krefle s tretjim delom.
Med temi deli je zlasti zanimiva komedija Zadrečke zdrahe, nekaj več o njej in drugih zanimivosti pa je povedala prizadevna članica skupine Vida Caj-ner: ,,Nameravali smo pripraviti Gol-donijevo igro s sorodnim naslovom, pri tem pa smo naleteli na težave, zlasti jezikovnega značaja. Primorsko narečje bi naši ljudje težje razumeli, pa tudi vsebina nam je nekoliko oddaljena. Ob
teh razmišljanjih smo se spomnili na naše llosarje in njihovo bogato izročilo. Lotili smo se dela, ki vsekakor ni bilo lahko. Odšli smo med naše splavarje in zapisali njihova doživetja. Potem smo delo vsebinsko in jezikovno predelali. Zadrečke zdrahe smo potem zaigrali in odziv občinstva je v celoti potrdil pravilnost naših prizadevanj. Ljudem je bila igra všeč, res so uživali, dvorane pa1 so bile vedno nabito polne. To potrjuje tudi dejstvo, da smo to komedijo doslej zaigrali kar trinajstkrat.
Tako smo letos ob tretjem delu Kreftov še vedno igrali tudi Zadrečke zdrahe, dvoje del naenkrat pa je bila za nas velika preizkušnja, saj obe deli igramo eni in isti igralci. Naj povem še eno zanimivost. 7x nekaj let je v navadi, da se žene zadružnice iz vse Gornje Savinjske doline ob dnevu žena zberejo v Gornjem gradu na vsakoletnem srečanju. Mi jim ob tej priložnosti zaigramo. Lani so se prijetno sprostile in razvedrile ob Zadrečkih zdrahah, letos pa smo jim zaigrali Krefle. Sicer bolj resno in zahtevno delo jih je zaradi svoje vsebine znova pritegnilo, predstavili pa smo se jim v nedeljo."
Vadijo veliko in pri iem z vso srčnostjo premagujejo raznovrstne ovire.
Žrtvovati je treba veliko prostega časa, se voziti na vaje iz drugih krajev, se prilagajati izmenskemu delu in podobno. Vsem seveda velja veliko priznanje, saj je treba vedeti, da tudi vsa odrska in druga dela opravlja skupina sama in seveda brezplačno, sami prispevajo prevoze in bencin za nastope in podobno.
Težav jim seveda tudi ne manjka, zlasti finančnih. Predsednica društva Martina Podpečan meni o tem takole: ,,Izredno priznanje si zaslužijo vsi igralci z režiserjem Acijem Urlepom na čelu. Pestijo nas seveda sredstva, pri čemer ima kurjava nerazumljivo veliko vlogo. Lani smo od zveze prejeli 4,7 starih milijonov dinarjev, za drago kurjavo pa jih plačali 16. Kako bo letos s tem ne vem, ne vem pa tudi kako bo, ko bo zmanjkalo tako predanih ljudi.
Kljub vsem težavam smo uspeli temeljito obnoviti dvorano, v prihodnje pa bomo morali bolj poskrbeti za mlajše sposobne kadre. Sicer pa velja reči, daje za takšno ljubiteljsko dejavnost najlepša nagrada obisk na predstavah. S tem moramo biti resnično zadovoljni. Doma je dvorana vedno nabito polna, pa tudi drugod je obisk dober."
Ko so igrali Krefle. so v svoje vrste povabili pisatelja Ivana Potrča in mu tudi čestitali ob 70-klnlcl
Titovo Velenje
Gostovanje celjskega gledališča
Jutri 9. marca, ob 19.30, bo Slovensko ljudsko gledališče in Celja gostovalo v domu kulture v Titovem Velenju z delom Petra Shafferja: AMADEUS. Peter ShafTer se je rodil leta 1926 v Liverpoolu. Je znani glasbeni kritik in je napisal več gledaliških del, ki so jih uprizorili že tudi pri nas: Zasebno uho, Javno oko, Komedija v temi, Equus in leta 1979 Amadeus.
AMADEUS je zgodba o glasbenem geniju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in dvornem glasbeniku Salieriiu, o katerem je ravno v zvezi z nevoščljivostjo do Mozarta veliko govoric. Zgodba se dogaja na Dunaju v novembru 1823, v retrospekciji pa v desetletju 1781 — 1791.
Premiera aiviADEUSA na celjskem gledališkem odru je bila že leta 1982. Od takrat dalje uspešno gostujejo na vseh slovenskih in jugoslovanskih odrih. Lani so z njim nastopili tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru in prejeli več nagrad.
Delo je režiral Dušan Mlakar. Igrajo pa Janez Bermež Zvone Agrež, Anica Kuinrova, Bogomir Veras, Miro Podjed Jože Pristov, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Igor Sancin Matjaž Arsenjuk, Drago Kastelic, Mija Mencejeva, Ljerka Belakova in Milada Kalezičeva.
Vstopnice prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju vsak dan od 10.00 — 15.00, v četrtek do 13.00. Šolska mladina in sindikati imajo popust.
Košarka
Končano je občinsko srednješolsko prvenstvo v košarki za mladince in mladinke. Pri fantih je zmagala kovinarska usmeritev pred strojno, elektro in družboslovno usmeritvijo.
Med dekleti pa je bila 1. družboslovna, 2. kovinarska, 3. računalniška in 4.
rudarska usmeritev.
Prvenstvo je izvedel Center srednjih šol, ki sedaj skupaj z ZTKO občine Velenje pripravlja tudi občinsko prvenstvo srednjih šol v smučanju.
Šolsko Športno društvo na osnovni šoli Biba Roeck Šoštanj pa je pripravilo sredi preteklega meseca občinsko prvenstvo v košarki za osnovne šole.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V skupini ,,AA" je zmagalo šoLsko športno društvo Antona Aškerca pred SSD bratov Mravljakov in SŠD Lignit, osnovne šole Mihe Pintarja Toleda.
V skupini ,,VV" pa so zmagali košarkarji SSD Biba Roeck Šoštanj, ekipa šolskega športnega društva Borec (osnovne šole Veljka Vlahoviča) je bila druga, tretji pa košarkarji SŠD Gustava Siliha.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. SSD Antona Aškerca, 2. SSD Biba Roeck, 3. SSD bralov Mravljakov, 4. SSD Borec (COS Veljka Vlahoviča), 5. SSD Rudar (OS Gustava Siliha).
Pri starejših pionirkah so osvojile prvo mesto košarkarice šolskega športnega d rušiva Biba Roeck pred SSD bratov Mravljakov in SSD Borec (COS Veljka Vlahoviča).
ZA DAN ŽENA
-	v petek, 9. marca, ples ob 20. uri, igra ansambel ŠIK
-	V soboto, 10. marca, v skupnem aranžmaju s Kompasom - Ljubljana
plesno zabavno prireditev: - modna revija
-	revija pričesk
-	družabne igre
Sodelujejo: Ansambel TRIM Maribor, plesna skupina „KRIK",
napovedovalec Tilen Skubic Začetek ob 20. uri, vstopnina 200,00 din, za ženske prost vstop.
— V mesecu marcu: ples vsak petek in soboto ob 20. uri, igra ansambel ŠIK.	Vab|]enj,
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
Prizadevanje delavcev za ureditev razmer
Delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje vlagajo od lanskega junija naprej izredne napore za izboljšanje položaja delovne organizacije. V teh prizadevanjih so se jim pridružili tudi zaposleni v drugih delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju ter v drugih delovnih organizacijah in skupnostih Šaleške doline. Delavci v Gorenju TGO in v drugih delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja se zavedajo, da so predvsem od njih samih, od njihove zavzetosti za delo, za povečanje proizvodnje, storilnosti in izvoza, za izboljšanje kvalitete, torej tudi od njihovih odrekanj, odvisne aktivnosti in prizadevanja družbene skupnosti za sanaciio razmer.
Proizvodnja v Gorenju TGO je bila zadnja leta, kot je znano, pod načrtovanim oziroma možnim obsegom. Kerje bila večja izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti eden od osnovnih pogojev za sanacijo Gorenja TGO oziroma za uspešnost stabilizacijskih prizadevanj, so sredi lanskega leta zastavili številne aktivnosti ostva-ritev načrtovanega najmanj 40 % povečanja proizvodnje. Oskrba z reprodukcijskim materialom seje začela od meseca junija naprej izboljševati, za dosego načrtovanega povečanja obsega proizvodnje pa je bilo treba zagotoviti tudi potrebno kadrovsko zasedbo v proizvodnih tozdih. Ob ugotovitvi, da so skupne in režijske službe v velenjskem delu Gorenja preštevilne, saj se je zadnja leta neodvisno od gibanja proizvodnje oziroma obsega del povečevalo število režijskih delavcev, so se v Gorenju odločili, da manjkajoče proizvodne delavcc ne zagotavljajo z novimi zaposlitvami, pač pa s prerazporeditvijo delavcev iz skupnih služb Gorenja TGO. Gorenja Promet servis, Gorenja Interna banka in DSSS Gorenje SOZD, prav tako pa tudi iz režijskih služb tozdov v Gorenju TGO.
Tako je bilo iz skupnih in režijskih služb Gorenja TGO do konca leta 1483 prerazporejeno na delo v proizvodnjo za nedoločen čas 329 delavcev, za določen čas, in sicer do konca leta 1983 pa 98 delavcev. V Gorenju Promet servis so v proizvodnjo v Gorenje TGO premestili 73 delavcev, v Gorenju Interni banki 6 delavcev, v delovni skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD pa 4 delavce. Skupno je bilo za nedoločen čas premeščeno v proizvodnjo 412 delavcev, za določen čas. lo je do konca leta 1983 pa 98 delavcev (in sicer iz tozdov Vzdrževanje. Avtopark in Orodjarna). Za premeščanje režijskih delavcev v proizvodnjo so se odločili tudi v tozdih, kjer ni bil uveden ukrep družbenega varstva (Elektronika Ptuj. Kondenzatorji Rogatec, Mali gospodinjski aparati Nazarje).
Da bi povečali izkoriščenost obstoječih zmogljivosti ter dosegli predvideno povečanje proizvodnje, name-
Beli tek
Nedeljskega belega teka, ki so ga organizirali v počastitev dneva žena, se je v Šentilju udeležilo trideset žena. Kljub slabemu vremenu so pogumno premagale Iri kilometre dolgo smučino.
Po teku so bile vse udeleženke prisrčno pogoščene od domačink, vsaka je dobila priznanje, nagelj in značko, najstarejša in najmlajša pa še skromni nagradi.
Martina Rednjak, Jožica Ocepek in Klavdija Kolmanič, to je vrstni red mladink, med članicami pa je bila 1. Ivana Lešnik, 2. Slavka Kolmanič, 3. Lina Sza-bo. Med pionirkami je zmagala Simona Goličnik, 2. je bila Metka Lemež in 3. Bernarda Vranjek.
Skoda je, da se tega tradicionalnega teka za dan žena ni udeležilo večje število predstavnic nežnega spola.
Streljanje
Pretekli torek, sredo in četrtek je strelska družina Mrož iz Titovega Velenja pod pokroviteljstvom Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravila občinsko strelsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke. Tekmovanja se je udeležilo 29 ekip oziroma 102 strelca.
Ekipno so zmagali pionirji šolskega športnega društva Antona Aškerca, ki so nastreljali 514 krogov, druga je bila ekipa ŠŠD Mihe Pintarja Toleda s 463 krogi, tretji so bili strelci šolskega športnega društva osnovne šole Gustava Siliha s 434 krogi, ekipa SSD osnovne šole Biba Roeck i/ Šoštanja pa je bila četrta 417 krogov. Na peto mesto so se uvrstili pionirji — strelci druge ekipe šolskega športnega društva osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. ki so nastreljali 368 krogov.
Pri pionirjih je zmagal Boris Klančnik. OŠ Antona Aškerca s 175 krogov, lo krog manj je nastreljal Simon Vet mik. Borut Irebše je bil s I6> krogi tretji (vsi os Antona Aškerca). 163 krogi se je na četrto mesto uv rstil Aleš Zučko. le krog manj pa je ob koncu tekmovanja imel Živojin Tolmač (oba OŠ Gustava Šilih).
Pionirke — strelke šolskega športnega društva osnovne šole Gustava Siliha I. ekipa so bile ekipno najboljše, saj so s 482 nastreljam krogi močno zmagale pred prvo ekipo OS Antona Aškerca 337. Biba Roeck I. ekipa je zbrala 3 11 krogov, pionirke — strelke prve ekipe osnovne šole Karla De-stovnika Kajuha iz Šoštanja so bile s
njene v pretežni meri za prodajo na tuja konvertibilna tržišča, so se avgusta lani delavci v proizvodnih tozdih Gorenja TGO odločili, da bodo do konca leta 1983 opravili 8 dodatnih delavnikov. Za te delavnike so se odpovedali dodatku za nadurno delo. Ko pa jc bilo potrebno, so delali še v podaljšanem delovnem času, tudi ponoči. Mnogi pa so se odločili še za udarniški delovnik.
Za stroji in tekočimi trakovi so se proizvodnim delavcem Gorenja TGO pridružili tudi strokovni in administrativni delavci iz vseh delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Le-ti so opravili od septembra do konca meseca decembra 8 delavnikov v proizvodnji (namesto na svojem delovnem mestu), zraven tega pa še 2 udarniška delovnika.
Delavcem Gorenja so se pri delu v proizvodnji pridružili tudi Gorenjevi štipendisti, dijaki Centra srednjih šol Titovo Velenje ter zaposleni v drugih delovnih organizacijah in skupnostih v občini Velenje.
Strokovni in administrativni delavci Gorenja so lani tako opravili 8.598 rednih delovnikov v proizvodnji, ob tem pa še 1.757 udarniških delovnikov. Štipendisti Gorenja, dijaki CSŠ in delavci iz drugih delovnih organizacij in skupnosti pa so opravili 1.385 delovnikov. Skupaj je bilo torej v proizvodnji opravljeno 11.740 dodatnih delovnikov.
Dodatno delo v proizvodnji je, ob izboljšani oskrbi s surovinami, reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli, pomembno vplivalo na proizvodnjo in produktivnost. Proizvodnja v obdobju september—december se je. kot je znano, v primerjavi z mesečnim povprečjem prvega polletja, povečala za nad 40 %. Takšno gibanje proizvodnje pa se nadaljuje tudi v letu 1984. Zaustavljena je bila izguba iz takočega poslovanja
Hkrati z akcijo prerazporejanja delavcev iz. skupnih in režijskih služb v proizvodne tozde Gorenja TGO pa je v velenjskem delu Gorenja potekala tudi zamenjava vodilnih oziroma vodstvenih delavcev in njihovo premeščanje na ustreznejša delovna mesta.
Doslej so v Gorenju TGO zamenjali 7 vodij tozdov, v GPS pa 1. Prav tako so bila zemenjana vodstva dveh Gorenjevih poslovnih enot na tujem. V delovnih organizacijah Gorenje TGO in GPS so na ustreznejša delovna mesta prerazporedili tudi večje število vodstvenih delavcev. V prihodnjih mesecih pa bo prišlo do kadrovskih sprememb tudi v vodstvih drugih Gorenjevih poslovnih enot na tujem.
Osebni dohodki zaposlenih v Gorenju TGO se zadnje mesece leta 1982 in v obdobju januar—avgust 1983 niso spremenili. V letu 1982, na primer, je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Gorenju TGO 12.346 dinarjev, pov-
303 krogi četrte, peta pa druga ekipa OŠ Gustava Soliha s 224 krogi.
Mateja Bandalo (OŠ GŠ)je nastre-Ijala 171 krogov in zmagala pred Tatjano Burgcr (OŠ AA) 162 ter Bernardo Bodovnik 159. Urška Bandalo je nastreljala 152 krogov, peto uvrščena Sofija Tolmač (vse tri osnovna šola Gustava Siliha) pa 149 krogov.
Namizni tenis
V ponedeljek, 20. februarja, je bilo odigrano zadnje kolo občinske rekreacijske lige v namiznem tenisu, 1. marca pa je bil svečan zaključek in podelitev pokalov in priznanj.
Niti enega kola v ligi se ni udeležila ekipa TGO Vzdrževanje, ekipa Društva invalidov je sodelovala le nekaj prvih kol, pri ostalih ekipah pa je bila udeležba solidna.
Vrstni red: 1. Pink Ponk Penk, 2. Gornje, 3. ESO, 4. Paka L, 5. Dom učencev, 6. Center srednjih šol, 7. Namiznoteniški delavci, 8.TEŠ, 9. TGO DSSS RRS, 10. Vegrad, 11. Paka II., 12. Marketing, 13. Društvo invalidov, 14. TGO Vzdrževanje.
Skoki v višino
Na občinskem prvenstvu v skoku v višino za mlajše in starejše pionirje in pionirke so nastopile vse šole velenjske občine.
Pri mlajših pionirjih (5. in 6. razred) je v višino skočil največ Dean Toča-kovič (VV), in sicer 140 cm, pet cm manj pa Peter Zdovc (AA) in Boštjan Kranjc (BM).
Mojca Kos (VV) je v skoku v višino skočila 140 cm in tako zmagala pred Ireno Volk (GS) in Bojano Meško (VV), ki sla preskočili 130 cm.
Pri starejših pionirjih (7. in 8. razred) je nastopilo 24 tekmovalcev. Zmagal je Slavko Ledinek (MPT), ki je skočil 160 cm, Aleš Stropnik (AA), 155 cm, je bil drugi. Robert Salamom (VV) pa je s 145 cm osvojil 3. mesto.
S skokom v višino 140 cm je pri starejših pionirkah zmagala Morena Hojak (KDK), Jerica Lednik (BM) ie preskočila 135 cm, prav toliko pa tudi Gordana Miletič (GS).
Smučanje
Zadnje dni februarja so prizadevni člani smučarskega kluba iz Titovega Velenja pripravili na Golteh občinsko šolsko prvenstvo za cicibane in pionirje.
Pri cicibanih je najhitieie pripeljal na cilj Tomo Gorišek, Matjaž Simonič je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil
prečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Sloveniji pa je znašal 14.365 dinaijev.
Od I. septembra 1983 naprej so bili osebni dohodki delavcev v Gorenju TGO in v velenjskem delu Gorenja (z izjemo tozda Servis in maloprodaja GPS) odvisni od izpolnjevanja proizvodnega načrta Gorenja TGO. Občutno povečanje proizvodnje je vplivalo tudi na zvišanje osebnih dohodkov. Tako je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Gorenju TGO v letu 1983 14.978 dinarjev, pri čemer se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 21 %. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji pa je lani znašal 18.259 dinaijev in se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 27 %. Torej je bil povprečni mesečni osebni dohodek delavcev Gorenja TGO v lanskem letu za 3.281 dinaijev nižji ob povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji.
Pred delavci Gorenja TGO so v letu 1984 še zahtevnejše naloge kot so bile lani. Skozi vse leto želijo ne samo zadržati, pač pa tudi povečati, raven proizvodnje, doseženo v zadnjih štirih mesecih lanskega leta. Le tako bo mogoče ostvariti načrtovano povečanje produktivnosti in konvertibilnega izvoza. Za dosego letošnjih ciljev bodo potrebni novi napori in odrekanja delavcev.
Predvideno več kot 20 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje bi tudi letos radi dosegli predvsem z obstoječim številom zaposlenih. Zato so se proizvodni delavci že ob sprejemu planskih dokumentov za leto 1984 odločili, da bodo v letu 1984 opravili 17 dodatnih delovnikov. Strokovni in administrativni delavci v delovnih skupnostih Gorenja TGO, Gorenja Interne banke. Gorenja Promet servis. Gorenje SOZD, Gorenje raziskave in razvoj, pa so prav tako sklenili, da bodo letos opravili 12 dodatnih delovnikov v proizvodnji, od tega enega udarniško.
Sicer pa zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju razmišljajo tudi še o drugih oblikah pomoči Gorenju TGO
Podobno kot že lani pomagajo tudi letos delavcem Gorenja TGO pri delu za stroji in tekočimi trakovi tudi delavci drugih delovnih organizacij in delovnih skupnosti iz Šaleške doline. Prosvetni delavci z osnovnih šol Anton Aškerc, Veljko Vlahovič, KareJ Destovnik Kajuh. XIV, divizije. Biba Roeck in Bratov Mravljak so doslej opravili 149 udarniških delovnikov v Gorenju TGO. Od 30. januarja do 13. februarja pa je 47 delavcev GIP Vegrad, zaposlenih predvsem v tozdih Gradnja Velenje in Gradnja Ljubljana, opravilo skupaj 6.000 proizvodnih udarniških ur v tozdih Embalažnica, Hladilna tehnika. Zamrzovalniki, Pralna tehnika in Štedilniki.
Jani Zivko (vsi trije osnovna šola bratov Mravljakov), četrti je prismučal na cilj Roman Kac (BR), peti pa je bil Miran Meža (AA).
Na startu se je zbralo 23 cicibank. Najhitreje je premagala vse ovire na progi Alenka Oven (MPT), Mojca Zagožen (BM) je bila druga, Mateja Kac (BR) je prismučala na cilj tretja, četrto mesto je osvojila Bojana Klemene (VV), Andreja Ostruh (MPT) pa je bila peta.
Med 27 pionirji je postal občinski prvak Miran Ravter, Matej Košič (oba AA) je prismučal na cilj drugi, Niko Bogataj (GS) pa tretji. Četrto mesto si je prismučal Gašper Suhadolnik (BM), Sebastijan Sevčnikar (KDK) pa peto.
Darja Ravnjak (BR) je bila najboljša smučarka med mlajšimi pionirkami pred Jernejo Kemperle (BS) in Alenko Toplak (BR). Četrti čas je na občinskem tekmovanju dosegla Vesna Toplak, peta pa je prismučala na cilj Jana Crešnik (BS).
Na občinskem šolskem prvenstvu v smučanju je nastopilo tudi 25 starejših pionirjev. Robi Ravnjak (BR) je obvozil vsa vratca na progi najhitreje, Matej Majevšek (MPT) si je prismučal srebrno kolajno, Bojan Silovšek (VV) pa bronasto odličje. Sandi Smerc (GS) je bil četrti, Matej Krajnc (BL) pa peti.
Med starejšimi pionirkami je slavila Romana Zorman (GŠ) pred Mojco Pusovnik (BR) in Tanjo Bole (BL). Gordana Miletič (OŠ) in Alenka Kac (BR) pa sta osvojili četrto oziroma peto mesto.
Odbojka
Na občinskem prvenstvu v odbojki je med pionirji sodelovalo devet SSD osnovnih šol, razdeljenih v dve skupini. Po devetih tekmah sta se za 1. mesto pomerila SSD Anton Aškerc in ŠSD Kajuh, za tretje pa SSD Biba ROck in Š3d Borec.
Končen vrstni red: I. SSD Kajuh, OS Karla Destovnika-Kajuha, 2. ŠSD OS Anton Aškerc, 3. SSD COS Biba ROck, 4. SSD Borec COS Veljko Vlahovič, 5. SSD Rudar, OS Gustav Šilih, 6.-7. SSD Lignit, OS Miha Pintar-Toledo, 6.-7. SSD COS Bratov Mravljak.
Pri pionirkah je sodelovalo 6 ekip v dveh skupinah. Po šestih tekmah sta se za 1. mesto borili ekipi SSD Kajuh: SŠD Borec, za 3. pa SSD Biba Ročk : SŠD Rudar.
Vrstni red: I. SSD Kajuh OS KDK, i. SSD Borec COS V V, 3. ŠSD COS Biba ROck, 4. SSD Rudar OS GS. 5.-6. SSD OS AA in 6.-7. SSD COS Bratov Miavljak.