Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . L 1.500 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 3.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . . L 4.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 m i W!k Leto XXII. - Štev. 43 (1123) Gorica - četrtek, 29. oktobra 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Ali bomo častili še svetnike? V nekem vzgojnem zavodu, ki so ga vodile redovnice, so zamenjali upravo. Za upravitelja je prišel neki mlajši duhovnik. Ko je prevzel službo, je svoje delo začel s tem, da je s hodnikov, iz učilnic, iz spalnic in tudi iz kapele pobral vse podobe svetnikov. Stene so ostale prazne in neme, v kapeli je sameval oltar in na oltarju križ. Starejša redovnica, ki je vse to »čiščenje« z žalostjo gledala, je prišla in potožila: »Ali so svetniki postali sovražniki božji, da so morali pri nas iz učilnic in iz kapele?« Ravnanje tega duhovnika razodeva miselnost številnih mladih ljudi, ki »gorijo« za liturgično obnovo, kot trdijo o sebi. Toda človek bi resno podvomil, ali vedo, kaj hoče Cerkev s pokoncilsko liturgično obnovo. Gotovo ne tega, kar počenjajo oni v svoji »gorečnosti«, ki meji že na gorečnost starih ikonoklastov v Bizancu in reformatorjev iz Lutrovih časov. Ko je Cerkev vpeljala novi liturgični koledar in je v njem izpustila godove nekaterih »starih« svetnikov, pri drugih pa je omejila liturgično slovesnost njih godu, ni tega storila zato, ker ne želi, da bi častili svetnike. »Cerkev se zaveda preproste resnice, da svetniki odsevajo Kristusovo popolno svetost in tudi nas privabljajo h Kristusu, ko jih častimo in se jim priporočamo« (Leto svetnikov, II. del). Svetniki ostanejo »znamenja« božje navzočnosti, ker so Bogu podobni. Ko nam dajejo možnost, da na obrazih, podobnih našim, najdemo božji odsev, nas vabijo, naj po svojih najboljših močeh tudi mi iščemo takšno bogopodobnost. Svetniki so znamenja, ker nam povedo, kaj moramo biti, kaj moramo postati s pomočjo božje milosti; ker Bog hoče, da gredo dobrote, ki nam jih daje, skozi njihove roke. »Kako bi mogli pozabljati v Gospodu na tiste, ki nanje Gospod ne pozablja?« pravi sv. Avguštin. »Svetniki se nas bratovsko spominjajo in Gospod jih rad posluša.« To je nauk Cerkve, kot priča kardinal Garonne. Ta nadaljuje: »Zdrava, a goreča pobožnost do svetnikov nas približuje Bogu, ga poveličuje, nas že zdaj pripravlja na prisrčno povezanost s svetniki pri Bogu v nebesih, čim bolj bomo ljubili in molili, tem bliže bomo Cvetnikom.« Kdor misli o svetnikih drugače in kdor meni, da je češčenje svetnikov v kvar pristni krščanski svetosti in pobožnosti, ne misli, kot misli Cerkev. Zato je njegova misel zmotna in nevarna, ker škoduje tudi pravemu češčenju Kristusovemu, saj se njegova svetost odraža v svetnikih tako, kot se sonce odbija v kristalih. Zanikati, da v kristalih odseva sonce, ali trditi, da so kristali nepotrebni, ker imamo sonce, je nesmisel. Tako je nesmisel trdili, da ne potrebujemo svetnikov in Matere božje, ker imamo Kristusa. REFORMA JE BILA POTREBNA Vendar, da je Cerkev preuredila tudi češčenje svetnikov in liturgični koledar, je nekje vzrok. Vzrok pa je v tem, da so se v teku časov, od ikonoklastov v 7. stoletju dalje vrinile v češčenje svetnikov razne zlorabe, ki so skvarile pravi značaj češčenja svetnikov. Misijonarka, ki je prišla iz Brazilije, je povedala: »K nam je prišel mož in rekel: Ko je bil moj sinček bolan, sem se zaobljubil sv. Antonu, da oblečem njegovega sina, če otrok ozdravi. Ozdravel je, zato prosim, da sprejmete dar in oblečete tistega otroka tam. Pokazal je na Jezuščka, ki ga drži v rokah sv. Anton.« Ta dogodek nam priča, kako more postati češčenje svetnikov pri nepoučenih ljudeh ovira za pravo češčenje božje. Toda gre za nepoučene ljudi in za zlorabo. A kje ni zlorabe? Vendar zametati ali vsaj prezirati nekaj samo zato, ker ljudje tisto zlorabljajo, je velika nespamet. Cerkev ni nespametna. Zato je z reformo liturgičnega koledarja in s preureditvijo češčenja svetnikov hotela samo to, da se odstranijo take in slične zlorabe. Zaradi tega piše dalje kardinal Garonne: »Ali naj se odrečemo češčenju svetnikov pod pretvezo, da to ljudje zlorabljajo? Naj nam zadostuje to, da se ne zanašamo na svojo lastno sodbo, ko gre za uporabljanje tega ali onega, pa naj gre tudi za svete reči. Naša »modrost« nas zavaja v pretiravanja, bodisi v tista, ki kako resnico popačijo, bodisi v tista, ki v odporu zoper ono popačenost, uničujejo in rušijo. Obliko in mero je treba iskati v vedrem, uradnem izročilu Cerkve. Cerkev ne ugaša komaj še tlečega plamenčka, ker ve, da ga je mogoče znova oživiti. In tudi ne ugaša plamena, ki se kadi, saj ve, da ga je mogoče očistiti. Liturgija nikoli ne bo pozabljala na svetnike. Prihranja jim mesto, katero jim gre; obrača se nanje, a vedno v Jezusu in preko njega. Cerkev ve, da je Kristus poveličan v svojih svetnikih in da s če-ščenjem njih, ki so njegova mojstrovina, časti tudi njega.« Svetnike bomo torej še naprej častili v liturgiji in tudi v njih kipih in podobah. (r+r) Bližje smo Luni kot drug drugemu Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je 24. oktobra zaključilo jubilejno zasedanje ob 25-letnici ustanovitve Organizacije Združenih narodov. V teku desetih dni, ko je to zasedanje trajalo, se je razvrstilo nad sto govornikov. Največ zanimanja je bilo za nastop severnoameriškega predsednika Nixona. Nixon je pozval Sovjetsko zvezo, naj se pridruži ZDA v miroljubnem tekmovanju za napredek miru in za boj zoper lakoto, človeško bedo in bolezni. Obstajajo številni razlogi, zaradi katerih morata ZDA in Sovjetska zveza stopiti na pot miroljubnega tekmovanja. Štiri stvari zahtevajo nujno sodelovanje obeh velesil: 1. preprečiti jedrski spopad, ki bi terjal na desetine milijonov žrtev; 2. omejiti ogromne stroške za oboroževanje ter jih usmeriti v korist človeškega napredka; 3. razširiti trgovin- V nedeljo, 25. oktobra sta bili skoro istočasno svečani odkritji dveh spomenikov padlim v boju proti nacifašizmu. V Nabrežini je odkritju prisostvovala velika množica našega ljudstva. Spomenik sta zasnovala in izdelala arhitekt Dako Jagodic ter akademski slikar Stojan Batič. Na svečanost je prišlo tudi mnogo gostov iz Trsta, Gorice in Furlanije. Zelo lep nagovor je imel ob tej priložnosti devinsko-nabrežinski župan dr. Drago Legiša, ki je poudaril žrtve padlih in njih pomen za boljše in pravičnejše življenje nas vseh. Spomenik je blagoslovil in ob tem spregovoril tudi nekaj tehtnih besed domači župnik Srečko Rejc. V Beneški Sloveniji pa se je zbralo veliko domačinov in gostov iz Slovenije v šentlenartu, kjer sta občina in združenje ANPI po 25 letih končno le dala dostoj-nejši grob trinajstim slovenskim partizanom, katerih imena so v glavnem znana, ki so maja 1943 padli alpincem v zasedo. Proslava odkritja spomenika je bila združena z mašo zadušnico, ki jo je daroval domači župnik v latinščini in med katero so goriški cerkveni pevci peli lepe in ganljive slovenske nabožne pesmi. Cerkev je bila nabito polna ljudi, ki so se v slovenski pesmi in molitvi spomnili žrtev fašistične diktature in vseh žrtev, ki jih je druga svetovna vojna terjala na oltar svobode, bratstva ter prijateljstva med narodi. Na pokopališču so spregovorili predstavniki šentlenarske občine, združenja ANPI in Zveze borcev iz Slovenije. Goriški ok- tet je pretresljivo zapel tri pesmi, dva recitatorja pa sta prebrala dve slovenski pesmi. Marsikatero oko se je orosilo ob slovenskem petju in ob slovenski besedi. Med svečanostjo so tržaški mladinci izobesili velik napis, ki je opozarjal na nezaslišano krivico, ko ni smelo biti na spominski plošči tudi slovenskega napisa, saj so bili padli slovenski partizani. Dogodek s tem v zvezi je gotovo vsem že znan, niso pa še točno znane okoliščine, ki so privedle do prepovedi slovenskega napisa. Spomenik sta postavila občina in ANPI. Baje je občinski svet sklenil, da mora biti napis samo v italijanskem jeziku. če je bilo tako, zakaj pa se ANPI ni upala iti stvari do dna? Upamo, da bodo odgovorni forumi čimprej vso stvar razjasnili, ker je res nezaslišano, da se na pokopališču ne sme postaviti slovenskih napisov! Po vsem svetu imamo na pokopališčih napise v več jezikih, pa se zaradi tega nobena država ni sesula. Posebej ko gre za vojaške grobove, so napisi skoro vedno in povsod — celo v Afriki — v jeziku padlih. Pri nas, v Beneški Sloveniji, pa tak šovinizem, narodnostna nestrpnost in prezir materinega jezika svojega soseda. Brali smo, da je v zvezi s tem dogodkom interveniral tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je bil skupaj z dr. Damijanom Paulinom tudi prisoten na svečanosti odkritja v Šentlenartu. Zanimiva pa je ugotovitev, da ni bilo opaziti nobenega člana italijanskega parlamenta. sko sodelovanje; 4. tekmovati za gospodarski in socialni razvoj narodov. Jugoslavijo je zastopal predsednik zvezne vlade Mitja Ribičič. Svoj govor je imel v slovenščini. Bilo je to prvič, da se je ta jezik zaslišal na sedežu Združenih narodov. V Sv. Lenartu v Slovenski Benečiji pa slovenski napis trinajstim padlim slovenskim partizanom ni smel priti na nagrobni spomenik... Res, bližje smo Luni kot pa drug drugemu, kakor je to zapisal glavni tajnik OZN U Tant v svoji poslanici ob dnevu Združenih narodov. U TANTOVA POSLANICA Minilo je četrt stoletja od dneva, ko so voditelji narodov podpisali dokument, rojen iz agonije in strahot vojne. Ustanovna listina Združenih narodov je obljubljala svet miru, blaginje in svobode, ki bo ostvarjen z enakopravnostjo moških in žensk, ljudstev in dežel, velikih in majhnih, starih in na novo priznanih. OZN je storila veliko, a ne dovolj. Je veliki parlament človeštva, ki razpravlja o stiskah, krivicah in težnjah ljudi. OZN je preprečevala, da bi se krajevni spori spremenili v svetovne požare; milijonom ljudi je pomagala do neodvisnosti; proglasila je neodtujljivo pravico človekove osebnosti; odpravljala je gospodarsko in družbeno neenakost na zemeljski obli; obsojala je kolonializem, rasizem in diskriminacijo v vseh oblikah; opozarjala je narode in ljudi na nevarnosti, pred katerimi se nahaja svet. Toda neodpustljivo je, da se še zmeraj srečujemo s toliko problemi iz preteklosti, kot so strašno in jalovo tekmovanje v oboroževanju, napori za rešitev preostankov kolonializma, rasizma in omejevanja človeških pravic, stremljenje po oblasti in prevladi, izključevanje velikih narodov, širjenje ideološkega vpliva, krajevni spopadi in temu podobno. Medtem ko se ta zastarela stališča ohranjajo, pa hitri tek časa ustvarja nove probleme, ki naravnost kličejo po skupni rešitvi. To so vedno večji prepad med bogatimi in siromašnimi deželami; eksplozija v naraščanju prebivalstva; poslabšanje razmer v okolju, v katerem človek živi; širjenje mest; uživanje mamil; odtujevanje mladine; čezmerna potrošnja dobrin. Na kocki je obstoj civilizacije in celotne človeške družbe. Čile ima socialističnega predsednika Preteklo soboto, 24. oktobra je čilsiki kongres, tj. parlament in senat, izvolil Salvadorja Allendeja za novega čilskega predsednika. Predsedniške posle bo prevzel 2. novembra. Njegova mandatna doba bo trajala, če ne bo izzval kakšnega državnega udara, šest det. Za Allendeja so glasovali poslanci in senatorji Ljudske fronte (socialisti, komunisti, radikali, gibanje enotne ljudske akcije in neodvisna ljudska akcija) ter demokristjani. Allende je prejel 153 glasov od celokupnih 200. Nekaj dni pred izvolitvijo Allendeja so neznanci — bržkone desničarji — težko ranili vrhovnega poveljnika vojske generala Sehneiderja, Allendejevega pristaša, ki je čez nekaj dni zaradi ran podlegel. Tako vojska kot tudi cerkveni krogi so bili zadnje čase mnenja, da je treba dati Allendeju priložnost, da pokaže, kako si on zamišlja bodoči razvoj Čila. Ko bo na oblasti, bo moral marsikaj drugače ukreniti kot je napovedoval, ko je še bil v opoziciji. Allende je po poklicu zdravnik. Star je 62. let. Bolj kot s svojim poklicem se je že od mladih let pečal s politiko. Že leta 1937 je bil komaj 29 let star prvič izvoljen za poslanca. Leta 1943 je ustanovil čilsko socialistično stranko ki postal njen tajnik. Že trikrat, v letih 1952, 195S in 1964 je kandidiral za predsednika republike, a vedno brez uspeha. Letos pa je kot kandidat združene levice končno le zmagal, sicer ne prepričevalno, komaj z 39.000 glasovi večine, a to je zadostovalo, da je ob podpori demokristjanov dosegel svoj življenjski cilj. Medtem je Allende že sestavil svojo vlado. Tri ministrstva so dobili socialisti (med njimi notranje), tri komunisti (za trgovino, javno zdravje in delo), tri radikali (med njimi zunanje ministrstvo). Radikali so izraziti lakasti in jih vodijo masoni. Ostala štiri ministrstva so si porazdelile ostale stranke združene levice. Cas bo pokazal, ali je Allende zmožen Čile voditi po poti demokracije in v ozračju resnične svobode. Politična obleka postaja za narode pretesna. Mednarodno sodelovanje je nezadostno. Prav zato Organizacija združenih narodov ne uspeva, saj se ji mnoge vlade rogajo in gredo naprej po svoji sebični poti. Ali ni že skrajni čas, da se voditelji narodov odločno obrnejo od napak preteklosti in uvidijo, da so medsebojno razumevanje, strpnost in ljubezen najvišja oblika interesov na našem malem in med seboj povezanem planetu? Da je vsaka rana na delu zemlje tudi rana za vso celoto? Da pomeni ozkosrčna politika poraz in uničenje samega sebe? Mar ni to tisto, kar nam hoče naša mladina zavzeto povedati, čeprav na neroden in nasilen način? Na naši zemlji živita drug ob drugem skrajna revščina in prevelika blaginja. Prišli smo na Luno, ne znamo pa priti drug k drugemu. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem, od pravic k dolžnostim, od sebičnih interesov k skupnim koristim, od delnega in omejenega miru k popolnemu miru. Škodljivost vključevanja v tuje stranke »Naši razgledi« (štirinaj stdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja - izhaja v Ljubljani) so svojo predzadnjo številko posvetih 50-letnici plebiscita na Koroškem. Uvodni članek je o tem dogodku napisal slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer. Ob analiziranju tedanjih koroških političnih razmer je Grafenauer zelo jasen. Med drugim trdi tudi tole: »Povezovanje slovenskega delavstva le po nemški socialnodemokratski stranki pa je zaviralo razvoj narodne zavesti tudi pri tem delu slovenskega prebivalstva na Koroškem, tako da je ostalo slovensko politično organizirano delo omejeno le na konservativno kmečko stranko.« Naš zgodovinar Grafenauer torej prizna, da je tedanje vključevanje v nemške stranke bilo za slovenski koroški živelj negativen pojav. Ta ugotovitev prihaja na dan točno po petdesetih letih in Ljubljana jo uradno jemlje na znanje v enem svojih najbolj razširjenih časopisov. Ni treba biti prerok posebne vrste in napovedati, da bo uradni in objektivni zgodovinar isto resnico napisal tudi o nas primorskih zamejskih Slovencih, morda še pred pretekom petdesetih let. Dosedanje izkušnje bi morale vse bolj vplivati na sedanjo oblast v Sloveniji, da bi spregledala, kaj nam je prinesla in kaj nam bo še prinesla tako imenovana »fra-telanca«. Cas je, da se Slovenija uradno upre tihemu, a vztrajnemu asimiliranju Slovencev v Italiji in da v ta namen zapre ah vsaj zoži poti, ki vodijo v to asimilacijo. Odreči mora potuho, ki jo daje uradno ali poluradno silam, ki so za vključevanje primorskih in koroških Slovencev v vsedržavne italijanske oz. nemške stranke. Drugače bo o tej potuhi čez desetletja spregovorila ostro vsa slovenska zgodovina. V Afriko bodo šli Trije mladi tržaški duhovniki so odpo tovali v Anglijo, da se izvežbajo v angleškem jeziku. Vsi trije bodo namreč odšli v Afriko in sicer v državo Kenia. Proti nasilju je treba nastopiti Predsednik argentinske škofovske konference msgr. Tortolo je sprejel od papeškega državnega tajnika msgr. Villota pismo, v katerem prosi argentinske nadškofe in škofe, naj obsodijo sleherno obliko nasilja v Argentini. Kardinal Villot omenja posebej primere, ko bi škofje zvedeli za udeležbo duhovnikov pri kakšni vrsti nasilja. Če imajo de dokaze za to, naj škofje odločno nastopijo. Drugo ekumensko potovanje po Bosni in Dalmaciji Ostra obsodba policijskega nasilja Mostar nas je sprejel v soncu in vetru. V hotelu »Bristol« ob Neretvi nas je že čakalo kosilo. Mesto ima 60.000 prebivalcev; od teh je 15.000 katoličanov. Ni bilo časa, da bi si podrobno ogledali mesto, zanimal nas je le slavni most čez Neretvo, katerega si je ogledalo že na tisoče tujcev, saj so stopnice na njem tako zglajene in zbrušene, da se svetijo kot steklo. OD MOSTARJA OB DALMATINSKI OBALI DOMOV Prav kratek postanek smo imeli še v Metkoviču, prekratek, da bi si ga ogledali in pozdravili znance, ki so jih nekateri tu imeli. A red je red in morali smo se mu pokoriti. Pot do hotela »Ninfe« pri Pokrivenici ni bila ravno kratka. Hotel je bil malo zaseden, zato smo si ga osvojili in pozno v noč prepevali na terasi ob morju, ki je s svojim skrivnostnim šumenjem spremljalo naše pesmi. Naslednje jutro smo si ogledali Meštro-vičevo galerijo v Splitu. Strmeli smo nad umotvori, katerim je veliki umetnik vtisnil dalmatinski izraz. Povzpeli smo se še na vrh griča Marjana in si ogledali narodni park. Popoldne smo nadaljevali pot preko Šibenika do slapov Krke, kjer je bil daljši postanek. Res je bilo prijetno sprehajati se ob šumečih slapovih reke, ki z mogočno silo prodira iz podzemlja na dan in si išče pot k morju. Zadnjo noč našega potovanja smo prespali v Vodicah v krasnem hotelu »Punta«, še popolnoma zasedenem od številnih tujcev. V vaški cerkvi smo imeli zjutraj še zadnjo koncelebrirano sv. mašo in že se nam je začelo srce stiskati ob misli na slovo. Zader je bilo zadnje mesto, ki smo si ga nekoliko ogledali na našem potovanju. Obiskali smo nekdanji panteon in pozneje cerkev sv. Donata ter cerkev dominikank, Knjiga, v kateri bi bili po abecedi zbrani ter nakratko prikazani besedni umetniki vseh narodov in vseh časov, lahko nastane samo v kakem svetovnem jeziku, če naj bo njena cena — zaradi visoke naklade — dostopna vsakomur. V slovenščini bomo tako knjigo zaman čakali. Toda kdor vsaj pasivno obvlada nemščino, se bo razveselil letos izšle 2., predelane izdaje Meyerjevega »Literarnega priročnika« (Meyers Handbuch iiber die Literatur). Izdal ga je Bibliografski inštitut v Mann-heimu v ZR Nemčiji. Knjiga zelo prikupnega formata obsega 988 dvokolonskih strani na prvovrstnem papirju in v izredno čitljivem tisku. Meyerjev »Literarni priročnik« je predvsem namenjen ljubiteljem literature, ki bi se radi nahitro informirali o kakem književniku, pa najsi je živel v starem veku ali pa je naš sodobnik. Sestavljal-ci — imensko sta navedeni urednici Ingrid Adam in Gisela Prettss — so se predvsem ozirali na nemško slovstvo; to je seveda razumljivo, saj je knjiga v prvi vrsti namenjena nemško govorečemu človeku v obeh Nemčijah, v Avstriji in v nemškem delu Švice. Razen nemške je bila pri nastajanju priročnika deležna največjega upoštevanja ostala evropska in pa ameriška literatura. Reči smemo, da so v tem leksikonu prav vsa imena, bližnja in daljna, ki evropskemu človeku kaj pomenijo. ki je prekrasna stavba, a tako zelo poškodovana od zadnje vojne (Zader je utrpel 12 zračnih napadov), da ne more več služiti za bogoslužje. Pridne redovnice zbirajo denar za popravila in videli smo delavce, ki so urejali prezbiterij, saj bodo v kratkem v tej cerkvi velike slovesnosti. Oblasti so nameravale to cerkev, prelepi biser umetnosti, porušiti, če bi je redovnice ne obnovile. Največji njihov dobrotnik je prav naš goriški msgr. Velci, ki je te dni dosegel že lep rekord in sicer stoto podporo tem ubogim redovnicam. V hotelu »Alanu« v Paklenici smo imeli zadnje skupno kosilo, nato se je začela družba razhajati. Prvi nas je zapustil v Sežani g. Herman Srebrnič, ki je vso pot skrbel za humor v avtobusu, pa tudi z napajanjem žejnih se je ovekovečil, pa nikar ne mislite, da z vodo. Z njim je odšel tudi že naš lanski sopotnik in velik prijatelj Slovencev msgr. Trevisan iz Kr-mina. Slovo je sledilo slovesu. Najprej Openci, nato Tržačani, končno še Goričani. * * * Naj se ob zaključku tega bežnega poročila iskreno zahvalimo predvsem vodstvu ekumenskega romanja, msgr. Klincu in prof. Rijavcu, dr. Kosmaču in msgr. Simčiču, pa gg. Srebrniču in Breclju in še navadnemu romarju, kakor se je sam imenoval, dr. Škerlu za vso duhovno oskrbo in temeljito raglago vsega, kar smo videli ali obiskali. Veliko zahvalo smo dolžni tudi tehničnemu vodji inž. Sergeju Koglotu, ki je vestno skrbel za nas in večkrat v maratonskem teku iskal po bosanskih in dalmatinskih mestih izgubljene ovčice. Največjo zahvalo pa smo verjetno dolžni šoferju Silvanu Rusjanu, ki nas je varno vodil mimo vseh nevarnosti in prav tako varno spet pripeljal domov. Vseh avtorjev je v Meyerjevem »Literarnem priročniku« okoli sedem tisoč. Tekst poživlja petsto petdeset obrazov, moških in ženskih. Slike so izbrane preudarno in spričo svoje jasnosti zelo prijetno poživljajo leksikalno gradivo, ki je po svoji naravi omejeno na podatke in dejstva. Književniki so navedeni s priimkom in imenom (pri nenemških priimkih je dodana izreka v mednarodni fonetični pisavi); sledi dan, mesec in leto rojstva in (pri umrlih) smrti ter kategorija, npr. »ruski dramatik«. V glavnih potezah so navedeni življenjepisni podatki in poglavitna literarna dela s kratko oznako. Vselej je omenjeno, ali je bilo — in kdaj — kakšno tuje delo prevedeno v nemščino. Pri pomembnejših avtorjih so na koncu navedene tudi knjige, ki tiste avtorje na-široko obravnavajo. Glede razvrstitve avtorjev po abecedi se Meyerjev »Literarni priročnik« drži edino praktičnega načela. Predvsem ne ločuje črk z ozirom na diakritična znamenja —• tj. na strešice in na preglasne znake. Imena iz jezikov, ki uporabljajo latinico — torej tudi slovenska — piše v izvirni obliki. Ruska, bolgarska, novogrška, arabska, perzijska, staroindijska in japonska imena pa so najprej v nemški transkripciji, ki ji sledi original v latinici. Tako bomo npr. šulohova iskali pod »Sch«, kamor nas bo poslala puščica ob goli na- Brazilski škofje so se zbrali na izredno zasedanje 15. in 16. oktobra. Izdali so poseben dokument, v katerem obsojajo nasilje policije in zlorabo oblasti. Ponovno se dogaja, — pravijo — da policijske oblasti ovirajo delovanje Cerkve, da zapirajo duhovnike in laike, ki se zavzemajo za večjo socialno pravičnost. Škofje pravijo, da so oni poklioani, da presojajo, kaj je v skladu z evangelijem in kaj ne; te odgovornosti ne morejo prepustiti drugim. Škofje obsojajo komunizem, a kdor ovira delovanje Cerkve, kdor blati njene pastirje, kdor maliči nauk Cerkve, s tem sam pospešuje širjenje komunizma. Cerkev se bo vedno trudila, da obvaruje človeške vrednote. Trudila se bo za uresničenje navodil, ki jih daje zadnji koncil in okrožnica Napredek narodov. škofje še pravijo, da revolucionarnega nasilja ni mogoče zatirati z nasprotnim nasiljem, kajti glavna žrtev takega stanja je ljudstvo, ki se čuti vedno bolj ogroženo. Izjavo brazilskih škafov je v celoti prinesel vatikanski list »L'Osservatore Romano«. »Leto svetnikov« Znova opozarjamo na izredno knjigo, ki je začela izhajati v Ljubljani in ima naslov »Leto svetnikov«. To je knjiga, ka- Odkar je človek odkril 'politično dejavnost in postal torej politik, se je začel soočiti in dvobojevati z maralo. Skoro vedno pa je politika premagala maralo in jo vrgla v blato. Zelo redko pa se je dogodilo, da sta politika in morala (korakali vštric in bili v ponos človeku in vsemu človeštvu. Navadno se je to dogodilo, oziroma se dogaja taikrat, iko politiki začutijo, da hoče zlo enostavno zasužnjiti človeka, pa naj se to zlo imenuje Hitler, Stalin ali pa naraščanje kriminalitete, nebrzdanega egoizma, pokvarjenosti, nemoralnosti itd. Večkrat pa ni tako! Glejmo primer Bi-afre! 'Na tisoče in tisoče otrok je pomrlo od lakote, na tisoče mož in žena padlo v boju za svojo neodvisnost in svobodo, pa niso politiki še *s prstom mignili. Danes vlada o Biafri molk. Toda kako se danes godi Biafrčanom, ne ve nihče povedati. Najbrž se tam dogaja oziroma nadaljuje pravi genocid, politiki pa ne vidijo ničesar... Drugi primer: Češkoslovaška! Pred dvema letoma je Rusija okupirala čez noč vso češkoslovaško državo, češ da za Sovjetsko zvezo velja pravilo tako imenovane »omejene suverenosti« držav pod njenim vplivom (s pravimi besedami bi se temu pravilu enostavno reklo suženjstvo, tlačanstvo, kolonializem!) in svet ne more niti z mezincem pomagati Čehom in Slovakom. Sovjetska zveza doda še, da je vedbi »Šolohov« pri črki S. Naravno je, da o pomembnejšem avtorju več najdemo, o manj pomembnem pa sorazmerno manj. Biblija je prikazana oziroma razložena na štirih straneh, tj. v osmih stolpcih. Kaj je važno in kaj ni, o lem so ljudje lahko različnega mnenja. Vendar je treba reči, da kljub vsej človeški subjektivnosti sestavljalcev Meyer-jev »Literarni priročnik« ohranja čut za pravo mero. To je njegova velika odlika. Ko smo si tako knjigo ogledali, pa nas obide radovednost, koliko je med temi sedem tisoč avtorji Slovencev, kateri so in ali so svetu prikazani v pravi podobi. O tem pa prihodnjič. Prof. Vinko Beličlč Novi prefekt Kongregacije za širjenje vere Sv. oče je imenoval za prefekta važne Kongregacije za evangalizacijo narodov, kakor se sedaj imenuje Kongregacija za širjenje vere, brazilskega kardinala Angela Rossija, nadškofa v Sao Paulo. Doslej je vodil omenjeno kongregacijo kardinal armenskega porekla, Agagianian, ki pa je dopolnil 75 let in je prosil za razrešitev dolžnosti. Značilno je, da je novi prefekt Angel Rossi malo pred imenovanjem prvi podpisal dokument brazilskih škofov, ki obsoja nasilje brazilske policije. k-ršne Slovenci nimamo še. Njen namen je, dati kratke in zgodovinsko točne življenjepise svetnikov, ki so v liturgičnem koledarju med letom. Knjiga ni delo enega Samega znanstvenika, temveč sodeluje pri njej večje število naših najboljših strokovnjakov. Do sedaj sta izšla dva zvezka, ki obsegata svetnike cerkvenega leta od januarja do konca junija; torej prvih šest mesecev. V načrtu je, da izideta še dve knjigi za ostalih šest mesecev. Tretji zvezek »Leta svetnikov« bo izšel proti koncu prihodnjega leta, četrti in zadnji pa proti kancu leta 1972. S tem bo »Leto svetnikov« zaključeno in Slovenci bomo dobili prvič v vsakem oziru lepo in temeljito knjigo, ki naj pospešuje med nami poznavanje svetnikov in s tem tudi njih češčenje. Posamezni zvezki so lepo v pol usnje vezani, papir je fin, biblijski, kot takemu papirju pravijo. V knjigah je tudi večje število celostranskih slik, posebno takih, ki so jih ustvarili slovenski mojstri. Cena posameznim zvezkom je za inozemstvo 8 USA dolarjev. Kdor naroči celotno izdajo, to je vse štiri zvezke, plača 2? USA dolarjev ali 17.500 lir. »Leto svetnikov« dobite v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici, pa tudi na upravi našega lista. Drugi del stane 3.800 lir. Knjigo toplo priporočamo. Zelo primerna je tudi ko* dar ob godovih, rojstnih dneh in raznih praznikih. to storila, ker se je bala naraščajočega zahodnonemškega vpliva na Češkem! Točno čez dve leti pa sama sklene z Zahodnimi Nemci politično in trgovsko pogodbo... Zopet je tu -morala šla po gobe! In vendar bi tudi med politiko in moralo moral zavladati pravi dialog in medsebojno spoštovanje, šele tedaj bi človeštvo zaživelo v resnični -svobodi in pravem prijateljstvu! B. S. iiMimiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiMMiMimiiiiiiiii V obrambo družine Škofje Treh Benečij so se od 19. do 21. oktobra zbrali na letošnji jesenski konferenci v Villa S. Carlo di Costabissara (Vi-ce.nza). Prvi pot so delu konference prisostvovali duhovniki, redovnice in laiki iz raznih katoliških organizacij. Na konferenci je bilo govora o dnužbeno-gospodar-skem položaju Treh Benečij in kaj storiti na dušnapastirskem področju, da bo Cerkev prisotna na tem področju. Izdan je bil tudi poseben dokument v obrambo družine. Škofje Treh Benečij ugotavljajo, da nedavno sprejeti predlog o razporoki pomeni rušenje celotnega družabnega sistema. Družina, o kateri pravi zadnji koncil, da je »prva in življenjska celica družbe«, že po svoji naravi teži k nepreklicni stalnosti; Kristus je to stalnost v Cenkvi s svojo milostjo dvignil do stopnje zakramenta. Razporoka na noben način ne utrjuje družine niti ne rešuje problemov, ki jo težijo. Edino, kar prinaša s seboj, je moralni nered ter povzroča težke probleme ženi in otrokom. Škofje Treh Benečij zato predlagajo, naj se vernike skrbno pouči o naravi zakona; družinskim članom naj se pomaga pri reševanju njih problemov; mladim ljudem naj se nudi solidna priprava na zakon; krščanski zakonci naj pa z zgledom svojega življenja oznanjajo svetost zakonske zveze in njeno nerazvezljivost. Slovenski novomašniki obiskali Rim 23 letošnjih slovenskih navamašnikov je pretekli mesec obiskalo Rim. Pri avdienci jih je sv. oče takole nagovoril: »Z vami se veselimo vašega duhovništva. Ohranite do konca navdušenje in idealizem, ki vas navdaja v prvih dneh vaše duhovniške poti. Samo z njegovo pomočjo boste lahko stopili nasproti zapletenemu položaju duhovnika v sodobnem svetu. Samo z zaupanjem in idealizmom, ki bo preveval vaše duhovniško življenje, 'boste mogli postati priče vedno mladega in živega krščanstva. Slovenski novomašnik v Rimu Ivan Pojavnik iz Šempetra pri Gorici, ki je sedaj gojenec zavoda Germani k v Rimu, je v soboto, 10. oktobra v Rimu prejel maš niško posvečenje. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI | Herman Trdan V Zagrebu je umrl 4. oktobra duhovnik Herman Trdan, ki je bil doma iz Pazina v Istri, je pa dolgo vrsto let pastiroval tudi v naših krajih. Star je bil 78 ilet. Gimnazijska in bogoslovska leta je preživel v Gorici. Tu ga je 8. avgusta 1916 nadškof dr. Sedej posvetil v duhovnika. Služboval je v Dornberku, v Lokovcu, Avčah in Po-dgori. Ker je bil narodno zelo zaveden in se je udejstvoval v slovenskem javnem življenju, je -postal fašistični Italiji nezaželena oseba. Na povabilo skopskega škofa dr. Gnidovca je odšel v Makedonijo. Kasneje je služboval v Gušacu pri Sisku in v Ladislavu. Nazadnje je živel v Zagrebu. Ker je simpatiziral z narodnoosvobodilnim gibanjem, so ga ustaši zelo preganjali, -po- končani vojni pa sedanje oblasti poveličevale. Sedaj, ko je že v večnosti, mu je bilo dano videti, koliko je imel prav in koliko- se je motil, ko se je odločal za -to ali drugo smer. Naj mu Bog -povrne, kar je stori-l dobrega za Cerkev in za naše ljudstvo. Romunski patriarh potuje 20. oktobra je prišel na obisk na Dunaj romunski patriarh -pravoslavne Cerkve J-u-stinijan. Na Dunaju se je sestal z avstrijskimi cerkvenimi krogi, s katerimi je razpravljal o možnostih za ekumensko delo. Z Dunaja bo patriarh šel v Nemčijo, kjer se bo srečal s kardinalom Dopfnerjem. i^TRŽAŠKEGAi Tržaška pokrajina za Slovensko gledališče v Trstu Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v četrtek, 22. oktobra -so svetovalci skoraj vseh strank (proti so bili edino misovci, liberalci -pa so se vzdržali) izglasovali pristop pokrajinske uprave k združenju »Stalno slovensko gledališče«. Tako je izpolnjena ena izmed postavk, o kateri so se že pred časom dogovorile nost. Ravno dejavna zavzetost Slovanske skupnosti za potrebe naše narodne skupnosti, ne glede na ideološke in strankarske razlike, je odločilno pripomogla, da se je v zadnjih letih status Slovenskega gledališča v glavnem normaliziral. Sv. Jakob V sredo, 21. oktobra smo položili v blagoslovljeno zemljo pri Sv. Ani našo dobro vemo župljanko Marijo Soszko. Večer pred smrtjo je bila pri rožnovenski pobožnosti in veselo prepevala Marijine pesmi, potnoči pa jo je sestra smrt odpeljala v večnost. Po-kojna je -bila dolgoletna cerkvena pevka pri Sv. Vincenciju; na Fadričah, kjer je -preživela nekaj let, je z veliko ljubeznijo oskrbovala cerkvico sv. Cirila in Metoda in dajala vsem lep zgled vernosti in dobrote. Bila je zvesta naročnica naših listov in članica -bratovščine sv. Cirila in Metoda. Žalujočemu možu Štefanu, po rodu Poljaku, naše iskreno sožalje! Zanimivo predavanje v skedenj skem Domu V nedeljo popoldne je v škedenjskam Domu predaval akademski slikar iz Kopra prof. Jože Pahlen o mednarodni zanimivosti cerkve v Hrastovljah. Prof. Pahlen je nadvse zanimive freske v omenjeni cerkvi sam odkril. Ugledni predavatelj je ob prikazovanju barvnih diapozitivov, ki jih je posnelo vodstvo Doma, podal zgodovinski in geografski pregled Hrastovelj in okolice. Ob tem je prikazal šege in običaje ter človeka tamkajšnje slovenske Istre. Predavanja so se udeležili poleg škedenjcav tudi nekateri ljubitelji umetnosti od drugod. Sredi prihodnjega meseca foo v Domu prof. Pohilen ponovil svoje predavanje. Policijska prijava sodnim oblastem V zadnji številki našoga lista smo poročali o novih pojavih narodnostne nestrpnosti in izrazili upanje, da -bodo policijske oblasti neznane -mazače slovenskih napisov izsledile. Pretekli teden je politični urad tržaške kvesture prijavil sodnim oblastem pet oseb pod obtožbo apologije fašizma. Prijavljenci so se udeležili nedavnega zborovanja »arditov« v Trstu. Zgleda, da policija ded-uje v pravi smeri in zato pričakujemo, da bo odkrila še ostale mazače slovenskih napisov in skrunilce -spomenikov. Z. P. Novi del glavnega mesta Hercegovine Mostarja. Stari del pa se ponaša s slikovitim mostom, ki se drzno pne v enem samem loku preko zelene Neretve .. Slovenci v Meyerjevem „ Literarnem priročniku “ IllilllllillUlllllllllIllIllllllllllIllIlilllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllliiilllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll! Morala in politika UTRIP CERKVE strank« leve sredine in Slovenska »kam- REVIJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM Zbori bodo nastopili v nedeljo 15. novembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu Pevski zbor »Rečan« z Lješe pri Klodiču v Beneški Sloveniji je sestavljen iz pretežno mladih pevcev. Tudi po nastanku in po delovanju je mlad zbor, vendar je že večkrat nastopil v svoji ožji domovini, v Trstu, v Gorici in tudi v Sloveniji. Je to edini večji zbor v Beneški Sloveniji. Vodi ga g. Rlno Markič Pevski zbor z Opčin deluje skoraj sto let. V zadnjem času se je okrepil z mladimi glasovi. Udeležuje se skupnih prireditev, a nastopa pogosto tudi samostojno, doma in zunaj. Večkrat so njegovo petje posneli na radiu Trst A. Zbor vodi pevovodja in skladatelj Stane Malič, ki je prvič nastopil kot dirigent že leta 1923 Svetoivanski cerkveni zbor šteje okrog 30 pevcev; polovica je mladih. Javno je začel nastopati na reviji cerkvenih pevskih zborov novembra 1966. leta. Od tedaj je večkrat nastopil pri Sv. Ivanu, v Bazovici, v Kulturnem domu v Trstu itd. Samostojen koncert je zbor imel 22. februarja letos v Katoliškem domu v Gorici. Zbor vodi Nada Žerjal Moški zbor »Fantje izpod Grmade« je bil ustanovljen na začetku leta 1966. Prvič je nastopil v Nabrežini 26. junija 1966. Zbor je v svojem kratkem življenju imel že 54 nastopov tako v naših mestih kakor v vaseh naše dežele in tudi v Sloveniji, člane zbora odlikuje velika pripravljenost za nastope kjerkoli. Vodja zbora je Ivo Kralj Cerkveni zbor iz Mačkovelj deluje od leta 1949. Ustanovila ga je Dalka Vekjet. Okrepil in pomnožil ga je takratni tamkajšnji dušni pastir Dušan Jakomin. Od tedaj se je udeležil skoraj vseh naših skupnih prireditev, vseh naših ccrkvenozborovskih revij in je nastopil tudi samostojno Cerkveni pevski zbor v Ukvah je hvalevreden tudi, ker je edini, poleg žabniškega, ki deluje v gornji Kanalski dolini. S svojim požrtvovalnim delom hrani plamenico slovenskega jezika In slovenske zavesti. Ukljani so že nastopili tudi v Gorici, v Trstu ter v Sloveniji. Zbor vodi Franc Sivec Cerkveni pevski zbor iz Katinare obstaja, odkar je župnija. Pozna lepe in slabe čase. Nastopil je večkrat na skupnih in na domačih prireditvah, na zborovskih revijah, na radiu Trst A. Zbor ima zavidljivo število 36 pevcev. Vodi ga Just Lavrenčič že skoro 50 let nepretrgoma Cerkveni pevski zbor iz Rojana, ki ga slišimo peti vsako nedeljo in praznik ob 9. uri v direktnem prenosu po radiu. Poleg cerkvenega goji tudi svetno petje. Pri nedeljskih in prazničnih mašah spremlja cerkveno petje na orglah Marica Župančič. Zbor vadi in vodi prof. Humbert Mamolo Objavljamo slike zborov, ki so nastopili na lanski reviji in vas vabimo na letošnjo Cerkveni pevski zbor v Borštu je bil ustanovljen pred 70 leti. šteje okrog 20 pevcev, a jih je štel že tudi nad 30. Dolgo dobo je bil središče kulturnega dela v Borštu in v težkih predvojnih letih nosilec slovenstva. V teh 70 letih so si sledili naslednji pevovodje: Stefan Ferluga, Ivan Bonano, Fran Venturini, Karel Hreščak, bratje Švara; od leta 1930 do danes ga vodi Drago Petaros Zbor od Novega Sv. Antona, ki že mnogo let poje pri slovenski maši v osrednji tržaški cerkvi, se je v zadnjih treh letih okrepil z novimi pevci, predvsem s skavti in skavtinjami. Vez s prejšnjim zborom predstavljajo nekateri starejši pevci, ki požrtvovalno vztrajajo na svojih mestih. Vse to daje upati na lepo bodočnost zbora, ki ga vodi Janko Ban Cerkveni pevski zbor »Slomšek« iz Bazovice. Od leta 1943 je cerkveni zbor ločen od pevskega društva »Lipa«, ki je prej nastopalo tudi v cerkvi. Od leta 1948 zbor tudi javno nastopa doma in zunaj. Cerkveno petje spremlja organist Pavel Fonda. V letih po vojni so zbor vodili Sonja Mahnič- Šain, Humbert Mamolo in Zorko Harej Mladinski zbor »Slomšek« iz Bazovice. Nastal je pred nekaj več kot enim letom v okviru Glasbene šole v Slomškovem domu v Bazovici. Nastopil je že večkrat z uspehom. Zbor je preteklo nedeljo nastopil na misijonski nedelji v Doberdobu, videli ga pa bomo tudi na odru Katoliškega doma v Gorici v nedeljo, dne 8. novembra Srečanje z mladinci iz Taize Taizč je kraj v Franciji, kakih sto km oddaljen od velemesta Lyon. Tam že deta živijo v nekaki redovni skupnosti protestanti, pravoslavni in katoličani. Preživljajo se z obdelovanjem zemlje; del dneva pa preživijo v skupni molitvi, obravnavanju sodobnih problemov krščanstva in v iskanju poti k zedinjenju. Ta način življenja zelo ugaja zlasti mladini, ki se rada vsako poletje in še posebej za velike praznike krščanstva zbira v kraju Taize, da tam preživi nekaj dni skupaj. Ob teh priložnostih seveda pride do izmenjave pogledov in skupnih pobud. Trije od teh mladincev, ki so že bili v Taize, so prišli pretekli teden v Gorico. Eden je bil Italijan, drugi Francoz in tretji Španec. V kinu »Stella Matutina« so se v torek 22. oktobra zvečer srečali s tukajšnjo mladino in jo seznanili s tem novim ekumenskim središčem. Naslednji dan so nadaljevali pot v Ljubljano. Št.t-9 Po končanem poletnem zatišju in po zaključenih študijskih dnevih v Dragi je izšla ponovno dvojna številka »Mladike«. Prof. Jože Peterlin razlaga na uvodnem mestu namen študijskih dni, kot je to v Dragi povedal. Obširno in na več mestih polemično je poročilo o »Odmevih na Drago«. Brez dvoma je zlasti tednik »Gospodarstvo« izmaličil sliko teh sestankov in spat odkril v sicer treznem prikazu slovenske resničnosti napad na jugoslovansko državo, kar postaja zadnje čase pri njem že kar bolestno. Vsi smo za to, da bi Jugoslavija kot država napredovala, a smatramo kot zamejski Slovenci za svojo dolžnost, da opozarjamo na večkrat nenaklonjeno stališče osrednje vlade v Beogradu do slovenskih zadev. Poleg nadaljevanja povesti »Pomlad Ade-lc Ostroluške« zasledimo v zadnji številki še privlačno črtico Borisa Pangerca »Deček s psom«. Rado Bednarik je napisal članek v spomin Francetu Bevku. Jože Peterlin razpravlja o prosvetnih praznikih v naši deželi, ki naj bi se naslonili na župnijska proščenja, ker je ta povezava najbolj naravna. Farni patron naj bo po-češčan v cerkvi, zunaj cerkve pa naj se tej počastitvi pridružijo sproščene prosvetne prireditve. Dva dopisa govorita o taborih slovenskih tržaških skavtov in skavtinj. Premisleka vredna sta članka o mamilih in opuščanju dolžnosti. Mojca Rant konča pripovedovanje o svoji prababici ter o njenem sinu dekanu Jožefu M. Kržišniku. Prof. Martin Jevnikar obdela >v pregledu sodob ne slovenske zamejske literature pisatelje Mirka Javornika, Zdravka Novaka in Lud vika Puša. Vsi trije živijo v Sev. Ameriki. Na drugem mestu je govora o mladoumr lem koroškem pesniku Maksu Sorgo ter o enajstih knjigah pisatelja Leva Detele, ki so vse nekaj posebnega, saj se jih ne da zaobseči s tradicionalno literarno kritiko. Precej kritike je to pot izrečene na račun radio Trst A, ki je doslej imel v »Mladiki« vedno toplega zagovornika. Zdi se nam, da glede radia Trst A le ni vse tako hudo kot beremo to pot in da je kritiki botrovalo dozdevno premajhno zanimanje vodstva tržaškega radia za študijske dneve v Dragi. Tu pa že prihajamo na področje osebne prizadetosti. J. D. Ti mladi fantje so povedali, kako so mladinci lani v avgustu v Taize obravnavali temo: izzivanje - upanje. Marsikaj je na svetu, kar človeka izziva: vojne, lakota, zatiranje, pomanjkljiva zavzetost predstavnikov Cerkve za borbo proiti temu zlu. Toda kljub žalostnemu stanju, v katerem se človeštvo nahaja, je treba upati na izboljšanje, čeprav to upanje pomeni izzivanje vsemu dogajanju na svetu. Poroštvo za to upanje mora biti Kristus in njegovo vstajenje, saj pomeni zmago nad osamljenostjo, bolečino in smrtjo. Zaključek tega razgovora je bila ustanovitev komisije mladih iz vsega sveta, katera naj bi do velike noči 1970 sestavila dokument, ki naj 'bi bil prebran 'tedaj kot vstajenj ska vesela novica. V današnjih časih ne sme hiti Kristusovo vstajenje le spomin na neki zgodovinski dogodek, temveč mora pomeniti zmago nad krivicami, nad revščino, nad vso povprečnostjo človeške družbe. Kristjani moramo dati vsako leto veliki noči sodoben pomen. Vstajenjska vesela novica iz Taize je tudi izrazila željo, da bi se na svetu čimprej pokazala nova Cerkev, brez oblastnosti in zakladov, na široko odprta vsem ljudem dobre volje. Ob razglasitvi velikonočne vesele novice v Taize pa so letos sestavljalci dokumenta obenem napovedali »koncil mladih«. Dali so mu ta naslov, ker je pobuda izšla od mladine, čeprav naj bi bil odprt vsem ljudem. Na tem koncilu naj bi se obravnavala vprašanja, ki jih verniki živo čutijo. Ugotovilo naj bi se, koliko je zadnji cerkveni zboc prepojil življenje kristjanov s svojimi smernicami. Ne le Evropa in nekaj držav v njej, temveč po vsem svetu je treba po skupinah napraviti svoj mali koncil, to je, dosledno živeti po navodilih, ki jih daje vesela novica velike noči 1970 in nato sporočiti v Taize nabrane izkušnje, želje in pomisleke. »Koncil mladih« se bo sestal, ko bodo časi dozoreli in bo prišlo do splošnega sodelovanja vseh narodnosti in slojev. Le tako bodo lahko koncilski zaključki življenjski in splošno veljavni. Ta koncil člani skupnosti iz Taize nar javljajo svetu. Trije so, kot že omenjeno, prišli tudi v Gorico. Vsakogar so osvojili s svojo dobrohotnostjo, navdušenostjo in zavzetostjo za svojo stvar. Govorili so iz prepričanja in želje, da se oblikuje v prihodnjih letih nov lik kristjana. Preprost naj bi bil, čim bolj ubog, a istočasno poln zaupanja in predan svojemu poslanstvu. Bo ta vesela novica iz Taize imela odjek v naši sredi? Na prvi pogled se zdi položaj slab: splošna duhovna beda se je polastila naše družbe; materializem jo je zagrnil, ljudje pa so se vrgli v njegov tok. Alternativa temu je boj temu razkrajalcu človeštva. Mladi iz Taize pravijo, da je za kristjana velikonočna vesela novica jamstvo, da sme upati. Zaživimo torej življe-nje kristjana in upajmo potem, da bo prišla zmaga nad povprečnostjo, krivico in temo. Slovenski obrtniki imajo dva predstavnika Slovenska obrtniška lista, ki jo je predložila Slovenska gospodarska zveza, je na volitvah v nedeljo, 25. oktobra srečno prestala svoj ognjen krst in izvolila v organe obrtniške zbornice kar dva slovenska obrtnika. Izvoljena sta bila Milan Kovačič in Rafko Grgič. Lista je prejela skoro petsto glasov, in to kljub nezaslišanemu dogodku urada za lepljenje reklamnih slovenskih manifestov in kljub pozivu, ki so ga zadnje dni razposlali izvoljeni predstavniki slovenske narodnosti na listi PCI, ki so pozvali slovenske obrtnike, naj volijo firatelančno listo št. 3. Dobro, da ni večina slovenskih obrtnikov poslušala tega klica, saj je lista št. 3 izvolila le dva predstavnika in še to oba italijanske narodnosti. Po zaslugi samostojnega nastopa pa imajo slovenski obrtniki sami dva svoja predstavnika. In to je veliko. Zdravnika dr. Pertlova na Tržaškem Primarij dir. Eman Pertl in prof. Mihaela KrašovicjPertl bosta 5. nov. začela vrsto vzgojnih predavanj po skoro vseh vaseh našega Krasa in tudi v Trstu samem. Predavanja so namenjena mladim zakoncem, staršem in mladini. Prvo predavanje bo v Trebčah in na Proseku 5. nov. zvečer, 6. novembra na Opčinah in Proseku, 7. v Bazovici in na Katinari. V nedeljo, 8. novembra bosta predavala v Marijinem domu v Rojanu po sv. maši, 9. in 10. bosta v Borštu in Sv. Križu, 11. v Dolini in Boljuncu, 12. v Boljuncu in Ricmanjih, 13. pa v Bazovici in Ricmanjih. V soboto, 14. novembra ju bomo slišali tudi po radiu. Oba predavatelja sta na Tržaškem znana odlična strokovnjaka zlasti v spolnih in družinskih vprašanjih. Zato smo prepričani, da bosta priklicala v predavalnice veliko poslušalcev in pomagala pri reševanju najtežje vzgojne problematike. Lansko leto ju je poslušalo nad 700 mladih ljudi. Nov župnik pri Sv. Antonu Za župnika v župniji Novega sv. Antona v Trstu je bil imenovan g. Franco Tana-sco. Novi župnik je po rodu Tržačan. Star je 39 let, bogoslovne študije je dovršil v Rimu. Zadnja lata je bil spiritual v tržaškem semenišču. Marijin dom v ul. Risorta V nedeljo, 25. oktobra nas je obiskal dr. Anton Požar iz Vipave in nam pokazal zelo zanimive diapozitive iz Rusije. V preteklem poletju je potoval z večjo skupino slavistov v to deželo. Obiskali so muzeje, umetniške galerije, cerkve, kraje, kjer so živeli in delovali veliki ruski pisatelji in pesniki. Bili so v Kijevu, Moskvi, Leningradu. Samo v Moskvi je 640 cerkva, od katerih jih je 600 spremenjenih v muzeje. K okrog 300 slikam je dodal poučno razlago. Videli smo slavne ruske cerkve, spomenike, ikone. Spoznali smo tako dosti ruskih znamenitosti. V nedeljo, 8. novembra bomo imeli misijonsko prireditev. Na programu je daljša modema igra v treh dejanjih »Gospodova ura«, ki jo bodo igrali skavti. Med igro bo srečolov v korist slovenskih misijonarjev. Začetek igre ob 17.30. V soboto, 14. novembra pa bo predavanje dr. Valterja Dermote, profesorja v bogoslovju v Ljubljani, o temi »Moderni starši pred moderno mladino«. Začetek ob 8. uri zvečer. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se zanimajo za mladinska vprašanja. Bogoslovje za dve škofiji Letos je v Trstu skupno bogoslovje za tržaško in goriško škofijo. Pouk obiskujejo bogoslovci obeh škofij. Profesorji so iz Trsta, iz Gorice in eden iz Vidma. Poleg ravnatelja dr. Ravignanija ima skrb za vse bogoslovce goriški duhovnik msgr. Tuni, dosedanji ravnatelj goriške-ga semenišča. Spirituala sta dva: eden iz Gorice in eden iz Trsta. Študijske podpore za vseučiliške študente Na podlagi deželnega zakona št. 18 iz leta 1967 je deželna uprava razpisala natečaj za podelitev študijskih podpor vse-učiliščnikom za šolsko leto 1970-71. Za podporo lahko prosijo vsoučiliščniki, ki s6 vpisani v 1., 2., 3. ali 4. leto na univerzi ali na drugem višjem zavodu in v glavnem izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. če letni dohodek njihovih družin ne presega poldrugi milijon lir, kadar prihaja od odvisnega ali obrtniškega ali kmečkega dela; 2. če so zo vpis v prvi letnik dosegli oceno najmanj 65/100; za ostale pa, če so v redu opravili predpisane izpite. Deželne študijske podpore ne more prejeti: kdor opravlja delo, ki inu ne dopušča rednega obiskovanja pouka; kdor že uživa študijsko podporo v znesku nad 100.000 lir letno ali ima brezplačno bivanje v dijaških domovih in kdor ima pogoje za dosego državne študijske podpore. Rrošnje za dosego ali obnovitev študijske podpore sprejema deželno odbomi-štvo za šolstvo in kulturno delovanje najkasneje do 30. novembra 1970. Potrebne priloge in ostale podrobnosti so naštete v razpisu tega natečaja, ki je bil objavljen v deželnem uradnem vestniku št. 32 z dne 25. septembra 1970. ★ Kino dvorana v Bazovici javlja, da bo spet začela predvajati filme. Kot prvi bo na platnu veliki barvni scope-film »Padec rimskega cesarstva«. Film traja tri ure in bo vsem zelo všeč. Prva predstava bo v nedeljo, 1. novembra ob 17. uri. V novembru bo predvajan zgodovinski kolos »Ben Hur«. Vljudno vabimo vse vaščane in prijatelje okoliških vasi. Nerešena vprašanja slovenske šole V začetku vsakega šolskega leta naleta slovenska šola na kup nevšečnosti, M se pridružijo težavam, ki jih že leta in leta skušamo odpraviti, še vedno je namreč veliko vprašanj, ki zadevajo slovensko šo- lo, ki čakajo ustrezne rešitve. Gre za ravnateljska mesta, usposobljenostne dekrete, ctroške vrtce, za probleme osebja in podobno. O vseh teh odprtih vprašanjih je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. D. Štoka zapet obvestil deželne oblasti ter zahteval od njih posredovanja v Rimu pri ministrstvu za šolstvo. Deželni odbornik za šolstvo Giust je vzel na znanje odprta vprašanja slovenske šole in dejal, da sta s predsednikom Ber-zantijem že intervenirala v tem smislu pri rimskih pristojnih oblasteh. V odgovoru je dr. Štoka vzel na znanje korake predsednika Berzantija in odbornika Giusta, obenem pa izrazil svoje globoko nezadovoljstvo nad nezaslišano počasnostjo rimske vlade pri reševanju vprašanj slovenske šole. Te dni je tržaški šolski proveditor An-gioletti pismeno sporočil predstavnikom Slovenske skupnosti o nekaterih šolskih vprašanjih, ki so dobila ustrezno rešitev. šolska vprašanja se torej le počasi re- šujejo, zato smo prepričani, da bo tudi rimski parlament kmalu odobril zakonska osnutka, ki sta ji predložila poslanca škark in Belci. Pričakuje se, da bosta zakonska osnutka obeh poslancev združena v enoten vladni tekst in bodo tako naša važnejša vprašanja res prišla do ustrezne rešitve. Nagrajena člana Slov. gledališča Clan Slovenskega gledališča v Trstu Silvij Kobal je prejel Borštnikovo nagrado, ki jo podeljujejo v Mariboru, za glavno vlogo v štokovi komediji »Moč uniforme.« Tednik »Antena« pa je podelil nagrado tržaškemu igralcu Borisu Cavazzi, ki tudi nastopa v isti komediji. ....................................... m.............................umil..................................................................................................................................................... Takrat sem začel kupovati gradbeni ma- malem je rastel zid in se je pojavilo ok- Pastoralno srečanje v Žabnicah V Žabnicah in Ukvah so imeli pretekli teden pastoralno srečanje med videmskim nadškofom in verniki. Ob tej priložnosti je bilo birmanih v Ukvah dvanajst in v Žabnicah osem otrok. Birma je bila v nedeljo 25. oktobra. V Žabnicah je opravil dopoldne v nedeljo sv. maši videmski nadškof msgr. Zaffonato, popoldne pa besedno bogoslužje z molitvami za mrtve pomožni škof msgr. Pizzoni. V Ukvah pa je bil dopoldne msgr. Pizzoni, popoldne pa g. nadškof. V Žabnicah je bila sv. maša ob 9. uri v slovenščini, ob 11. uri pa v italijanščini. Popoldansko bogoslužje božje besede je bilo tudi dvojezično. Kdaj bo tako tudi v župnijah Beneške Slovenije, ki prav tako spadajo pod videmsko nadškofijo? SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 1. do 7. novembra 1970 Nedelja: 9.40 B. Arnič: Gozdovi pojo. 10.50 Otroška matineja. 18.30 Mestece Pey-ton - serijski film. Ponedeljek: 18.00 Zgodbe o Tuktuju -mladinski film. 20.35 Tendrjakov-Jkramov: »Bela zastava« - TV drama. Torek: 17.45 Jaz som tiger - pravljica. 18.30 Prvi koraki: Faraoni. 19.05 Svatje zla. 19.30 Kozmetični nasveti. 20.35 Pirat -ameriški film. Sreda: 17.30 in 18.20 Prenos športnega dogodka. 20.35 J. Štoka: Moč uniforme -predstava SNG Trst. 22.10 Dobri vojak švejk - I. ded opere. četrtek: 17.45 Zapojte z nami: Jakov Gotovac. 18.30 S festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. 19.05 Enkrat v tednu. 19.30 Doktor v hiši. 20.35 A. J. Oro-nin: Primeri dr. Finlaya. 21.25 Kulturne diagonale. 22.00 Beethoven: III. simfonija. Petek: 17.45 Bratovščina Sinjega galeba. 18.30 B. Bartok: Leseni princ - balet. 20.35 6. julij - sovjetski film. 22.25 Dobri vojak Švejk - nadaljevanje opere. 23.00 Boks NDR: Jugoslavija. Sobota: 16.55 Ptujski festival narodno zabavne glasbe. 17.25 Ivanhoe. 17.50 Košarkarski prenos. 19.20 S kamero po svetu. 21.40 Skrivnosti morja. 22.05 Nepremagljivi - serijski film. t Msgr. Janez Hladnik 99 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA (SPOMINI) Pa tudi slovenski fantje in možje so prišli, kadar je bilo posebno treba. Moj brat Nace je imel na skrbi elektriko. Najprej jo je moral napeljati v novozgrajene prostore, ki so jih že prej postavili. Pa je pregorela varovalka na zunanji inštalaciji. Pri siju lune ob devetih zvečer je visel na lestvi, katero sem mu jaz spadaj držal. To so norci, je menil nekdo, ki naju je pri tem videl. Pa sam si mislil: Biti norec za božjo čast, je lepo! Don Eugenio Garau je pa vsak dan, ko je dodelal svoje, prišel in .pogledal, kaj je še tiroba in je bilo vedno kaj: luknje na strehi, zamašen odtok, ubito okno, polomljen stol itd. Tisti čas je pa prišel na pomoč tudi zidar Tone Boštjančič. Gradnja povečave cerkve je bilo že vse njegovo delo. terial pri Illobretu. Sprva so bili nekoliko nezaupni, toda sčasoma niso več vprašali, če je denar ali ne. Videli so, da gre delo naprej in da s tem raste tudi naselje Pompeo in njegova okolica. PRVA VELIKA NOC V POMPEJU Sredi priprav za prvo sv. obhajilo smo začeli kopati temelje za kor in zvonik. Pač ne bom pozabil tistih dni, ko sem bil ves razdeljen na toliko strani. Tu otroci, izpiti z njimi, podobice, pomoč za obleko revnim, tam prelaganje opeke, pregled dela in skrb za denar in kaj je treba še kupiti. Vročina je pritiskala. V sobi sem imel vse, shrambo za mleko, kruh, vino, kis in .pralno kislino. Žejen sem bil in sem hotel požirek vina, da se malo okrepčam. Pograbim steklenico in nastavim. »Fej te bodi!« pravim, pa že je šlo po grlu. Bila je pralna kislina. Kaj pa sedaj? Mleko je bilo pri roki. Kar po njem. Malo slabega okusa v ustih sem res imel, malo izpuščajev sem dobil, pa nič več. Poceni sem jo izvozil. V februarju je bilo treba iti naprej. Po no, tisto okroglo na pročelju cerkve, pod križem, ki se je oblikoval, kakor je zid rastel. Vsa okna mi je naredil prijatelj Čoha, po poklicu kovač v Villa Devoto po prav nizki ceni. Ljudje so hodili gledat in menili: »Kar čedno bo!« Potem je zrastel železabetonski okvir. Pa da ne pozabim groze tiste noči, ko je nastal strahoten vihar. Prejšnji dan je bil zgrajen nadzidek za notranja okna na koru. Zagrmelo je, da je bilo groza. Odprem vrata v cerkev. Zdelo se mi je, da se vse ruši. Podrl se je nadzidek in zrušil kos strehe. Zjutraj sem videl, da razdejanje ni bilo tako strašno kot je bil grozen ropot. Nekaj novih strešnih plošč je bilo treba dodati in pozidati podrto. Še je ostajalo nekaj cinkovih plošč od pogorele dvorane. Prav toliko, da smo pokrili novi del. Za veliko noč je bilo vse nared. Na veliko soboto smo delali po dopoldanski maši vse do trde noči. Dan Felix Acam-pora, ki sem ga tedaj šele spoznal, je vozil samokolnico za samokolnico in še kdo drugi. Don Tomas Miller je s kram- pom rušil staro steno. V kotu na dvorišču je zrastel kup ruševin, stena je zginila. Vsa cerkev od novih vrat do oltarja je postala en sam prostor. Ko je na veliko nedeljo zapel zbor, so se vsi začudeni ozrli in odkrili, da harmonija ni več spodaj, temveč da poje na novem cerkvenem koru. Res je bilo to zmagoslavje, aleluja zame in za vse zavzete farane. Kot da sanjam se mi je zdelo, ko sem med pridigo videl poln kor glav, ko je odmevala pesem še vse lepše kot prej. »Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan!« Res sem vesel prepeval... Ni bilo še leto, odkar sem bil v -Pom-peju in že so bili vidni sadovi mojega dela. SLOVENSKI DAN Naglo se je bližala prva obletnica mojega prihoda v Pompej. Bilo je treba nadaljevati z gradnjo stolpa in postaviti dostojna vrata za vhod na dvorišče. Iztaknil sem za mal denar nekje pločevinasto zaslonko z manjšim vhodom v velikem polju zavese. Dobra bo. Postavili smo jo 'in nekaj let nam je -služila za vrata. Dve nogometni tekmi in farni sejem (kermese po argentinsko) z vsevrstnimi igrami in zabavnimi umetnijami, program po načinu dežele je privabil množico ljudi. Tisoč pesov dobička je bil tedaj denar. Prav tako naslednjo nedeljo s Slovenskim dnem. Stari in novi, vsi moji zvesti prijatelji, so prihiteli in vsi veseli velikodušno sodelovali ter uživali asado, pečenko po krioškem (domačinskem) okusu. Spet je bil tu drugi tisočak. Zagotovljeno je bilo tako nadaljevanje gradnje stolpa. Spet bo Martin Boštjančič metal opeko visoko tja gori, da so otroci kar zijali in govorili: »Vidite ga Tarzana!« Vsi so se z menoj veselili in mi čestitali. San Jose de Pompeo je že začel buditi pozornost tudi tistim, katerim za cerkev ni bilo mar. Vsako nedeljo so videli procesijo ljudi, ki je šla iz Slovenske vasi k maši. Pa so začeli sami umevati, da morajo tudi oni kaj storiti za dušo. Tudi otroci so jim prinesli ta glas iz šole. (Se bo nadaljevalo) Delovanje Slovenske Pokrajinska in občinska uprava v Gorici sta v zadnjem času razrvili živahno dejavnost. S tem v zvezi moramo beležiti delovanje vodilnih organov političnih strank, ki odgovorno sodelujejo v večini leve sredine. Tako se je tudi vodstvo Slovenske demokratske zveze večkrat sestalo in .pretreslo vrsto perečih problemov javne uprave, zlasti še tistih, ki zadevajo potrebe slovenske skupnosti. SDZ je sporazumno z drugimi večinskimi strankami določila sivoje predstavnike za razne komisije in odbore. V pokrajinskem merilu so bili že izvoljeni dr. Avgust Sfiligoj in Amaldo Ferfolja v okrajno volilno komisijo, in sicer prvi za Gorico in dragi za Tržič; Albin Šuligoj v pokrajinski upravni odbor na prefekturi in prof. Andrej Bratuž v oddelek za reševanje prizivov za občinske davke pri istem odboru, ,dr. Majda Sfiligoj-Corsi v odbor za javne podpore. V občinskem okviru pa bo SDZ imela za sedaj svoje predstavnike v šestih že določenih komisijah in 'upravnih svetih. Vodstvo SDZ je nato z zadovoljstvom sprejelo na znanje odobritev zakonskega osnutka deželnega svetovalca dr. Štoke, ki priznava pravico, da se Slovenci imenujejo s pravim imenom v deželni zakonodaji v vseh deželnih organih. Obenem pa SDZ obsoja prepoved slovenskega napisa na spomeniku padlim borcem v Št. Lenartu v Slovenski Benečiji, kar predstavlja novo diskriminacijo do slovenske manjšine v videmsiki pokrajini. Kar zadeva pereče vprašanje šolskih poslopij, je vodstvo SDZ sklenilo, da bo zahtevalo takojšnje posredovanje pristojnih deželnih oblasti. Še posebej je ugotovilo, da se ni še našla ustrezna rešitev za sedež slovenskega trgovskega zavoda. Zato bo vodstvo SDZ z izvoljenimi predstavniki še dalje v stalnih stikih z občinsko upravo, ki je dolžna poskrbeti za primerne šolske prostore. Premestitve in imenovanja slovenskih duhovnikov Na slovenskih farah in duhovnijah v goriški nadškofiji je prišlo do sledečih sprememb: Bernard Špacapan iz Podgore v Jamlje-Dol, Mirko Mazora iz šempolaja v Podgoro, Stanko Žerjal iz Gabri j in Vrha v Šempolaj, Dragotin Butkovič iz Rupe-Peči v Gabrije-Vrh, Marijan Kom-janc iz Pevme v Rupo-Peč, Stanko Premrl iz štmavra v Pevmo, Rafko Premrl prevzame štmaver. Jamlje Uprava državnih cest v Trstu je sporočila, da bodo že v teku letošnjega finančnega leta asfaltirali do sedaj zelo zanemarjeni odsek državne ceste od Jamelj do obmejnega prehoda pri Komarjih v dolžini dveh kilometrov. Po tej cesti, ki vodi v Brestovico na jugoslovanski strani, promet stalno narašča. Poslužujejo se je mnogi, ki imajo prepustnice tako z go-riškega kot tržaškega področja. Povečana promet je nagnil tudi obmejno policijo, da bo uvedla na tem obmejnem bloku is 1. novembrom nov urnik, ki velja za vse leto. Blok se bo skozi vse mesece odpiral ob delavnikih ob 6.15, ob nedeljah pa ob 7. uri. Zapiranje bloka pa bo različno: ob oktobra do konca aprila ob 19. uri, meseca maja in septembra ob 20. uri, v juniju, juliju in avgustu pa ob 21. uri. Romanje v Strunjan Apostolstvo molitve v Gorici je v nedeljo, 25. oktobra priredilo zelo uspelo romanje v Strunjan pri Piranu v Istri, ki se ga je pod vodstvom msgr. F. Močnika udeležilo 45 oseb. Prvi postanek je bil v Kopru. Tam so si naši ljudje ogledali stolnico, nato pa nadaljevali pot v Strunjan, kjer je bila maša ob 11. uri. Frančiškanski pater je na kratko razložil zgodovino svetišča. Že v letu 770 je na tem gričku stalo prvo Marijino svetišče. Ko pa se je leta 1512 na tem griču prikazala Mati božja, so zgradili današnjo cerkev. Piranski župnik dr. Tomaž Gregolin je leta 1617 dokončal deset velikih slik na platnu, ki še danes dobro ohranjene krasijo stene svetišča in govorijo o Marijinem prikazanju. Ob štiristoletnici Marijinega prikazanja je ljubljanski škof dr. Jeglič, leta 1912, slovesno kro- demokratske zveze nal Marijino podobo. Leta 1928 so poleg cerkve zgradili samostan in romarski dom, ki pa danes služi za zavod zaostalim šolskim otrokom. Leta 1955 so prevzeli svetišče frančiškani slovenske province Sv. Križa. Od leta 1961 je strunjanska Marijina cerkev tudi župna cerkev. Ker je še preostajalo časa, so se gori-ški romarji po kosilu odpeljali do Rovinja, kjer so si ogledali znamenito baziliko, posvečeno sv. Evfamdji. Najpogumnejši so se povzpeli tudi na zvonik, od koder je krasen razgled na mesto in na sinjino morja. Tudi pot domov je bila lepa. Luči Portoroža, Kopra in drugih obmorskih krajev so odsevale na morski gladini, v avtobusu pa se je molitev spajala s pesmijo z občutkom zahvale za lepi dan, ki ga je dal Gospod. Š P $ JR T 9. Memorial M. Filej 1970 S tekmami v lahki atletiki se je zaključil najvažnejši del velike goriške športne manifestacije Memorial M. Filej, ki jo že deveto leto organizira goriška »01ympia«. Končala so se namreč tudi srečanja v namiznem tenisu, v balinanju in v streljanju. Ostanejo še samo igra »med dvema ognjema«, košarka in morda nogomet. Lahka atletika se je vršila na Šolskem stadionu v Gorici, številčno bi bila lahko udeležba mnogo večja, — kajti vreme je bilo lepo, čeprav nekoliko mrzilo —, vendar pa so dekleta in fantje tekmovali z voljo in pogumom in veliko zagrizenostjo. Doseženi so bili nekateri dobri rezultati npr. Dornikova v metu diska, Zavadlavova v skoku v višino, Špacapan Mirko v metu diska in krogle, Petarin v skoku v daljavo, Kranner Marko v četveroboju itd. Podrobne rezultate objavimo prihodnjič. Namizni tenis je tudi letos potrdil premoč igralcev nabrežinskega Sokola, čeprav so jim bili igralci goriškega Doma enakovreden nasprotnik. Rezultati: Dekleta: 1. Prinčič Neva; 2. Devetak Mirjam; 3. Prinčič Darja. Mladinci: 1. Ukmar Peter; 2. Vižintin Mavricij; 3. Dobrila; 4. Krapic Marino. člani: 1. Cattonari Franko; 2. Komel Igor; 3. Pavšič Rudi; 4. Kramberger Saša. Streljanje je letos potekalo v znamenju premoči strelcev iz Rupe, ki so letos prvič tekmovali na Memorialu. Rezultati: Mladinci: 1. Tomšič Ljubo, Sovodnje, 27 točk (na 36); 2. Tommasi Marijan, Gorica, 24 točk; 3. Špacapan Mirko, Gorica, 18. Člani: 1. Tomšič Vojko, 30 točk (na 36); 2. Tomšič Marijan 28; 3. Ožbot Savo 28. Sledi še 17 tekmovalcev. Ekipe: 1. Rupa C (Florenin - Ferfolja -Rutar) 28 točk (na 48); 2. Gorica B (Treu-Battistutti - Klanjšček) 38; 3. Rupa A (Ferfolja S. - Buzin - Tomšič V.) 38. Sledijo še Rupa B, Gorica A, Rupa D, Gorica skavti, Gorica C. ZA KMETOVALCE Trtne cepljenke za polovično ceno Kmetijsko nadzorništvo v Trstu bo proti koncu zime razdeljevalo ukoreninjene trtne cepljenke po polovični ceni. Cepljenke izvirajo od najboljših trt na Tržaškem in so vzgojene na domačih tleh. Na razpolago so sledeče vrste: refošk, merlot, malvazija iz Ronk in Sauvignon. Kdor si želi urediti nov nasad, četudi majhen, naj že sedaj naroči cepljenke pri kmetijskem nadzorništvu v Trstu, ulica Ghega 6. Popis kmetijstva Letos bodo občinski popisovalci spet obiskali kmetije in po nalogu državnega statističnega zavoda popisali njihovo stanje. Potrebni podatki služijo le v statistične namene in zato ostanejo tajni. Popis mora izražati stanje kmetije na dan 25. oktobra 1970. Kmetje so vabljeni, da rade volje sodelujejo in pomagajo popisovalcem pri tem poslu. Širite »Katoliški glas" Tjf RADIO A TRSTA Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja'. 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 1. do 7. novembra 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini: »Skrivnost Etruščanov«. Četrti del. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30 Glasba po željah. 15.30 J. Kozak: »Georgesova maska«. Novela. 16.20 Haydn: Godalni kvartet v d-molu, op. 76 št. 2. 16.40 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Kitarist Battisti D’Amario. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov. 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«. 22.20 Melodije v polmraku. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Spirituals in blues. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Orgelske skladbe Giu-seppa Radoleja. 19.15 Polifonski zbor »S. Maria Maggiore«. 19.30 Motivi za jesenski večer. 21.00 Pripovedniki naše dežele: V. Beličič: »Vigilija vernih duš«. 21.15 Bach v izvedbi Les Swingle Singers. 21.40 Slovenski solisti. 22.35 Beethoven: Godalni kvartet št. 13 v b-duru, op. 130. Izvaja Kvartet Beethoven jz Moskve. Torek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Revija tržaških motivov. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 15.30 A. Marcovecchio: »Kakor bi sanjal starec«. Slike iz življenja Umberta Saba. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert: Schubertovi samospevi. 19.00 Otroci pojo. 19.10 E. Cevc: Preproste stvari (3) »Kropilček«. 19.20 Zborovske skladbe tržaških skladateljev. 20.30 »Lombardi v prvi križarski vojski«, opera v štirih dejanjih. Sreda: 8.30 Godbe na pihala. 9.00 Praznična matineja. 10.00 Vojaške pesmi. 10.20 Leta 1918 na italijanski fronti - spomini prostovoljca Justa Bandlja. 10.30 Glasbeni potpourri, 11.30 Simfonične skladbe ob prvi svetovni vojni. Illersberg: Uverture 1919, za orkester na motive vojaških pesmi. 11.50 Ljudski plesi. 13.30 Glasba po željah. 16.00 Koncert tria »Pro mušica ra-ra« iz Ljubljane. 17.20 Za mlade poslušaiv-ce. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 18.50 Priljubljene melodije. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Jazzovski ansambli. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.30 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Družinski obzornik. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Kako in zakaj. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 M. Pretti: »Žebelj na podstrešju«. Igra v treh dejanjih. Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Arnič: Pesem planin, simf. pesnitev. 19.10 C. Schwarzen-berg: Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji (6) »Od fašizma do konca druge svetovne vojne«. 19.20 Oktet »Gallus« iz Ljubljane. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12T0 L. Businco: O človeški prehrani (6) »Rudninske snovi in prehrana«. 13.30 Glasba po željah. 15.55 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Operetne melodije. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Lepo pisanje. 17.55 Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi. 19.10 Po društvih in krožkih: »Zveza cerkvenih pevskih zborov«. 19.45 Otroški pevski zbor iz Maribora. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Maro-dič: »El Hadž«. Apostolstvo sv. Cirila In Metoda v Trstu vabi na sv. mašo zadušnico za pokojne člane, ki bo v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu v ponedeljek, 2. novembra na dan vernih duš ob 18. uri. Nato bo v Vzhodnem domu ekumenski razgovor. Gostovanje reSke Opere v Trstu. V soboto, 31. oktobra ob 21. uri in v nedeljo, 1. novembra ob 17. uri bo gostovala v slovenskem gledališču v Trstu Opera z Reke z opero v treh dejanjih in sedmih slikali »Nikola Šubič Zrinjski«. Avtor opere je Ivan Zajc, po rodu Slovenec. Abonenti imajo 50 % popust. Rezervacije po telefonu 7342-65. OBVESTILA Važno opozorilo naročnikom Čeprav gre leto h koncu, premnogi naročniki še niso poravnali naročnine za letos, dasi so bili že ponovno opomnjeni. Še več! Nekateri so na dolgu že za dve leti. Tako je v števerjanskem okolišu neplačane naročnine za 63.600 lir, v šempo-laju za 61.000, v Podgori za 57.000, v Jam-ljah za 38.000, v štandrežu za 33.000 lir, da omenimo le nekaj primerov. Italijanski časopisi že začenjajo pošiljati položnice za prihodnje leto. Kdor ne plača naročnine do 15. januarja, mu list ali revijo enostavno ustavijo. Ker živi naš list edinole od naročnine (prispevkov v tiskovni sklad je bore malo), javlja uprava lista, da bomo s to številko ustavili list vsem tistim naročnikom, ki že dve leti niso plačali naročnine, tistim pa, ki je še niso poravnali za letos, s 1. januarjem 1971. ★ Popolni odpustek na dan vernih duš. Ta dan moremo prejeti en popolni odpustek za duše v vicah. Pogoji: sv. spoved (lahko več dni prej ali pozneje), sv. obhajilo (primemo je, da ga prejmemo na dan odpustka, molitev v papežev namen (vsaj en očenaš in zdravamarija) in obisk cerkve, kjer je treba zmoliti en očenaš in vero. — Razen tega se da dobiti od 1. do 8. novembra vsak dan en popolni odpustek za duše v vicah, če obiščemo pokopališče ali molimo za umrle. Drugi pogoji so kakor za vse odpustke: spoved, obhajilo in molitev v papežev namen (brez obiska cerkve). OPOZORILO DOPISNIKOM. Zaradi državnega praznika v sredo 4. novembra bomo naš Ust prihodnji teden paginirali že en dan prej, tj. v torek 3. novembra popoldne. Vsi dopisi za omenjeno številko naj bodo na upravi našega lista najkasneje do 9. ure dopoldne v torek 3. novembra. Glasbeni koncert. V nedeljo, 8. novembra bo v Katoliškem domu v Gorici ob 17. uri zelo zanimiv glasbeni koncert, na katerem bodo nastopili Mini-Miramar, zbor mladih pevcev, ansambel Kondor, Miramar Junior, Miramar Senior. Sovodnje. Občina obvešča vse kmetovalce, da se ta teden vrši popisovanje kmetijskih površin in vinogradov. Zato naproša vse gospodarje, naj v čim večji meri sodelujejo z obema občinskima popisovalcema, g. Danilom Žigonom in gdč. Nežico Plesničar, da bi zagotovili čim boljši uspeh tej tako važni pobudi, ki se vrši zgolj iz statističnih namenov po vsej Italiji. Bevkov večer. Finžgarjev dom na Opčinah vabi 4. novembra ob 17. uri na »Bevkov večer«. Spored: govor, recitacije, zbor, film Kaplan Martin Čedermac. DAROVI Za Katoliški dom: N. N. 6.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. družbenica 10.000; Marijina družba 10.000; družina Vetrih 5.000; U. Z. 6.000. Za Alojzijevišče: V spomin na pok. Jožka, brata Cilke Kovač, darujejo’. Milka, Minka, Wanda in Lojzka 15.000 lir. Ob smrti brata Jožka daruje sestra Cilka za Alojzijevišče 2.500 lir in za Zavod sv. Družine 2.500 lir. Ob 39. obletnici smrti očeta Alojzija Pavlina daruje hčerka Marija Briško za Katoliški dom 1.000 lir, za Zavod sv. Družine 1.000 lir, za Alojzijevišče 1.000 lir, za katoliški tisk 500 lir. V spomin na pok. m. Terezijo Hanželič daruje Milka Goričan, Gorica, po 2.000 lir za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Katoliški dom. Za Slomškov dom v Bazovici: ob krstu Barbare Renčelj 14.500, Marija Mev-Ija 1.000, Marija Ražem ob šesti obletnici Slomškovega doma 5.000, ob poroki Viktorja Froglia in Sonje Križmančič 4.500, ob krstu Milene Grion 5.000, pekarna Jerman ob pastirskem obisku 4.000, namesto cvetja pok. Zofiji Ražem daruje Marija Grgič iz Padrič 1.000, Zofija Kalc 1.500, Angela Križmančič namesto cvetja pok. Rudolfu in Zofiji Ražem 2.000, Marija Leban 1.000 v isti namen. Za Finžgarjev dom na Opčinah: Družini Sosič, Narodna 34 in Kralj, Železniška 1 5.000 lir v spomin pok. gospe Jolande Sosič vd. Kralj. Za slovenske misijonarje: upokojenec iz Gorice 100.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ★ Zobozdravnik v Gorici išče mlajše dekle kot pomočnico-vajenko v ambulanti. Naslov: Ul. Carducci 17, tel. 2909. ★ OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo POTUJETE V RIM ? VABITA VAS SLOVENSKA HOTELA HOTEL "BLED.. HOTEL "DANIELA.. Via Santa Croce in Gerusalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00185 Roma - Telef. 777-102 00185 Roma - Telef. 750- CENIK Enoposteljna soba s kopalnico in zajtrkom 3.350 lir in pol penziona 4.700 lir in celim penzionom 6.000 lir Dvoposteljna soba s kopalnico in zajtrkom 2.750 lir na in pol penzionom 4.100 lir i in celim penzionom 5.000 Ur Zajtrk 450 lir . Kosilo 1.500 lir » Večerja 1.500 lir , Na gornje cene 18 % postrežnine in 1 % davka. Cene za skupine - neto cene pol penzion 3.800 lir celi penzion 5.000 lir Dinar konvertibilen za jugoslovanske državljane! PRIČAKUJEMO VAS - DOBRODOŠLI! (Lastnik: V. Levstik) Izrežite in shranite!