8554 A 80100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 ll KOPER Primorski c neviuk Poštnina plačana v gotovim OAn «. Abb. postale I gruppo LdUl Z\)\) lir Leto XXXIV. St. 250 (10.162) TRST, nedelja, 22. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK te začel izhajati v Trstu 13 mala 1945, njeeov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra ia43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiakaj v tiskarni «Doberdob» SS ?rebuS M ga je vlada brez vedno-'’a-še komisije izdelala in prekrila v odobritev deželi Furlanije L, Wski krajini. Kot znano, J kil ta zakonski osnutek ob ogor- čenju vseh političnih strank in slovenskih organizacij zavrnjen. Drugi dejavnik je predstavljalo čakanje na odgovore, ki bi jih morale poslati vse beneške občine na anketo, ki jo je komisija predložila občinlam. Komisija, oziroma njena delavna skupina, bi morala te predloge na naslednji seji preučiti, da bi se seznanila z voljo beneških Slovencev po globalni zaščiti. VPR.: Komisija je preučila razna gradiva. Za kakšna gradiva gre? PROF. A. VOLČIČ: Gre za nekaj poročil, ki so jih pripravili člani komisije o pravnih ukrepih, ki sta jih vlada ali dežela sprejeli v korist Slovencev v preteklih letih, za nekatere ukrep- še iz časov zavezniške vojaške uprave v Trstu, za poročila o parlamenta^ ni razpravi ob sprejetju statuta Furlanije - Julijske krajine in za razne zakone predvsem za šolstvo, ki jih je sprejel parlament ter za gradivo ob ratifikaciji osimskega sporazuma. Gre za dokumentacijo, ki je bolj ali manj znana, ki pa nas ni približala niti za korak k rešitvi naših problemov, ker je po mojem mnenju bilo vse premalo časa posvečenega ži obstoječim predlogom za globalno zaščito Slovencev, ki so pred parlamentom ali ki so jih predlagale slovenske organizacije. VPR.: V videmski pokrajini je še vedno čutiti močan odpor določenih političnih sil do globalnega reševanja problemov Slovencev, odpor, ki je prišel do izraza tudi v odgovorih na posebno anketo. STOJAN SPETIČ: Predvsem moram povedati, da je delovna skupina preučila podrobnejše poročilo in gradivo videmska pokrajinske konference o narodnostnih oziroma etnično - jezikovnih skupnostih, na kateri so slovenske organizacije predložile Se precej jasno sliko položaja. Zanimivo je, da je na tej konferenci b'l skoraj povsem od- soten glas krajevnih uprav, županov in občinskih upraviteljev iz Beneške Slovenije. Tako je nastala anketa z vprašalno polo naslovljeno vsem občinam v Beneški Sloveniji z vprašanji, ki se nanašajo na obstoj Slovencev in na zahteve, ki jih postavljajo. Odgovori na ta vprašanja so različni, v bistvu pa zelo omejevalni in marsikdaj protislovni. Zanimivo pri tem pa je, da si nihče ni drznil zanikati dejstva, da velika večina prebivalstva govori slovensko narečje, narečje pač zato, ker Benečani nimajo šol v materinščini. Odgovori vsebujejo očitno vsiljeno odpoved globalni zaščiti oziroma povezovanju z ostalo manjšino v Trstu in Gorici. Vsiljeno zato, ker je že iz branja teh odgovorov, ki smo jih preučili povsem kazno, da je mnogo teh odgovorov pisala ista roka tistih političnih sil, ki so skrajno nasprotovale globalni zaščiti tudi za beneške Slovence. Seveda so pri odgovorih občin iz Beneške Slovenije tudi častne izjeme, ki dokazujejo, da se nekaj vendarle spreminja. VPR.: Kaj torej predlagate slovenski predstavniki v tej delovni komisiji spričo tega, ne preveč razveseljivega stanja? DR. KAREL ŠIŠKOVIČ: V tem trenutku smo vsi mpenja in smo to tudi predlagali, naj bi se delovna skupina ali pa komisija lotila proučevanja tistih predlogov, ki jih dajejo slovenske organizacije beneških Slovencev. Doslej smo, po mojem mnenju, proučili samo dokumente bolj ali manj birokratske narave in prav zato smo predlagali, da bi zdaj zaslišali tudi slovenske organizacije deželnega značaia in pa beneška društva, da bi dobili popolno sliko, ne pa enostransko. Nadaljnji naš predlog oziroma zahteva pa je, da se pospeši delo komisije, saj smo prepričani, da lahko z delom zaključimo do konca leta. Obstajajo zelo jasni dokumenti in predlogi v parlamentu in v drugih forumih in sedaj je treba samo soočiti te dokumente in zahteve, ki prihajajo iz slovenskih vrst in iz vrst dveh vsedržavnih strank ter predstavnikov vlade, da vidimo, če je mogoče dobiti neki skupen jezik, če pa do tega ne bi prišlo, bi bilo po našem mnenju boljša, da gremo naravnost v parlamentarno razpravo in da tam razpravljamo o optimalnih rešitvah, kot jih predlagajo nekateri dokumenti, ki so že pred parlamentom. Italije in Jugoslavije ustanoviti skupne organizme, kakršna je mešana trgovinska zbornica s sedežem v Milanu, da bi bili gospodarstveniki v obeh državah stalno informirani o novih možnostih krepitve sodelovanja. Koristne bi bile tudi specializirane mešane komisije, kakršne že delujejo za področja papirja, energije in barvastih kovin. Na koncu je Abate opozoril na pomen skupne industrijske cone na Krasu za katero je pokazala živo zanimanje sama Evropska gospodarska skupnost. Za hitrejše sodelovanje na področju male industrije in obrtništva se zavzemata tako Italija kakor tudi Jugoslavija. Tudi u-strezna zakonodaja se razvija v tem smislu. Potrebno pa je globlje poznavanje obstoječih možnosti in skupno preučiti posamezne probleme, predvsem pa bi bilo treba obakraj Jadrana poskrbeti za združevanje posameznih malih industrij in obrtnikov v konzorcije ali druge združbe, ki bi lahko na stopale kot polnovredni sobesedniki v pogajanjih za sodelovanje z večjimi podjetji. Posebno uspešni bi bili po sedanjem razvoju gospodarskih dejavnosti konzorciji na področjih tekstila, oblačil, prehrane, obutve, usnja in kože, lesa, pohištva, papirja in glasbil. Tudi sodelovanje v turizmu ima široke možnosti za nadaljnji razmah. Potrebne pa so boljše medsebojno spoznavanje, boljše pomorske in letalske zveze, skupno organizirani izleti, skupna propaganda in prehod na tako imenovane kombinirane počitnice. Na področju turizma sta si danes I-talija in Jugoslavija do neke mere konkurenčni. To konkurenčnost je treba Z ustreznimi pobudami čimprej premostiti in sicer tudi zaradi tega, ker se tudi na Jadranu že krepko čuti konkurenčni pritisk drugih ' -rističnih držav na Sredozemlju. Zadnji problem, o katerem je stekla razprava, se nanaša na ribolov na Jadranskem morju. Predstavniki italijanskih mest so pokazali, da jih to vprašanje še posebno zanima in so svojim sogovornikom z druge obale Jadrana predlagali kar konkretne in po možnosti takojšnje pobude: ustanoviti — ne glede na skorajšnjo obnovo pogodbe o ribolovu — «stalno konzulto za Jadran*, pri kateri naj bi bile soudeležene dežele, pokrajine, občine in tehnično - znanstveni forumi. Konzul-ta naj bi preučevala vsa vprašanja v zvezi z ribjim bogastvom, ribolovom in onesnaženjem morja. Za praktičen ribolov naj bi pa u-stanovili posebne konzorcije ali ELIO FORNAZARIČ Dolinsko prosvetno društvo »Va-lentin Vodnik* je sinoči, na predvečer stoletnice zgodovinskega tabora, proslavilo 100-letnico svojega obstoja in neprekinjenega delovanja. Bila je to slovesnost, ki je po svojem pomenu daleč presegla krajevni ali morda občinski okvir, bila je narodni, politični in kulturni praznik vsega slovenskega zamejstva in tudi vseh Slovencev sploh, saj segajo začetki današnjega dolinskega prosvetnega društva «Valentin Vodnik* v čas splošnega narodnostnega prebujanja vsega slovenskega naroda od morja do panonskih ravnin, od Alp do Kolpe in Istre. Potrditev tega je bila sinočnja proslava tako s svojo vsebino, kot s prisotnostjo številnih predstavnikov našega današnjega in tudi polpreteklega političnega in kulturnega življenja ter gostov iz Koroške in iz matične domovine. Pole" župana občine Doline, odbornikov in svetovalcev so bili prisotni predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Boris Race, predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič, predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Lotrič, delegacija pobratene občine Kočevje, delegacije prosvetnih društev iz Dornberka, Rogaške Slatine, Radiš na Koroškem in zbora «La Montanara* iz Fi-vizzana v Toskani, s katerimi vzdržujeta društvo in zbor »Valentin Vodnik* prijateljske stike, prisotni so bili predstavniki prosvetnih društev iz Brega in nekaterih drugih s Tržaškega, predstavniki ravnateljstev šol in šolskih svetov in pa seveda polnoštevilno vaščani, ki so do kraja napolnili obsežen prostor telovadnice. Po uvodnem pozdravu predsednika društva «V. Vodnik* Vojka Lovrihe je mlada predstavnica društva Anaroža Slavec v svojem slavnostnem nagovoru zato svoje prve misli namenila najprej prav tisti «peščici dolinskih navdušencev*, ki so dali leta 1878 pobudo za ustanovitev bralnega in pevskega društva in ki so «z bistrostjo duha in nemalokrat tudi fizičnega žrtvovanja utrli naši materinščini vstop na javne prireditve, da je zazvenela v vsej svoji sočnosti ob takratni uradni nemščini in ob italijanščini.* Toda nujno je morala slediti tudi ugotovitev slavnostne govornice, da »niti rod, ki je živel in deloval potem, ni mogel svobodno uživati sadov slovenske kulture v lastnem jeziku. Moral je pretrpeti najhujše zločine v zgodovini E-vrope*. In spet je morala slediti ugotovitev, da «so se kmalu dvignile sile, ki so maščevale krivice preteklosti in nam priborile najdragocenejšo dobrino, za katero se človeštvo bije od vekomaj — svobodo*. Današnji rod je hvaležen preteklim za njihov boj. »To je rod — je poudarila govornica — ki želi očuvati materinščino pred potujčevanjem, pred razlastitvami, pred tistimi nostalgiki, ki v zavetju nočnih temin skrunijo naše spomenike. To je mlad, vitalen rod. Pa vendar tudi njemu ni lahko. Današnji čas in način življenja nista ugodna za kultumo-pro-svetne dejavnosti, kajti mladina in mlajši imajo celo vrsto drugačnih in zelo različnih interesov. Težko je uskladiti tradicionalno s sodobnim izrazom mnogoterih življenjskih utripov.* «Misiliti moramo tudi na bodočnost* je dejala Anaroža Slavec. »V svetu smo si ustvarili dobro ime, nocoj -so tu prisotni številni naši prijatelji iz Jugoslavije, Avstrije, Italije. Skušali smo in skušali bomo biti še naprej pravi, resnični most, preko katerega se (Nadaljevanje na 3. strani) IADNJA VEST (Nadaljevanje na zadnji strani) Fašisti ponovno napadli sedež SKGZ Ponoči so običajni «neznanci» ponovno napadli sedež SKGZ in drugih slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška 20. Tokrat so razbili zvonce ob vhodnih vratih, zraven pa so napisali že obU'! o psovko «s'ciavi bustardi*. Podpisali so se, kot običajno, s kljukastim križem. Zaradi pozne ure (vest smo prejeli tik pred zaključkom redakcije) ne moremo posredovati nobenih točn»_pih podatkov. IZROČILO IN NAUK Včeraj in danes praznujejo Do-linčani, tržaški Slovenci in z njimi Slovenci nasploh stoletnico tabora in stoletnico ustanovitve društva «Valentin Vodnik*. Sto let je zelo dolgo obdobje, v katerem smo Slovenci prestali burne in težke čase, ki pa kljub vsemu niso ohromili naše življenjskosti in predanosti boju za uveljavitev in priznanje narodnostnih pravic. Še več, ta življenjskost in trdoživost se je še okrepila. Dolinski tabor pred sto leti, 27, oktobra 1878, je ena izmed prvih, če že ne prva manifestacija, na kateri so slovenski okoličani Trsta in istrski Hrvati množično zahtevali od oblasti enakopravnost z drugim tu živečim narodom. Na dolinskem trgu se je zbralo okrog 10.000 rodoljubov, ki so prišli v vas iz celotne okolice Trsta, iz Gorice in Istre, pa tudi iz drugih slovenskih področij. Enotno so postavili zahtevo po enakopravnosti, zahtevali so šole v materinem jeziku ter jamstva za gospodarski in kulturni razvoj. Manifestacija je naletela na široko odmevnost, tako da so ji posvetili nekaj pozornosti tudi iredentistični italijanski krogi. Vendar so v tisku označili dolinski tabor kot shod «300 idiotskih analfabetov, ki postavljajo nezaslišane zahteve in se vmešavajo v notranje upravljanje Trsta samega*. Nadalje je ta tisk še ugotovil, da živijo na kraški planoti ljudje, ki govorijo ne preveč točno opredeljivo slovansko narečje, na dolinskem taboru pa so jih vodili neki zapiti učitelj, duhovnik in pristaniški težak. Trditve, ki so skoraj na las podobne, čeprav v drugačni o-bliki, izjavam nekaterih političnih formacij, ki so se v zadnjem času pojavile v Trstu. Na srečo pa- j« treba vendarle ugotoviti, da je stanje odločno drugačno kot pred sto leti, saj so danes te skupine o-samljene od demokratičnih sil, Žolčne napade v iredentističnem tisku pa je demantirala že ustanovitev bralnega društva v Dolini, ki se je pozneje preimenovalo v društvo tValentin Vodnik*. To društvo, kot pozneje mnoga druga prosvetna društva in kulturne organizacije, je dokazalo, da ima naš človek v sebi velik duhovni potencial. Nastalo je tako rekoč it nič, neposredni povod ustanovitvi pa je bil prav dolinski tabor, ki je ljudi prežel z narodno zavestjo, oziroma je zavest pripadnosti slovenskemu narodu še bolj utrdil. Društvo se je v sto letih svojega kontinuiranega delovanja močno uveljavilo, kovalo je narodna zavedne ljudi, ki niso klonili niti pod najtežjimi pogoji, v njih je tlela iskra svobode in predanosti materinemu jeziku. Izročilo dolinskega tabora pred sto leti smo Slovenci na tem delu naše zemlje skrbno gojili in ga u-veljavljali. Na različne načine in v drugačnih oblikah. Izbojevali smo si veliko pravic, šole v materinem jeziku, najrazličnejše u-stanove, dokazali smo, da smo polnokrven narod in da hočemo biti subjekt pri oblikovanju demokratične družbe v tem delu Evrope. Nekaj pa je povsem jasno. Po taboru pred sto leti je naš človek dobil novega poleta, predvsem pa samozavest. Organizirano prosvetno delovanje, ki združuje široke ljudske množice, se je od takrat naprej mogočno razbohotilo, kot se je razbohotila in kakovostno dvignila vsa dejavnost Slovencev, ki danes živimo izven meja domovine, a smo z njo tesno povezani. Stoletnica dolinskega tabora in obstoja društva tValentin Vodnik* ni samo praznik neke vaške skupnosti, ampak praznik vseh Slovencev in demokratičnih ljudi. Današnja slovesnost v Dolini naj ne bo sam0 zahvala našim prednikom, da so nam pustili tako bogato in dragoceno dediščino, ampak tudi odločna zahteva, da se celotni slovenski narodnostni skupnosti v I-taiiji priznajo vse pravice, za katere se že toliko časa borimo in jih neomajno hočemo. Obenem pa naj bo tudi opomin tistim mračnjaškim silam, ki bi nas rade iz-rule iz naše zemlje, da Slovenci na tem območju, kamor nas je zgodovina postavila, smo in hočemo živeti enakopravno, v sožitju z i-talijanskim narodom in skupno * njim oblikovati demokratično družbo, v kateri je prostora za vse. Hočemo tako družbo, ki ne bo omejevala rasti posameznika in narodnostne skupnosti, kateri pripadamo, MARIJ CUK i\a včerajšnjem^ posvetu^ skgz o zamejski telesni kulturi ■v Športna problematika zahteva večjo zavzetost naše skupnosti Uvodnim poročilom so sledili številni tehtni posegi v razpravo NAROD, ki HOČE ŽIVETI ■ ŽIVI! (Nadaljevanje s 1. strani) Včeraj .je bila v Dijaškem domu v Trstu 5. razširjena seja Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je bila posvečena razpravi o na šem zamejskem športu. Posveta so se udeležili tudi povabljeni gostje, predstavniki športnih organizacij in drugi, ki pri svojem delovanju prihajajo v stik z našo telesno kulturo. Namen posveta je bil predvsem ugotoviti stanje v naši današnji telesni kulturi ter nakazati pot za učinkovitejše delovanje organizacij, ki se ukvarjajo z zamejskim športom. Potek posveta je pokazal, da se je v približno dveh desetletjih, kolikor obstaja naš šport, nabrala vrsta vprašanj, med katerimi so mnoga stekla po utečenih veljavnih poteh, o mnogih pa bo treba vsekakor še obširno in poglobljeno razpravljati, da bi prišli do zadovoljivih rešitev. Posvet je odprl predsednik SKGZ BORIS RACE, ki je v uvodu navedel predvsem vzroke, ki so prevedli do njega, nakar so prišla na vrsto poročila raznih relatorjev. Prvo poročilo «Teze za razpravo o športu* je prečital IGOR KOMEL, ki je podal zelo razčlenjen prikaz vseh vidikov naše telesne kulture, katero je sestavil skupno s prof. AL-DOM RUPLOM. Poročilo predstavlja vsekakor pomemben dokument naše telesne kulture, ki bo tudi za bodoče predstavljal dobro osnovo za vse, ki bodo iskali izhodišča pri obravnavanju te naše aktivnosti. Sledilo je poročilo predsednika ZSŠDI VOJKA KOCMANA, v katerem je skušal zajeti vlogo naše telesne kulture z raznih vidikov in stališč, predvsem pa iz pozicij, ki jih v svojem delovanju zagovarja ZSŠDI. Stalistične podatke iz našega športa je podal VILI PRINČIČ in moramo reči, da so bili mnogi zelo poučni. BORIS SIMONETA je prispeval dve poročili. V enem je govoril o perspektivah našega športa in njegovih prednostih, v drugem pa je z vprašanjem »Množičnost ali kakovost* nekoliko polemično načel problem ustvarjanja našega vrhunskega športa, oz. silnic, ki temu ustvarjanju nasprotujejo. Sledila je debata, v katero so posegli mnogi prisotni in ki je i-mela povsem konstruktiven značaj, ter je osvetla številne probleme z raznih strani. EDVIN ŠVAB je podal nekaj splošnih misli o naši telesni kulturi tudi kot občinski upravitelj. Prof. IVAN PETERLIN .je v daljšem sestavku prikazal mnoga vprašanja, kjer se naša telesna kultura sooča z določenimi anomalijami, pri tem pa je poudaril pomanjkljivo občutljivost naše javnosti do teh problemov. JURE KUFERSIN se je dotaknil športna s stališča naših javnih občil. Profesor ALDO RUPEL je dopolnil nekatere misli in stališča iz svojega poročila ter se je dotaknil tudi nekaterih trditev iz prejšnjih posegov. Zavzeto je posegel v debato GIANNI FURLANIČ, ki je bil do nekaterih poročil kritičen. MILAN PAHOR je pojasnil zvezo med nekaterimi našimi organizacijami in ZSŠDI, ki nekaterim njegovim predgovornikom ni bila dovolj jasna. Arh. MITJA RACE je prečital izjavo ŠZ Bor, v kateri je nanizal misli tega društva o naši telesni kulturi v današnjem času. (Nadaljevanje na zadnji strani) m mm ..........umnim,..umili.mmnmmnmmn.............. OSTRE KRITIKE DEMOKRATIČNEGA ŽENSKEGA GIBANJA Dežela se še ni lotila izvajanja zakona o splavu Srečanju s predstavnicami deželnega koordinacijskega odbora žensk so se odzvali le predstavniki KRI, PSI, DP in PDUP 0 tem, kako se na bazi prebuja občutljivost za razne družbene probleme, kot so na primer problemi splava ali družinskih posvetovalnic (če se omejimo na tiste, ki so trenutno v središču pozornosti) in kako jih skuša zlasti žensko gibanje, v zadnjem času vse bolj odločno in bojevito, prikazati širšim plastem prebivalstva (in ne samo ženskega) ter doseči njihovo pravično in človeka dostojno reševanje, in po drugi strani o tem, s kakšno brezbrižnostjo in neodgovornostjo odgovarjajo na vse to «odgovorni» činitelji, smo se lahko prepričali že na četrtkovem srečanju predstavnic ženskega in sindikalnega gibanja z občinskim odbornikom Galazzijem. Drugo potrditev o angažiranem in zavzetem prizadevanju ženskega gibanja •iiiiitiiiiiuiiiimiiiiiitiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiitiimiiiiimiiimminiiiiHiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiitiMiiiHiiiiiiiiiiit NA SESTANKU V BRUSUU Poudarjena vloga mostu dežele za sodelovanje med SFRJ in EGS Predstavniki dežeie so razpravljali o gradnji velikih struktur ter o določilih, ki jih predvidevajo osimski sporazumi Načrt sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo je bil osrednja točka razprave na informativnem srečanju, katerega so se v prejšnjih dneh udeležili predstavniki naše dežele posl. Belci, podpredsednik deželnega odbora Co-loni in evropski poslanec Fioret ter podpredsednik evropske komisije posl. Natali na sedežu skupnosti v Bruslju. Kot znano bi morali pred koncem leta izdelati platformo skupnosti, ki bo nato predmet razprave z jugoslovanskimi predstavniki. Ta sporazum je nedvomno velikega mednarodnega pomena, neposredno pa je z njim povezana tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, saj je nekakšen most med EGS in Jugoslavijo. Prav s tega vidika so se deželni predstavniki razgovarjali s posl. Na-talijem, podrobneje pa so govorili o perspektivah, ki so povezane s programi o gradnji velikih struktur, kot so avtocesta Videm - Trbiž in predor Monte Croce Carnico; ti programi pa se bodo morali tudi držati vseh določil, ki jih predvidevajo o-simski sporazumi. Ob tej priložnosti je posl. Natali povedal, da je sprejel povabilo predsednika deželne vlade Comellija in da bo tako v drugi polovici meseca novembra obiskal našo deželo. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ' 'ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju ■ 'vprašanj, ki se tičejo delovanja slo-; venskih šol. Komisijo sestavljajo go-riški in tržaški šolski skrbnik, dva zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov jz vrst nadzornega, vodstvenega in ličnega osebja slovenski' šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindikata slovenske šole sta na seji 14. t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Ko rošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. na eni strani in o popolnem pomanjkanju občutljivosti in politične volje določenih političnih krogov na drugi smo imeli včeraj, ko je delegacija deželnega koordinacijskega odbora žensk odšla na deželo, da bi skupaj s političnimi predstavniki (tistimi, ki so v upravi in tistimi, ki so izven nje) preverile sedanje stanje v zvezi z izvajanjem zakona o splavu. Izkazalo se je seveda (kot v četrtek na občini, ko ni znal od-ljprnik (Jalazzi povedati nič pametnega o družinskih posvetovalnicah), da se na deželi, ki je skupaj s krajevnimi upravami poklican-' da po-škfbi'za izvajanje zakona, ni še čisto nic premaknilo. To nič kaj spodbudno vest je dal sam deželni podpredsednik Coloni, ki je priznal, da se v deželnem odboru v bistvu ni še nihče zganil v tej smeri, še hujše pa je ob vsem tem dejstvo, da se včerajšnjemu srečanju z ženskim predstavništvom ni odzvala večina političnih sil, zastopanih v deželni skupščini, kar zelo jasno dokazuje, da je uresničevanje določenih reform za marsikaterega še vedno deveta briga. Odsotni so bili predstavniki KD, PSDI, PRI, PLI, SSk, LpT in Furlanskega gibanja, prisotni so bili svetovalci KPI, PSI, DP in PDUP, ki so soglašali z mnenjem, da je treba vpreči vse sile za uresničevanje zakona o splavu. Glede srečanja s podpredsednikom Colonijem pa naj dodamo še to, da je bilo dogovorjeno, da se žensko predstavništvo ponovno sestane z deželnimi organi v teku petnajstih dni. Tudi na deželi se je torej ponovilo tisto, čemur smo prisostvovali na občini — upravitelji so zahtevali «time-out», da bi lahko zbrali ideje, ki jih doslej niso znali ali niso hoteli zbrati, in jih primerjali z idejami, ki jih v zvezi z izvajanjem zakona o splavu ter ustanavljanjem družinskih posveto- preliva kultura, preko katerega se srečujejo in si stiskajo roke ne samo ljudje, ki se imenujejo Slovence, Italijane, Avstrijce, Jugoslovane na splošno, temveč ljudje, ki si želijo biti drug drugemu iskreni in pošteni prijatelji*. »Na živahnem stičišču dveh mej in kultur igramo pomembno vlogo. Nikoli nismo hoteli biti podrejeni in nikoli ne bomo hoteli biti, kajti za nami bodo prišli drugi in važno je, da jim predamo čiste in neoskrunjene ideale, takšne, kakršne smo dobili mi od naših prednikov*, je sklenila svoj govor slavnostna govornica. Po nastopu gostujočega mešanega pevskega zbora »Bojan* iz Dornberka kj je pod vodstvom Jožka Hareja ubrano zapel šest pesmi in katerega predstavnik je slavljencu čestital k jubileju, je v imenu Slovenske prosvetne zveze spregovoril njen predsednik Klavdij Palčič. «Sto neprekinjenih let delovanja — je dejal med drugim — pomeni nam danes potrdilo o trdoživosti Slovencev v teh krajih, o njihovi vztrajnosti v boju za pravice, ki jih mora uživati vsak človek vreden tega imena, o njihovi nepopustljivosti in nekom-promisnosti v tem boju*, in nadaljeval: »Kljub vsem težavam, s katerimi se moramo kot narodnostna skupnost v zamejstvu dan za dnem ubadati, in kljub nezaslišanim pojavom nacionalističnega in reakcionarnega nasilja proti nam, smo prepričani, da je dediščina trdoživosti in vztrajnosti, ki smo jo prejeli, ostala cela. Kot organizirana in osveščena skupnost je ne bomo zapravili*. Svoje misli je K. Palčič zaključil z besedami: «Ob tej stoletnici je današnji dan za nas vse velik praznik: praznujemo ga z občutkom mladosti, kljub stotim letom, z zavestjo, da so cilji dosegljivi, da jih bomo z mladostno zagnanostjo in preizkušeno vztrajnostjo mogli doseči*. Pozdrave in čestitke PD »Valen-tin Vodnik* je v imenu prosvetnih društev iz Brega prinesel Vojko Slavec, v imenu pevskega zbora iz Rogaške Slatine Ivan Bratuša, v imenu zbora iz Toskane pa Vitto-rio Moratti, ki je poudaril, da kultura in pesem podirata vse pregrade med ljudmi različnih narodnosti in da čeprav ni nd govorjenega razumel niti besede, je v besedah vendarle zaslutil pomembnost dogodka, ki ga praznuje društvo »V. Vodnik*. »Veliki dogodki ne potrebujejo velikih besed* je preprosto a iz- valnic imajo razne ženske.organizacije, združene v koordinacijskem odboru. Zadržanje dežele je ta odbor seveda ostro obsodil Druga ostra kritika prihaja s strani pokrajinske sindikalne zveze CG IL, CISL in UIL in se nanaša na četrtkovo srečanje na občini. Dejstvo, da se je občinski odbor predstavil brez vsakršnega programa, dokazuje po mnenju sindikatov njegovo popolno nesposobnost, da bi se lotil zahtevnih problemov some*-sanitfcmega-značaja. Tiskovno poročilo • sindikatov nato podrobno nakazuje, kako bi se biio treba lotiti vprašanji družinskih posvetovalnic ter ob tem med drugim pripominja, da morajo biti tudi v okviru posvetovalnic zagotovljene pravice slovenske narodnostne skupnosti, (dk) imMiin 111111111111 imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui nun n iiiiiiliiiiiiiii,,,ill,iiii h 1111,111,11, mu n m,, HtmmminimHinu V OKVIRU PROSLA V 30. OBLETNICE SMRTI I. GR UDNA Ob 104-letnici ustanovitve PD Valentin Vodnik iskreno čestita In želi še nadaljnjih uspehov PD Slovenec. Danes v Nabrežini zabaven popoldan «Za vsakogar nekaj» Prihodnjo soboto celovečerni koncert okteta Gallus V Nabrežini so v organizaciji SPD Igo Gruden v teku priprave za odkritje spomenika domačemu pesniku. Danes, 22. t.m., bo v občinski telovadnici v Nabrežini na sporedu zabaven popoldan »Za vsakega nekaj*. V soboto, 28. t.m., pa bo ob 20.30 slavnostni večer v celoti posvečen Igu Grudnu. Da bi na res dostojen način počastili našega pesnika, ki pomeni veliko ne samo nam, ker je bil naš vaščan, temveč vsem Slovencem in naši literaturi 'sploh, smo povabili ainiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiumiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMTiinimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Policija onesposobila organizirano tolpo prekupčevalcev z ukradenimi avtomobili Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v sodelovanju s kvesturo iz Milana in z agenti koprske UJV v preteklih dneh izvedli pomembno in uspešno akcijo, s katero so onesposobili dobro organizirano in prefinjeno tolpo tatov in prekupčevalcev z dragimi avtomobili, predvsem z mercedesi in z bmw. Doslej so aretirali skupno že 14 oseb in zaplenili deset avtomobilov v skupni vrednosti 200 milijonov lir. Akcija je stekla v Kopru, kjer so obmejni organi v zadnjem času zaplenili kar osem ukradenih vozil in aretirali večje število oseb, med katerimi je tudi 27-letno zahodno-nemško državljanko Karin Schlecter, ki je bila policiji že znana prav v zvezi s prekupčevanjem z ukradenimi vozili. Po njeni aretaciji je začela policija sumiti, da se za skupino skriva 35-letni Mariborčan Alojz Hojnik, ki že vrsto let živi v Milanu v Ul. MacMahon 5. Hojnik je namreč baje znan prekupčevalec z najrazličnejšim ukradenim blagom in tudi to je prepričalo tržaškega tožilca Coassina, da je odredil hišno preiskavo v milanskem stanovanju. Med preiskavo policija ni sicer našla nič koristnega, a so Hojnika zaradi številnih sumov kljub vsemu priprli. Kasneje pa so izvedeli za naslov drugega stanovanja, v ka terem so dejansko našli vrsto ponarejenih nemških avtomobilskih tablic in drugih dokumentov. Dr. Coassin je tako potrdil aretacijo Hojnika in ga bo zaslišal že v pri hodnjih dneh. Ob koncu naj še po- vemo, da je kasneje policija našla v garaži hotela Hilton v Milanu še en ukraden mercedes s ponarejeno evidenčno tablico in da je v teku preiskava, da odkrijejo ostale člane tatinske in prekupčevalske tolpe. Na slikah: fotografija Alojza Hojnika, kot so jo posneli fotografi na tržaški kvesturi in »skladišče*, ki so ga našli v njegovem stanovanju, kjer je bila prava zaloga zahodno-nemških avtomobilskih evidenčnih tablic ter vse potrebno za ponarejanje dokumentov, od prometnih knjižic pa do najrazličnejših žigov. t F-5LK8 JE > v* i v Nabrežino, da bi imel svoj celovečerni koncert, oktet Gallus, zbor, ki ga nedvomno vsi poznamo v mejah svoje matične domovine in na tujem. Počaščeni smo, da lahko proslavimo 30-letnico smrti Iga Grudna s tako kvalitetnim in izrednim gostom v naši sredi. Oktet Gallus bo nastopil v dvorani I. Gruden. Moramo sicer poudariti, da naši društveni prostori niso ravno najboljši za tako pomem bno slavje, vendar upamo, da bomo uspeli do tedaj prostor nekoliko u-rediti. Neizpodbitno pa je sicer dejstvo, da bo večer uspel, če bo udeležba številna. Vendar pa smo prepričani, da se bo publika te pomembne proslave polnoštevilno udeležila, da bi počastila spomin slovenskega pesnika ter da bi še enkrat lahko prisluhnila temu našemu res izrednemu gostu, oktetu Gallus, (tr) 1878-1978 DOLINA DANES, 22. OKTOBRA NA TRGU PADLIH ZA SVOBODO OB 15. URI PROSLAVA 100-LETNICE TABORA Govornika: JOŽA VILFAN MIROSLAV KOŠUTA V kulturnem sporedu nastopijo godbe, otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz Brega Od srede dalje razstave: TORKLA: Fotografska razstava Maria Magajne MLADINSKI KROŽEK: Antološka likovna razstava SEDEŽ PD V. VODNIK: Retrospektivna razstava zgodovine prosvetnega društva Avtonomisti sprožili incidente na skupščini bolniških uslužbencev Med četrtkovo skupščino tržaških bolnišniških uslužbencev, na kateri so razpravljali o delovni pogodbi, je prišlo do incidentov, ki so jih s svojimi posegi povzročili nekateri provokatorji, med katerimi so bile tudi osebe, ki niso zaposlene v bol-nišniški ustanovi. Kljub temu, da so hoteli provokatorji prekiniti civilno in poglobljeno razpravo, je skupščina nadaljevala in zaključila s svojim delom. Med sejo so tudi prebrali zapisnik sporazuma med deželnimi predstavniki federacije bolnišniških uslužbencev (FLO) in deželnim odborništvom za zdravstvo, na osnovi katerega bodo uslužbenci že v mesecu novembru prejeli velik del poviškov, ki so predvideni po delovni pogodbi. Skupščina je tudi z veliko večino sklenila, da se zahteva strogo spoštovanje vsedržavne enotnosti za nadaljnje poviške, zavrnila pa je resolucijo, ki so jo predložili »avtonomisti*, v kateri so med drugim predlagali boj brez konca za dosego avanturističnih ciljev. Ker pa se niso mogli uveljaviti s stvarnimi idejami, so začeli provocirati in sprožili incidente, ki si jih ni večina skupščine najmanj želela. razito označil dolinski praznik tajnik prosvetnega društva iz Radiš na Koroškem Tomaž Ogris in poudaril usodo Slovencev, ki živijo izven meja matične domovine. Čestitke so društvu izrekli še predstavniki prosvetnih društev «Ivan Cankar*. »Primorec* in «Vesna*. Posebno slove: :n trenutek je nastopil, ko je župan občine Dolina Edvin Švab po sklepu občinskega sveta z dne 8. septembra t.l., podelil predstavnikom društva »Valentin Vodnik* Odličje prijateljstva. Odličje je najvišje priznanje, ki ga občina poklanja najbolj zaslužnim dejavnikom v občini. «Bronasta skulptura predstavlja občinski spornem . padlim za svobodo, v katerem so — kot je poudaril v svojem nagovoru župan — »zacementirani ideali bratstva, miru, svobode in enakopravnosti*. V utemeljitvi, ki jo je prebral župan, pa je r..jd drugim rečeno, da prejema društvo «Valentin Vodnik* priznanje za »opravljeno delo na kulturnem in splošno družbenem področju v korist in obogatitev naše ožje in širše skupnosti*. V svojem g.ivoru je župan Švab še dejal: «Slovenci v Italiji živimo med večinskim italijanskim narodom, ki ni doživel revolucionarne preobrazbe družbe. Živimo in delamo od Trsta do Trbiža pomešani med italijanskim narodom, ki še danes, kljub porazu fašizma, trosi veliko svojih sil v bitki za pravičnejšo čružbo. V tem spopadu naprednih ljudskih sil z nazadnjaškimi in reakcionarnimi silami, smo bili in bomo mi Slovenci vedno na barikadah napredka, i Nič ni torej čudnegr, da nas krivice in zapostavljanje dvakrat prizadenejo, kot napredna državljane in kot zavedne Slovence. Prav zaradi tega hočem poudariti, da moramo biti mi Slovenci še toliko bolj odporni,.-,33lastni, da se lahko skupno z naprednimi silami borimo proti razrednemu in nacionalnemu sovražttfaft . 'V. Zave- i damo se, da bomo samo od demokratično razvite družbe lahko dosegli več pravic in enakopravnosti*. Slovesnost je sklenil skoraj uro trajajoči kulturni program - recital, za katerega je besedilo pripravil Boris Pangerc, glasbo Edvin Križmančič, izvajali pa so ga recitatorji Damjana Ota, Ester Kočevar, Vojteh Lovnha, Mauro Žerjal in Boris Pangerc ter pevski zbor »Valentin Vodnik* pod vod- | stvom Ignacija Ote, godba na pihala iz Brega pod vodstvom Vilja-na Slavca in ansambel Supergroup. V režijski zamisli Maria Uršiča, na sceni Edvarda Zajca in Marjana Kravosa, ki je dejansko bila s podiji za nastopajoče vključena kar med občinstvo, ter z lektorskim sodelovanjem Mire Sar-dočeve in kot že rečeno z besedilom Borisa Pangerca je recita-cijsko - glasbeni splet oživil v slogu stare «besede» nastanek »Bralnega in pevskega društva* pred sto leti, takratno zaneseno narodnostno vzdušje v dneh tabora in Po njem vse tja do mračnega obdobja zapiranja slovenskih šol, društev, tiska, požiga Narodnega aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuiiiiM Mnogo sreče polkovnik Morandini doma, preganjanja slovenskega jezika celo iz cerkev in domov, preko upora najboljših sinov našega naroda in njihovih žrtev v Bazovici, na Opčinah, po zaporih in kon-finacijah pa vse do začetkov o-boroženega boja v narodnoosvobodilni vojni do zmage nad fašizmom in nacizmom do današnjih dni, ko tuja grabežljivost sega po naši zemlji in ko naša polja požira industrializacija in nam oži življenjski prostor. Toda skozi stoletje smo premagali smrt in narod, ki hoče živeti — živi. Recital je zaključil zbor »V. Vodnik* s pesmijo «Slovenec sem* in z aplavzom, ki je bil priznanje vsem, ki so slovesnost pripravili. JOŽE KOREN • Tržaška pokrajina sporoča, da bo dežela poskrbela za finansiranje zakona štev. 25 iz leta 1966, la predvideva podpore javnim in zasebnim ustanovam za kritje stroškov za menze, pošolski pouk in dijaške do- move. Zainteresirane ustanove lahko do 31. oktobra vložijo prošnjo za pod' poro za šolsko leto 1978-79. Za le-tošnjo šolsko leto bodo namenili pod-pore tudi občinskim upravam, ki u-pravljajo menze v otroških vrtcih bivše ONAIRC. Protest ravnatelja Teatra stabile Ravnatelj Teatra stabile iz Tr-sta Nuccio Ivlesrina, iz protesta do «politične lotizacije* — kot je sam izjavil — do katere prihaja v predsedstvu vsedržavnega združenja gledališč, ki so pod javnim upravljanjem, se je odpovedal vsem nalogam, ki jih je imel in ki so mu jih ponudili v okviru združenja. Predvsem pa je Nuccio Messina odstopil s predsedniškega mesta sindikalnega sektorja združenja po trinajstih letih neprenehnega delo* vanja skupno s sindikalnimi organizacijami za izdelavo in obnovo vsedržavnih delovnih pogodb kategorije. • V prejšnjih dneh je prejel tržaški zavod za slepce Rittmeyer važno priznanje. Ministrstvo za šolstvo je namreč dovolilo zavodu, da lahko prireja dveletne tečaje za specializacijo vodilnega in učnega osebja ter za pomočnike - vzgojiteljice slepih otrok. POJASNILO V zvezi z včerajšnjim poročilom o prikazu raziskav SLORI o slovenskem šolstvu v Italiji v Kulturnem domu, je bil Vladimir Vremec prisoten kot zastopnik tržaške občine in sicer po službeni dolžnosti- Sekcija KPI Zorko Kralj iz Trebč izreka tov. Srečku Križmančiču ob izgubi drage mame iskreno sožalje- ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta, brata, tasta in nonota JOSIPA PETAROSA Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja, pevskemu zboru, župniku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Boršt, 22. oktobra 1978 Z družabnim srečanjem so tržaški kronisti predsinočnjim izrekli poli cijskemu polkovniku Dinu Morandi-niju, ki je pred kratkim odšel v pokoj, zahvalo za dolgoletno sodclova nje. Že od leta 1961 je bil namreč Morandini podpoveljnik letečega oddelka tržaške kvesture in kot tak dnevno v stiku s kronisti, katerim je vedno posredoval vesti »iz prve roke*. Vendar pa se mu tržaški časnikarji ne zahvaljujemo samo za radi tega. Morandini je znan po tem, da je vse probleme obravna val z globokim človeškim čutom, s tisto srčno kulturo, ki je pri poli cistu dokaj redka in prav zaradi tega so ga vzljubili tisti, ki so zaradi njegove poklicne sposobnosti in izredne spretnosti romali v zapor... Ob tej priložnosti mu tudi mi želi mo še mnogo zdravja in sreče v družinskem krogu v lepi sončni hiši v Barkovljah, kjer stanuje že vrsto let. ■ A vG/G_i I ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage TONČI ŠTEFIN vd. SUBAN se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Družini Suban in Kompare Trst, 22. oktobra 1978 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izubi našega dragega FRANCA MUŽINE se iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Gropada, 22. oktobra 1978 ZAHVALA Ob izgubi naše drage JOSIPINE SANCIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala župniku Jakominu in pevskemu zboru. Žalujoče sestra Teodora in nečakinje Trst, - 22. oktobra 1978 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili k zadnjemu počitku našo drago TEREZIJO BUCIK Posebna zahvala upravniku doma upokojencev v Sežani tov. v-ksidi, dr. Žnideršiču, celotnemu osebju doma za skrbno nego, sežanskemu župniku in g. Zorku za žalni obred. Trst, 22. oktobra 1978 Žalujoči svojci ZAHVALA Svojci EDOARDA COSSUTTE se zahvaljujejo vsem, ki so se pridružili njihovemu žalovanj Trst, 22. oktobra 1978 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezona 1978/79 Danes, 22. oktobra 1978, ob 19. uri na BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU. Jutri, 23. oktobra 1978, ob 19. uri v GORNJI RADGONI. DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978 - 79 ANDRES VALDES «gib in tišina* program pantomime Danes, 22. oktobra 1978, ob U.30 v SLOMŠKOVEM DOMU V BAZOVICI. Jutri, 23. oktobra 1978, ob v Prosvetnem domu na Opčinah. SPD IGO GRUDEN NABREŽINA Priredi danes, 22. oktobra, ob 17. Pri v občinski telovadnici v Nabrežini ZA VSAKOGAR NEKAJ s kulturno - zabavnim programom. Na sporedu je ples, glasba, čarovnik in še kaj. Vljudno vabljeni! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SEŽANA 25. oktobra 1978, cb 19. uri v Športni dvorani v Sežani nastop ansambla AVSENIKI Prodaja vstopnic pri ZKo — Partizanska 15 — Sežana, od '• d° 15. ure. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978 - 79 Prvi abonmajski koncert V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO TARTINI iz Ljubljane Na sporedu: Despič, Dvorak in Beethoven. Prodaja vstopnic v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča Kino A|lston 15.30 - 18.45 - 22.00 «L'albero fiueglj zoccolb. Barvni film. 1 * 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli ti-*ra». Barvni film. Igrajo: R. Poz-Zebo, E. Montesano in P. Villag-fflo. 'Jcu 15.oo «1 4 delioca selvaggia». Piriiard Burton. Roggr Moore, Ri-chard Harris. Hardy Kruger. ®,ce 15.30 «Zombi». David Emge, Ken Foree. Prepovedan mladini «., • letom. [®°n 10.30 «Heidi in citta*. Barvni um. Premiera. ttale 15.30 «Fantasia». Barvni nalt Disneyev film. uttaciclo 15.30 «Un mercoledi da jeonij,. Jean Michael Vincent, Wil-yam Katt. Barvni film. n ^ or 14-°° «Grease* (Brillanti-pl- John Travolta in Olivia New-_ °n - John. Barvni film. 'stallo 16.30 «La liceale nella clas-J? dei ripetenti*. Gloria Guida. »li^fPuvedan mladini pod 14. letom, uutammatico 15.45 «Le porno hos-rics in tre dimensioni». Prepove-mladini pod 18. letom. ,emo 15.30 «Agente 007 dalla Rus- S S G Danes, 22. oktobra 1978, ob 19. uri na BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU. Jutri, 23. oktobra 1978, ob 19. uri v RADGONI — Dario Fo: Sedma zapoved: kradi malo manj. , TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti, v šolah ter v raznih društvih so v’ prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79. AVDITORIJ Od 24. oktobra Teatro Regionale Toscano predstavlja «’A morte dint'o lietto ’e don Felice» Petita v režiji Carla Cecchija. Za abonente 30 in 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. ROSSETT1 Danes ob 16.00 red «prva nedelja* T. Kezich: «La eoscienza di Ženo* Itela Sveva. Režija Franco Giraldi. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti št. 2 ali Pa tudi telefonsko. VERDI V petek, 27. t.m., bo premiera ope re «Fidelius» Ludvviga van Beethovna. Režija Walter Eichner, dirigent Gustav F. Kuhn, v naslovnih vlogah nastopajo Roberta Knie, Sylvia Rhys-Thomas, Heribert Steinbach in drugi. Na predvečer premiere bodo opero predstavili v Krožku za kulturo in u-metnost. O delu bo ob 18.45 spregovoril Luigi Magnani. Pri blagajni gledališča Verdi so v prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79. Za letošnjo sezono je na razpolago tudi nov abonma red G, ki vključuje šest od devetih napovedanih predstav * * * V četrtek bo ob 18.45 v dvorani CCA Luigi Magnani spregovoril o operi Fidelius. Vstop prost. S ČETRTKOVEGA ZASEDANJA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Skupščina z veliko večino odobrila izredni program za leta 1975-76-77 Predvidena so dela in posegi na področju kmetijstva, kulture ter za valorizacijo okolja ■ Enotna delegacija se bo podala na razgovor s predsedstvom deželnega sveta, da bi se končno rešilo vprašanje statuta TEREZIJA VD. BUCIK NAS JE ZAPUSTILA SPD TABOR - OPČINE Prosvetnem domu razstavljajo LIKOVNI SAMORASTNIKI KUD «Dolomiti» iz Dobrove pri Ljubljani. Na sedežu devinsko - nabrežinske turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu se je v četrtek sestala glavna skupščina kraške gorske skupnosti, ki je imela na dnevnem redu več točk. Na začetku seje se je predsednik Miloš Budin dotaknil že kroničnega vprašanja statuta, ki ga deželna uprava doslej še ni odobrila. S tem je praktično onemogočena vsakršna dejavnost KGS, ki bi se v nasprotnem primeru lahko lotila številnih vprašanj, ki imajo posebno važnost za celotno kraško stvarnost. Na vsak način pa se sedaj gleda na vprašanje statuta z večjim optimizmom, je pristavil Budin, saj je prišlo na deželi do sestave širokega sporazuma, h kateremu so pristopile vse demokratične sile ustavnega loka. Vsekakor pa je skupščina soglasno sprejela sklep, da se bo e-notna delegacija KGS podala na sedež deželne uprave, da bi se čim prej rešilo to odprto vprašanje. V uvodnem poročilu je predsednik Budin poročal o dosedanjih sklepih in delovanju KGS (med drugim je KGS prispevala denarne vsote za prireditev nekaterih občinskih in krajevnih razstav vin ter nudila posojilo v višini 25 milijonov lir zadružnemu hlevu v Praprotu), obširneje pa se je zaustavil pri delu devetih mladincev, ki jih je KGS dobila v službo za do bo enega leta na osnovi državnega zakona za mladinsko zaposlitev. Kot je poročal predsednik Budin se skupina devetih mladincev sedaj ukvarja z raziskavo na področju kmetijstva ter zelenih in gozdnatih površin. Namen raziskave pa je v tem, da bi se našla primer nejša in boljša ureditev zelenih področij ter da bi se kraška tla bolje izrabljala; poleg tega pa skupina mladincev raziskuje tudi vse možnosti, ki bi se jih dalo izkoristiti na Krasu za kmetijstvo. Že od vsega začetka se delo skupine odvija pod strokovnim vodstvom tehničnega osebja, ki ga je dal na razpolago SLORI in ki je najbolje seznanjeno s kompleksno kraško stvarnostjo. V sedanji, začetni fazi se delo skupine odvija na tehnič-no — raziskovalni ravni (izdelava kartografij itd.), za dokončno izdelavo načrta pa bo potrebno posvetovanje z raznimi komisijami KGS in z drugimi zunanjimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki so zainteresirane za razvoj Krasa. V drugem delu seje je glavna skupščina razpravljala in s široko večino odobrila izreden program za dela in posege za leta 1975/ 76/77, ker je deželna uprava komaj pred kratkim nakazala finanč- ne prispevke za omenjena poslovna leta. KGS je pripravila izredni program na osnovi smernic, ki so se izluščile med posvetovanji, ki jih je imelo vodstvo z raznimi u-stanovami in organizacijami, ki delujejo na kraškem teritoriju in so zainteresirane za družbenogospodarski razvoj Krasa. Načrt je skupščina KGS odobrila brez predhodnega mnenja tehničnega posve__ tovalnega odbora, ki ga KGS še ni mogla ustanoviti, ker je brez statuta. Vsekakor pa so v izrednem programu, pa čeprav ne izhaja iz okvirnega dolgoročnega načrta, začrtani in predvideni vsi posegi na tistih področjih, ki imajo po mnenju KGS osnovno važnost za zaščito in valorizacijo kraških značilnosti ter za gospodarsko, kulturno in družbeno rast teh krajev. Za poslovna leta 1975/76/77 je deželna uprava nakazala Kraški gorski skupnosti 332.870.980 lir; od te vsote bo za kmetijstvo namenje-njih 212.870.980 lir, za kulturne dejavnosti 100 milijonov lir: 20 milijonov lir pa je namenjenih za valorizacijo okolja v turistično-rekrea-tivne namene. Iz zneska, ki je namenjen kmetijstvu bo 100 milijonov lir porazdeljenih med zadružniške ustanove (zadružni hlev v Prapro tu, zadružna mlekarna v Velikem Repnu, cvetličarska zadruga na Proseku, gozdarska zadruga v Pa-dričah ter zadružni hlev Dolga kro na v Dolini), celotno vsoto pa bodo porazdelili na osnovi realnih in dokumentiranih potreb, ki jih bo proučila posebne komisija gorske skupnosti. 110 milijonov lir Bo namenjenih za ureditev in vzdrževanje poljskih poti, iz preostale vsote pa bodo črpali vsote za podelitev študijskih podpor tistim študentom, ki obiskujejo agronomske inštitute ali agronomsko fakulteto. Druga točka izrednega programa je posvečena kulturnim dejavnostim, za razvoj katerih je predvidenih 110 milijonov lir, to pa zaradi velikega pomanjkanja struktur za kulturne dejavnosti. Del te vsote je namenjen Kraškemu mu zeju v Repnu, ki ga urejuje tržaška pokrajinska uprava. Prav s to ustanovo so sedaj v teku pogajanja, da bi muzej skupno upravljali obe ustanovi. Zadnji del deželnega prispevka — 20 milijonov lir — pa je namenjen valorizaciji okolja celotnega ozemlja skupnosti, saj ima KGS namen urediti posebne zelene površine za rekreacijo in prosti čas. Kot rečeno, je glavna skupščina po poglobljeni razpravi z veliko večino odobrila izredni program. Za: radi pozne ure je morala odložiti razpravo o treh točkah dnevnega reda, ki predvidevajo odobritev pravilnika delovanja glavne skupščine, ustanovitev komisij in razpravo o proračunu za poslovno leto 1979. Ker pa je KGS še vedno brez statuta, bi ne morala izpolniti prvih dveh točk dnevnega reda; kljub temu pa bo izpolnila te obveznosti že na prihodnji seji, ki bo v teku letošnjega leta, ker obstaja enotna politična volja, da se to naredi čimprej. V MACKOLJAH Sedemdeseti rojstni dan Lucije Korošec por. Tul . ria con amore*. Barvni film. ora 15.30 «La montagna del Dio 'annibale*. Uršula Andrews. Prepoji ,an mladini pod 14. letom. Vi')lto1 15.30-21.00 «Heidi». °rio Venelo 15.00 »Scandalo al so- Id» i Barvni film-f*ie 15.00 «La grande fuga». Char- Vol(S Bronson' Steve McQueen. , a. 15-00 tEcco noi per esempio*. uriano Celentano, Renato Pozzet-M)- Barvni film. !*leti ru*enje Union priredi enodnevni 0kt , v Uaorle . Jesolo v nedeljo, 29. Pril'?8 dva dvodnevna izleta ob iki praznikov in sicer na otok Pag -^ ar in v Rimini - S. Marino, od 3. tud' novembra. Enodnevni izlet je Q—, dne 3. novembra v Oglej ->n 'n Passariano. Informacije hin„IJave na sedežu Združenja U-Vsgk ^ Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, In in °an fazen ob ponedeljkih od oh * 5° 12. ure in od 17. do 19.30, u četrtkih od 17. do 19.30 in ob so-utan od in m a« 19 nno GLASBENA MATICA - TRST SEZONA 1978/79 KULTURNI DOM V TRSTU KONCERTNI ABONMA venski ^oktet'— ms ORKESTER » VENSKE FILHARMONIJE, PEVSKI ZBOR CONSORTHJM MU-SICUM iz Ljubljane, dirigent Uroš Lajovic, solisti: Junj Ke-ia - tenor, Črtomir šiškovič - violina, Miloš Mlejnik - violončelo - 20. 12. 1978: MASSIMO GON - klavirski recital - 19. 1 1979; KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA dirigent Uroš Lajovic, solist Vojko Cesar - fagot — 9. 2. 1979- DUO PAHOR-SLAMA - 14. 3. 1979: Pevski zbor COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda, dirigent Darinka Matic -29. 3. 1979: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solista: Nora Jankovič - mezzosopran, Hubert Bergant - orgle - 18. 4. 1979: ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Janko Ban IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente) 4 in 5. 11 1978 - Gostovanje baleta ljubljanske Opere 2. in 3. 2. 1979 — Gostovanje solistov, zbora in orkestra ljubljanske Opere Parter redni Parter znižani Mladinski Mladinski CENE ABONMAJEV 15.000 lir Balkon redni 12.000 lir Balkon znižar' in invalidski — parter 8.000 lir in invalidski — balkon 4.000 lir 10.000 lir 8.000 lir Dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure. °d 10.30 do 12 ure. *..........................................................................................*.......................................... Življenjska doba se ne meri le po letih, po dolžini, pač pa po intenzivnosti, pa naj gre za intenzivno ustvarjalnost ali tudi za dobo pregneteno trpljenja in žrtev. To gotovo velja za Lucijo Korošec por. Tul, ki je praznovala v sredo svoj 70. rojstni dan. V 70 letih njenega življenja se je vrstilo toliko naporov, težav in trpljenja, da bi jih stežka mogel kdo sam prenesti. In vendar je Lucija to zmogla in v krogu svojcev dostojno praznovala ta lepi jubilej. Lucija Korošec ni po rodu Mačko-ljanka, ampak z vso pravico jo lahko štejemo za domačinko, saj je v tej vasi od leta 1935, ko se je poročila z domačinom Avguštinom Tu lom, ki mu je v zakonu povila dve hčerki. Lucija se je rodila 18.10.1908 na Socerbu v številni kmečki družini pri «Mrgeržetveh». šolo je o-biskovala in dokončala v Dolini, nato pa je morala pomagati na domu in na kmetiji. Dokler se ni poročila, je vsako jutro naprežila o-slička, naložila sadje, zelenjavo in mleko in šla prodajat v Trst. Tudi po poroki je iz Mačkolj pešačila v mesto, kjer jc prodajala pridelek. Lucija in Avguštin sta se poročila v Dolini. Poročil ju je župnik Bidovec ob 4. uri zjutraj, ker je moral Avguštin k vojakom že isti dan. V drugi svetovni vojni je bil mož v ujetništvu v Afriki do konca vojne, mati Lucija pa je kot zavedna IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIUII>lll»>|lllllllMI>,* PONEDELJEK 23. oktobra Včeraj-danes dri. 72-letni Francesco Musina, 49-letna Fiorella Chelli por. Bloccari. OKLICI: agent javne varnosti Ser-gio La Corte in gospodinja Monica Lo BeUo. strežnik Roberto Pregi in PONEDELJEK 23. SEVERIN Dtii stu DOJSTVA, SMRTI IN 6 2L oktobra 1978 POROKE se je v Tr-otrok, umrlo pa je 12 oSebr0diI° U s° SE: Jadranka Cergol, terjne , apello, Franco Cavressi, Ca-češ«a /arini. Sandor Bukavcc, Fran-lessi Mancilso, Tommaso Visintin, A-Scen8 Daris, 'Saul Gelsomino, Cre- Ulw?>r^orite' Luigi Conte-hiiotc j S0: 74-letna Genoveffa Cini p’. vd- Draschler, 70-letni Giovan-8i.]et'ra'di, 69-letni Giuseppe Samsa, 55-1-, ? Marcella Bizzaro vd. Kumar, ja y L‘vio Cadore, 83-letna Mari-vd. Bevilacqua, 72-letna tiiio u arz hnr- Crissani, 66-letni At-75.ut“0schhtti, 76-letni Giovanni Cok, Bianca Carbotiaro vd, San- bolničarka Bruna Rutter, mizar Boris Tanče in trg. pomočnica Anna-maria Battistin, gradbeni delavec Roberto Balzano in bolničarka Antonia Vascon, strugar Rino De Can-dia in strežnica Fiorella Zuliani, zdravnik Francesco Rinaldi in učiteljica Adriana Lucchini, častnik javne varnosti Domenico Cogliandro in trg. pomočnica Carla Maturi, u-radnik Rodolfo Pischianz in gospodinja Jožefa Butala, ribič Dario Po-lese in trgovka Silvana Petrina, u-niverz. študent Luca Berretta in učiteljica Laura Motka, agent javne varnosti Salvatore Scannapieco in uradnica Ivanka Benedik, metalme-hanik Guido Brogno in delavka Marina Forza, elektromehanik Livio So-avi in študentka Brana Škabar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberti 6. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271 124. Dne 18. t.m. je naju razveselila vest: rodil se je SANDOR Staršema Luciani in Egonu Bukavcu ter malemu Sandorju želiva obilo sreče in zdravja Nono in nona Košuta Zdravstvena služba za šoloobvezne otroke Tržaška občina Sporoča, da je z začetkom šolskega leta nr. razpolago za šoloobvezne otroke in tiste, ki obiskujejo otroške vrtce, šolska zdravstvena služba, s katero se bo dopolnjevalo delo šolskih zdravnikov in zdravstvenih asistentk. Podrobneje bodo na razpolago naslednje specialistične službe: otorinola-ringoiatrična, ortopedska, nevrološka in kardio-revmatična. V kratkem pa bo občina izpeljala akcijo za prostovoljno cepljenje proti rdečici, katere se bodo lahko okoristile deklice v predpubertetni dobi. Za nagrado Albina Bubniča V spomin na drago nono Terezijo Bucik darujejo vnuki Nadja, Saško in Marjo z družinami 30.000 lir. V isti namen daruje družina Tomičič iz Zagreba 5 tisoč lir. V počastitev spomina Terezije Bucik darujeta Olga in Pino Lakovič 10.000 lir. V spomin na Nedo Mijot darujeta mama in brat 20.000 lir. V spomin na Terezijo Bucik daruje Milan Bolčič 10.000 lir. V spomin na Terezijo Bucik daruje Zora Zaharija 20.000 lir. Do sedaj skupaj 1.389.000 lir Svetoivanski učenci so sc poklonili bazoviškim žrtvam Dne 20. t.m. so učenci tretjih razredov nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu pod vodstvom ravnatelja dr. Edija Žetka in štirih profesorjev v imenu vse šole počastili spomin ustreljenih talcev v Bazovici. Pri spomeniku je prof. Emilija Sosič orisala pomen ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef St 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 35 70 83 58 46 CAGLIARI 10 83 79 53 46 FIRENCE 11 8 70 76 89 GENOVA 14 10 78 36 6 MILAN 41 50 48 35 29 NEAPELJ 65 62 4 84 85 PALERMO 89 67 26 1 61 RIM 65 73 61 69 64 TURIN 55 30 60 9 21 BENETKE 22 81 19 3 79 ENALOTTO XII 1 X 2 2 2 X 1 2 2 Kvote: 12 točk 10.595.000; n točk • 390.800; 10 točk 45.300 lir AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JUIMSKA KRAJINA SPOROČILO 0 NATEČAJIH Z odloki predsednika odbora, objavljenimi v Uradnem listu dežele št. 97 z dne 17. oktobra 1978, je deželna uprava razpisala seledeče natečaje: O.P.D.O., 9. oktobra 1978, št. 282/Preds. Javni natečaj z izpiti za 3 mesta svetovalca s pravno-upravno specializacijo na posknšnjo v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. O.P.D.O., 9. oktobra 1978, št. 283/Preds. Javni natečaj z izpiti za 1 mesto s finančno-računovodsko ekonomsko specializacijo na poskušnjo v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. O.P.D.O., 9. oktobra 1978, št. 284/Preds. Javni natečaj z izpiti za 2 mesti tajnika z administrativno specializacijo na poskušnjo v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. O.P.D.O., 9. oktobra 1978, št. 285/Preds. lavni natečaj z izpiti za, 2 mesti tajnika z računovodsko specializacijo na poskušnjo v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. O.P.D.O., 9. oktobra 1978, št. 286/Preds. Javni natečaj z izpiti za 3 mesta pomočnika s strojepisno specializacijo na poskušnjo v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Kandidati bodo morali izpolnjevati pogoje in imeti študijske diplome, ki jih predvidevajo posamezni razpisi natečaja. Uradni list dežele je mogoče nabaviti v knjigarni «1. Svevo* na Korzu Italija 9/f v Trstu; v trgovini s pisarniškimi potreb ščinami «Benedetti* v Ul. Mercatovecchio 13 v Vidmu; v knjigarni «Centrale» v Ul. XXIV. maja 3/a v Gorici ter v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra v Pordenonu. Nadaljnja pojasnila posredujejo interesentom: v Trstu na sedežu deželnega odbora v Ul. Carducci 6, na odborništvu za javna dela v Ul. Cadorna 11, na odborništvu za industrijo in tr go vino v Ul. Trento 1 ter na odborništvu za šolstvo v Ul. sv. Frančiška 43; v Vidmu na odborništvu za krajevne ustanove v Ul. Savorgnana 11, na odborništvu za kmetijstvo v Ul. Per cotto 16 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela Piaz zale Osoppo 1; v Gorici na sedežu pokrajinskih uradov za kra jevne ustanove na Trgu Culiat 7 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Italija 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskih uradov za krajevne ustanove v Ul. Cavallotti 10 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Garibaldi 66. Za popravilo spomenika bazoviškim žrtvam Ob obletnici smrti očeta Antona Zobca darujejo Boris, Branka in Boža z družinami 15.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta Namesto cvetja na grob Ivana Parovela in Jožeta Petarosa darujeta Boris in Branka Zobec z družinama 10.000 lir. Za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane V spomin na Miloša Kodriča darujeta Marija in Franc Udovič 10.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu Luciano Tence z družino daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob bratrancu Ediju Košuti darujeta Zora in Voj ko Bogateč 10.000 lir. V isti namen daruje Gigi Bogateč z družino 5000 lir. Namesto cvetja na grob Ediju Košuti daruje Ladko Lozar z družino 50r lir. Za poimenovanje šole po Jožetu Srebrniču v Gabrovcu V spomin na pok. Albino Rustja, mamo naše kolegice, daruje osnovna šola D. Bordona iz Kopra 40.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih Piščanc .0.000, Pupulin 10.000 tor bivši učenci Marjan Andlovič, Ivan Taučer in Anica Taučer 15.000 lir. V SDomln na nepozabno nono Terezija Bucik daruje vnukinja z družino 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Terezi je Bucik daruje Ladi Vodopivec 20 tjrjč lir, Zega Rupert 10.000 in Lina Dekleva 5u00 lir. Za poimenovanje slovenske osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevk: Živko Lupine 10.000, TKB 100.000, Emidij Sussi 10.000, Duško Kalc 10 tisoč, Sergio Antoni 15.000, Ignazio Tretjak 5000, Franco Persinovič 5000, Vojko Čeme 5000, Marij Maver 10.000, Vojimir Tavčar 7000, Pavel Vidau 5000 in Vincenzo Grego-retti 50.000 lir. Za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna V spomin na pok. Karlino Rado vič darujejo Zofka in Danilo Radovič 20.000, družina Stanko Devetak 5000, Niko Kosmina 20.000, Vladimir Abram 10.000, Damijan Pertot 20 tisoč, Stanko Caharija 10.000, Pepi Mihelič 10.000, Elio Visintin 10.000, Lino Caharija 15.000 in Edvard Gru den 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karline Radovič darujejo Vesela Starc 10 tisoč, nečaki družine Radovič 50.000 Mila Godnič 5000, Luciano Terčon 10.000, Dorica 30.000, kavama Terčon 10.000, Franc Drašček 10.000, Adolf Pertot 2000, družina Zadnik 10.000, Jožef Pipan 10.000, Drago Kukanja 20.000, Manica in Evgen I.e-giša 15.000, N.N. 21.500, Silvo Pan-gos 10.000 ter odbor za poimenovanje osnovne šole V. Šček v Nabrežini 26.500 lir. Za Kulturni dom Prosek-Kontovel Namesto cvetja na grob Eme Puntar roj. Pertot darujeta Danica in Franc Puntar 5000 lir. V spomin na pok. Ivano Majovsky darujeta Dorka in Guerino Husu 10 tisoč lir. V isti namen daruje Berta Štrukelj J0.000 Ur. Za Skupnost Družina Opčine Namesto cvetja na grob Angela Bachija"ctaruje neučno osebje državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* 25.000 Ur. Namesto cvetja na grob Terezije Bucik darujeta Marija Sgubin in družina Gergolet 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Terezije Bucik darujejo Loredana in Sandro Biekar, Čili in Mario Faganel ter Angela Manna 15.000 Ur. Namesto cvetja na grob Terezije Bucik darujeta Marija Colja iz Sežane 5000 in dr”žina Ščuka iz Pliskovice 10.000 Ur. V spomin na Miloša Kodriča daruje Jože Furlan — La nafta — 20 tisoč Ur. V počastitev spomina Josipa Petarosa darujejo člani pevskega zbora Slovenec 35.000 Ur. Namesto cvetja na grob Terezije Bucik darujeta Adalgisa Biekar in Mira Šuman 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Giusep-pa ZeriaUja darujeto prijatelij koče Premuda 15.000 lir. V spomin na Karla Petarosa daruje Aldo Stranj (Boršt 114) 5000 Ur. V spomin na Ivino mamo daruje Birs:. 5000 Ur. V rjočastitev spomina Pepeta Žerjala darujeta Leander in Bruna čok 5000 lir za ŠD Adria. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega očeta Emila Kalca daruje Elvira Feri 10.000 Ur za ženski pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Fani A-dam daruje Rudi Abram z družino 30.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja nr grob Terezije Bucik darujejo kolegi Rafkota in Saškota Bucika 30.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Terezije Bucik daruje družina Siega 10.000 Ur za ŠZ Bor. Za kriško glasilo Skdanc darujeta Rado in Ladi Sedmak 10.000 lir. V spomin na Mateja Fernetiča darujeta Elza in Majda Pertot 25.000 Ur za Dijaški dom. V spomin na pok. Emilijo Zobec vd. Kuret in pok. Milko Berdon vd. Cunja daruje Bazilija Hrvatič 5000 lir za PD Slavec iz Ricmanj. V spomin na pok. brata Miljota daruje Santina Burra z možem A-leksandrom Kuretom 20.000 Ur za PD Slavec iz Ricmanj. Ob ustanovitvi T'K P-K darujejo Hedi Cibic 5000, Poldo Vatovec 5000 in Danilo Štoka 6500 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Ob 20. obletnici smrti Terezije Sosič darujeta hčeri 20.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na pok. Karlino Radovič daruje družina Franc Drašček 20.000 Ur za ŠD Sokol. V spomin na inž. Miloša Kodriča daruje Alba Rosman 30.000 za PD Ivan Grbec v Skednju, 30.000 za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju in 20.000 Ur za ŠZ Bor. V spomin na Dušino mamo Ivanko in sestre dr. Danice daruje Alba Rosman 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Antona Žuna daruje Alba Rosman 20.000 lir za Dijaško matico. V DVORANI PALAČE HOTELA Praktično izvajanje osimskega sporazuma na okrogli mizi PSI v torek v Gorici Deželni svetovalec odv. Piero Zanfagnini bo obrazložil stališče socialistične stranke do vseh odprtih vprašanj ob italijansko-jugoslovanski meji O praktičnem izvajanju osimskega sporazuma na goriškem področju je bil že dvakrat govor na javnih razpravah. Prvo je priredila, v sodelovanju s Socialistično zvezo iz Nove Gorice, lani oktobra pokrajinska federacija PSI, drugo pa letos spomladi, v sodelovanju z Zvezo komunistov iz Nove Gorice, goriška federacija KPI. O tem vprašanju je bil govor tudi v občinskem svetu. Seveda so o tem govorili tudi v zaprtem krogu vodstev raznih političnih strank, javnost pa sledi temu vprašanju iz raznih časopisnih poročil. Precej se je o raznih vprašanjih govorilo približno pred mesecem dni, ko se je v Trstu mudila parlamentarna delegacija za izvajanje osimskega sporazuma. Takrat je delegacijo goriškega občinskega in pokrajinskega sveta sprejel predsednik parlamentarne komisije posl. Sarti. Na sestanku je bil govor predvsem o akumulacijskem jezu na Soči, govor pa je bil tudi o drugih vprašanjih, kot so industrializacija področja ob meji in enotno gledanje na slovensko manjšino v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. V torek, 24. oktobra, ob 18. uri bo v mali dvorani Palače hotela socialistična stranka obrazložila svoja stališča do ( ga vprašanja. U-vodno besedo bo imel načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu odv. Piero Zanfagnini. Članom stranke in drugim (konferenca je javnega značaja, zaželeni so prispevki vseh) bo obrazložil stališče PSI do nekaterih važnih vprašanj v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Zanfagnini, ki je član komisije deželnega sveta za izvajanje osimskega sporazuma, bo vedel povedati kako je njegova stranka in vsa komisija zavrnila vladni osnutek dekreta o slovenski narodnostni skupnosti. Kot je našim bralcem znano, je bil vladni dekret omejevalnega značaja, sploh ni upošteval Goriške in Benečije in vsa slovenska javnost ga je odločno zavrnila. Prav tako bo govor o prosti industrijski coni na Krasu. V zvezi z govoricami in namigi, da bi to cono prenesli s tržaškega Krasa v spodnji del Vipavske doline, se deželni odbor PSI zavzema za to, da je treba podrobno preučiti predlagano področje na Krasu, ki mora odgovarjati vsem zahtevkom take cone. Ne bi bilo pa napačno preučiti tudi možnosti za skupno jugoslovan-sko-italijansko industrijsko sodelovanje vzdolž celotne državne meje. V torek bo govor tudi o akumulacijskem jezu čez Sočo pri Gorici. Socialistična stranka meni, da je treba jez za potrebe namakanja krminsko-gradiščanskega polja zgraditi čim više, dalje od pevmskega mostu, da ne bi bila oškodovana naravna lepota te naše reke. kanje primernega prostora. Brez slednjega namreč je vsaka večja in trajnejša dejavnost skoraj nemogoča. Poleg teh težav pa je še vedno pereče vprašanje tudi nostrifikacija diplom. Vse kaže, da je v dogovarjanju med Italijo in Jugoslavijo glede tega vprašanja, prišlo do zastoja. Prav zaradi takega položaja se vse pogosteje pojavlja vprašanje, če se bodo študentje iz zamejstva, po opravljenem študiju. Dijaki gimnazijeliceja »PRIMOŽ TRUBAR* v Gorici priredijo v soboto, 28. t.m., DIJAŠKI PLES v dvorani pri Zlatem pajku. Pričetek ob 20.30. Toplo vabljeni! vrnili v svoje kraje. Za nostrifikacijo diplom morajo ponoviti skoraj vse izpite. Vsak pa dobro premisli, ali se mu to splača. K. D. Stavka dijakov za reformo sol Na italijanskih srednjih šolah v Gorici so včeraj dijaki oklicali stavko, s katero so protestirali proti o-snutku reforme višjih srednjih šol, ki je po njihovem mnenju pomanjkljiv in ne ustreza dejanskim potrebam šole. Včerajšnja stavka je bila oklicana v naglici, potem ko so tudi v drugih mestih dijaki zavrnili vladni predlog o reformi, zaradi česar je bila udeležba precejšnja le na treh ali štirih večjih zavodih (stavkalo je skoraj 80 dijakov). Na drugih šolah, tudi na slovenskih, je bil včeraj reden pouk. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovanja slovenskih šol. Komisijo sestavljajo go-riški in tržaški šolski skrbnik, dva zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov iz vrst nadzornega, vodstvenega in učnega osebja slovenskih šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindikata slovenske šole sta na seji 14. t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Korošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. BIL JE PRVA ŽRTEV FAŠIZMA V nedeljo bodo odkrili v Vipavi doprsni kip Dragu Bajcu Slavnostni govornik bo dr. Joža Vilfan - Založba Lipa bo izdala knjigo Bajčevih pesmi PO DEVETIH LETIH ZOPET V GORICI Včeraj in danes tradicionalno srečanje planincev treh dežel V okviru srečanja tudi predstavitev monografije o Triglavu Občni zbor kluba zamejskih študentov Zamejski študentje iz Italije. Avstrije in Madžarske, ki študirajo na ljubljanski univerzi, bodo v četrtek, 26. t.m., pregledali enoletno delovanje svojega krožka. Po daljšem premoru so se namreč lani spet zbrali na občnem zboru in začrtali smernice dela. Njihov osnovni cilj je bil zbirati vse študente iz zamejstva, ki živijo v Ljubljani, da se pobliže spoznajo med sabo in kar .je najbolj važno, še naorej sledijo dogajanjem v domačih krajih. Na prireditvah, šlo je v glavnem za predavanja o življenju Slovencev na Koroškem in v Porabju, so nudili tudi ostalim študentom možnost, da se pobliže seznanijo s manjšinsko problematiko. Dosedanje delo, po mnenju samih članov kluba zamejskih študentov, še ni doseglo zadovoljive ravni. Delovanja je bilo bolj malo, nezadovoljivo pa je tudi sodelovanje članov pri organizaciji no-aameznih prireditev. Velika ovira pri delu kluba pa je tudi pomanj- Pred štirinajstimi leti začeta politika prijateljskega sodelovanja med planinci treh dežel je z včerajšnjim, že štirinajstim srečanjem planincev Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine, dobila novo potrditev. Točno ob 15. uri so se člani treh delegacij zbrali v deželnem Avditoriju v Gorici na delovnem srečanju, na katerem so obravnavali vrsto skupnih Dobud, ki jih bodo skušali uresničiti do prihodnjega zasedanja ter nakazali nekaj novih smernic, zlasti za poglobitev sodelovanja na mladinskem področju. Delovno predsedstvo, vodil ga je predsednik goriške sekcije CAI Paolo Geotti, so sestavljali, poleg častnega predsednika iste organizacije Maria Lonze. še predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik koroškega Alpenvereina dr. Kurt Delisch ter predsednik deželnega odbora italijanskih planinskih društev dr. Godtan. Zasedanja se je udeležil tudi predstavnik osrednjega vodstva italijanske alpinistične zveze Biamonti. Priznati je treba, da je zaseda nje potekalo nenavadno hitro, saj so organizatorji, goriška sekcija CAI, poskrbeli za simultano prevajalsko službo. Največ pozornosti so na srečanju namenili razpravi o dveh skupnih pobudah, ki sta bili predmet dogovarjanja že na lanskoletnem srečanju v Hočah na Koroškem. Do pripravljalnega sestanka, ki bo ma- STALNo SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978/79 ANDRES VALDES GIB IN TIŠINA program pantomime V torek, 24. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu »Naš prapor* v PEVMI V sredo, 25. oktobra 1978, ob 20.30 v Župnijski dvorani v STE-VERJANU V četrtek, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu v SOVODNJAH V petek, 27. oktobra 1978, ob 19. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu »A. Budal* v STANDREŽu ja ali junija prihodnjega leta, bodo ožje komisije dokončno pripravile gradivo za tiskanje tro.jezič-nega vodiča o zaščitenih področjih v posameznih deželah ter izdelale osnutek trojezičnega kartončka, ki naj bi služil planincem v primeru nesreče v gorah. Pri tem naj navedemo, da je predlog za izdajo vodiča dala svoječasno Planinska zveza Slovenije, zamisel o kartončkih pa je prišla iz vrst alpinističnega kluba iz Pordenona. Delegacije so za včerajšnje zasedanje že pripravile nekaj materiala. vendar so skrb za izdelavo dokončnega osnutka prepustili o-žjim komisijam. Posebno pozornost so na zasedanju posvetili sodelovanju na mladinskem področju, ki je zlasti po letu 1976, precej opešalo. Goriškega sekcija CAI bo skušala ob upoštevanju zaključkov posebne ankete, ki jo je izvedel goriški inštitut I SIG, izdelati nekaj konkretnih predlogov o oblikah sodelovanja. Prihodnje srečanje, čez leto dni, bo pripravila Planinska zveza Slovenije. Kraja še niso določili. Ob koncu delovnega dela zasedanja je bila zakuska, ki jo je pripravila goriška občinska uprava, udeleženci zborovanja pa so si skupno ogledali fotografsko razstavo Jaka Čopa. V drugem delu zasedanja udeležili so se ga tudi predstavniki oblasti, goriški župan De Simone, prefekt Barasso, deželni odbornik Tripani, predsednik goriške hranilnice inž. Graziato, pa so predstavili občinstvu monografijo o Triglavu. O knjigi, mri kateri so sodelovali tudi nekateri slovenski strokovnjaki, bomo poročali v eni prihodnjih številk. S predvajanjem barvnih diapozitivov in s skupno večerjo se je zaključil uradni del zasedanja. Danes si bodo udeleženci srečanja ogledali nekatere naravne znamenitosti na goriškem Krasu. in prijateljstva. Na današnjo svečanost vabijo partizanske organizacije vse antifašiste. Spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI in Združenja borcev NOB. Svečanost se bo pričela ob 10. uri. Uporabnike bencinskih bonov proste cone tako v Gorici kot v podeželskih občinah obveščamo, da zapade 31. oktobra veljavnost teh bonov. Najkasneje do tega dne jih morajo izročiti črpalkarjem, sicer bodo boni izgubili vsako veljavnost. V Vipavi bodo čez teden dni proslavili 50-letnico smrti domačina Draga Bajca, pesnika, novinarja in prve žrtve fašizma na Primorskem. Po njem sta poimenovana tako mešani pevski zbor v Vipavi kot tamkajšnja osnovna šola. Proslava se bo pričela že v soboto, 29. oktobra ob 20. uri ko bo v tamkajšnji kinodvorani koncert mešanega zbora »Drago Bajc* iz Vipave. Naslednji dan, v nedeljo, 29. oktobra ob 11. uri pa bodo na rojstni hiši Bajčevih odkrili spominsko ploščo bratoma Dragu in Milanu Bajcu (Milan je padel kot partizan). Sledila bo pred novo šolo v Vipavi slavnost na kateri bo govoril dr. Joža Vilfan, zatem bodo odkrili doprsni kip Draga Bajca. Kip je delo kiparja Negovana Nemca. Istočasno bodo odprli tudi razstavo likovnih in drugih izdelkov učencev tamkajšnje osnovne šole. Ob tej priliki bo založba »Lipa* iz Kopra izdala tudi knjigo pesmi Draga Bajca z naslovom »Drevo sem*. To je prva zbirka njegovih pesmi, uredil jo je Marijan Brecelj. Le nekatere med temi so bile objavljene, večina jih je iz Bajčeve zapuščine. Ob priliki te proslave bomo prihodnjo nedeljo v našem listu objavili daljši zapis o Dragu Bajcu in njegovem delu. V torek seja konzulte za slovenska vprašanja Za torek, 24, oktobra, je sklicana seja konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorica. Govor bo o delovanju konzulte ter o spremembah regulacijskega načrta. Seja bo ob 18.30 v občinski palači. Z JADRANSKIM KOLEDARJEM Spet na knjižni polici knjiga Damura Feigla Prihodnje leto bo dvajset let, odkar je umrl goriški pisatelj in časnikar Damir Feigel. Naša starejša generacija se ga spominja, kako je hodil po ulicah mestnega jedra, se pogovarjal s prijatelji t) tej ali drugi naši gostilni ali kavarni. Sko-ro je ni hiše na Goriškem, kjer ne bi bilo kake njegove knjige iz lei med dvema vojnama, knjio s humoristično vsebino. S knjigami primorskih pisateljev so Feiglove knjige bodrile naše l judi Mlajša generacija ga ne pozna, mož pa je napisal kar petnajst knjig, po vojni še, skupno z Viljemom Nanutom, zanimivo knjigo o Beneški Sloveniji, nekaj časa je bil tudi urednik Soče. Prihodnje leto ne bo le dvajset let od njegove smrti, počastili bomo tudi stoletnico njegovega rojstva. Zaradi tega je v knjižni zbirki Jadranskega koledarja za prihodnje leto tudi izbor Feiglovih del z naslovom ene njegovih zgodb *Pol litra vipavca». Knjigo je pripravil Miroslav Košuta, imela bo 180 strani. Knjigo tega markantnega goriškega literata je moč na- Partizanska svečanost danes v Tržiču Na novem tržiškem pokopališču bodo danes dopoldne svečano položili v tamkajšnjo partizansko kostnico posmrtne ostanke štirih jugoslovanskih partizanov in dveh tržiških garibaldmcev. Svečanost bo zavzela važno mesto v proslavah italijansko - jugoslovanskega bratstva MiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHmuimtuiimiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiia Živahno na Čopovi fotografski razstavi m iiiiiiiiiiiitiMiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMnMiiiiiiiiiiiiiiiiiinitMiimMiniiiiiiiuiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi V SOBOTO V HOTELU SABOTIN V NOVI GORICI Ustanovni občni zbor Zgodovinskega društva Delovalo bo v okviru Zgodovinskega društva za Slovenijo - Na dnevnem redu tudi referati Branka Marušiča, Slavice Plahutove in Ljudmile Bezlajeve Že dalj časa so v teku priprave za ustanovitev Zgodovinskega društva za severno Primorsko, ki naj bi delovalo v okviru Zgodovinskega društva za Slovenijo. Pravila novega društva je že predhodno obravnaval in potrdil Medobčinski svet SZDL severnoprimorskih občin, ustanovni občni zbor pa bo prihodnjo soboto, 28. oktobra, ob 9.30 v konferenčni dvorani hotela Sabotin v Novi Gorici. Pobudniki novega društva so že tudi javili dnevni red ustanovnega občnega zbora, ki je naslednji: 1. otvoritev in poročilo o pripravah za ustanovitev društva, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. pravila društva, 4, razprava o poročilu, 5. sprejemanje pravil, 6. volitev organov društva, 7. razprava in sprejemanje delovnega in finančnega programa društva, 8. razno. I o krajšem odmoru bo na vrsti strokovni del ustanovnega občnega zbora, ki obsega tri krajše referate. Branko Marušič bo prebral referat »Ob 60-letnici konca prve svetovne vojne na Primorskem*, Slavica Plahutova o 30-letnici pričetka gradnje Nove Gorice, medtem ko bo Ljudmila Bezlajeva poročala o hi-storiatu službe varstva arhivskega gradiva na severnem Primorskem. Z razpravo o gornjih poročilih se bo zasedanje ustanovnega občnega zbora Zgodovinskega društva zaključilo. Na fotografski razstavi »Raj pod Triglavom* je bilo včeraj, kakor tudi že v petek, zelo živo. Poleg lepega števila posameznikov, ki so si utrgali nekaj minut za ogled enkratnih posnetkov gorskega sveta pod Triglavom, so razstavo obiskali tudi dijaki slovenski!' osnovnih in srednjih šol. Včera', ko je nastal gornji posnetek, so bili na obisku dijaki enotne nižje srednje šole »I-van Trinko*. Štandreško telovadnico poimenovati po Edvardu Rusjanu Na sestanku vaških društev in organizacij, ki je bil v Štandrežu pod vodstvom predsednika rajonske konzulte Walterja Reščiča, so sklenili predlagati goriški upravi, da imenuje občinsko telovadnico v vasi, ki bo kmalu gotova, po goriškem slovenskem športniku in letalcu Edvardu Rusjanu. Edvard Rusjan je L'' Goričan. Rodil se je 6. 6. 1886, umrl pa v letalski nesreči v Beogradu 27. 12. 1910. Bil je navdušen kolesar, aktivni član slovenskega kolesarskega društva «Gorica», navduševal pa se je za letalstvo in kronike tistih let nam vedo povedati, da sta se vsa Gorica in okolica čudili njegovim drznim poletom z letalom nad Rojcami. Kasneje je bil tudi v Parizu, kjer je skupno s Srbom Mihajlom Merče- pom kupil motor, ki so ga montirali na doma izdelano letalo, ubil pa se je v letalski nesreči na poljana v Donjem gradu pi Breogradu. Nova Gorica mu je posvetila spomenik, v Jugoslaviji ga cenijo kot protagonista letalstva, posvečena mu je bila pred leti tudi ena poštna znamka. Veliko Jugoslovanov včeraj v Gorici Tudi včeraj je bila Gorica polna Jugoslovanov, predvsem Slovencev, in v vseh trgovinah je bilo zaradi tega polno kupcev. Dolge kolone osebnih vozil so včeraj zjutraj natrpale ceste, ki peljejo do mednarodnega prehoda Rdeča hiša in kljub temu, da so jugoslovanski in italijanski obmejni organi hitro o-pravljali nujne formalnosti, je bilo treba precej čakati. Zaradi tega odgovorni činitelji z zanimanjem gledajo kako potekajo dela na gradbišču obmejne postaje. Da pa bo ta prehod gotov bo treba čakati še najmanj leto in pol. Možnost, ki jo velja izkoristiti Bolniki s povišanih krvnim pritiskom bodo do konca leta deležni nekaterih ugodnosti v goriški splošni bolnišnici. Trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro bodo v ambulanti kardiorevmatološkega oddelka brezplačno merili krvni pritisk. Pacientom bodo izdali tudi posebne kartončke z vpisanimi podatki ter nudili ustrezna zdravniška navodila, kako naj se ravnajo. Šahovski turnir za naslov goriškega mojstra Goriški šahovski krožek priredi šahovski turnir za naslov goriškega mojstra. Prijave sprejemajo na sedežu društva Ginnastica Gorizia na. Ul. Rismondo 2, v uradnih urah. Prijaviti pa se .je mogoče tudi neposredno pred začetkom tur nirja, v torek, 24. t.m. ročiti v naši upravi in pri vseh naših raznašalcih do konca oktobra po zelo ugodni ceni. Nova številka Foto vestnika «Fotovestnik» slovenskega fotokluba tSkupina 75», ki ga ureja Zdenko Vogrič, je že petič med nami. Obvešča nas o vsem. kar se dogaja ria fotografskem področju pri nas in v bližnji okolici in povedati moramo, da je zelo zanimiv in tudi zelo aktualen. V tej številki, ki smo jo dobili v roke v petek, je že poročilo o otvoritvi razstave planinskih fotografij Jake Čopa v goriškem avditoriju, za katero sta dala pobudo Slovensko planinsko društvo v Gorici in «Sku-pina 75». V oktobrski številki *Fotovestni-ka» najdemo vesti o uspehih članov skupine na razstavah v Ljubljani in v Novem mestu. Sledijo poročila o udeležbi članov skupine na netekmovalnih pohodih na Vrhu in v Gorici in o dobljenih pokalih, o družabnem srečanju v Sovodnjah, kjer so si ogledali tako diapozitive kot fotografije in kratkome-tražni film (o tem poroča Miro Kuzmin). Poleg društvenih vesti je v «Fotovestniku» še vrsta obvestil o raznih fotografskih natečajih (Goriški september, Prijatelji Ulij ce Ascoli, Castello di Gorizia, Am-biente 2). «Fotovestnik» je hvalevredna pobuda, ki bi jo lahko posnemala tudi druga naša društva. Prireditve BKino biovtnsko pianmsko društvo vabi danes popoldne na «kostanjado» pri Štekarjevih v Števerjanu. Pogoji za udeležbo: enaki lanskim. Meso, klobase in druge dobrote iz nahrbtnika in seveda obilo dobre volje. Za dobro kapljico jamči Gu-što, medtem ko bo najbrž kaj težav z vodo. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo tudi letos priredilo tradicionalno martinovanje v Lipici. Prireditev bo v nedeljo, 12. novembra, popoldne. Prevoz z avtobusom in lastnimi sredstvi. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 4. novembra. Društvo priporoča, da pohitijo z vpisom predvsem tisti, ki se nameravajo peljati z avtobusom, ker je število mest omejeno. Izleti Žene iz Doberdoba in Prvačine obiskale Dolenjsko Prijateljske vezi med Doberdobom in Prvačino postajajo vse bolj pogoste in trdnejše. Zadnja manifestacija sodelovanja med pobratenima krajema je skupni avtobusni izlet po Dolenjski, ki so ga pripravile žene iz obeh krajev. Kakih petdeset se jih je zbralo prejšnjo nedeljo ob točno določenem času ter se odpeljalo v smeri sončne Dolenjske. Prvi postanek je bil na Muljavi, kjer so si ogledale Jurčičevo rojstno hišo ter nekatere druge zgodovinske in etnografske znamenitosti. Druga obvezna točka enodnevnega izleta po Dolenjski je bil obisk Žužemberka. Pred mogočnim spomenikom, ki spominja na visok krvni davek ki so ga ti kraji dali med NOB, so gostje iz Primorske pričakale predstavnice političnih in kulturnih organizacij Žužemberka. Delegacija žen iz Prvačine in Doberdoba je nato pred spomenik položila venec. Po Žužemberku so se Primorke odpeljale še na Kočevski Rog ter si ogledale Bazo 20. V Dolenjskih Toplicah je udeleženke izleta čakalo kosilo in kratek oddih, popoldne pa še ogled Kostanjevice na Krki, kartuzije, umetniških zbirk ter seveda edinstvene Forme vive. Klavdija Sulič DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, U-lica Romana 147, tel. 40-497. Prosvetno društvo »Sovodnje* priredi v nedeljo. 29. oktobra, avtobusni izlet v Rižarno in v škocjanske jame. Kosilo bo v znani restavraciji. Cena za avtobusni prevoz je 4.000 lir. Vpisujeta Darij Cotič (pekarna) in Zlatka Pelicon do zasedbe razpoložljivih mest. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tel. 83-349. Mali oglasi IŠČEMO agente za goriško pokrajino z ugodnimi možnostmi zaslužka. Zaželeno je lastno vozilo. Telefonirati na (0481) 882112 ob delavnikih med 12. in 14. uro. Gorivu CORSO 15.15—22.00 »Lo chiamavaM bulldozer*. Bud Spencer. MODERNISSIMO Zaprto zaradi o* nove. VERDI 15.15-22.00 «L'AustraliaD<»' Allan Bates in Suzana York. P1? povedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00-22.00 «Lady Chat' terley junior*. H. McBride in ° Ratray. Prepovedan mladini pod Izletom. Tržič PRINCIPE 14.00—22.00 »Lultimo «** battimento di Chen*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »MassacM» Condor Pass*. JKovu Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00—20.00 »Cash plač^ v gotovini*. Ameriški film. SVOBODA 16.00-18.00—22.00 «Profe; sorica ima lepe noge*. ItalijansS film. DESKLE 17.00-19.30 »Srebrna puš# ca*. Ameriški film. V sklad za gradnjo partizanska I ga spomenika v Štandrežu so P0- : spevali Marija in Gabrijel Leban- J Šempeter, 100.000 dinarjev; Jank° j Brajnik, Ljubljana, 50.000 dinar jev; Danijel Jelen, Maribor. 70-0W dinarjev: Zoran Paškulin, Rižana. j 30.000 dinarjev; Rafael Kroan, P°r' ; torož, 100.000 dinarjev. Trgovina jestvin Oskar Kovic 5 Peči je prispevala 20.000 lir ; sekcijo krvodajalcev v Sovodnjalt GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 pj EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ S A IVI SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica — IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA — RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA — SESTAVLJIVE POLICE Priznano mednarodno avloprevozniško podjetje LA G O R IZI A N A GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA am SALON POHIŠTVA IN OPREME GORICA 28. oktober - 5. november 1978 RAZSTAVIŠČE «ESPOMEGO» Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITA’ Gorica, Korzo Italia 101 - tel. 87466 DANCING nočni bar ' 7 Uaitotoa immw PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV vsak večer ob nedeljah zaprto NOVA GORICA GORIŠKI DNEVNIK PO ODOBRITVI V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Regulacijski načrt občine za bodoča desetletja: možnost umirjenega razvoja mesta ob državni meji Prej predvideno število 80.000 prebivalcev so znižali na 60.000 - To predvideva zmanjšanje gradbenih kapacitet na vsem ozemlju občine - Možen ogled načrtov in možnost prizivov v zelo kratkem roku Ko je pred desetimi leti gori-občinski svet odobril regulacijski načrt, ki ga je bil izdelal arhitekt prof. Luigi Piccinato iz Ri*a, smo živeli v času splošne gospodarske rasti ne le v naši de-^li in državi, marveč v vsej Ev-r°Pi. Industrijska proizvodnja je rasla, trgovinska menjava se je večala, gospodarski indeksi so bili iz leta v leto višji, ni bilo nezaposlenosti. Skratka, prevladoval je optimizem. Sad takega optimizma je _ bil tudi goriški regulacijski jjačrt, saj je predvideval, da bi se 00 osemdesetih let Gorica razsipa in da bi imeli v njej 80.000 Prebivalcev. Tak optimizem je izhajal iz upanja, da se bo povečala trgovinska menjava z Jugoslavijo in da bo kmalu prišlo do avtocestne povezave Vileš - Gorica - Nova Gorica - Postojna -Ljubljana, da se bo zaradi tega Ves jugoslovansko - italijanski promet odvijal po goriškem mejnem Prehodu. Istočasno je načrtovalec Polagal veliko upanje v industrij-sa° rast našega mesta in pokraji-Pc nasplošno. Zato je tudi pred-videl tako veliko gradnjo ljudskih stanovanj, zato je za te potrebe jjhsegel obširna kmetijska zemljiška v Podturnu, ob Tržaški cesti, y Standrežu in v Ločniku, zato na področju Štandreža predvidel velike površine za industrij-cono in za obmejne infra-strukture. Petrolejska kriza, ki je udarila Sredi sedemdesetih let, pa je pre-*r“ala lepe razvojne načrte Evrope In še posebej držav, ki so gospodarsko med šibkejšimi. Indu-strija je pričela stagnirati, pokadi, so se prvi znaki brezposelnost1 in danes imamo na Goriškem Posledice takratnih udarcev, finančne težave so zaustavile gradnjo infrastruktur, industrijci niso ;ec hoteli investirati v nove tovarne. Prebivalstvo Gorice tte narašča Gorica je med tistimi kraji, ki •o krizo najbolj občutili. Prebivalstvo je ostalo na ravni, na *ateri je bilo pred desetimi leti, v primerjavi s povojnim časom •J* je število prebivalstva na-ffslo od 42.000 na komaj 43.000. P*gativnost teh številk prihaja še ■dlj do izraza če vemo, da je PPprečna starost goriškega pre-jnvalstva danes neprimerno višja ene pred tridesetimi leti. Če "C bodo dani pogoji za nadaljnji azvoj, nam grozi postopno manj-a>ije števila prebivalstva, poleno kot v sosednem Trstu. Šte-Xu°. upokojencev namreč naraš-® iz leta v leto. Ker je težko °biti zaposlenost v industriji, od-aJajo mladi v druge industrijske centre. Zato je tudi Piccinatov načrt :~ta* Po desetih letih v marsikate-y hi pogledu le načrt, čeprav so c^iljišča, zlasti štandreška, za-^na, čeprav na njih domačini hiorajo graditi niti stanovanjih!!1 stavb, niti obrtnih delavnic. ..“‘no, kar so v teh desetih le- 1 ' ^Pravili, So bile ljudske bije r^P^nPčjc južno od Podturna i bilo docela pozidano, tu je stalo novo naselje Sv. Ana, v «5? biva že približno pet tisoč nJa<1i, kar pomeni osmino celotni®8 prebivalstva Gorice. Ker se j. v tem času prebivalstvo Gorim6 Zvečalo, je jasno, da so se v va stanovanja naselili ljudje, ki t, hivalj prej v drugih mestnih dar iti- Prav tako so veliko zi-Zaa na Področju štandreža in v his j1em času je gradnja ljudskih s dosegla tudi ličnik. Nova stanovanjska naselja pa maž- 1® °b upravičen protest do-Lrv2H°v tako v Štandrežu kot v sil n' U’ kJer 80 ljudje videli pri-n‘ odvzem njihove zemlje, ki oha 1° oni in ?hdelo oni in njihovi predniki mil n 1__ J !*ovali s tolikšnim trudom, isto- •p Pa Obm^. tl- H.čl°čje. Odvzem zemlje v Štan- . --‘vvan s tolikšnim truaom, isio-5ij °p Pa tudi vdor tuje miselno-ln tujega življa na njihovo hov*UJe bil najhujši, saj so se v hi ljudske hiše selili predvsem je Italijanskega porekla. To si, Pomenilo akcijo v smeri pri-^ ® spremembe etnične podobe mj ,8e vasi, do pred petdeseti-leU samostojne slovenske ob-Enako je bilo tudi v Ločni- ku, čeprav nekaj let pozneje in čeprav ne bi priseljenci italijanske narodnosti veliko spremenili furlanskega značaja vasi. Zaradi tega je prišlo do ostrih nasprotstev v občinskem svetu in pred zadnjimi upravnimi volitvami so skoro vse stranke dale v svoj program točko, ki predvideva zaustavitev nadaljnje gradnje ljudskih hiš na področju štandreža in Ločnika. Ta zahteva je bila tudi osvojena in v novem regulacijskem načrtu, ki ga je po nalogu občinske uprave izdelal arhitekt Roberto Costa iz Trsta, ne bo več tu mogoče graditi ljudskih stanovanj. Ker pa so ta še vedno potrebna, so našli zanje več manjših lokacij v raznih delih mestnega središča. V Štandrež še vedno precej oškodovan Štandrež pa je bil s prejšnjim načrtom še drugače oškodovan. Vse obmejne infrastrukture se gradijo na njegovem ozemlju. Iz obširne analize, ki jo je lani izdelal Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, je razvidno, da bo, če bodo predvidevanja ostala nedotaknjena, Štandrež ostal le naselbina sredi ljudskih hiš, industrijske cone in tovornega postajališča, da bodo speljane na kra- ju, kjer so danes še polja in vrtovi, ceste in avtoceste. Asfalt in cement bosta prekrila travo in rodovitno zemljo, na kateri so predniki današnjih štandrežcev pridelovali dobro in zgodnjo povrtnino, ki je bila znana daleč naokoli. Prvotnega načrta «obkolitve» Štandreža niti sedanji načrtovalec ni spremenil. Zaustavljeno je bilo le nadaljnje prodiranje ljudskih hiš, ki so se ustavile severno od nogometnega igrišča. Poleg nujne obmejne postaje vzhodno od Tržaške ceste in tudi nujnih cestnih povezav med Furlansko nižino in državno mejo, pa ostaja tu zasežena velika površina zemlje na Jeremitišču za potrebe tovornega postajališča (nihče ne ve komu bo služil in če bo snloh služil), vsa zemljišča med štan-drežem in Sočo pa so namenjena industrijski coni, ki pa ni doslej privabila industrijcev. Nič niso zalegli protesti in prav tako zahteva, da se te infrastrukture zgradijo na zemljišču ali delu zemljišča sedanjega letališča, ki služi le nekaterim petičnim posameznikom. Štandrež ostaja torej obkoljen. Sedanji načrtovalec je potrdil smernice prvega. Ker sta dežela in osrednja vlada dali goriški občini precejšnja sredstva tako za gradnjo vseh potrebnih infrastruktur na področju tovornega postajališča, kot onih v industrijski coni, je mogoče predvideti, da bo- Na štandreškem polju raste spet nova tovarna 'i ' j 1, Po novem bi bilo mogoče na vogalu Korza Italia in Ulice Rossini zgraditi le trinadstropno stavbo (ta v gradnji jih ima štiri) Take in podobne stare stavbe (tu smo v Ascolijevi ulici) bo mogoče po novem sanirati do pričeli z razlastitvami in z gradnjo teh infrastruktur, čeprav niso nujno potrebne. Omenili smo, da so pred desetimi leti predvideli, da se bo prebivalstvo goriške občine povečalo od 43.000 na 80.000 ljudi. To se ni uresničilo, zaradi tega predvideva sedanji načrt umirjenejšo rast in določa, da se bo prebivalstvo Gorice postopoma dvignilo le na 60.000 prebivalcev. Zaradi tega je načrtovalec zmanjšal tudi gradbene kvociente. Možnosti gradnje so prej predvidevale nujnost več stanovanj, sedaj so te zahteve manjše. To pomeni, da ne bo več mogoče v bodeče graditi toliko kot je bilo možno prej. Kjer si npr. lahko zgradil šest kubičnih metrov na vsak kvadratni meter površine, jih boš lahko odslej zgradil le pet. V predmestjih bo treba več zemljišča za gradnjo stavb. Ta odločitev prizadene v skoro enaki meri vse mesto. Izjema so kmečki predeli, kjer so sedanja pravila omejevala modernizacijo starih kmečkih stavb, ni bilo moč zgraditi niti najmanjših in najnujnejših pritiklin. Sedaj bo to mogoče, vendar v zelo omejenem okviru. Predvidenih zelo veliko zelenili površin Sedanji načrtovalec je hotel vnesti v načrt vse, kar zakon predvideva o tako imenovanih javnih zelenih površinah. Gre za površine, ki so po mnenju arhitektov in ekologov potrebne za normalno, človeško življenje sodobnega človeka. Seveda so indeksi splošnega značaja za vso Italijo in se nanašajo na obupno stanje v večjih mestih. Že zaradi srednjeveškega značaja italijanskih mest je v njih malo zelenja. Gradbene špekulacije zadnjih tridesetih let so zelenje iz mest odrinile in tako mestna središča kot periferija številnih večjih in manjših mest v državi, nimajo več zelenih površin, na katerih bi se lahko občani sprehajali, otroci pa igrali. Gorica ne spada v to kategorijo. Imamo veliko parkov in zelenja. Dovolj je, da stopimo na grajski grič in se malo ogledamo naokrog pa se bomo o tem preprG čali. Sredi hiš na dvoriščih in vrtovih se dvigajo drevesa. Prav tako je večina ulic opremljena z gredicami in drevjem, prostih površin je dovolj vsepovsod. Občanom vseh starosti so na voljo spominski park, ljudski vrt, vrt v dolini Korna, park županstva. Poleg teh so še zaprti parki, ki pa niso dostopni širokemu krogu prebivalstva. Ker imamo toliko zelenja ga morda ne cenimo tako, kot bi ga cenili ljudje, ki ne razpolagajo z njim. Občinski parki so tudi v poletnih mesecih prazni, ljudem ni za to, da bi sedeli na klopeh in pohajali po njih. Zato se nam zdijo nekatere odločitve načrtovalca, da je kot javni park označil številne površine tu pa tam v mestu, neumestne. Gre za površine, ki so last cerkvenih ali drugih družb ter za površine posameznikov. Neki naš rojak, ki si je s prihranki vse življenje, zgradil majhno hišico nekje na periferiji, je kar na lepem ugotovil, da so mu označili kot cjavni park* parcelo za hišo, ki jo je preuredil v vrt, da bi na njem preživel leta upokojenca. In takih primerov je precej. Ponavljamo, indeksi so potrebni, vendar pa je treba upoštevati realnost Gorice in njene dejanske potrebe. Vse drugo je filozofiranje. Namen tega članka je opozoriti vse naše bralce na realnost novega regulacijskega načrta. Čeprav je to uradno cvarianta* prejšnjega načrta, gre v resnici za nov načrt, čeprav so nekatere premise prejšnjega ostale nespremenjene. Vsi imajo možnost vložiti priziv Zakaj hočemo opozoriti naše bralce? Občinski svet je sprejel omenjeno varianto 3. oktobra letos. Zakon določa, da morajo biti vsi načrti na razpolago občinstvu določen čas. Vsakdo lahko vloži TVRDKA LESTAN NICOLO Gorica — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB lorenz, nord mende, loewe opta. V Prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG. RLAUPUNKT. SIEMENS Itd. Specializirana trgovina za HI El naprave; VAMAHA, AKAI Sanyo, marantz, ar. adc. augusta, cukal, koss nau THORKns VVINTKC. REV AL. P®jSih cenah *8e v najsodobnejših tehničnih Izvedbah Ir po najkonkurenč Taka je podoba današnje Gorice z grajskega griča. Stare in nove stavbe so pomešane z zelenjem in nebotičniki priziv, zatem mora občinski svet o teh prizivih razpravljati: lahko jih sprejme, lahko jih zavrne. Deželna uprava mora potem potrditi sklep in šele tedaj bo nov načrt dobil polno veljavo. Medtem pa že veljajo omejevalni ukrepi. Danes ni več mogoče dobiti gradbenega dovoljenja po pravilih starega regulacijskega načrta, na občini bodo upoštevali le pravila novega načrta. Roki za ugovore so dvojni. O tem smo že pisali v našem listu, objavili smo tudi odloke goriškega župana. Do 30. oktobra 1978 je mogoče vložiti priziv za sklepe, ki se nanašajo na zemljišča, ki so podvržena zakonu 167 o gradnji ljudskih hiš. Gre tako za sklep, ki zmanjšuje površine na področju Štandreža in Ločnika, kot za sklepa, ki zasegata površine v raznih krajih mesta (o tem dobilo naši bralci podatek na drugem kraju te strani). Do 19. novembra 1978 pa lahko vsi posamezniki, društva, družbe, organizacije, vložijo priziv in pripombe o vsem, kar jim ni všeč v sedanji reviziji načrta. Prizive je treba napisati na kol-kovanem papirju, jih osebno izročiti na občinskem uradu za protokol ali pa poslati županstvu s priporočenim pismom. Seveda imajo vsi pravico, da si načrt ogledajo. Zemljevid mesta.je z vsemi drugimi dokumenti na voljo vsem na občinskem tehničnem uradu (2. nadstropje občinske, palače) vsak dan od 8.30 do 12.30. Ker je že sedaj velik naval ljudi v to pisarno, svetujemo našim bralcem, da si te načrte o-gledajo čimprej, kajti predvidevamo, da bo zadnje dni precej gneče. Ogled je nujen, ker bo tako imel vsakdo, če ga to zanima, možnost pravilnega in pravočasnega priziva. Potem bo zaman tarnati, da ni bil posameznik o tem obveščen. Nemogoče nam je v našem listu podrobno prikazati področja na katera je bilo mesto razdeljeno, iz preprostega razloga, ker je treba mapo mesta dati v več barvah in ker posamezna področja niso enotna, marveč se tu pa tam prepletajo. Gre seveda za področja z gosto naseljenostjo, zlasti v središču mesta, za področja, kjer je mogoče graditi samo enodružinske hiše in za področja, ki so namenjena izključno kmetijstvu in k;er je treba imeti veliko zemlje. Novost predstavlja možnost zadružno grajenih hiš, kar bo gradnjo pocenilo, upoštevajoč sedanje zakone. Prav tako imamo v sedanjem načrtu možnost popravljanja starih stavb. To velja zlasti za mestno središče, kjer so stare, ponekod zgodovinsko važne stavbe, nujno potrebne popravila. Ta popravila postajajo tem bolj aktualna v tem trenutku, ko vstopa v veljavo zakon o pravični stanarini in tudi vrsta zakonov, ki omogočajo najem posojil za popravila starih stavb. Nemogoče je v našem listu prikazati vse, kar zanima vse v zvezi z regulacijskim načrtom. Vsakdo mora sam oceniti to, kar ga žuli, vsakdo mora ugotoviti ali mu regulacijski načrt koristi ali škoduje, vsakdo mora sam vložiti priziv. Vse to pa, ponavljamo, je treba napraviti v zelo kratkem roku. Namen današnjega članka je bil opozoriti naše bralce na vsa ta vprašanja. MARKO WALTRITSCH KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA S . ■ ■ U . ? -:v> v' . - c. •- -40^ * .Jfc Pooafe S v.linhh« v~ ** Sv. MMm ste itetŠSlr • i- : V > —, ^ “O* -7..,.. ' v.' .v. •••••.;r>*v k a *w• 'V>,y-vT A*W- :>•' , 'v .V v’ ‘ -Ročnik s ... .kh . ■ J&Jf i y s i- \ . / -x .jVe™£ / =«j iimfz ,vjr . .^ŠTANDREŽ -#r \j A ■ j i* m -i L" ŠEMPETER :\,~4 :T\ U-' JEREMITIŠČE -sil • z ..ri' \ J i1 -‘V >■ /1 M# *l 'n. r -J vt . v" Ay J J J... i nova naselja ljudskih hiš ^ ■/ 7‘B obstoječa zemljišča za ljudske hiše riAuJ. 1 Izbrane lokacije za nova zemljišča za ljudska stanovanja liiliilllliliiillliiimiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii« Predvidena zemljišča v Gorici za gradnjo ljudskih stanovanj Ponekod bodo dokončali prejšnje načrte, drugod pa bodo zasegli nova zemljišča Našim bralcem lahko postrežemo s podatki o zemljiščih, ki jih bodo zasegli, zato da bodo na njih zgradili ljudske ali zadružne hiše. Gre za aplikacijo zakona 167 o ljudskih gradnjah, ki je dopolnjen z najnovejšimi predpisi. Prej so namreč na teh zemljiščih gradili le ljudska stanovanja, sedaj lahko na njih gradijo tudi stanovanjske zadruge. Te dobijo od dežele prispevek, občina pa jim podeli zemljišče. Sedanji načrt je razbremeni] večino dosedanjih zemljišč v Štandrežu in Ločniku. Taka stanovanja ljudskega tipa pa bodo lahko gradili na več krajih v mestu, pa tudi v Podgori in Pevmi. Predvideno je, da bi s tem zadostili potrebam 8.366 stanovalcev. Katera so ta zemljišča? — Ulica Torriani, 36.950 kv. metrov, stanovanja za 786 ljudi; — Ulica Brigata Pavia, 14300 kv. metrov, stanovanja za 183 ljudi; — Ulica Garzarolli, 19.650 kv. metrov, stanovanja za 509 ljudi; — Ulica Faiti, 6.300 kv. metrov, stanovanja za 213 ljudi; — Ulica Cordaioli, 48.890 kv. me trov, stanovanja za 542 ljudi; — Štandrež, 57.176 k v. metrov, stanovanja za 750 ljudi; — Ločnik, 69.650 kv. metrov, stanovanja za 1.170 ljudi; V teh primerih gre za del že prej določenih površin za ljudske gradnje; ponekod so bila gradbena dovoljenja že izdana, ponekod že gradijo. V nekaterih primerih gre tudi za gradnjo stanovanj na mestu, kjer so že sedaj dotrajane stare hiše,, ki jih nameravajo podreti. Čisto nova zemljišča za ljudske gradnje pa 6o: - Ulica Ascoli, 3.550 kv. metrov, stanovanja za 380 ljudi (gre za restrukturacijo že obstoječih stavb); - Ulica Baiamonti, 8.450 kv. metrov, stanovanja za 518 ljudi (gre Za nova stanovanja na kraju, kjer so sedaj nekatere dotrajane stavbe); - Ulica Rabatta, 5.950 kv. metrov, stanovanja za 244 ljudi (tudi tu gre za gradnjo novih hiš namesto že dotrajanih); Korzo Italia, 1.650 kv. metrov, stanovanja za 77 ljudi (tu prideta v poštev dve dolgo vrsto let prazni stavbi zavoda za ljudske hiše); Ulica Palladio, 33.350 kv. metrov, stanovanja za 832 ljudi (vrt uršulinskega samostana; tu nameravajo zgraditi 19 metrov visoke stavbe t.j. šest-nadstropne stavbe); - Ulica de] Prato, 11.700 k v metrov, stanovanja za 344 ljudi (gre za popolno preosnovo ljud- skih hiš); — Ulica Ristori, 12.950 kv, metrov, stanovanja za 297 ljudi (izkoristili bodo zemljišče nekdanje vojaške bolnišnice); — Pevma, 7.500 kv. metrov, stanovanja za 100 ljudi (gre za zemljišče bivše ustanove Tre Venezie ob glavni cesti; v resoluciji občinskega sveta je rečeno, da morajo dobiti to zemljišče domačini, ki ustanovijo stanovanjsko zadrugo); — Podgora, 9.925 kv, metrov, stanovanja za 168 ljudi (dvorišče predilnice, podobno kot za Pev-mo naj bi imeli prednost domačini); — Podgora, Ulica Attems, 11.300 kv. metrov, stanovanja za 149 ljudi (del bivšega parka, tudi tu naj bi imeli prednost domačini); — Ulica Lungo Isonzo, 31.350 kv. metrov, stanovanja za 894 ljudi (čisto nov stanovanjski kompleks, nekatere stavbe naj bi bile šeststanovanjske); — Ulica Manzano, 5.350 kv. metrov, stanovanja za 133 ljudi (sedanja garaža mestnih avtobusov); — Ulica Čampi, 4.600 kv. metrov, stanovanja za 77 ljudi (sedanje zemljišče sirotišča). Ugovor proti tem izbiram je moi vložiti najkasneje do 30. oktobra. Smrtna obsodba slovenske šole Pred 55 leti je začela veljati zloglasna Gentilejeva reforma Prav sedaj v mesecu oktobru poteka 55 let odkar je stopila v veljavo šolska reforma, ki jo je pripravil takratni prosvetni minister in se po njem imenuje Gentilejeva reforma. Italija je začela z raznarodovanjem Slovencev in Hrvatov takoj ob zasedbi naših dežel, še pred reformo. Slovenski in hrvatski poslanci so se pritoževali zaradi uki-njevanja slovenskih in hrvatskih šol, toda prosvetni minister Gentile je na vse pritožbe imel odgovor: »Neutemeljene!* Ob napovedi nove šolske reforme pa je še dodal: »Italija terja od državljanov, da govorijo državni jezik in z upravičenim ponosom vas opozarjam, da je bila italijanska kultura v vseh časih svetilnik civilizacije ter čast in" ponos našega ljudstva.* Svojo kulturo in civilizacijo so novi oblastniki kmalu pokazali. Že takoj ob prihodu v naše kraje leta 1918 se je okupacijska oblast od vlade, preko prefektov in podprefektov pa do italijanskih učiteljev trudila, da čimprej poitalijanči Slovence in Hrvate v Julijski krajini. V ta namen so bila ustanovljena nešteta društva. Še pred okupacijo naših krajev je tu delovala «Lega nazionale* (v Križu je imela celo svojo šolo, da o številu otroških vrtcev sploh ne govorimo). Po letu 1918 pa so se Ji priključile še: «Opera Nazionale di Assistenza allTtalia redenta* (ustanovljena že leta 1919 pod pokroviteljstvom vojvodinje d’Aosta) in še fašistične mladinske organizacije ♦ Balilla*, »Avanguardisti*, »Piccole Italiane*, »Giovani Ita-liane* in «1 figli della lupa*. Tem je pomagal še ves italijanski tisk. Zato ni čudno, da se je že v prvih osmih mesecih okupacije zmanjšalo število slovenskih in hrvatskih šol. Leta 1920 je bilo v pazinskem okraju spremenjenih v italijanske 13 hrvatskih šol, v puljskem okraju 20 šol, v poreškem okraju 6 šol, v okraju Lošinj 5 šol. V okraju Volosko so zaprli vse Ciril-Metodove šole. Več učiteljev so internirali na otoke, mnogi brezposelni učitelji pa so zbežali v Jugoslavijo, da so se rešili internacije ali zapora. S 1. oktobrom 1923 pa je stopila v veljavo napovedana Gentilejeva reforma pod številko 2185, objavljena v Gaz-zetti ufficiale, štev. 250 z dne 24. oktobra 1923. Obsegala je več členov. Za nas Slovence in Hrvate v Julijski krajini pa sta bila pogubna zlasti 4. člen, ki določa, da se v vseh osnovnih šolah v kraljevini poučuje v italijanskem jeziku, in člen 17, ki odreja, da se s šolskim letom 1923-24 vrši pouk v vseh prvih razredih drugorodnih šol samo v italijanščini. Naslednje leto 1924-25 se mora vršiti pouk v italijanščini tudi v vseh drugih razredih in dalje dokler ne bo pouk v italijanščini v vseh razredih osnovne šole. Tako je bilo s šolskim letom 1927-28 konec slovenskega pouka na vseh slovenskih in hrvatskih šolah v Julijski krajini. Slovenska beseda se je morala umakniti v okrilje domačega ognjišča. Slovenski in hrvatski učitelji pa so bili pregnani na vse vetrove. Leta 1928 je poslanec dr. Besednjak v rimski zbornici končal svoj govor z besedami: «Ko bodo vse naše šole odpravljene in učitelji odstavljeni, se bo spremenila vsaka slovenska družina v šolo in vsi starši bodo postali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo narodno zavest. Zakoni držav so spremenljivi, narodi pa žive večno.» Besednjakova napoved se je uresničila. 17. člen Gentile j e ve reforme je izničila naša narodnoosvobodilna borba. Slovenska šola je zopet uzakonjena in kaže lepe uspehe. Žal, da se tega ne zavedajo mnogi slovenski starši in vpisujejo svoje otroke v italijanske šole. Ne zavedajo se, da s tem škodijo svojemu lastnemu zarodu, ker ga oropajo znanja lastnega jezika. Naši otroci, ki obiskujejo slovenske šole, rastejo v jezikovno mešanem območju in se italijanskega jezika na-uče mimogrede na cesti, izpopolnijo pa med študijem v šoli, kjer se jim že v srednji šoli priključi še tretji jezik. Zato so ob koncu svojega študija vešči več ali manj vsaj treh jezikov in imajo tako več možnosti za zaposlitev. M. PAHOR «Trio Tartini* iz Ljubljane v tržaškem Kulturnem domu pred štirimi leti OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE TEATRA STABILE SVEVOVA«ZENOVAIZPOVED> NI ZAŽIVELA V VSEJ GLOBINI V skrbni režiji Franca Ciraldija in lepi sceni Sergia d'Osma igralski dosežek ni dal ustreznih rezultatov Tretjič smo se v tem povojnem razdobju srečali s Svevovim «Ze-nom» na odrskih deskah. Prvič je to bilo pred dvanajstimi leti v Verdiju, ko je s tem delom gostovalo Stalno gledališče iz Genove v režiji Luigija Sguarzine in z Albertom Lionellom v naslovni vlogi, drugič pred desetimi leti v Stalnem slovenskem gledališču v režiji Jožeta Babiča in s Silvijem Kobalom v vlogi Zena, in tretjič sedaj, ko se je vedno s Kezichevo dramatizacijo, spoprijel tržaški Teatro Slabile v režiji Franca Giraldija in z Renzom Montagnanijem v glavni vlogi. O tržaškem pisatelju in filozofu Ettoru Schmitzu s privzetim imenom Italo Svevo, je bilo napisanih že mnogo razprav in po- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«llllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||i||||||||||i|||||||||||||||||||„||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||m,|||||||||,|||||||l||||||||||,,||I||,,|,||,|,||,|||||||,,||,,|a PRIHODNJO SOBOTO V KULTURNEM DOMU Trio Tartini iz Ljubljane - gost prvega abonmajskega koncerta GM Trio sestavljajo violinist Dejan Bravničar, violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj Prihodnjo soboto bo v Kulturnem domu prvi koncert letošnje abonmajske koncertne sezone Glasbene matice. Nastopil bo odlični slovenski komorni ansambel «Trio Tartini», ki se je že predstavil našemu koncertnemu občinstvu pred štirimi leti ter sodi danes med najboljše tovrstne komorne skupine. Trio Tartini so ustanovili 1. 1966 trije priznani solisti, ki so vsi dokončali študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se nato izpopolnjevali v tujini: Aci Bertoncelj, Dejan Bravničar in Ciril Škerjanec. Trio Tartini, ki se je ob svoji ustanovitvi imenoval «Slo-venski trio», se ' je takoj uvrstil med najboljše jugoslovanske komorne ansamble. Udeležil se je vseh najpomembnejših jugoslovanskih glasbenih festivalov, koncertiral je doma, pa tudi v najrazličnejših glasbenih središčih v tujini z repertoarjem, ki obsega skladbe od klasike do sodobnih glasbenih del. Povsod je požel prodoren uspeh in prejel vrsto laskavih priznanj. Pianist Aci Bertoncelj je po končanih študijah v domovini študiral še s Pierrom Sancanom na pariškem konservatoriju in Guidom Ago-stijem v Rimu. Za seboj ima že mnogo recitalov in nastopov s slavnimi dirigenti kot so Kiril Kondra-šin, Efrem Kurtz, Carlo Zecchi, Milan Horvat in Lovro Matačič. Violinist Dejan Bravničar se je izpopolnjeval pri Davidu Ojstrahu v Moskvi in pri Pini Carmirelli na Akademiji sv. Cecilije v Rimu. Nastopal je na številnih tur- •iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiHimiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB POBRATENJU S TRŽAŠKIM PARTIZANSKIM ZBOROM Partizanski zbor iz Ljubljane bo nastopil v Kulturnem domu Zbor vodi že dvajset let prof. Radovan Gobec - Številne turneje po Jugoslaviji in Evropi - Trenutno gostuje v Gruziji (Sovjetska zveza) V nedeljo, 29. oktobra, bo v Kulturnem domu celovečerni koncert P.irtizanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca. Koncert bo idealno uokviril slovesnost ob izmenjavi listin o pobratenju med ljubljanskim ansamblom in Tržaškim partizanskim pevskim zborom. Partizansko - revolucionarna pesem se je rodila v istem trenutku, ko se je ljudstvo združilo v oborožen upor proti zatiralcu, da zruši zatiranje in ustvari družbeni red, vreden človekovega življenja. Partizanska pesem je dvignila svoj glas proti okupatorju in v hipu o-svojila tudi tiste, ki so še omahovali. Tako so jo peli vsi: borci, aktivisti, ilegalci, peli so jo na juriših in ko so pokopavali padle tovariše, peli so jo ljudje, Ici so odhajali na morišča, peli so jo in nihče ni mogel zadržati ponosa našega ljudstva, ki je bilo pripravljeno žrtvovati življenja za svobodo. Partizanska pesem zato ne more v pozabo, čeprav se včasih zdi, da smo njeno vsebino in pomen o-mejili na golo formalnost. V pozabo ne more, ker se revolucionarni boj še nadaljuje; v spremenjenih oblikah, vendar v svojem bistvu neokrnjen in nepopustljiv. Zaradi tega je vsako srečanje s partizansko pesmijo — naš praznik. Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je nastal mnogo prej kot tržaški. Bilo je aprila 1944, ko je skladatelj prof. Karol Pahor zbral v bolnišnici Planina na obronkih Roga skupino okrevajočih ranjencev, preizkusil njihove glasove in začel s prvimi vajami. Nastal je tako Invalidski pevski zbor, ki je ponesel partizansko pesem po o-svobojenem in neosvobojenem o-zemlju, med borce na položajih in med trpeče po jmrtizanskih bolniš- "l nejah v Jugoslaviji in v mnogih evropskih glasbenih središčih, posvetil se je tudi poučevanju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Violončelist Ciril Škerjanec je nadaljeval študije na Ecole normale de musique v Parizu pri Andreju Navarri. Imel je že vrsto koncertnih turnej tako doma kakor v tujini, razen tega je docent za violončelo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Spored prvega abonmajskega koncerta, ki ga bo izvajal Trio Tartini, obsega poleg skladbe «Pas de trois» jugoslovanskega skladatelja Dejana Despiča dve temeljni deli komorne glasbene literature, Beethovnov trio op. 97 in Dvorakov «Dumky» trio. Ludwig van Beethoven je napisal dvanajst klavirskih triov, od katerih jih je enajst za tradicionalno zasebno violine, violončela in klavirja .eden pa je za flavto, fagot in klavir. Trio v B-duru op. 97 je zadnje tovrstno delo velikega mojstra. Imenujejo ga tudi «veliki trio* včasih pa tudi z vzdevkom «L’Archi-duc», ker ga je Beethoven napisal za nadvojvodo Rudolfa. Skladatelj ga je prvič igral z violinistom Zupančičem in čelistom Linkejem na dobrodelnem koncertu 11. aprila 1811 — tokrat je Beethoven zadnjič javno izvajal svoja dela. Trio je poln herojskih potez, zlasti v obeh krajnih stavkih, pa tudi globoko občutenih doživetij, v scherzu z odmevom vaškega lan-dlerja ter v tretjem stavku, v velikih variacijah na pesemsko temo, ki jih je Beethoven često moj-stroval v svojih zadnjih sonatah in kvartetih. Ta trio je gotovo najvišji dosežek na tem glasbenem področju. Vsak ljubitelj komorne glasbe bo veselo presenečen če vidi ia sporedu ime Antonina Dvoraka. To je razumljivo če upoštevamo, da je češki skladatelj v svojih dvajsetih delih napisal razne komorne sestave najlepše strani svojega ustvarjanja. Koliko bogastva melodij, preprostih a globoko občutenih, največkrat vzetih iz ljudskega melosa in kako čudovito ritmično razgibanost vsebuje njegova glasba. Te značilnosti so še posebno prisotne v njegovem četrtem, poslednjem klavirskem triu v e molu op. 90, imenovanem tudi «Dumky». I-me izhaja iz značilneg . češkega ljudskega plesa «Dumka», ki ga srečujemo tudi v glasbenih delih Bedricha Smetane. Celotno skladbo prepletajo in se med seboj izmenjujejo tako motivi nežne, zasanjane a tudi vesele in celo strastne melodije ter vedri ritmi. Slovenski trio bo v soboto prvič predstavil našemu občinstvu delo Dejana Despiča, ki spada v mlajšo generacijo jugoslovanskih skladateljev. Despič je dovršil študij kompozicije in dirigiranja 1. 1955 na Akademiji za glasbo v Beogradu, kjer mu je bil mentor na oddelku za kompozicijo znsni srbski skladatelj Marko Tajčevič. Od 1. 1956 dalje je Despič poučeval najprej na glasbeni šoli S. Mokranjac, od 1. 1965 p- je docent na Akademiji za glasbo na oddelku za harmonijo in kontrapunkt. Despič je skladatelj umirjenega sodobnega glasbenega jezika, pretežno orientiran k novoklasicistič-nim strujam. Napisal je vrsto del iz raznih področij glasbenega ustvarjanja, tako Simfonijo, Koncert za klavir, Koncert za orkester, med komornimi deli pa so pomembna Godalni kvartet, Divertimento za pihalni kvintet, Balada za violino in klavir, dve Sonati za klavir itd. Vsa njegova dela se odlikujejo s tehnično dognano gradnjo. Skladba «Pas de trois», ki je na sporedu sobotnega koncerta, spada med novejša Despičeva glasbena dela. GOJMIR DEMŠAR globi jenih študij in številni eminentni evropski dušeslovci, literarni kritiki in dramaturgi so si edini v ugotovitvah, da je Italo Svevo predvsem kot romanopisec in psihoanalitik velika, za nekatere celo izjemna osebnost v svetovni literaturi. Njegov svet je čas dekadence tržaške in srednjeevropske meščanske družbe, čas ko nastopa zaton avstro-ogr-ske monarhije in z njo zaton v tem času pogojene miselnosti buržoaznega okolja z vsemi psihičnimi obremenitvami, ki kot resnična ali fiktivna bolezen težijo ljudi in njihovo družbeno življenje. Svevo pa ne podaja toliko zunanjih manifestacij tega stanja, marveč so mu te zunanje manifestacije zgolj okvir za psihoanalitično pronicanje v duševnost ljudi tega, zlasti tržaškega meščanskega in trgovskega ambien-ta, v analiziranje njihovih dejanj in reagiranj. Pri tem ni opazovalec od zunaj, marveč je sam del tega tkiva, sam živi s tem časom in s temi ljudmi, je sredi njih a obenem nad njimi s svojim filozofskim nazorom pod vplivom Freuda in Schopenhauerja. «življenje je originalno» ugotavlja, «ni ne lepo ne grdo» in prav v tej iracionalnosti, naključnosti in absurdnosti življenja so vzgibi njegovih literarnih mojstrovin, med katerimi zavzema Benova izpoved» (La coscienza di Ženo) eno najvidneših mest. Ohraniti vse psihoanalitične in filozofsko razmišljujoče nianse romana. je v dramatizaciji praktično nemogoče, zato lahko ob takih eksperimentih ugotavljamo njih u-spešnost že v tem, če je avtorju dramatizacije uspelo v redukciji besedila in izkristalizaciji oseb o-hraniti vzdušje, ki ga je hotel Svevo podati in ga v vsej njegovi dušeslovni kompleksnosti približati našemu razumevanju; predvsem pa. če mu je uspelo spregovoriti skozi nevrotičnega Zena z globoko Svevovo filozofijo o tej (Nadaljevanje na 8. strani) OB UMETNIKOVEM ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU,\ 70 LETNICI Karel Jakob - slikar Prekmurja njegovih vaških krajili in ljudi S svojimi kmečko - socialnimi motivi je Jakob ustvaril slikarsko paralelo besednim umetnikom Kranjcu, Godini in drugim Visok življenjski in delovni jubilej slavi to jesen poleg pisatelja in revolucionarja Miška Kranjca tudi prekmurski rojak, akademski slikar Karel Jakob, rojen 25. oktobra 1908 v Lipovcih. Ob življenjskem jubileju ter bogatem u-stvarjalnem delu so v soboškem Razstavnem paviljonu odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Karla Jakoba, njegova dela pa so na ogled tudi v stalni zbirki v soboškem eradu. Karel Jakob pripada prvi generaciji prekmurskih likovnikov, ki se je v značilni četverici Vrečič, Jakob, Pandur in Kiihar po priključitvi Prekmurja matični Jugoslaviji, zavzela za enakopravno sožitje z osrednjo slovensko umetnostjo. Prav Jakobova udeležba skupaj z Vrečičem na prvi reprezentativni slovenski razstavi likovnih umetnikov v Mariboru leta 1938, pomeni simbolični vstop prekmurskega slikarstva v družbo o-stale slovenske umetnosti. V časovnem kulturno - umetnostnem prostoru Prekmurja in deloma tudi v širšem slovenskem, pa pomeni 40-letna retrospektiva slikarja Karla Jakoba ne le analitičen prikaz umetnikove razvojne poti, marveč je v nekaterih vsebinskih in formalnih pregibih asociativna tudi z ozirom na etnografski vidik Partizanski pevski zbor iz Ljubljane nicah. Krstni nastop je doživel v bolnišnici sami na obletnico OF. Do osvoboditve je prekrižaril vso Belo krajino ija do Dolenjskih Toplic, od Roga do hrvaške meje, iz dneva v dan pa se je pomno-ževal z novimi pevci, ranjenimi borci, ki niso bili sposobni za boj. Zadnjo pomlad je — takrat že pod vodstvom dirigenta prof. Pavla sinica — poletel v Italijo, a svobodni Ljubljani je podaril najlepše darilo: svojo udarno in borbeno pesem. Za njim je bilo že 120 nastopov. Po končani vojni se je le za kratek čas razšel, toda vse preveč je v srcih živela partizanska pesem. Tako je zbor ponovno zaživel pod vodstvom prof. šivica in dobil novo ime: Partizanski invalidski pevski zbor. Odtlej, ko se je znova zbral, po vse do današnjih dni, vodi njegova pot nezadržno naprej. Sedaj ga že dvajset let vodi prof. Radovan Gobec. V teh dolgih letih neutrudnega amaterskega delovanja Partizanski pevski zbor — kakor se danes imenuje — ni prekrižaril samo ožje domovine. Njegova pesem je zadonela tudi v drugih jugoslovanskih republikah in drugih evropskih deželah. Doslej je padel v Italiji, Romuniji, Nemški demokratični republiki, na Nizozemskem in Madžarskem, ponekod tudi večkrat. Prejšnji teden je odpotoval skupno z drugimi slovenskimi kulturnimi in političnimi predstavniki v Gruzijo, v Tbilisi, kjer bo izmenjava listin o pobratenju med Ljubljano in Tbilisom. Naslednjo nedeljo pa bo, kot rečeno, ponovno v Trstu na vabilo Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pred koncertom in slovesnostjo ob pobratenju bodo ljubljanski gostje postali pred spomenikom, štirim bazoviškim junakom t$r nato počastili spomin tisočev žrtev v Rižarni. D. KRIŽMANČIČ Primorske bibliografske vesti NAŠI RAZGLEDI, 17, ,1978 (15. IX. 1978). Ernest Švara je napisal kratek nekrolog znani operetni pevki Štefki Poličev! iz Lepuše (497). Svojo umetniško pot je pričela v Trstu, nadaljevala v Osijeku, Beogradu in Ljubljani, kjer je s svojimi edinstvenimi interpretacijami postala ljubljenka operetnega občinstva. FOLKLORIST. (Glasilo odbora za folklorno dejavnost pri predsedstvu Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani), 4, 1978. Kratek pregled nagrajenih mednarodnih folklornih skupin nam daje članek VIII. folklorno tekmovanje v Gorici (str. 7). LA PANARIE. (Rivista friulana), 41, september 1978. Med razpravami, ki bi še posebej utegnile vzbuditi zanimanje med Slovenci, naj omenim članek Gnida Barbina Le comunita etnico lingui-stiche in rapporto al loro territorio (5-18), ki ga je prof. Barbina podal na konferenci o stanju slovenskih, ladinsko - furlanskih in nemških etnično jezikovnih skupin; konferenco je organizirala uprava pokrajine Videm. ISTRA, leto 16, št. 7-8, 1978 (časopis za kultura, književnost, društvena pitanja). V tej dvojni številki revije je med drugim objavljen tudi odlomek Rujanski plebiscit i pazinske odluke (str. 1-26) iz knjige «Oružje i sloboda Istre* Ljube Drndiča, ki je izšla v počastitev 35-letnice priključitve Istre k domovini. Avtor opisuje prve partizanske akcije tik po kapitulaciji Italije, še posebno pa je osvetlil najpomembnejši dogodek v zgodovini Istre, ko je bil na sestanku, ki ga je vodil narodni heroj Joakim Rakovac, prebran razglas Istre. PLANINSKI VESTNIK, letnik LXXVIII, št. 10, 1978. 9. in 10. oktobra 1976. leta sta Goriški muzej in Kulturna skupnost Tolmin priredila znanstveno zborovanje o izredno obsežni dejavnosti tolminskega rojaka Simona Rutarja. Ker na tem zborovanju ni bilo še posebej poudarjeno njegovo mesto v slovenskem planinstvu, je Janez Dolenc v članku Simon Rutar kot planinec in planinski pisec (str. 636-639) spregovoril o Rutarju «sinu planin* in enem izmed prvih sodelavcev Planinskega vestnika. Karel Jakob predvojne in povojne podobe Prekmurja. Akademski slikar Karel Jakob se je rodil v prekmurski vasici Lipovcih, odraščal je v težkih socialnih razmerah, saj je mati po očetovi prezgodnji smrti morala skrbeti sama za šest otrok. Po osnovni šoli se je vpisal v meščansko šolo v Murski Soboti, ter jo 1926. leta končal v Ljutomeru. Tu se je prvič razkril Jakobov likovni talent in dobil strokovno vodstvo učiteljev Ivana Lapajna in prof. Josipa Žagarja. Tako se je odslej vsa nadaljnja pot Karla Jakoba opredeljevala v likovno izrazno smer, katere cilj je bil slikarska akademija. Po veliki maturi se je Jakob vpisal leta 1932 na Umetniško a-kademijo v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1936 ter bil nekaj časa svobodni umetnik, leta 1939 se je zaposlil kot profesor v Murski Soboti. Okupator je Karla Jakoba zaradi njegove slovenske narodnostne zavesti 17. oktobra 1944 skupaj z drugimi zavednimi Slovenci pognal v madžarske zapore in nemška taborišča. Iz tega obdobja je nekaj grafičnih zapiskov iz življenja taboriščnikov. Posamezni listi so bili uvrščeni v dokumentarno gradivo naše likovne ustvarjalnosti v koncentracijskih taboriščih. Po osvoboditvi je bil Karel Jakob še nekaj časa profesor v Murski Soboti, nato v Ljubljani, kjer si je uredil tudi a-telje. Od leta 1949 do 1963 sta z akademskim slikarjem Rajkom Slapernikom strokovno vodila znano ljubljansko slikarsko šolo Ivan Rob. To je tudi obdobje čestih Jakobovih študijskih potovanj v Francijo, Italijo in na Madžarsko; hkrati pa pravo slikarsko sprostitev doživlja tudi poslej v naravi ob Muri, po pomurskih vaseh ter v kapelskih goricah. Lipa (1963) — olje Jakob je izrazit terenski slikar, spremljal je mladinske delovne akcije, kjer je nastal znani ciklus Zeniških brigadirjev, po srednjeveških prezbiterijih je kopiral freske, ustvaril je nekaj monumentalnih fresk — na primer Sezonce v Pečarovcih — svoj slikarski stativ pa je postavil malodane na vseh razglednih stojiščih Prekmurja in Slovenskih goric. Že štiri desetletja upodablja predvsem Prekmurje in njegovega človeka. S svojim kmečkim žanrom in vaškim pejsažem je ustvaril dragocen dokument etnografske podobe Prekmurja v njegovi česti vaški tipiki, kakršna je danes ohranjena le še izjemoma. Njegova u-metniška govorica je enostavna in s svojim realističnim izrazom razumljiva tudi preprostemu človeku. Opredeljen predvsem za kmečki socialni žanr, je Jakob ustvaril pomembno slikarsko paralelo prekmurskim besednim umetnikom Mišku Kranjcu, Ferdu Godini in ostalim. Zanimiv je tudi prihod v Ljubljano, saj pomeni za slikarja vstop v miselno in slikarsko drugačen svet, ki mu je Jakob zavestno in podzavestno sledil. Ravno tako je zanimivo, da Jakob ni nikoli tvegal zapustiti svojo staro izhojeno realistično slikarsko pot, da bi pokoketiral s tem ali onim «iz-mom». Tudi zategadelj lahko govorimo o zrelem formiranem slikarskem izrazu Karla Jakoba, ki v svojem umetniškem razvoju ne pozna ne nihanj, ne vzponov a tudi padcev ne. Dodajmo, da je imel Karel Jakob od leta 1938 do 1977 40 samostojnih ali skupinskih razstav, dobil pa . je tudi več nagrad in priznanj. Nazadnje, ob letošnjem prazniku murskosoboške občine, posebno priznanje občine ob življenjskem in delovnem jubileju. ERNEST RUŽIČ I 53 3 g - ^ 0) Sl gS l ni * z ★ ★★★.★ * 3” a 3 _ 's: ™ a 3 O JE. S. cn ponovno začela redno zahajati med MDA • leta 197J. Letos si je odgovornost in organizacijsko breme za popularizacijo MDA pri nas, v zamejstvu prevzel Mladinski odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in to v sodelovanju z Zvezo socialistične mladine Jugoslavije, ki je pobudnik in | organizator mladinskih delovnih akcij. Propagandna akcija je stekla že spomladi v Primorskem dnevniku in v posebni številki biltena MO SKGZ, nato pa so pobudniki akcije razposlali vsem prosvetnim in športnim društvom v zamejstvu pismo z vabilom, naj se čimveč mladine udeleži MDA v Sloveniji. Široka propagandna akcija je obrodila spod- buden uspeh, saj se je vabilu mladinskega odbora odzvalo 20 mladink in mladincev iz zamej-1 stva. Glede na dejstvo, da MDA ne spadajo ne-v posredno v delovanje naše mladine in da se je akcija za vključevanje zamejske mladine začela \ Jtomaj pr^d dobrimi šestimi meseci, smo lahko \ upravičeno optimisti, da se bo v prihodnosti in predvsem v poletnih počitnicah čimveč naše mladine udeležilo mladinskih delovnih akcij v Sloveniji in Jugoslaviji. «To je šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in enotnosti, šola tovarištva in prijateljstva. Vse te vrednote globoko prežemajo našo mladino, potrebno pa je, da se ves čas izpričujejo in še naprej razvijejo, da se v dejanjih potrjujeta predanost in ljubezen mladih do svoje socialistične domovine.* Tako je predsednik Tito ob priliki 30. obletnice mladinskih delovnih akcij s preprostimi besedami orisal pomen mladinskih brigad v novi Jugoslaviji. V desetletjih so puške zamenjali krampi in lopate, a cilj je ostal enak: nadaljevati socialistično revolucijo in graditi družbo pobratenih narodov in narodnosti v sklopu domovine. Za začeten mladinskih delovnih akcij se šteje tisto junijsko jutro 1942. leta, ko je nekaj tisoč mladink in mladincev prispelo v Sani-ško dolino v Bosanski krajini in v slabih štirih mesecih pobralo okupatorjem pred nosom 150 vagonov žita in prav toliko zelenjave in sadja. Delali so ponoči, saj so čez dan žitna polja rešetali avionski mitraljezi. Vse do končne zmage nad nacifašizmom so se mladinske brigade podajale v boj za žito in za oskrbo narodnoosvobodilne vojske, tako, da je vse mladinske delovne akcije v tistem času, danes zelo težko našteti. DELOVNE AKCIJE ZA OBNOVO RUŠEVIN Ekonomsko stanje Jugoslavije 1946. leta ni dopuščalo nobene večje gradnje toda zaradi pomembnega položaja premogovega bazena v Bosni, je bila železniška proga Brčko - Banoviči prvi in najpomembnejši objekt. Pozivu predsednika republike se je odzvalo nad 60 tisoč mladink in mladincev iz vse Jugoslavije, ki so 22 dni pred napovedanim rokom zgradili 92 kilometrov proge. ^isadirji prihajajo v šolo na Prevaljah (Suha krajina), kjer imajo svoj štab. Slika je bila posneta avgu-8,a'etos (Foto Jančar) Prva velika mladinska delovna akcija je bila afirmacija socialističnih vrednot ter krepitve bratstva in enotnosti med mladimi. A že po zaključku te prve {»vojne akcije je mladina najavila svojo drugo in še večjo akcijo: progo Šarnac - Sarajevo, ki je bila po številu udeležencev štirikrat večja od prve. 243 kilometrov dolgo železniško progo so mladi dokončali v šestih mesecih in dvajsetih dneh, to je 12 dni pred predvidenim rokom. Proga Šamac - Sarajevo je bila načrtovana kot proga prvega reda z elementi, ki so sicer redki v hribovitih predelih in so značilni predvsem za ravninski del; prav zato je bil obseg dela še mnogo večji kot na prvi akciji. V istih letih so pričenjali z novimi delovnimi akcijami, v katerih je sodelovalo skoraj 700 tisoč mladih; med pomembnejšimi objekti naj omenimo tovarno Ivo Lola -Ribar, progo Nikšič - Titograd, tovarno Titan v Kamniku in melioracijo Strumniškega polja. Med važnimi akcijami y Sloveniji naj omenimo gradnjo ceste Maribor -Trst in postavljanje temeljev Nove Gorice, kjer so sodelovali mladinci in mladinke iz vseh republik. AVTOCESTA «BRATSTVA IN ENOTNOSTIH Gradnja avtoceste «Bratstva in enotnosti*, ki povezuje Ljubljano z Gevgelijo ob grški meji (skupno 887 kilometrov), pa je naj večja mladinska delovna akcija zadnjih 30 let, ki je trajala kar devet let, s prekinitvijo pa celo šestnajst. Od 1. aprila 1948 do 15. julija 1950 je med Zagrebom in Beogradom delalo nad 300 tisoč mladih; sodobno cesto pa so zgradili pretežno iz betonskih ploščic, ponekod pa tudi iz granitnih plošč ali iz asfalta. Brigadirji so delali z golimi rokami, saj je na celotni trasi delovalo le deset «finišerjev», dve asfaltni bazi in komaj 68 buldožerjev. V nasipe so mladi vgradili skoraj 18 milijonov kubičnih metrov zemlje in material, ki so ga morali dobiti za cesto, bi komaj spravili v 600 tisoč vagonov. Največ težav na avtomobilski cesti je povzročila nepismenost mnogih , ndlajih, ljudi,, tako. v naseljih kot v brigadi so mladi prirejali tečaje, ki so jih vodili učitelji, srednješolci in študenti. V gozdu, v barakah, skratka na vsemogočih mestih so delovale improvizirane šole. Celotno avtomobilsko traso pa so zaključili leta 1963, ko so dogradili odseke med Zagrebom in Ljubljano ter med Beogradom in Gevgelijo. POMOČ PORUŠENEMU SKOPJU Posebno mesto v zgodovini mladinskih delovnih akcij pa predstavljajo brigade, ki so leta 1963 priskočile na pomoč od potresa porušenemu Skopju. Tisoči brigadirjev, mladih in starejših strokovnjakov, pripadnikov JLA in drugih so takoj po potresu prispeli v porušeno glavno mesto Makedonije KLIČE SOČE MODRI VAL... ZAPIS OB TAKRAT, KO SO BRIGADIRJI POSTAVLJALI TEMELJE NOVI GORICI t„ gradili novega. Stara te dj. § konstrukcija je rjovela v vose s^°m>njala je na vojno. Nanjo le, v°m’hjale mnoge požgane hi-rni^zmčarske čuvajnice, spo-lijaki, so he zmerom tiezaraščeni Se p dolskih bomb. Tej zemlji so cije ?"QJa leta zavezniške okupa-nikjer kjer se ni ničesar gradilo, bilQ . "»česar popravljalo. Kje je 8oii0 ? ,rdt Slovenija s svojo ob • kje te g svojo prvo petletko! °požor^r r*'^cem kolodvoru so nas Srno „• na mejno črto. Zvedavo ole„Q ' ogledovali žico, popackana Postajnem poslopju, mrtvo bij sl°natran pod pročelji izumrlih "iQlc*nici na ljubo, gledali smo rQd0h Preplašeno, a kljub temu 'skritv,C n° '‘klil • ebe. Če je šinila "a's ■ razpoložen]o v koga izmed TauJ,p nemara ob pogledu na za n° igrišče. Bilo je prazno. Ob robeh polno plevela, v sredini pred nekakšnima goloma pa vendarle toliko steptano, da je opozarjalo na življenje ... Mladinske delovne brigade so bile prve, ki jim je bila Nova Gorica ideal. Nihče od nas tam v Fr-naži ni imel predstave o tem, kakšno mesto, ki naj bi ga gradili. Ničesar ni bilo za kažipot, ki bi o-značeval prostor in kraj kjer naj bi stala nova metropola, če smo si že kakorkoli zamišljali novo središče Slovenskega primorja, je to zamišljanje kmalu splavalo po vodi. P vodi namreč listi dan, ko smo odšli na delo. Ni bilo, kar nas je pravzaprav najbolj razočaralo, nobenih očitnejših zasnov mesta. Namesto količkov sta bila trnje in osat. Bilo je močvirje in mastna lepljiva ilovica. In bili so obrisi nekakšnega letališča, temu je bila podobna magistrala, saj je bila le široka z gramozom posuta plošča, brez začetka in konca. Bila je tjakaj položena, kot bi pravljičnemu velikanu slučajno padla iz malhe. In bili smo mi štirje izmed 23 mladinskih delovnih brigad 4250 mladincev in mladink iz vse Ju goslavije, fci jih je čakalo v juliju in avgustu 322 tisoč delovnih ur, 115 tisoč kubikov materiala, preko 36 tisoč kvadratnih metrov močvirnate zemlje. Bile so brigade s svojim idealom. Prve mladinske delovne brigade so že v pozni jeseni leta 1947 za čele urejevati zamočvirjeni pre del okop potoka Korena, začele so graditi cesto čez P ful, žilo, ki naj '• t zamenjala cestni ovinek med Solkanom in Šempetrom čez Ajše vico, začeli so graditi magistralo. In na tej magistrali, polni gra moža in robnikov ter kupov ce- mentnih vreč, smo se znašli prvi da.t akcije izgradnje Nove Gorice. Od Frnaže smo imeli le nekaj dobrih korakov lepe poti, potem smo zašli v blaten kolovoz. Ta se je v samorastniškem gozdičku suhih in slabikavih borov ter topolov izgubil v križišču steza: vodile so proti Grčni čez magistralo -> smer Kromberka, čez Ledine proti Solkanu. Vse okoli nas in okoli magistrale je bila puščava. Tam nekje pod Rafutom so imeli j udje vrtove, zapuščino usmiljenih sester; drugače je bila skromno vzvalovana ravnina orekleto dolgočasna. Leto 1948 je bilo leto gradnje za družnih domov. Še preden smo odšli v Novo Gorico, smo bili nekajkrat na udarniškem delu pri gradnji takšnega doma v Črnučah. Zato smo si brigadirji, vsaj mi bri gadirji Kajuhove brigade, zamišljali gradnjo novega mesta po kopitu gradenj zadružnih domov, a ta je bil mešanje betona, zlaganje zidakov, polaganje strešnikov, lesa nje gradbenega lesa skratka, po kopitu prave, za leto 1948 značilne gradbene dejavnosti. Bili smo razočarani zaradi ne ugnanosti. Hoteli smo mesto takoj! Progo Brčko - Banoviči smo zgradili v pol leta, progo šamac Sarajevo tudi. Zakaj ne bi gradili še Nove Gorice v šestih mesecih, smo menili v skromni preproščini To naivno vprašanje je opraviče valo naše neznanje. Toda neznanje, ki je ustvarjalo udarnike! Nihče od nas namreč ni znal de lati. Ko nas je gradbeni tehnik, do mačin Mihael Špehonja. razporedil po o sekih magistrale in nam dal naloge, smo se s takšno silovitost jo zagnali v gramoz, da smo za čeli po nekaj urah omagovati. Ka zali smo si prve žulje, izmikali smo se v grmovje, vse pogosteje smo si prižigali cigarete, pritoževali smo se nad slabimi ročaji lopat in krampov; če smo le mogli, smo čepeli ob takšni samokolnici s pretvezo, da jo popravljamo, da ma žemo škripajoče kolo. Tako smo hitro ugotovili, da s tem našim zaletom ne bomo prišli daleč. Obenem pa. da izgradnja mesta terja veliko časa in če vsi skupaj še tako hitimo premalo nas je in želja je evelika. Potemtakem so tudi tisti zgoraj imeli časa na pretek za dokončno odločitev, kje bo stalo to naše novo mesto? Tole spoznanje ni prav nič raz vrednotilo vsebine naše pesmi. Še prerodi smo peli svojo o «Gorici novi» in četudi ni bi’o o njej niti sledi, kaj šele ko bi arasla sredi oljk in trt*, kot menil Minatti: tPesem dela bo zversla, rasel nov [bo lepši vrt, zrasla bo Gorica ‘nva sredi oljk [in trt* Kljub tem začetnim teža- m so brigadirji uspeli. Skoraj 6000 bri gadirjev je v nekaj letih zgradilo novo mestece, ki se je danes raz vilo v eno najlepših slovenskih mest, tik ob italijansko - jugoslo natiski meji. Prvo leto so brigadirji izkopali skoraj 200 tisoč kubičnih metrov zemlje in drugega materiala, zgradili 1800 kubičnih metrov nasipov, več kot 1100 metrov zidov in vgradili več kot 1500 kubičnih metrov betona. Tako so brigadirji postavili temelje Novi Gorici in številnim sodobnim stavbam, ki so zrasle na prej močvirnatih tleh pod Krombergom. (Odlomek, ki ga Je napisal Dušan Kralj je povzet iz brošure «Tri de setletja Mladinskih delovnih akcij* Ljubljana 1976), in pomagali pri gradnji novega mesta. Velika zvezna delovna akcija «Sava* se je začela leta 1960, pobudo zanjo so dale brigade, ki so gradile avtocesto «Bratstva in e-notnosti*. Naloga, ki si jo je zadala takrat mladina, je tako obsežna, da poteka še danes: reguliranje toka reke Save skozi Zagreb in v okolici. Bitko s kubičnimi metri zemlje so začeli mladinci in mladinke iz vse Jugoslavije, tako je delo na Savi postalo med najbolj organiziranimi in koristnimi. Na deloviščih so brigadirji opravili nad 5 milijonov delovnih ur in ta akcija, ki traja še danes, ima tudi poseben pomen, ker iz leta v leto predstavlja široko politično šolo, strokovno usposabljanje mladih in možnost za raz- vijanje in pridobivanje znanja na raznih interesnih področjih dela in študija. Pomembna delovna akcija pa je tudi gradnja nekaterih važnih objektov v Novem Beogradu, kot so Park prijateljstva, železniška proga in športna igrišča. MLADINSKE BRIGADE V SLOVENIJI Do akcije Kozjansko 74, v Sloveniji dvanajst let ni bilo zvezne delovne akcije. Pri tej akciji, v kateri je sodelovalo nad tisoč brigadirjev, je miadina gradila predvsem ceste in to pol ceneje, kot bi to opravilo specializirano podjetje. Brigade so na to akcijo prihajale pripravljene, saj so vsi brigadirji natančno vedeli, kakšno delo jih čaka, a ne samo to, v neka vasi so mladinke in mladinci gradili kulturni dom, miadina Rdečega križa je odprla štiri potujoče otroške vrtce in organizirala nego bolnikov na domovih. Mladi sociologi pa so izvedli na tem področju anketo o zaposlovanju in dodatnem šolanju za Kozjance. Do danes je bilo v Sloveniji prirejenih več mladinskih delovnih akcij, med katerimi bi posebno omenili akcije v Brkinih, Suhi krajini, Goričkem in pa v Posočju, ki ga je oškodoval močni potresni sunek. «MI GRADIMO PROGO. PROGA GRADI NAS» Današnje brigade so skoraj e-nako organizirane, kot so bile tiste, ka so v Saniški dolini kljubovale sovražniku in oskrbovale partizansko vojsko. Danes so bri- gade prave šole življenja, ki združujejo prostovoljnost, udarništvo in demokratičnost in ki jih preveva tekmovalni duh za boljše in prodornejše uspehe. Za mladega človeka predstavljajo nenadomestljivo življenjsko izkušnjo, tega so se zavedali mladi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti že pred leti in se tega zavedajo še danes, kot zgovorno dokazujejo velike udeležbe zadnjih let na vseh mladinskih delovnih akcijah širom države. Zanimanje za mladinske delovne akcije je preseglo meje Jugoslavije, saj so se jih od povojnih let do danes udeležili mladi iz 18 držav, ki so svoje izkušnje ponesli v domovino, tako, da so danes mladinske brigade postale praksa v mnogih državah širom sveta. Osnovni podatki letošnjih MDA v Sloveniji ZVEZNA MDA POSOČJE Na akciji je skupaj sodelovalo 914 brigadirjev v 21 mladinskih delovnih brigadah iz cele Jugoslavije. Brigadirji so v času trajanja akcije opravili čez 60 tisoč efektivnih delovnih ur, kar pomeni v finančni vrednosti okoli 9 milijonov dinarjev. Brigadirji so na akciji opravljali naslednja dela: gradnjo ceste in vodovoda, izpeljavo električnega o-mrežja, urejanje hudournikov ter adaptacije in urejanje raznih poškodovanih poslopij. ZVEZNA MDA KOZJANSKO Na akciji je sodelovalo 791 brigadirjev v 20 delovnih brigadah, ki so opravili približno 43 tisoč efektivnih ur dela. Gradili so vodovodno omrežje, položili PTT kabel, urejevali cestišča in sodelovali pri grad-i 'i .nji-iceste Maršala Tjfcav Sodet,* lovali so tudi pri gradnji kulturnih domov in športnih i-grišč. J jan ZVEZNA MDA SUHA KRAJINA V 17 mladinskih delovnih brigadah je sodelovalo 676 brigadirjev, ki so opravili približno 38 tisoč delovnih ur. V času trajanja akcije so brigadirji zgradili oziroma uredili cestišče in vodovod; na akciji je sodelovala tudi brigada Rdečega križa Slovenije, ki je delovala na zdravstvenem in so cialnem področju. REPUBLIŠKA MDA BRKINI Na akciji je sodelovalo skupaj 468 brigadirjev v 11 mladinskih brigadah, ki so opravili približno 30 tisoč delovnih ur. Zgradili so vodovod in so delovali pri širjenju, urejanju in asfaltiranju cestišč. V Sloveniji so bile letos še tri republiške MDA in sicer Kožbana, Kobansko ter Goričko. Na osmih MDA v republiki je v letošnjem letu sodelovalo 4150 brigadirjev v 100 mladinskih delovnih brigadah. Brigadirji so skupaj z investitorji in izvajalci del zgradili vodovodna omrežja, ceste, po ložili telefonske kable itd. Mladi iz Slovenije so letos sodelovali tudi na sedmih MDA iz ven republike, kjer je sodelovalo 2900 brigadirjev. Brigadirji iz Nove Gorice, Gorice in Trsta v zboru pred odhodom na vsakodnevno delo } VTISI ZAMEJSKIH MLADINCEV, KI SO SODELOVALI NA MDA «Prihodnje leto se bom gotovo vrnil v brigado in spoznal nove prijatelje» Naši mladinci so se udeležili MDA v Posočju, Brkinih, na Kozjanskem ter v Suhi krajini Naši mladinci so se letos poleti udeležili MDA V Posočju, Brkinih, na Kozjanskem ter v Suhi krajini. Vsakdo izmed njih je odnesel iz mladinskih brigad koristne izkušnje ter najrazličnejše vtise in mnenja, za vse pa je bilo bivanje in delo med brigadirji enkratno doživetje, ki jim bo o-stalo za vedno v prijetnem spominu. Mnogi od udeležencev letošnjih MDA so izrazili željo, da se bodo prihodnje leto ponovno odzvali vabilu M C SKGZ in odšli v brigade. Nekateri naši mladinci so nam o svoji udeležbi na MDA povedali naslednje; Dimitrij; «Uaeiežil sem se MDA na Kozjanskem in skupno z ostalimi zamejci sem bil vključen v slovensko brigado «3 julij* iz Hrastnika. Gradili smo vodovod, telefonski kabel in urejevali nasipe za cesto, delo ie bilo še precej težavno, saj smo delali pretežno v goratem območju. V naši brigadi je vladalo tovariško vzduš-je-, ki je po mojem ..mnenju najznačilnejši aspekt MDA. V brigadi smo imeli več predavanj in sestankov o stvarnosti Slovencev' v Italiji, o tem smo tudi pisali v- informativnih biltenih posameznih brigad.* Miran: cSkupaj z Igorjem sva bila na republiški akciji Brkini '18. Delo v naši izmeni je bilo tako porazdeljeno, da je potekalo istočasno pri vodovodu in na cesti. Brigadirsko naselje je bilo v vasi Tatre, brigadirji smo spali v prikolicah. Dnevni red v naselju je potekal v glavnem takole: zbujali smo se ob 4,30. ob 6. smo odhajali na delovno trasof delo pa smo končali ob 13. uri. Po kosilu je bil (.čaš namenjen pdčit-ku ter raznim notranjim dejavno- JADRANSKI KOLEDAR m 4 KNJIGE Ivo Andrič PREKLETO Damir Feigel POL LITRA DVORIŠČE VIPAVCA Franci Derganc OKRVAVLJENA ROŽA Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA Cena knjig v prosti prodaji • skupaj 43.000 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU 14.000 LIR SAMO DO 31 OKTOBRA Po 1. novembru 28.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO PO$IE i nakazilom 14 000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska. Ul Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo zo Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika OSEBNO na upravi ZT1. Ul Montecchi 6, Irsi O v Iržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, Trsi O Na uredništvu Primorskega dnevnika Ul ?4 mu|a 1, Gorica. PREKO RAZNASALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA stim, po večerji so bili na sporedu razni kulturno-zabavni večeri, k počitku smo legli ob 22. uri. Prvi dan sem bil malo zaspan in sem nekoliko negotovo prijel za krampi in lopato, nato pa- mi je šlo delo lažje od rok, ‘kot tudi vsem brigadirjem v skupini, ki je tako dnevno presegala predvideno delovno normo.* Igor: «Na delovni trasi ni bilo večjih priložnosti, da bi se med brigadirji spoznali, v naselju pa je bilo v popoldanskih urah za to dovolj časa. Čeprav sva prišla z Miranom v brigado le zadnji leden, sva z ostalimi brigadirji takoj navezala stike, saj so se slednji zelo zanimali za probleme nas, zamejcev. Kljub zahtevnemu delu se mi je življenje v brigadi takoj priljubilo, saj MDA dajejo priložnost, da se navežejo novi stiki in se sklenejo nova prijateljstva, ki se potem ohranijo tudi v prihodnosti. Gotovo se bom prihodnje leto ponovno vrnil v brigado in spoznal nove prijatelje.* Rado: «Delo v MDA je do podrobnosti načrtovano in vsaka akcija ima svojega komandanta in vodilni štab. ki skrbi, da poteka življenje in delo v brigadi v najboljšem redu. Vsak dan mora posamezna brigada opraviti določeno delovno normo, najboljša dobi ob koncu akcije priznanje, ki mu pravijo trak akcije. Poleg delu posvečajo brigadirji veliko pozornost idejno političnemu izobraževanju ter kulturni in rekreacijski dejavnosti, sobote in nedelje so posvečene počitku, izletom ter orientacijskim pohodom. Značilnost vsake brigade je informativni bilten, v katerem brigadirji pišejo o življenju v MDA in tudi o različnih drugih problemih.* Mauro: «Z ostalimi Križani sem bil vključen v zvezo MDA T]j :soč-je v Kobaridu. Prvi dan našega prihoda smo dobili brigadirke, čevlje ter sobo in spoznali bri-gadnega komandanta. Kmalu smo spoznali tudi druge člane brigade in jih povpraševali o življenju v MDA. Ko sem zvedel, da je budnica ob 4. zjutraj, nisem hotel verjeti in podvomil sem, če bom sploh mogel vzdržati ta delovni ritem cela dva tedna. Naslednji dan sem se kmalu vživel v delo, ure in dnevi so minevali hitro. Slovo od tovarišev brigadirjev je bilo posebno težko, saj so nas sprejeli v svojo sredo želo toplo in prijateljsko.* PrTmoršfciTffiovhlt 8 22. oktobra 1978 Nova jugoslovanska odprava na Everest Na pohoti se odpravlja 26 alpinistov • Začetek vzpona v drugi polovici februarja ■ V načrtu je pet taborišč Priprave na nov alpinistični vzpon v Himalajskem pogorju je v polnem teku. Sedma jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo se bo začela 20. februarja 1979. Vsekakor gre za najodgovornejšo in najtežjo alpinistično odpravo, saj se bodo jugoslovanski alpinisti tokrat skušali povzpeti na samo «streho sveta*, na 8848 m visoki Mount Everest, oziroma na čomolungmo, kot Everestu pravijo Tibetanci. Kakor je povedal predsednik propagandne komisije planinske zveze Jugoslavije Radivoj Kovačevič, bo to z organizacijskega vidika največja preizkušnja jugoslovanskega alpinizma. Jugoslovanski alpinisti se bodo vzpenjali na Mount Everest po severozahodnem grebenu, koder se doslej ni povzpela še nobena odprava. Na dan 21. februarja bo celotna skupina jugoslovanskih alpinistov skupno s 500 nosači krenila iz nepalskega glavnega mesta Katman-duja proti vznožju samega Evere-sta in postavila pri ledeniku Kum-bu na višini 5.200 m bazno taborišče, kjer bodo alpinisti ostali 18 dni, da bi se aklimatizirali. V teh dneh pa bodo nosači ali tako imenovani šerpe prinesli sem 12 ton opreme in hrane. S tega Daznega oporišča se bodo alpinisti po več kot 500 m visoki južni steni povzpeli do sedla Lo La, kjer bodo na višini približno 6000 m postavili prvo taborišče. Nato bodo preko severozahodnega grebena z naklonom od 45 do 50 stopinj prispeli do višine 6500 m, kjer bodo postavili drugo taborišče. Odtod vodi dalje blažji vzpon in pot po tem vzponu, a po večnem snegu in ledu, jih bo vodila do «za-hodnega ramena* Everesta, kjer bodo na višini 7200 m postavili tretje taborišče. Naslednje, četrto taborišče bodo postavili na višini 8000 m. Zadnje taborišče pa bo le kakih 300 m pod vrhom, od koder se bodo povzpeli na »streho sveta* le tisti člani odprave, ki jih bo določil vodja odprave Tone Škarja. Pohod jugoslovanskih alpinistov pa Mount Everest bo že sedma jugoslovanska odprava v to pogorje. Gre za zelo številno odpravo, saj bo šlo na pot na najvišjo goro na svetu kar 26 alpinistov, največ je Slovencev, vendar so v odpravo vključili tudi enega Spličana, dva Sarajevčana in enega Zagrebčana. Kot zdravnik bo odpravo spremljal dr. Evgen Vavken iz Ljubljane. Prvi se je na vrh Everesta povzpel 29. maja 1953, to se pravi pred 25 leti, Novozelandec Edmund Hillary, ki je imel ob sebi nosača Tensinga Norkeya. Od tedaj se je povzpelo na Himalajo že 81 ljudi in med njimi so bile tri ženske. Razne nacionalne in tudi mednarodne odprave se vrstijo kar druga za drugo, vendar pa morajo prej dobiti ustrezno dovoljenje cd zunanjih ministrstev LR Kitajske in Nepala. Resnici na ljubo glede tega ni težav, težavneje je dobiti »rok za vzpon*, kajti veliko je teh zahtev, saj so v Nepalu prav zaradi tega ustanovili pri ministrstvu za zunanje zadeve poseben referat za Himalajo, ki izdaja dovoljenja, ali točneje, ki določa termine posameznim odpravam in priznati je treba, da ta urad ne drži križem rok, saj je Himalaja praktično »razprodana* ali če hočemo »zasedena* za celo vrsto let. Jugoslovanski alpinisti so na primer dobili prvo dovoljenje za vzpon na Makalu, ki so ga »zasedli* oktobra 1975, le tri mesece prej toda že tedaj je nepalsko zunanje ministrstvo imelo kompleten seznam vzponov do konca leta 1981. Kako živahen je promet na Mount Everest, nam bodo povedali naslednji podatki: v soboto, 14. oktobra so prišli na vrh trije zahodno-nemški alpinisti, med katerimi je bil tudi 34-letnj Engel, ki se je povzpel na Everest brez maske za kisik. V ponedeljek so prišli na vrh Everesta trije Francozi, katerim se je pridružil še 46-letni avstrijski alpinist Kurt Diemberger, ki je prinesel s seboj filmsko kamero in posnel skupino ljudi na najvišjem vrhu. Teda Francozi so se morali kar štirikrat pognati, da so prišli na vrh, kajti šele četrti dan je bilo vreme znosno. To je bila prva uspešna izključno francoska odprava na Everest. Med člani odprave je bil tudi bivši francoski minister za šport Pierre Mazeaud. Svetovni rekord je verjetno dosegla mednarodna odprava, ki so jo sestavljali Nemci, Francozi in Poljakinja. Odprava je štela vsega skupaj 14 ljudi. In vseh teh 14 ljudi se je z ustreznih oporišč hkrati prebila na vrh. Poljakinja, 34-letna inženirka Wanda Rutkievvicz, je bila prva Evropejka, ki se je povzpela na vrh, in hkrati tretja ženska, ki se lahko ponaša, da je prišla na »streho sveta*. Svevova «Zenova izpoved/ (Nadaljevanje s 6. strani) «bolezni», ki je za razliko od navadne «vedno in neizbežno smrtna» in iz katere je rešitev samo v viziji neke svetovne eksplozije, po kateri bo ozemlja blodila v plinastem stanju brez parazitov in boleznh. Kezich je v tem uspel in njegova dramatizacija nudi zato dovolj možnosti režiserjem, scenografom in seveda igralcem, da ustvarijo odrske uprizoritve, ki lahko upodobijo «Zeno-vo izpoved* dovolj prepričljivo in verno avtorjevemu hotenju. Režiser sedanje uprizoritve v Teatro Stabile, Franco Giraldi, je dane možnosti, po našem mnenju, dobro izkoristil. Predvsem je ustvaril predstavo, ki je tekla neprisiljeno (kljub deklama-torskim pristopom nekaterih igralcev) in v kateri so vse nastopajoče osebe bile sorazmerno s svojim pomenom vključene v dovolj uravnan tok dogajanja. Povsem ustrezna in v funkcionalnem smislu celo odlična, je bila scena Ser-gia d’Osma. Glasba Giampaola Corala je prav tako prispevala svoj delež v poustvarjanju mi-Ijeja. Renzo Montagnani se je Zenu Cosiniju približal bolj z njegove zunanje podobe kot s pronicanjem v njegovo fiktivno bolno duševnost. Zato je bil njegov Ženo manj nevrotično nastrojen, pa zato bolj preprosto človeški v svojih reagiranjih, ki so često prav zaradi svojega humorističnega prizvoka meglila smisel in globino besed, ali pa so le te ostale zgolj površinske. Zato je bilo v njegovem Zenu premalo čutiti njegovo filozofsko psihoanalitično strukturo in je izpadel le bolj kot svojevrsten posebnež med ostalimi. Med drugimi vlogami velja posebej omenili diskretno matriar-halni nastop Marine Dolfin (gospa Malfenti) ter prikupno pojavo Carle Greco in umirjeni lik Ade Malfenti v dognani karakterizaciji iste igralke Elisabette Carta v dvojni vlogi. Giovannija Malfen-tija, veletrgovca, ki je svojo pro-speriteto gradil na borznih špekulacijah, je z markantno pojavo igral Danilo Turk. (jk) ZARADI RUŠENJA PRIRODNEGA RAVNOTEŽJA Švedske nevšečnosti s severnim jelenom Deset odstotkov prometnih nesreč povzročajo jeleni V milijonih let si je priroda u-stvarila določeno ravnotežje, ki bi ga človek ne smel kvariti, kajti v nasprotnem primeru bo račun plačal prav on. To ni mnenje kogarkoli. To ugotavljajo znanstveniki že dolgo časa, in hkrati opozarjajo človeka, naj si po nepotrebnem ne dela škode. Toda človek gre svojo pot, ne meneč se za svoje če s m ne preveč posrečene poteze. Kdo bi si bil na primer mislil, da bo Švedska nekega dne plačevala račun za naglo inurba-cijo ter za pomor volkov. In to na način, ki se zdi na prvi pogled malenkosten, ki pa vendarle marsikomu greni življenje. Za kaj gre? Kadar se odpravimo iz naših mest na podeželje, bomo ponekod po Brkinih in po Krasu naleteli na cestne znake, na katerih je silhueta goveda. Na švedskem pa so posebno ob tako imenovanih hitrih cestah pogostni znaki, na katerih je silhueta severnega jelena. Gre za rdeče obrobljene trikotnike z glavo severnega jelena. Švedski avtomobilisti so imeli doslej zelo veliko incidentov. Na Švedskem se je namreč ta sicer zelo simpatična žival tako razmnožila, da strokovnjaki računajo, da jih je najmanj 300 tisoč. In pri tem ugotavljajo, da se žival zelo naglo množi. Ta pojav ima svojo dokaj negativno plat. Na predelih, koder se ob obeh straneh ceste raztezajo pašniki, pogosto vozač naleti na to sicer simpatično in plemenito žival, ki zelo počasi prečka cesto. Statistiki so izračunali, da najmanj deset odstotkov vseh avtomobilskih incidentov na švedskem povzročijo prav severni jeleni, ki na takšnih krajih prečkajo avtomobilske in hitre ceste z enega pašnika na drugega. Sicer je res, da se spretnemu avtomobilistu in njegovim sopotnikom ne zgodi nič hudega, toda na cestah obležijo živali s polomljenimi nogami ali tudi mrtve, vozilo pa bo tudi treba popraviti. To je ena negativna plat naglega razmnoževanja severnih jelenov. Druga negativna plat pa je tudi ta, da preveliko število severnih jelenov škoduje živinoreji, saj številne črede severnih jelenov popasejo krmo, ki bi sicer služila švedski živinoreji. Ponekod je to zelo akuten problem in so v nekaterih predelih zabeležili celo akutno pomanjkanje krme. Zabeležili so tudi primere, ko so se severni jeleni med seboj poklali' in je preživeli jelen pojedel poginulega, ker ni imel paše in ni našel krme. Seveda se za nas to zdi skoraj nemogoče, saj je jelen travojeda žival, toda vedeti moramo, da je zimsko obdobje na Švedskem zelo dolgo in kadar je dežela mesece in mesece uklenje-na v led in sneg, je severnemu jelenu, ki je sicer skromen, težko priti do hrane. Ustavimo se še za trenutek pri severnem jelenu. Prirodoslovci menijo, da je več vrst severnega jelena. Od drugih jelenov se severni jelen ločuje po zelo dolgi iiiiMMiiiiiiiinniiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiitinininniiiiiiiiimiiiiiiitiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiuiiimin PROF. AVGUST ČERNIGOJ RAZSTAVLJAL V ILIRSKI BISTRICI Tudi Kulturna skupnost Ilirska Bistrica se je vključila v 80-letne jubileje slikarja Avgusta Černigoja. Avgust Černigoj je namreč del svojega življenja preživel na območju bistriške občine in sicer od leta 1943-1945 v Knežaku. Ta faza njegovega življenja in dela se je izrazila v tem, da je ustvarjal na Pivskem, zlasti pa je notranjost župne cerkve v Knežaku in cerkev v Košani obogatil s svojimi likovnimi stvaritvami. Tako je bila otvoritev razstave dne 13. oktobra 1978 posvečena Černigojevemu življenju in delu na tem območju. Poleg olj, risb in grafik je bilo razstavljenih tudi nekaj kra- jin s tematiko Knežaka in okoliških vasi. Pri otvoritvi je navzoči Avgust Černigoj pojasnil nekatere svoje poglede na umetnost. Poudaril je, da je bivanje v Knežaku predstavljalo za njega umik iz takratnega fašističnega Trsta in obogatitev življenjskih izkušenj, ter po svoje vplivalo na določeno fazo njegove ustvarjalnosti. Pri otvoritvi razstave je s kratkim programi sodeloval moški pevski zbor oDrago-tin Kette» Ilirska Bistrica, poznavalec Černigojeve umetnosti in u-metnostni zgodovinar Peter Krečič pa je obiskovalcem pojasnil pomen umetniškega ustvarjanja. ALEKSANDER TERNOVEC glavi, po posebnih rogovih in po bradi. Evropski severni jelen je zelo razširjen, a je po velikosti manjši od ameriškega, kljub temu pa je po severnem medvedu in po bizonu največji evropski kopenski sesalec. Severni jelen je skoraj dva metra visok in tri metre dolg, doseže težo od 500 do 600 kg, severni jelen na Aljaski, ki je neprimerno večji od evropskega, doseže tudi eno tono teže. Krzno severnega jelena je temnosivo in bleščeče, ko pa je žival stara, postane njegova dlaka bolj ščetinasta. Severni jelen živi v poprečju 25 let. vendar doseže tudi starost 30 let. Ena njegovih največjih napak in šibkih točk je zelo slab vid in se zaradi tega bolj težko seli. Posledice tega so tudi v začetku omenjene nesreče na cestah. Odlikuje pa ga izredno prefinjen njuh, ki mu deloma nadomešča slab vid. Severni jelen je odličen plavalec in more včasih ostati tudi več minut pod vodo. Švedski naravoslovci so se zadnje čase začeli posebej ukvarjati s severnim jelenom. Deloma v zvezi z v začetku omenjenimi težavami, deloma pa tudi zaradi tega, ker je to pomembna žival vse severne Evrope. Predvsem se sprašujejo, zakaj se severni jelen na Švedskem in še posebej v predelih proti Laponiji in Finski, tako naglo množi. Eden izmed razlogov tega pojava je verjetno v dejstvu, da so Švedi ali Finci zapustili samotne posesti na podeželju in se selili v mesta. Zato so velikanska področja ostala nenaseljena in prejšnje ravnotežje je bilo s tem porušeno. Vtem ko so kmetje prej vzdrževali širša področja in ščitili svoje travnike in pašnike pred severnim jelenom, so sedaj na teh področjih jeleni edini gospodarji, saj jim je kmet prepustil celo svoje domove, to se pravi staje in hleve. Vrh tega so nekaj let prej gojeni in gnojeni travniki dajali odlično krmo. In tako so na primer v pokrajini Vormland našteli že tolikšno gostoto severnega jelena, da jih pride po deset na kv. kilometer. Drugi, morda še važnejši vzrok za naglo razmnoževanje severnega jelena pa je iztrebljenje volkov na Švedskem. Prirodoslovci so pred časom opozarjali državne o-blasti, naj ne iztrebijo volkov, kajti znano je in velikokrat preverjeno, da se v prirodi ustvarjajo določena ravnotežja, ki jih ne smemo rušiti. Nekoč so volkovi iztrebljali pregosto populacijo drugih živali, tudi severnih jelenov, ker s» .poklali mladiče ali starata že onemogle jelene. Kot tretji element, ki naj bi bil prispeval k razmnoževanju te živali, pa so tudi nekoliko blažje zime, ko ni toliko snega. To se bo morda zdelo protislovno s tem, kar smo zapisali nekje v začetku, da so na Švedskem in tudi drugod na skrajnem robu severne Evrope zasledili tudi primere,.ko je severni jelen ubil in nato požrl jelena. Toda to bi bilo protislovno le v normalnih življenjskih razmerah. Jelen je izrazito travojeda žival, v hudih zimskih mesecih se v pomanjkanju krme, trave, loteva tudi lubadi in o podobnih težavah bi znal povedati kaj marsikateri gorenjski sadjar, ko so mu prav navadni jeleni ogulili jablane ir* drugo sadno drevje. V severni deželi, kot je Švedska pa, kjer je zima dolga, in kjer je normalno veliko snega, bi tega bilo veliko več, le da tam sadnega drevja skoraj ni. In če trdimo, da so zadnja leta tam zime blage, je to le relativno, kajti namesto petih mesecev snega in mraza, bodo »le* štirje, kar je vseeno veliko. Za konec še nekaj podatkov. Švedska izplačuje na leto okoli 50 milijonov kron za škodo, ki jo povzročajo severni jeleni. Samo v lanskem letu so severni jeleni povzročili nekaj nad 3500 avtomobilskih incidentov, kar je trikrat več kot je bilo takšnih incidentov pred petimi leti. Zanimivo je tudi to, da je največ teh incidentov ob mraku ter ob zori, kar se tolmači s slepoto ali kratkovidnostjo jelenov. Nedelja, 22. oktobra 1978 Ponedeljek, 23. oktobra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Tipano; 11.05 Mladinski oder; Vitez na obisku; 11.45 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste, Šport in glasba. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje Miro Ungar; 9.20 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.34 šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Darvvil; 11 30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Stisk rok; 15.15 Poje Thelma Houston; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Humor; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše: 18.30 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 6.30 Humor; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Glasbena pavza; 10.30 Posebnost: Nanni Moretti; 11.30 Prva vrsta; 1.45 Radio sballa; 13.30 II Calderone; 14.15 Carta bianca; 15.20 Nogomet od minute do minute; 18.25 Radio 1 za vsakogar; 20.10 Seviljski brivec, opera; 23.13 Za lahko noč. Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jug. lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9 45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Sve-vove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 8.3C, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 8.32 Orkestralne miniature; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Igra orkester Maunel; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.35 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Šport; 14.10 Plošče; 14.33 Valček, polka, mazurka: 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Orkester Michael Le-grand; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Ro-magna; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Glasbeni notes - Tema dneva: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Ženski zbor iz Bovca in moški zbor «V. Stanič* iz Avč: 20.00 Srečanje z domačimi pevci; 20 32 Rock party; 21.32 Gremo v opero. RADIO 1 RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.15 Revival; 12.45 Kviz oddaja; 13.40 Romanca; 14.00 Popevke serije A; 14.30 Športna nedelja; 15.20 Z nami v nedeljo; 19.50 Opera 78; 21.00 Prostor X; 22.40 Lahko noč Evropa. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni intermezzo; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Končno je ponedeljek; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musical-mente; 17.20 Klasiki; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj; 19.35 Iznajdba, ki se imenuje plošča; 20.45 Glasbeni program; 21.45 Radijska igra. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30 Poročila; LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.39 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši.. .-; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10 50 Glasbena medigra;-41.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Ho-vvard Hawks; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža: Brez njih ni športa, Gost nedeljskega popoldneva; 17.50 Radijska igra: 19.30 Obvestila in zabavna 'Tlasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas: 00.05 Nočni program. 6.00 in 8.00 Oni drugi dan; 8.45 Midva zaljubljena; 9.32 Radijska igra; 10.12 Telefonski pogovori; 1.35 Popevke za vsakogar; 13.40 Romanca; 15.00 in 15.45 Tukaj Radio 2; 18.35 Prostor X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 F ' reaci; ; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasber.' matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki' revijski o-kestri; 12.30 Kmetijski" nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intremezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Glasbena izročila tisočletij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Večer francoske opere; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza. Nedelja, 22. oktobra 1978 Ponedeljek, 23. oktobra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Svet Jullesa Verna 12.30 En dan z Mariom Pomilio 13.00 DNEVNIK 14.00 V teku nedelje Vmes Kronike in športni dogodki 14.15 športne vesti 14.20 Uvod v oddajo «Io e la Befana* v 15.20 Zgodbe Divjega zahoda človek iz Lareda —- film 16.30 Rezultati nogometnih tekem 17.00 10 E LA BEFANA 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 William Shakespeare DNEVI VSTAJE — Peta e-pizoda 21.35 Športna nedelja Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika 12.30 13.00 13.30 14.00 14.25 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Problemi in raziskave sodobne znanosti LETALSKE VOJNE Knjižne novosti DNEVNIK Posebna oddaja iz parlamenta vsakogar: Itali- 17.00 umetniki: Pietro glasba nada-1 18.50 Do- Drugi kanal 12.15 Napoved programa za prihodnje dni 12.30 Risani filmi 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.15 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 16.30 Popoldanski spored resne glasbe TOSCA 18.45 DNEthsiIK 2 — ŠPORTNE VESTI 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - športne vesti 20.40 Stryx — Glasbeno - govorni spored 21.50 DNEVNIK 2 - DOSSIER «Zadeva Moro* 22.45 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.00 Iz avditorija RAI v Turinu Mladi izvajalci 12.30 13.00 13.30 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI - nadaljevanka 10.35 Nikogar ni doma — otroška oddaja 10.55 Skrivnost pletenega koša 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA 14.50 Čudovita leta filma — serijska oddaja 15.15 Okrogli svet 15.35 Lepši časi slovenskega nogometa? 16.25 Dosje našega časa: LE- TO 1955 17.30 Meda za vas 17.40 Športna oddaja 17.45 Dvojno breme — film 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Horvat: MAČEK POD ČELADO — nadaljevanka 21.05 Samoborsko gorje 21.35 DNEVNIK 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček — risanke 20.00 27. kanal 20.15 STIČIŠČE 20.35 Dinamit in prikupnost — celovečerni film 22.00 Tekmovanje v boksu Zagreb 12.30 Jugoslavija, dober dan 14.00 Sedmi kontinent — film 21.05 Karavana: Beograd, 2. del Jezik za janščina Jezik in slog v sodobni poeziji Današnji Annigoni 17.15 Jazzovska 18.00 Argumenti: Segesta 18.30 Glasovi iz temine Reincarnazione — 4. ljevanje Osmi dan Sodobni ital. pisatelji: menico Giuliotti 19.20 Rottamopoli 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Dogodivščine mirnega Američana «Abbandonati nello spazio* Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vidim, slišim, govorim DNEVNIK 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino Paddington 17.10 Simpatični lopovi Komični filmi tridesetih lel 17.30 Svobodne peruti — dokumentarec 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.55 Programi pristopanja 1 19.10 Risani filmi: Tom in Jerry 19.20 Potovanje okoli sveta v 80 dneh 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Ameriška tragedija — Prvo nadaljevanje ZSSR: Kavkaški pastirji Judovska kultura in živ- Ob^koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 10.00, 11.00, 15.00 in 16.00 TV šola Materinščina, Risanka, Zemljepis, igrice za najmlajše 18.15 Pravljica se začenja — lutkovni film 18.35 Tbilisi — dokumentarni film 19.10 Grdi medvedek — risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Dvakrat ovdovela mačeha — TV igra Po povesti Davida Kldašvi-lija «Mačeha Samanišvili* 21.30 Mcyri — balet 22.05 DNEVNIK Koper 20.00 Otroškf Kotiček — dokumen-. tarni film 20.15 DNEVNIK 20.35 Skrivnosti Jadrana — dokumentarec 21.05 Giovanni — TV igra 22.00 Baletni večer: Prstan in ba ročni koncert 21.55 22.45 Zagreb 18.00 Z besedo in sliko 18.15 Zakaj nam je potrebna u-metnost? 20.00 Gospodarjev zet - TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura danes 22.20 Dokumentarni film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 28. OKTOBRA 1978 TOREK, 24. oktobra 8.45, 10.00, 14.45 TV šola: Pot po neznanem, Ali ste vedeli, TV dnevnik; 16.35 šolska TV; 17.30 Rock koncert: Dr. John, Chambers Brothers; 18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled; 18.40 Čas, ki živi; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Dia gonale: Nafta za jutrišnji dan; 20.35 Trnova pot, TV nadalj.; 21.55 Dnevnik; 22.10 Naši sodobniki: I-van Seljak - čopič. nija - Jugoslavija; 17.25 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 17.35 Poskočna domišljija; 18.00 Obzornik’ 18.10 Mostovi, oddaja v madžarščini; 18.30 Pot po onkološkem itištitutu; 18.40 Naša pesem 78; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Smrt v Benetkah; 22.10 Dnevnik in kronika IX. kongresa zveze sindikatov Slovenije; 22.40 Razvoj popularne glasbe; .j.?9 Dnevnik. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.15 Dnevnik; 20.35 Svet neuvrščenih: Kenija; 21.20 Usoda :e jim nasmehne, TV film; 22.05 Umetnost v Jugoslaviji; 22.35 Mokranjac- Ru-koveti. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Dvojnik, celovečerni film; Nogomet in gimnastika. SREDA, 25. oktobra j. IX. kongres zveze sindikatov Slovenije, prenos iz Maribora; 13.50 Bukarešta: Nogomet Romu- ČETRTEK, 26. oktobra 8.55, 10.00, 10.30, 15.45 TV šola; 16.40 Poročila; 16.45 Trinajstletniki; 17.15 Obzornik; 17.25 Prof. Baltazar; 17.35 Planine sveta: Alpe; 18.40 IX. kongres ZSS; 19.10 Risanka; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retro- pektiva TV drame: Gluhi mož na meji; 22.00 Na zvezi; 22.20 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroš!-' kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Priča mora molčati, film; 22.05 Samoupravljanje v Jugoslaviji; 22.30 Ansambel Horizont; 23.00 Gimnastika, svetovno prvenstvo, PETEK, 27. oktobra ».Oj, 10.00, 15.00 TV šola; 17.10 Dnevnik; 17.15 Velika predstava na dni morja; '7.30 Norosti Maje Skovvron; 18.00 Obzornik; 18.10 Srečanje oktete” 73; 18.40 Izbira študija in poklica: Slavistika: 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Iz voli';, kar naprej; 21.10 Trenutki vesoljske znanosti: 22.05 Dnevnik; 22.20 Baretta, TV film; 23.10 Sve tovr prvenstvo v Gimnastiki. KOPER 20 00 Otroški kotiček- 20.15 Dnevnik 20.35 Orlacove roke, film; 22.2 XXVI. festival planinskih fil mov v Trentu: «Naskok na Picco Paiju*. SOBOTA, 28. oktobra 8.C3 Poročila: '.05 Prof. Balta zar; 8.15 Čarobna žoga; 8:30 Tri najstletniki; 9.30 Čas, W živi: Boj primorske mladine za nov, lepši dom- 10.00 Šopek z bodeče žico; 15.. Rokomet Jugoslavija - ZRN! I6.5C Nogomet Hajduk - Radnički! 18.15 Obzornik; 18.55 Muppet shov. Bob Hope; 19.30 "nevnik; 20.C C: milla, Tv nadaU’ 21.05 TV žeht ik; 21.45 Dnevnik; 22.00 Grissono-va tolpa, film1; "4 Svetovno ' venstvo v gimnastiki. KOPER 15.5» Nogomet Haiduk Radnič ki; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Advokati v na vzkrižnem op.iju, TV film; 21.30 Dosje ašega čase; 22.30 Hamlet v Snodnje Mrdušo, film MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 23. Pripovedoval je. Ona je sedela in poslušala in lahna emavost se je je lotevala. Slišala je njegov glas kakor iz ljave; vsebina se je spreminjala v pravljico in pesem-. «V partizanih.* je govoril z neko zasanjanostjo, *sem 3čal dekle in sem se na prvi pogled zagledal v njo in hotel, da se tudi poročiva. Ne morem reči, da sem hudo resno zaljubil. — Bila je vdova. Prvo leto vojne zgubila moža in ga ni nikdar prebolela. Ostala je ma, resna, mirna in tudi osamljena. Privolila je, da se ročiva. ,Samo njega ne smeš nikdar zasenčiti v mojem cu,’ je rekla, misleč na svojega moža. /Tega ne po-ušaj, potem te ne bom rada imela!’* Zamislil se je in jal: »Veš, moški smo v ženskem srcu najraje sami. Ven-,r me njena zahteva ni motila. Bil je mrtev. Mrtvi imajo oje pravice pri živih. Rad sem jo imel. Bila je bolničarka srečala sva se, ko sem bolan ležal v bolnici; ona mi je -egla. Spominjaš me nanjo, po obrazu, potezah, laseh, ►ji, kretnjah, najbolj pa po duši. Vendar v tem ne ivsem: bila je bolj mračna, ti pa si vedra. Potem sva bila nekaj časa v isti brigadi: ona bolničarka, jaz namestnik bataljonskega komandanta. Kasneje sem postal bataljonski komisar. Najina srečavanja so bila preprosta, bolj prijateljska kakor ljubezenska. Takrat smo se partizani drugače ljubili. O preteklosti — spred vojne — sva malo govorila, o minulih letih, zlasti o bitkah in pohodih več, največ pa o prihodnosti. Rekla sva si, da se poročiva, kakor hitro bo konec vojne. Rekla sva, da bova živela v mestu. Rekla sva si, da bova imela otroke. Pristala je. Dva, tri da bi imela, je rekla. .Devet pa ne, kakor naša mati,’ se je nasmehnila. S tem sem se strinjal. ,Ne smeš pozabiti,’ sem ji rekel, ,da se po treh četrti kaj rad ponesrečil’ Da vč, je pritrdila, misli pa, da je ena nesreča dovolj. — Vse je bilo tako čudovito lepo! — Tedaj so me premestili, ker se je nekdo pritožil zaradi najine ljubezni: dvoril je Vidi: ona pa ga je odbila. V tistih letih je bila ljubezen še prepovedana stvar, pred tem celo s smrtjo kazniva. — Ko sem odhajal, je Vida bila žalostna. Grenko se je nasmehnila. Ko sva sedela in se tako poslavljala, poslednjič v sanjarjenju, mi je igrajoč se z mojo roko rekla: .Bojim se, da se ne bova več srečala.’ — .Zakaj tako, Vida?’ sem vprašal. .Slutnje imam,’ je dejala. — .Partizan ne sme imeti slutenj,’ sem ji rekel. — ,Vem,’ se je nasmehnila. ,A jih vseeno imam. Ne privoščijo nama te uboge ljubezni.’ — Srce mi je jokalo za njo, ko sem odhajal. Zameril sem ljudem. Kako grd je človek, ki ne razume ljubezni! — Odšel sem. Pisala sva si, a redko. Pošta v partizanih... včasih je prišla na cilj, včasih je iskala človeka. Potem sem zvedel, da je padla. Ko pa mi je neki znanec še ustno potrdil njeno smrt, sem se predal žalosti. Čutil sem se zapuščenega. Nikakega pravega cilja nisem več imel. Samo boril sem se še. Hotel sem, da bi padel. Ne bom rekel, da sem se nalašč nastavljal. Toda umikal se nisem nikdar, in skrival tudi ne. Krogle so tako rekoč dan in noč žvižgale okrog mene. Kdaj pa kdaj me je katera tudi oplazila; če ne drugače, mi je vsaj obleko prevrtala, nahrbtnik — nekoč sem kar tri prinesel v nahrbtniku! —, zadela je ob šaržerje, pet se mi jih je zajedlo tudi pod kožo. Viš, ona je padla, ki je imela samo slutnje in ker je bila užaljena, ko so ranili njeno ljubezen. Jaz, ki sem hotel pasti, sem ostal. — — Prišel je konec vojne. Minili so lepi partizanski časi. Ostal si sam, pozabljen, zgolj s svojimi spomini. Delaš, otopiš, postaneš uradnik ali kar že, mrtva stvar. Vsakdo ima koga, ljudje so nekako srečni, le ti si vedno sam. Nazadnje se znancem že nekako smiliš. Skušajo te oženiti, da ti ne bi bilo dolgčas Seznanijo te s to, z ono. Otopel si, pripravljen, da se tudi oženiš, čeprav z istim pridržkom, kakor ga je meni povedala moja Vida: ,... imel sem dekle, ohranil jo bom v spominu, če te to ne moti...’ Ko pa dvakrat, trikrat govoriš s kakšno žensko, se potegneš nazaj kakor polž v kamrico, če se mu dotakneš rožičkov. Nekaj te odbija. Preveč je drugačna od one, ki si jo rad imel. In samota se vrne k tebi in z njo brezciljnost. Živiš samo še uradu...» «Nisem ljubosumna,* je rekla ob zgodbi, ki jo j® prevzela. «Na nikogar nisem ljubosumna. Kaj bi imel® od tega?* »Potem nisi huda, da ti tako hvalim ono?* «Nisem,» je odvrnila jasno. «Občudujem te.. lep0 je to od tebe.* «Rad sem jo imel,* je nadaljeval. »Ne tako, kot se imajo radi mladi zaljubljenci. Za takšno ljubezen set® prestar. Mogoče gledam na te stvari, bi dejal — nekolik0 praktično: predvsem bi rad, da bi se z žensko, s katei-0 bi živel, dobro razumel, da bi lepo živela...» «Si pri meni tudi na to gledal? Samo na to?» 1® vprašala. Videl je, da so se ji pri tem usta našobila, ven* dar ne zaničljivo, zakaj njen obraz je bil prej žalosten, kakor da v vse to ne verjame, ali pa vse to ne zadev® nje. Razumel je, zakaj je to vprašala. Ni bilo toliko v tem, kako je gledal nanjo, kolikor bolj v tem, če bi *lep° živela*. Ognil se je temu in odvrnil: Zdelo se je, da se bo zasanjal v tej svoji žalosti. Nato jo je pogledal in vprašal občutljivo: «Ali si ljubosumna na mrtve?* Preden je odgovorila, je sam povedal: «Na mrtve ne smeš biti ljubosumna. Daleč so, nedosegljivi in neranljivi. Pa tudi nam nič nočejo.*. »Rekel sem, da si ji v nečem zelo podobna... Navd»* jaš me z istimi čustvi. Kar naprej bi sedel pri tebi in ^ pripovedoval, še bolj pa poslušal tebe, ko bi pripovedo* vala. Neskončno rad imam takšno mirno pripovedovanj® o minulem, ali pa če kdo sanja o prihodnjem ... Le d® ti molčiš. Nič lepega mi nimaš povedati o preteklosti 10 kakor da ne sanjaš o prihodnosti.* Navezala je na prejšnje, ko je vprašala: »To je vse-kar si videl na meni?* Zdelo se je, da se je razočaral® V tej njegovi skoposti. ■M PrLmw*kI7ffie\"uk 9 NOGOMET ŠPORT ŠPORT ŠPORT JUGOSLOVANI V KVALIFIKACIJAH ZA EP 22. oktobra 1978 PROTI ROMUNOM SAMO NA ZMAGO V sredo bo ta zelo važni dvoboj v Bukarešti - Nekatere novosti v Mladinicevi reprezentanci - Poraz bi «plave» praktično pokopal — v sredo bo v Bu-Israla .jugoslovanska nogo- ®e'na reprezentanca - D- svoin . ‘■'‘““‘““ra z Romunijo v okviru kvali- evropsko prvenstvo leta fo- Kot l>n°lW,V-Skupini s ŠPan1-!0' CiP: ^“Pmjo, doslej pa so odig sla^» °oSreean-ie’ in sicer JuS°” "Ja - Španija v Zagrebu. avj» startajo po nerodnem, liko, čeprav kasneje neizkoriščeno lanskoletno zmago Jugoslovanov s 6:4 prav v Bukarešti. Skoraj brezupno je ta podvig ponoviti, čeprav so Mladinicevi varovanci zelo optimistično razpoloženi. Zvezni selektor Mladinič je sklical 16 nogometašev. Vratarja sta Borota (Partizan) in Svilar (Vojvodina), branilci so Rožič in Mu-žinič (Hajduk), Hadžiabdič (Velež), Džoni (Dinamo) in Stojkovič (Partizan). Vezni igralci so V. Petrovič (C. zvezda), Cukrov (Rijeka), Šurjak (Hajduk), Trifunovič (Partizan). Napadalci pa bodo D. Sa-| vič (C. zvezda), Desnica (Rijeka), i Halihodžič (Velež), Žungul (Haj-1 duk) in S. Susič (Sarajevo). Po porazu je torej prišlo do nekaterih sprememb. Mladinič je končno poklical Vladimira Petroviča, ki bi moral prav gotovo popraviti marsikatero napako na sredini igrišča. Igral bo verjetno tudi Trifunovič, tako da bo sredina igri- °vic bi moral v sredo igrati Proti Romunom 'endar Špancp^stoženem porazu proti na zmago, ki bi znala marsikateri problem. Do saj - p ‘--- -.......... .... nomuni zelo nevaren na Sit? aj h tokrat zelo težko priti, spr0tnj, komuni zelo nevaren na b^o n ljubitelji nogometa pa se Pfav gotovo spominjali na ve- 5P.MAČI ŠPORT • M 1 1 . I , OANES NEUeLJA, 22. oktobra 1978 nogomet io.3o2: amaterska liga ,jWP krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druP111 v Italiji pri SPI. Izdaja1 *la" Za SFRJ Oglasi 400 lir Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I zveze čašo; založnikov BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU Bivanjska stiska - vodilna tema doslej uprizorjenih predstav Primorsko dramsko gledališče s Kosmačevo «Balodo o trobenti in oblaku» Navdušen aplavz za «Ate!je 212» in njegovo predstavo «Komen za podglavo» (Od našega poročevalca) MARIBOR — Gledališka mobilizacija Borštnikovega srečanja je v polnem teku. Kroniki dogodkov sledijo razmišljanja in vtisi o uprizorjenih predstavah. Kronični zapis se mora nujno spremeniti v beležke o vsebini in stilu. V pričujočem članku se bomo osredotočili na predstave «Balada o trobenti in oblaku*, »Kamen za pod glavo* in »Pozdravljen in zbogom*. «Balada o trobenti in oblaku* je dramatizacija znane istoimenske povesti Cirila Kosmača, dramsko priredbo je pripravil Janez Povše, ki je hkrati režiser predstave. Delo je uprizorilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Sceno je pripravil Sveta Jovanovič, kostume Marija Vidau, glasbo je napisal I-lija Šurev. Predstava «Balada o trobenti in oblaku* je v četrtek odprla Borštnikovo srečanje. Dramska uprizoritev Kosmačeve znane novele je solidno delo. Režiserjev osnovni problem je bil, kako ohraniti poetsko in sporočilno veljavo proznega teksta. Dramska priredba nujno izpušča prozne opise in razglabljanja. V priredbi se izluščijo dialogi in dejanje. Prazne prostore, ki jih je pisatelj napolnil z vrsto opisov, razmišljanj in poetskih utrinkov morejo režiser, igralci, scenograf, kostumograf in pisec glasbe nadomestiti z njim lastnimi izraznimi sredstvi. »Balada o trobenti in oblaku* je poleg vsega tekst, kjer se prepletata realnost in fantastika. Oboje je treba na odru zaznamovati. V veliki meri je to gledališkim delavcem PDG uspelo. Igralci so poudarjali poetič- Miuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiuiiiiiiii nost teksta in bivanjska vprašanja junakov. Vrh intenzivnosti je predstava dosegla, ko se kmet Temni-kar (Tone Šolar) po težki moralni in psihološki odločitvi spopade z belogardisti. Režiser je dobro izpeljal tudi ostalo potekanje zgodbe. Pri tem ga je spremljala osnovna težava, kako razmejiti, a hkrati prepletati fantastiko in resničnost. To prepletanje dveh elementov je namreč bistvena stilna in miselna o-dlika Kosmačevega teksta. Izven tekmovalnega programa je v petek nastopilo gledališče »Atelje 212» iz Beograda z igro Milice Nov-kovič «Kamen za pod glavo*. Slednja je bila najboljša predstava Ste-rijinega pozorja 77. Delo je režiral Milenko Maričič, sceno je izdelal Sveta Djurič, kostume je pripravila Mirjana čofadžič, glasbo je napisal Vojislav Kostič. O predstavi gledališča «Atelje 212» je treba zapisati, da je bila odlično izvedena in umetniško pomembna. Tekst Milice Novkovič bi bil tradicionalno zgrajen, če bi ne prepletal sveta živih in mrtvih in če bi ostre karakterizacije junakov in bistvenih dialogov avtorica ne nabila z bivanjsko stisko, ki preraste naturalistične in realistične okvire. Razmerja med nastopajočimi osebami so napeta. Zelo blizu so gesla človek človeku volk. Spektakularnega dejanja drama nima. Njena napetost se stopnjuje prav v odnosih, ki vežejo in odbivajo dramske osebe. V skopem in bistvenem scenariju so igralci podali markantne like. Izkoriščali so izvirna izrazna sredstva dramske govorice, od giba do tišine, besede in krika. Igra- li so razumsko kontrolirano in brez klišejev. Občinstvo je zasluženo nagradilo predstavo z dolgim aplavzom. TRŽAŠKI DNEVNIK V devinsko - nabrežinski občini Zakaj dražja smetarska služba Prebivalci devinsko r nabrežinske občine prejemajo v zadnjih tednih davčne pole za plačilo takse za zbiranje in odvažanje smeti. Občinska uprava želi v tej zvezi pojasniti vzroke znatnega poviška zneskov, ki so jih interesenti dolžni plačevati zš omenjeno uslugo. 14. člen zakona št. 437 zahteva namreč, naj občine zvišajo tarife za zbiranje in Petkov nočni del programa je 1 odvažanje smeti do te mere, ZASEDANJE KPI 0 REFORMI OBOROŽENIH SIL Vojska kot činitelj razvoja demokracije Osrednje poročilo poslanca D’Alessia • Vittorelli (PSI) pozval k enotnosti levice v boju za spremembo sedanjega stanja VIDEM — Italijanska vojska doživlja v zadnjem času velike spremembe. Iz strukture, ki se v zadnjih sto letih ni bistveno spremenila, prehajamo sedaj z vrsto reformnih zakonov na novo strukturo, ki je mnogo sodobnejša in tudi ustreznejša zahtevam in potreb.-.m sedanjega časa. Da pa bo do te reforme res prišlo in da bo vojska res temeljni činitelj razvoja demokracije v državi je potrebna popolna zavzetost vseh družbenih in političnih sil, ki danes sodelujejo v okviru vladne večine. To je osrednja misel vsedržavnega dvodnevnega zasedanja o spremembah v italijanski vojski, ki ga je organiziralo osrednje vodstvo KPI in se je pričelo včeraj v dvorani Aiace v videmski občinski pa lači. Osrednje poročilo o tej temi je podal član vsedržavnega strankinega vodstva in dolgoletni član o-brambne komisije poslanske zbornice Aldo D’Alessio, ki je uvodoma poudaril, da so pri sestavi zakona osnovne teze KPI zahteva po reformi informacijske službe, po programiranju oboroževanja in po parlamentarni preiskavi o vojaških dobavah. Po uvodnih besedah v zvezi z zahtevami in s predlogi KPI je D’Alessio prešel v precej odkrito in odločno polemiko s socialisti, katerim je očital, da hočejo zavlačevati z reformo in s tem zapraviti e-dinstveno priložnost, da se celotno gibanje premakne za odločilen korak naprej. V osrednjem delu svojega posega pa je prešel komunistični poslanec k bistvu vojaške reforme. Dejal je, da sedaj prehajamo iz faze vojak -državljan v fazo državljan - vojak, skratka, da sedanja reforma predvideva uveljavitev številnih državljanskih pravic za pripadnike oboroženih sil, med temi tudi, da v svoji sredi izvolijo lastno predstavništvo, ki bo sogovornik vladi in parlamentu. Med številnimi posegi v razpravo naj omenimo predsednika komisije za obrambo pri poslanski zbornici socialističnega poslanca Paola Vit-torellija, ki je odgovoril D'Alessiu s tem, da je poudaril nujnost po čimvečji enotnosti levice, kajti le tako bo mogoče premagati tiste sile, ki zavlačujejo z reformo in jo po vseh močeh ovirajo ter nosijo glavno odgovornost, da je danes italijanska vojska taka, kakršna je. Vittorelli je pozitivno ocenil dejstvo, da danes lahko tudi levica, kot podpisnica vladnega sporazuma odločilno vpliva na vladne sklepe ter izrazil željo, da bi se to nadaljevalo tudi v primeru, če bi se vlada opirala na drugačno večino. Veliko pozornost so posvetili tudi vprašanju vojaških služnosti, ki je še zlasti v Furlaniji zelo aktualno. Prav zadnji zakoni dajejo na tem področju deželam veliko pristojnosti in na videmskem zasedanju je bilo v številnih posegih jasno izraženo upanje, da bi se stanje na tem področju bistveno izboljšalo, (bbr) predvideval na malem odru predstavo mariborske drame SNG »Pozdravljen in zbogom*. Delo A. Fugar-da sta podala Milena Muhič in Ivo Leskovec. Režiser je bil Iztok Valič. Kostume in sceno je pripravila Vlasta Hegedušič. Tudi drama »Pozdravljen in zbogom* je uglašena na bivanjsko stisko in nečloveške odnose. Večkrat se giblje na robu naturalizma. Igralca sta like podala z močnim poudarkom na kričeči bivanjski in tudi družbeni stiski. U-stvarjala sta izostreno in nelagodno ozračje. Včasih še preveč markantno. Včeraj je mladinsko gledališče iz Ljubljane predstavilo izbor otroške poezije in sicer »Abecedarijo* Daneta Zajca in Bevkove pesmi «Pastirci pri kresu in plesu*. Na malem odru je nastopilo eksperimentalno gledališče «Glej» z delom P. Lužapa «Srebrne nitke*. Danes pa gostuje na Borštnikovem srečanju SSG iz Trsta s Fojevo komedijo «Sedma zapoved, kradi malo manj*. AGE MERMOLJA • Zelo konkretno (Nadaljevanje s 1. strani) mešane zadruge. Italijanskih ribičev je več kot jugoslovanskih, zato naj bi našli rešitev, po kateri naj bi na primer del ulova italijanski ribiči odstopili jugoslovanskim tovarnam za predelavo rib ali pa prodali ves ulov v I-taliji in nato nakazali del izkupi čka Jugoslaviji. Tudi na področju izkoriščanja ribjega bogastva na Jadranu pa je možno preiti na industrijsko tehnično sodelovanje na daljši rok s primernimi dogovori med zainteresiranimi tovarnami za predelavo rib. Poročilom je sledila razprava, v kateri so posegli številni izvedenci. Med temi naj omenimo poseg tržaškega občinskega odbornika Alfierijh Serija (LpT), ki je naglasil, da se nova občinska uprava zavzema za okrepitev sodelovanja z Jugoslavijo in za izvajanje osimskih sporazumov. Tudi glede skupne industrijske cone, le da bi morali cono prenesti drugam, ker da bi bila takšna struktura na Krasu gospodarsko neutemeljena in ekološko škodljiva. Govornik je opozoril tudi na dejstvo, da novi sporazum med Jugoslavijo in EGS ne predvideva bilateralizma v klavzulah za prost izvoz. Pomanjkanje tega bilateralizma pa bi lahko oviralo blagovno izmenjavo med Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo. Za tržaško pokrajino je nastopil odbornik za gospodarstvo in delo Paolo Nicolini, ki je poudaril, da se pokrajinska uprava zavzema za čimprejšnjo izvedbo osimskih sporazumov, kajti samo ti dogovori lahko zajamčijo v Trstu razvoj industrije in gospodarstva sploh. Glede industrijske cone na Krasu je govornik poudaril, da bo morala ustrezna urbanistična pristojnost ostati v dometu prizadetih krajevnih uprav in .je v ta namen pokrajinska u-prava naročila posebno študijo tržaški univerzi. Za goriško pokrajino pa je spregovoril odbornik Tarnat, ki je poudaril predvsem pomen odprte meje in novih sporazumov med sosedama za razvoj goriškega območja. Konferenca se bo nadaljevala in zaključila danes dopoldne s podpisom skupnega dokumenta in z določitvijo mesta za peto konferenco. Po neuradnih vesteh naj bi izbira padla na Portorož. bodo prejemki popolnoma krili stroške omenjene službe. Zaradi tega je bila občinska uprava za leto 1978 primorana povišati tarife kar za 100 odst. Tako je tarifa za osebna stanovanja, ki je v letu 1977 znašala 70 lir letno na kv. meter, po prvem povišku 140 lir. Predvideni prejemki z vsemi omenjenimi poviški pa še zdaleč ne krijejo stroškov za občinsko smetarsko službo, ki presegajo 100 milijonov lir. Zato je bil občinski svet ponovno primoran zvišati tarife tako, kot to določa zakonsko besedilo, ki pravi, da če se s prvim najvišjjro poviškom (100 odst.) stroški službe še vedno ne krijejo, mora občina ponovno zaračunati 100-odstotni povišek tarif iz leta 1977, in sicer z veljavnostjo od 1.1.1979. Tako bo v letu 1979 tarifa za zasebna stanovanja znašala kar 210 lir na kv. metgr. Debata, ki se je razvila v občinskem svetu glede tega problema je tudi potrdila, da se stroški današnje službe zaradi razsežnosti naše občine ne morejo znižati. Predvideni stroški te službe za leto 1978 so 129 milijonov lir (100 za osebje. 15 za tekoče izdatke, 14 za upepe-ljevalnik), dohodki, računajoč tudi poviške pa le 66 milijonov lir. Športna problematika (Nadaljevanje i 2. strani) Tudi IGOR KOMEL je podal še nekaj pojasnil iz svojega poročila. Izredno tehten in bogat sestavek je prečitala TAMARA BLAZINA, ki je dokazala, da je vsekakor podrobno seznanjena z našo telesno-kultumo problematiko. BOGO SAMSA je v svojem posegu predvsem poudaril vlogo naših javnih občil za našo telesno kulturo ter menil, da bi morali v bodoče ustanoviti nekak časnikarski športni »pool*. SAVO UŠAJ je menil, da delovanje naših društev omejuje predvsem pomanjkanje sredstev in objektov, pa tudi premajhno povezanost z gospodarstvom. Podobne problematike se je dotaknil tudi STANKO BOLE, ki je prikazal odprtost naših gospodarskih u-stanov do teh vprašanj. NIKO KOSMINA je zahteval izdelavo programskih načrtov, sistemsko rešitev finančnih vprašanj, o-benem pa je menil, da bi bilo primemo graditi več manjših športnih centrov, namesto enega velikega. IGOR KOMEL je ponovno posegel v debato ter pojasnil svoje gledišče na mladinske igre. Arh. MITJA RACE je menil, da danes še nimamo izdelane športne politike, zato pa preveč improviziramo in smo premalo strokovni. Ugotovil je, da naš šport deluje v vaški in mestni realnosti, obenem pa je menil, da še vedno nismo dosegli množičnosti. V svojem novem posegu je GIAN-NI FURLANIČ poudaril mnogo večje razumevanje med starši za šport, kot je bilo nekoč, nato pa je še zahteval bolj znanstven pristop k naši telesni kulturi. • Tržaška občina sporoča, da je ob- Ob koncu je predsednik BORIS činski bazen «B. Bianchi* ponovno, RACE opravil izčrpnejši povzetek odprt. | vsega, kar je bilo izrečenega na iiiKiiuiiiiiiiiiiiiiiiiKUiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiitMiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiituiiiimiMiiiiiiiii« PD «TABOR» JE ZAČELO NOVO SEZONO Na Opčinah razstava del slikarjev samorastnikov Domači pevski zbor zapel niz slovenskih umetnih pesmi ■luiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiMiiifiiimiiiiiiiHiiiiMiiiiiMiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiii« VESTI S KOPRSKEGA KONČAN OBISK DELEGACIJE IZVRŠNEGA SVETA SLOVENIJE S sinočnjimi pogovori v Bemar-dinu se je končal dvodnevni obisk delegacije izvršnega sveta Slovenije obalni regiji. Predsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je ob tej priložnosti poudaril, da je dobil dober vtis o prizadevanjih tukajšnjih družbenopolitičnih de-lav-cev in gospodarstvenikov. Obala je v dveh desetletjih naredila velik napredek ob pomoči vse slovenske in tudi jugoslovanske skupnosti, zdaj pa zbira nove moči za na daijnji gospodarski in družbeni razvoj. Razgovori so zadevali vrsto razvojnih načrtov na področju pomorskega gospodarstva, energetike, petrokemije, kovinskopredelovalne in motorne industrije ter turizma in agroživilstva. Tako bo v prihodnjih letih Tomos navezal sodelovanje poleg z Gano tudi z nekaterimi drugimi neuvrščenimi deželami. V turizmu nai bi kar najhitreje u-resničili drugo fazo izgradnje turističnega naselja Bernardin, pam> ga kot taka pa naj bi postala pre težno izvozna. Nadalje bo potrebno pospešiti izgradnjo obalne ceste ter reševanje drugih infrastrukturnih problemov, medtem ko bi v kmetijstvu veljala osnovna pozornost pri-delovgnja vrtnin, zlasti v Sečoveljski dolini. Precej so govorili tudi o problematiki Splošne plovbe, kjer bi marali pospešiti rešitev nekaterih odprtih vprašanj (premije, carina, gradnja ladij). Seveda bo u-resničevanje vseh teh načrtov odvisno tudi od združevanja sredstev in od večje akumulativne sposobnosti obalnega gospodarstva. Med razgovori so obravnavali tudi položaj v maloobmejnem blagovnem prometu na osnovi tržaškega in goriškega sporazuma. Med drugim so se zavzeli, da bo treba blagovne liste ažurirati, ker so zastareli. UMETNIKI ZA BOLNIKE V koprski galeriji Loža so odprli razstavo del likovnih umetnikov, namenjenih za obalno bolnišnico v Izoli. Na razstavi, ki bo odprt* do konca meseca, si lahko ogledamo dela Appolonija, Biloslava, Boljke, Bratuža, Cihlarja, Černeta, Jakija, Šubica, Ravnika, Vovkove in še mnogih drugih znanih in manj znanih umetnikov. Vsi ti so se odločili podariti svoja dela obolni bolnišnici v Izoli, ter tako na ta način prispevati k prijetnejšemu ambientu za bolnike in zdravstveno osebje v novozgrajenih prostorih. SREČANJE NEKDANJIH BORCEV DRUGE PREKOMORSKE BRIGADE V Kopru so se srečali nekdanji borci druge prekomorske brigade in proslavili 35-letnico ustanovitve te partizanske enote. Udeležencem sta govorila narodni heroj Stane Bobnar in predsednik izvršnega sveta koprske občinske skupščine Bogomil Baraga. Po krajšem kulturnem sporedu je bilo tovariško srečanje v hotelu Triglav. Opensko PD «Tabor», ki je znano po bogati in močno razvejani dejavnosti, je sinoči po poletnem premoru začelo novo sezono z odprtjem razstave Štirih likovnikov iz Dobrave pri Ljubljani. Opensko PD ima namreč dobre stike s tamkajšnjim prosvetnim društvom «Dolo-mitit. ki ima tudi svoj likovni krožek in štirje člani tena krožka, Janez Korenčan, Lado Hudnik in inž. Milko Križman ter Frančiška Volčič so prinesli v Trst kakih 30 svojih del. Trije razstavljavci slikarji samorastniki in sicer Korenčan, Volčičeva in Križman so prinesli na ogled svoie oljne slike, Lado Hudnik pa s kavsterjem žge na leseno podlaao svoje motive, v glavnem pokrajine. Kakor je pri PD tTabor» v navadi, so tudi sinoči pripravili ob odprtju razstave kulturni program: domači pevski zbor je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel šest umetnih pesmi, gost likovnik Lado Hudnik pa je recitiral Gregorčičevo »Soči*. V imenu prosvetnega društva je večer odprla Stanka Hrovatinova, ki je po kratkih pozdravnih besedah predala besedo podpredsedniku Slovenske prosvetne zveze Mirku Kap-Iju. Ta je openskemu prosvetnemu društvu čestital ~a njegovo bogato in razvejano dejavnost, za kar gre zahvala odboru in članom, nakar je podčrtal nujnost, da je manjšina povezana z matično deželo, od koder lahko črpa življenjske sokove, kajti sicer začne hirati. »Mi. Slovenci v zamejstvu, pa hočemo živeti», je poudaril. Nato se je bratskemu društvu «Dolomiti» iz Dobrave pri Ljubljani zahvalil za sodelovanje. V imenu gostov se je zahvalil za topel sprejem Dušan Pavlica, ki je tudi predstavil razstavljavce. Razstava bo odprta sleherni delovni dan od 18. do 20. ure. ob praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. _________ (fu)) Tudi letos v Boljuncu tečaj slovenskega jezika Že četrto leto prirejata krožek »Henri k Tuma* in krajevna sekcija PSI v Boljuncu tečaje slovenščine za občane italijanske narodnosti. Po začetnih težavah je pobuda stekla, saj je zanimanje za soočanja s slovensko stvarnostjo precejšnje in je le prezaposlenost tečajnikov kriva, da je prihajalo do osipa, ki pa je bil v mejah normale. Poleg osnovnega vodila tečaja, t.j. posredovanja temeljnih značilnosti slovenskega jezika, so se tečajniki tudi iz lastnega nagiba soočali s slovensko kulturno zgodovino in manjšinsko problematiko. To je popestrilo tečaj, omogočalo medsebojno spoznavanje, dalo tečajnikom občutek, da je ura slovenščine sprostitev v njihovem delovnem urniku, neke vrste rekreacija, ki jim pa kljub temu posreduje osnovno znanje. Kot rečeno, bo letos že četrto leto te pomembne pobude. Do sedaj so se težavnostne stopnje ponavljale, vsako leto se je tečaj pričel na novo, prav zato je lansko leto skupina tečajnikov izrazila željo, da bi 'letos uvedli drugi tečaj, ki bi nada Ijeval in izpopolnjeval pridobljeno znanje. Njihova želja je bila upoštevana in v kratkem se bo začelo vpisovanje za drugi tečaj slovenščine. Kot običajno bo vpisovanje v bo-Ijunski mlekarni, na tečaj pa so vabljeni vsi, ki so v teh letih že o-biskovali boljunski tečaj, ali pa tisti, ki že obvladajo vsaj fonetična pravila. posvetu, dotaknil se je številnih vprašanj, zaključil pa je z zagotovilom, da se bo SKGZ odslej mnogo bolj zavzela za to dejavnost, predvsem pa bo tudi izdelala osnutek naše telesne kulture. Kaj je v celoti pokazal posvet? Na splošno lahko rečemo, da je potrdil predvidevanja in to, kar je bilo že znano: naši telesni kulturi manjka načrtno, usmerjeno delo. Potek posegov je to jasno pokazal, to pa tem bolj, ker je velika večina posegov obravnavala številne probleme, ki se v bistvu niso dotikali te »rdeče črte*, ki bi se v bistvu morala viti skozi vso debato, temveč so prihajali na dan bolj praktični, marginalni, tehnični problemi ter tudi že obče znana dejstva, negativna in pozitivna. Prav to pa je ponovno potrdilo, da naša telesna kultura danes nujno potrebuje osrednjo programsko usmeritev in načrtno delo, brez katerega bo še naprej trčila na težave, s katerimi se ubada že dolga leta. Ker pa je bil tudi to eden izmed namenov tega posveta, moramo poudariti, da je vendarle pozitivno opravil svojo nalogo, pa čeprav morda takojšnjih in velikih premikov v našem športu še ne moremo pričakovati. Posvet je bil pač start, ne pa cilj, vendar pa vsaj vemo, da do njega moramo priti, (bp) Jutri spremembe na progi za Lonjer Zaradi popravil na cesti bodo avtobusi na progi 35 vozili jutri samo do Podlonjerja. V Lonjer bodo zato vozili avtobusi na progi Trg Ober-dan . Ul. Carducci - Ul. Coroneo -Ul. F. Severo - Trg Europa - Ul. Valerio - državna cesta št. 14 -odcep za Lonjer - Lonjer. Trafike jutri ves dan zaprte Jutii bodo zaradi stavke zaprte trafike. Cigaret ne bodo prodajali, pa tudi soli in vžigalic ne. Odprte V torek, 24. oktobra, bo v koncertni dvorani Nemškega kulturnega in štituta v Ul. Coroneo 15 koncert moškega kvinteta iz Baden-Badna. Kvintet bo izvajal skladbe Haydna, Rossinija, Hindemitha, Ligetija, Vivaldija in Reiche. ŠD Sokol sporoča, da se jutri, 23. t.m., začenjajo redni treningi v nabrežinski telovadnici z naslednjim urnikom: O D S 0 J K A 1. ekipa ponedeljek od 20.30 do 22.30 sreda od 21.00 do 23.00 četrtek od 20.30 do 22.30 2. ekipa ponedeljek od 18.30 do 20.30 četrtek od 19.00 do 20.30 3. ekipa (nižja srednja šola) ponedeljek od 17.00 do 18.30 četrtek od 16.30 do 18.30 KOŠARKA torek od 15.00 do 18.00 sobota od 14.30 do 17.30 OTROŠKA TELOVADBA ponedeljek od 15.00 do 17.00 četrtek od 15.00 do 16.30 iiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiiumimiiiiiiiiiiiiiimiiHimttiiiitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA TURNIR V FAENZI bodo le tiste trafike, kjer prodajajo časopise, v njih pa seveda ne bo mogoče kupiti cigaret. Lastniki in najemniki trafik bodo s to stavko protestirali proti neurejenim odnosom z državo v zvezi s prodajanjem predmetov, ki so državni monopol. • V sredo, 25. oktobra, ob 17.30 se v dvorani tržaškega občinskega sveta sestane na izredni seji glavna skupščina medobčinskega konzorcija za prevoze. Na dnevnem redu je podaljšanje tarifamega režima ter dve resoluciji. Eno je predložil radikalec Pecol Cominotto, drugo pa misovec Di Giorgio. POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE GARN1 TURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71 KERAMIČNE 'PLOŠČICE SANITARIJE Restavracija «DA FLEGOi TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Bagni 39 ■ Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke. birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. Mali oglasi PRODAJAMO dve kadi po 12* hi ter dva soda po 7 hi 421508. ' ^ DVOČLANSKA družina na potrebuje pomoč za vanjska opravila. PoOT1,, jL Tel. 213233, vsak dan pd «•9 ure, razen nedelje. KUPIM stare letnike PlaniJgjP, stnika in sicer: 1895, 189”, , 1898, 1899, 1900, 1901, 1» * . 1923, 1935. Kdor jih je Pn^L odstopiti, naj telefonira v ..urah na št. 228375. .- «CITROEN» - mehanična de i? Cavalli, tudi drugih avtomob™’ Rittmayer 4/a. u KROJAČNICA za moške i« * z novimi vzorci, blago za . plašče, suknjiče, obleke ® . nalni tirolski loden. Obračal™', šče. Košuta - Ul. D'Annun™ posiopje kina Capitol. £ TRGOVINA s TV, radio. elelf spodinjskimi stroji — Colja Kontovei 134, tel. 225471. -J. mesecu oktobru in novemu ^ ugodnih cenah TV in ostale CARLI VIRG1LIO sporoča ',sfJ in znancem, da ,mE jateljem novo prodajalno vseh vrst J in novih avtomobilov. Na #2? 68, 72 ; 850 68; A 112 72: »fj 72: mercedes 200 D 70: 121 J 1600 74; AR 1300 75: tunus 1300 73: 128 71: 124 druge na izbiro. Obiščite R j Ion v Ulici Brigata Casale tel. 826084. v%|) 1MMOBILIARE SOI.ARIO, ; 61061. 16 prof najem: stanovanja, hiše, hiš*£ di na Krasu. Zajamčena POTUJETE V RIM? V slov™L hotelu Bled imate na razi?oW telske usluge po različnih restavracijo z jedili po fj' ( zaprt parkirni prostor, ugo^f0a vanni 3, tel. 040 išče za svoje kliente za Prl njavo dinarjev. Vsaki vaši * volje ustrežemo. i upravo hotela Bled. in Gerusalemme 40, d®1 nji rade se na Croce telefon 06/777102 ŽELITE se poročiti? InformfjjjL gencija »Conoscersi*, UL 6, Videm — odprto ob sre® botah popoldan in ob neaeU*" 'poldan. Tel. 295923. $ PRODAM njivo v Bregu. Te% v urah kosila. S2jj ITALIJANSKO podjetje iščejo vansko državljanko iz področja, z znanjem ital'1*^ za začasno zaposlitev na »Ambiente 2» od 28. oktobr* novembra v Gorici. Ponudbe lefonu 0432/294226. »jji STALNO SLOVENSKO GLED^ v Trstu razpisuje mesto ga odrskega delavca. P°fF čana nižja srednja šola, vojaški rok, obvladanje SJ' ne. Pismene prošnje spreJ^JJ, prava SSG, Trst, Ul. Petr0^ (Kulturni dom), do 23. t NEUSPEH BOSNE Jugoslovanska peterka je igrala brez Deiibašica V kvalifikacijskem srečanju mednarodnega košarkarskega turnirja v Faenzi je sinoči Jolly iz Forlija premagal Bosno iz Sarajeva z 71:69 (37:31). Najboljši v sarajevskih vrstah je bil Djogič, ki je dosegel 24 točk, pri Jollyju pa se je odlikoval Cordella (16 točk) Naj omenimo, da je Bosna igrala brez svojega najboljšega košarkarja Deiibašica, ki je zaradi poškodbe v hrbtu ostal doma. Jolly pa je igral brez novega Američana Griffina, ki se je med treningom poškodoval. Bosna je igrala z naslednjo postavo: Djogič 24, Benaček 2, Bosio-čič 8, Izič 10, Radovanovič 15, Mu-tapčič 2, Zovko, Bilalovič, Aršič 6, Vučevič 2. TENIS Šved Borg j? osvojil mednarodni teniški turnir v Hamburgu. V finalu je premagal Poljaka Fibaka s 6:1 in 6:1. da je premagal izzivalca Fela elemente ja (Filipini), ki ga je sodnik v četrtem krogu diskvalificiral zaradi nedovoljenega boksanja. Ta sodnikova odločitev je izzvala val ogorčenja med občinstvom. KOŠARKA Servolana - Bor 79-92 V prvem kolu mladinskega košarkarskega prvenstva je včeraj v Skednju Bor premagal Servolano z 92:79 (43:36). Najboljši strelec v Borovih vrstah je bil Lauro Trevisan, ki je dosegel 21 točk. 68-124 UL. SAN LAZZARO 18 — TRST — TEL. V središču TRSTA za cerkvijo sv. Antona je nova trgovina čevljev, usnjene galanterije in konfet VABLJENI! NOGOMET Na mednarodnem mladinskem nogometnem srečanju v Halleju je reprezentanca NDR premagala Sovjetsko zvezo z 2:0 KOTALKANJE V Pordenonu se .je začelo italijansko državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. V obveznih likih in prostih sestavah dvojic nastopa 43 parov. BOKS SINOČI V PES ARU Američan Lopez ohranil svetovni naslov PESARO — Ameriški boksar Dan-ny Lopez je sinoči v Pesaru o-hranil naslov svetovnega prvaka v peresni kategoriji, s tem VELIKI SALON POHIŠTVA SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANC^ IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih ^ PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetje U* mORZtllZZO Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!