W GUlBBUO SLWBWSMGA KATOLIiCEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR, SV. MPHORJA V CHICAGO, LETO (Vol.) X. 3TEV. (No.) 88. CHICAGO, ILL., SREDA, 4. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE, 4. 1924. Katoliški shod v New Yorku. PODROBNEJŠI OPIS PRVEGA SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA V NEW YORKU. — SHOD JE J A-SNO DOKAZAL, S KOM NAROD SIMPATIZIRA., (Poroča Rev. P. Benigen.) Kakor se izgubi kapljica v, liško. morju, tako bi skoraj rekel, se Ce vse to premislimo, lahko RAZNE VESTI. »MORILCA ROBERT FRAN-, KSA STA SI Y LASEH. Glas iz Dolenjske. — Attica, Ind. — Deset je bilo mrtvih in večje število ranjenih, ko je Wabash potniški vlak trčil v tovorni vlalc, tri milje proč od mesta. — Los Angeles. — Današ- Eden drugega obdolžujeta kedo je prizadjal smrtno-nosni udarec. Chicago. — Richard A. nje natančno poročilo o poža- Loeb sin . multimilijonarja DRŽAVA, KI JE PREVZELA NAPRAVE IN USTANOVE, SEDAJ ISTIM ODTEGUJE PODPORO. — CELO ZA BLAZNE PRAVIJO, DA NE BODO VEČ SKRBELI. DRUGE VESTI. Zadnje tedne se je razširil da so nastale v bolnicah velike neprilike glede oskrbo- (Izvirno poročilo.) novljenih Toplicah. Skoro dve leti so se vršila popravila. Kakor so pokazale izkopine pri gih večjih narodov živi v New ni bila posuta z rožicami. To- klic onienjene šole. 18 deTdic Robert Franka, 13-letnega de-Yorku, ki prekašajo nas Slo- da odbor je bil krepak in mo- in dva gasjica ** pa nahajajo diča štiri-milijonskega premo-vence po številu, premoženju žat zadosti in ni se strašil( v bolnici. i^f ženja, po izpovedi Nathan E. in veljavi, da ne pridemo ne'vseh teh ovir in zaprek in na- _____i: - ____ „ 1, A n 'ATaJi'q Af) KrtrriiL'1 l - samo na polšje; ampak da nas mnogi celo ne poznajo. To seveda ni nič nenavadnega pri znani nevednosti zem- sprotovanj.'Možje odborniki, St. Paul. — Odbor min- tako odbornice, so imeli pred očmi veliko potrebo katoliške-ljepisja in narodosk^vja, na , ga shoda, zlasti za New York ^ 'in imeli pred očmi veliko ko- neomajni v zvestobi in ravno-j nesotske farmarske federaci kateri se v Ameriki pogosto naleti. In v tem kozmopolitič-nem New Yorku prirejati slovenski katoliški shod! Ali ni to, da milo rečem, drzno? Ali bo imel naš^snod kakšen pomen, kak vspeh ? Ta peščica Slovencev izgine v New Yorku, kjer je nad šest milijonov prebivalcev in to lahko rečem vseh ver in narodnosti. Tako bi. si kdo Čitateljev mislil, tako sem slišal govoriti celo nekega izobraženega gospoda sel prirediti Leopolda ml. soudeležnika pri umoru. Mladi Loeb pa zopet trdi, da ga je usmrtil Leopold, poleg te trditve je pripomnil: je, je izjavil, da ne glede na La Follettejev nasvet : naj se ne vmešavajo, hočejo držati «Ako~Nathan pravda"sem svojo konvencijo 17. junija. | ga jaz umoril potem je Qn laž_ i« micu vcunv ----------------- .. - • j ga jaz umoru putem je on laa- rist, ki jo bo prinesel Sloven-| — Little Rock, Ark. — Iz'njivec. — Leopold se izgovar- cem tak shod. Zavedajoč se sovraštva je usmrtil Jack svoje odgovornosti so šli src-) Steel iz Pine Bluff, Dr. Mar-no na delo, pomneč besedo berryja, njegovega sina pa ra-pesnika: "Hrast se omaja in^ nil. Zločin je priznal, hrib, zvestoba Slovenca ne gane." In ne zastonj! (Dalje prihodnjič.) -o- Blaznež streljal na avstrijskega kance 1 ar j a. Dunaj. — Na avstrijskega ^ kancelarja msgr. Seipelna je] rojaka. Že sama mi- neki blazni človek streljal in! kowska, stara 19 let, iz Pai-liti vNew Yorku slo-! ga močno ranil. Pravijo, da je neesville, D. se je včeraj zago- ja, da je bila to Loebova ideja, pač pa priznava, da je on pisal pismo očetu umorjene- kuje denarja za upravo teh humanitarnih zavodov. Na Dolenjskem imamo tri take večje bolnice, ki jih je omogočila okrog začetka tega stoletja dejanska krščanska ljubezen. Dve sta v Novem mestu, to je moška bolnica Us-miljenih bratov v Kandiji in ženska v mestu pod kapiteljskim vrtom. Tretja moderna bolnica je v Krškem, ki jo je omogočila znana dolenjska dobrotnica pokojna gospa Ho- — Chicago. — Krogi j o iz samokresa je dobil v nogo gasilec Edward Twohy, ko je stal pred gasilsko postajo na 1702 W. 21 Place. Kedo je streljal ni bilo mogoče dognati. Buffalo. — Stella Mac- venski katoliški shod se je bil kancelar Seipel, ko je do-zdela mnogim utopija ali sa- bil strel popolnoma miren in njarija. napravil še par korakov na- Nadalje, ko bi ti naši roja- prej predno je padel. K raz-ki bivali vsaj v kakem oddel-, burjeni množici, katera je ho-ku mesta bolj skupno kakor tela napadalca linčati, je Sei-so na primer Čehi ali Poljaki,! pel s slabotnim glasom zavpil, Kitajci ali Nigri, bi človek še naj ga ne tepejo. Napadalec mogel pričeti kako prireditev.'se piše Karl Javorik, star 29 da bi someščani vsaj nekate-| let. poročen in ima več otrok, ri vedeli in govorili: To so Prišel je iz Neustatda nalašč Slovenci, to so priredili Slo-; za to. da sledi kancelarju. venci. Kako so pa ravno Slo- ( Takoj je nehal streljati na venci po vsem velikem New, svojo žrtev je nameril revol- ga dečka, kakor tudi, da je čevar v Krškem. Po prevratu sokrivec umora. j se je avtonomna uprava pre- Mati umorjenega dečka je osnovala v državno — in tako vanja bolnikov, ker primanj-1 starem parku, sega raba teh toplic celo v predzgodovinsko dobo do 4. stoletja pred Kristusom. Slavni Valvazor jih opisuje v svoji zgodovini kot odlično zdravilna. Še pred 1. 1689. je zdravnik dr. Burch- O • hardt po opažovanju skozi 30 let potrdil njih zdravilne lastnosti in naštel dotične bolezni, ki se tu zdravijo. A modema raziskavanja so zasledila v topliški vodi tudi radioaktivne elemente. Važno je, da se kopališke naprave nahajajo neposredno nad izvirkom, in tako emancija vpliva naravnost pri kopanju, med tem v zelo kritičnem stanju, tako so tudi te naprave prišle- v ko se pri napeljavi po ceveh tudi oče morilca Loeba, kateri večjo odvisnost državnega t amoč razgubi.-Terma daje v je že parkrat padel v nezavest varjala pred višjim sodiščem radi soudeležbe napada na neko trgovino z dragulji, pri kateri priliki je bil usmrten trgovec Rufufi Eller, — Goshen, Ind. — Blagajna od Standard Oil Co., ki se nahaja v pisarni kompanije v Goshen, je bila sedaj že pe tič v teku petih let razstre-ljena. Pri sedanji razstrelbi so pobrali roparji $1,500. -v — Birmingham. od slabosti in žalosti. Mati u-4 morjenega dečka je od pogreba naprej vsaki dan slabša, tako da so zdravniki mnenja, da jo zna ta žalost pokopati — Vse z napetostjo pričaktije izida te afere. nadzorstva. Kakor uprav teh par tednov čitamo po časnikih, se tudi ljuljanskim bolnišnicam ze-; lo slabo godi. Država je pre-j vzela naprave in ustanove — a prevzela je tudi dolžnosti, skrbeti za bolnike, kakor je vršila prejšna tleželna uprava. A država zdaj pobere denar, vse pošilja v centralno blagajno v Beograd — a na- MINISTRSKI PREDSEDNIK POINCARE REZIGNIRA S SVOJIM KABINETOM. Politična kriza francoske re- zaj prihajajo le posamne dro- publike. -o- btine za najnujnejše stvari. Podpore zgoraj imenovanim Pariz. — Poincare je podalj zavodom so zelo skrčene, ta-rezignacijo celega svojega ko da niso v stanu več nudi- kabineta. Neko uradno to za Ogenj; devno poročilo pravi, da je to ti bolnikom tiste postrežbe in udobnosti kakor poprej. Za- ty Grain kompanije, kjer je, Yorku raztreseni. Če greš v ver na sebe, ranil se ni smrt- Do\vn ali Uptown, na East a-j no. "Jaz sem bil odbran za ko se je podrla stena,-bila ena li na West, povsod dobiš ro-to" je celi čas zatrjeval, ko oseba mrtva, tri pa ranjene, jaka ali rojakinjo. Torej nič so ga peljali v bolnišnico. Poj — Stillwater, Minn. — Dve je uničil poslopje od Iron Ci- ena največjih političnih kriz; četkom maja so začeli v francoske republike. Radikalno socijalistovski blok je z veliko večino proti moči pred- Ljubljani odslavljati bolnike ter jih pošiljati na dom. Govori se celo, da bodo iz blaz- sednika republike Milleranda. nice odpustili do 300 umobol- • "št/ skupnega, razen .nekaj slo-, temu sodijo, da je bil član: poulične kare so trčile skupaj, To je pripisovati temu, ker je riih, ker jt^lenarja za njih os- venskih družin, ki stanujejo kakšnih političnih zarotnikov, od druge iztočne do 25. ceste; V njegovem žepu so našli ma-seveda ni niti ene hiše v kateri lo denarja, dolg nož, karto so- kjer je bilo več osem ranjenih, prezident Millerand zlorab-! krbovanje. Prej je zadostova-med njimi šest teško. lj'al svoje mesto kot predsed- lo župansko ubožno spričeva- — Atlanta. — Bli zu Zebu- nik v notranji, kakor tudi zu- lo, da je bil ubogi bolnik os-bi izključno samo Slovenci cial-demokratične stranke in Ion, Ga. je trčil avto, v kate- nanji politiki. — Ako Edou-; krbovan — in deželni odbor prebivali v tem oddelku. Isto njegovo sliko, kot mornar av-jremu je bilo pet oseb v vlak ard Herriot ne prevzame me-j je pokril zanj troške. Zdaj se velja o Brooklynu ; tam je še.strijske mornarice. j Southern Railway. Vseh pet sta ministrskega-predsednika, pa tudi županom več ne vrja- obširnejši obseg mesta kot v. Našli so tudi neko pismo pri je mrtvih. potem ostanete- le dve poti me, in orožniki se pošiljajo J) | f / f f f f ( J ]] J 1 \ \ New Yorku, zato so pa Slo-, njemu, katero je take vsebine, — Chicago. — 15 mesecev* Millerandu in sicer: Prva je krog stikat in povpraševati | venci tam še bolj narazen da dvomijo, da bi bil atenta- stari otrok Josip Krejšek na da poda takoj rezignacijo, j ali ima ta in oni bolnik kajj 455 E. 91 cesti je dal v usta druga pa, da ponudi mesto1 premoženja, da bi plačal os- bazene naravnost emanacijo, ki zdravilno učinkuje na bolnika. Poleg tega so na razpolago še druga zdravilna sredstva, kakor elektroterapija, Roentgenovi žarki, planinsko solnce, mehanoterapija in di-etetična kuhinja. Razvajenim bo ugajal tudi moderni kom-fort. Ker pri naši denarni valuti domačinom obisk ni posebno vabljiv, priporočamo rojakom iz Amerike pri obisku stare domovine še izlet v Dolenjske Toplice, kjer bi se z enim dolarjem na dan primerno krepcali. Svoj čas so se ondi zdravili škof Stariha. škof Trobec, bankir Sakser in drugi. Suh ar je prijazen kraj onstran Gorjanc, kjer je zdaj tudi sedež semiške dekanije. Če se more kje govoriti o napredku sme se to reči pač o tem kraju. Odkar je bila leta 1858. na griču sv. Jožefa u-stanovljena župnija, se je kraj spodarskem oziru. Kjer cer-(Dalie na 4. strani.) zadnji čas kupujejo naši ro-; nik, imel pa je, kakor vsak jaki hiše kot za stavo, da bi svoje politične nasprotnike. bili bolj skupaj in bližje svo-; -o- ji cerkvi, katero nameravajo Družina držala službo organi-kupiti od protestantov in jo sta 500 let. prirediti za svojo župnijsko Cologne. Po arhivih katoli-cerkev pod imenom Marija' ške cerkve v Herkenrath bli-Pomagaj. Koliko Slovencev zu Cologne je služba organi-živi v okolici New Yorka? Kako je pač mogoče vse te zbrati na skupni slovenski katoliški shod ? Največja ovira za prireditev slovenskega katol^keg i bila drug od drugega. Edino v tor pri čisti pameti. Ridgewoodu je večje število Kancelar Seipel je bil v ob-j peanut, s katerim se je zadu-Slovencev skupaj, kjer zlasti če priljubljen in moder držav- šil. — Grand Rapids. — New York Central potniški vlak je zadel v avto, v katejrem se je nahajal Fred Garber s svojo j družino. Gaber in žena sta bila ubita, njih dva otroka pa težko ranjena. — South Bend, Ind. — Dve sta ene družine prešla od o- nenavadne smrti. — Mrs četa na sina skozi 500 let. Se- John Modhel stara 62 let, se kakšnemu neutralnemu, ki bi j krbovalne troške. ostal na površju le tolik^ ča-sa, da ga zbornica vrže na cesto. — Eno pa je gotovo, da so ure Milleranda kot pred-i sednika republike — štete. JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvczm | s pošto in zanesljivimi bankami ▼ SO prihajali V bolnico, a tam. stZTtm kraju in naše pošiljatve 99 dostavljene prejemniku na dom aH jih niso hoteli sprejeti — m tako so bili njihovi troški za- na zadnjo pošto točno in brez vsake- daj je pa ta vrsta pri kraju, ker je sedanji organist obolel, je zgrudila mrtva od prizora, ko je videla, kako sta dva nima pa svojih potomcev in trucka skupaj trčila. — Mrs Alvin B. Robins, stara 42 let shoda v New Yorku je bfla paj je razpraskala^iazolec, ki ga ne sorodnikov. Enaki slučaj je v župniji Pi-propaganda v časnikih proti er-Bondsdorf, kjer se nadalju- je imela na oVrazu, nakar se njemu. Kako so takoj, ko so1 je služba organista od očeta ji je zastrupila kri, kar je .1 * 1 * _—___ M A O A A 1 ni- TT A %t 4 /-v n i v n «• n X« 1 n wi "M4- Čuli, da se namerava priredi-i na sina že 300 let. Ker je pa ti slovenski katoliški shod v še več sinov te družine živih, New Yorku, planili v časni kih po prirediteljih, kako jih zasmehovali in se norčevali iz shoda. Sarkastični, žaljivi na-( padi so seveda dosegli svoj vspeh zlasti pri onih naših rojakih, ki so že sami preveč je mogoče, da se bo vrsta nadaljevala. -o — Manila. — Ognjenik Babuyan Claro, na Babuya- povzročilo smrt. — Washington. — William M. Butler vodja Coolidgeove kampanje, je izjavil, da ' b< 1,0£6 delegatov volilo za COolidgea. — Honolulu. — Nemiri og ner otoku je postal tako ne-j njenika povzročajo velikan ^______miren, da so prebivalci bili ske valove v morju, butanje "bogaboječi" in prevzeti mrž-| primorani zapustiti svoja do valov je tako močno, da ga ne "je proti vsemu, kar je kato-' movja. pomnijo že od leta 1906. V KRATKEM -bomo pričeli objavljati prekrasen zanimivi izviren slovenski roman "MLADI GOZDAR." Ta,roman vsebuje humor in resnost in pokazuje živo sliko slovenskega dekleta in mladeniča, v katerih srcih je vzplamtela ljubezen, kate- stonj. Ljubljanska ravnatelj- pošujke v dinarjih lirah se bile včeraj sledeče: ro so pa grenili stariši in drugi. Po naključju, ki je v zve- mi modernimi državami. stvo je še le 12. rx£?ia razglasilo, da se bolniki — razen v nujnih in nalezljivih slučajih — več ne sprejemajo. Z druge strani se pa poroča, da se v glavni bolnici za šef-zdrav-nika dr. Katičiča pripravlja u-dobno stanovanje. Ko ljudstvo vse to vidi in skuša na lastni koži, ali more biti zadovoljno? ;— Praksa, ki se zdaj uveljavlja, je pravi škandal, ki nas osramoti pred vse- zi s tragedijo, sta prišla končno skupaj in živela v lepem zadovoljstvu. Cenjene čitatelje opozarjamo na ta izvirni slovenski ro- Pa bi odvrnil kdo: naj se Ciniki hodijo zdpavit po toplicah. Da, če bi mli premožni. Uprav mi Dolenjci imamo tri zdravilna kopališča: Dolenj- man, da ga s zanimanjem Či- ske Toplice (pri Novem me-tajo. Opozorite na to tudi stu), Šmarjetske toplice in o- svoje prijatelje in sosede, da se na list pravočasno naroče, da bodo čitali zanimivi roman od kraja. ne blizu Krškega. Najbolj sloveče so pa prvoimenovane. S 1. majem se je začela kopališka sezona v popolnoma pre- Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.90 1,000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 5.000 — Din.........$ 66.50 10.000 — Din.........$132.00 , 100 — Lir..................$ S.20 200 — Lir..................$10.05 500 — Lir. ................$24.25 1,000 — Lir..................$47.25 Pri poSiljatvah nad 10,000 Dia. ia nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja častokrs menja ,dostikrat docela nepricakoya no, je absolutne nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve m kažejo po cenah onega dne, k« ari sprejmem e denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICKK PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO-VSNSKO BANKO EDINOST ~ (UNITY) ixtuja vtaia torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. _ — Published by: — Edinost Publishing Company' 1849 - West 22nd Street, Chicago, HL __Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za 00! leta......$2 so SUBSCRIPTION: For United States per year ..........."....Loo For United States per half year..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _!_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter Octo, Chicago. 111., under the act of March ?r ober I r^Tfty ith 1919. at Post Office at 870. Kdo razbija enotno fronto delavcev? Nahajamo se v letu volitev. V dobi, ko se revnejšemu delovnemu ljudstvu obljublja gradove v oblakih. Te obljube se delajo od strani zastopnikov kapitalizma, kakor tudi od strani radikalnih frakcij. Delovno ljudstvo pa se1 stiska v sreii ne vedoč, komu bi vrjelo. Prvi mu niso nik-1 dar izpolnili, kar so mu še kdaj obljubili in drugi pa še manj. — In vendar čujemo prve in zadnje naglašati potrebo o enotni fronti. Zakaj to? Zato, ker to vleče pri delovnemu ljudstvu. Kdor pa hoče delavstvu resnico raztol-mačiti, tega proglasijo tako kapitalisti, kakor rdeči radikalni elementi za delavskega sovražnika. Tak je položaj. Ne kapitalisti, še manj pa kaki rdeči elementi bodo kdaj delavstvu pomagali. Oboji jih slepe in kujejo iz tega svoj kapital. Kapitalizem je brezsrčen in nenasiten, ki hoče vedno več in več. Rdeči socializem je istotako materialističen, ki hrepeni po hegemoniji. Vzemite za zgled Rusijo, kjer vlada socializem in pa kako drugo kapitalistično državo. V-obeh se delovno ljudstvo izkorišča. V Rusiji celo s terorjem in nasiljem. V senci bajonetov morajo delavci opravljati svoja dela in še marsikaj drugega se ve, kako se tam z delavci ravna. Vprašajte ruske delavce in vsaki izmed njih bo Vam dal odgovor, da bi veliko rajši delal v! kaki kapitalistični državi, dasi je tudi izkoriščevalna, ka-1 kor pa za ruske boljševike. Odkod pa to? _ Odtod, ker' kapitalizem kot rdeči socializem sta brezbožna. Qba sta! zavrgla vero v Boga in zato tudi svojega bližnjega ne spo-' stujejo, kot enakovrednega sočloveka, z enako neumrjočo1 dušo. Kjer vere ni, tam ljubezni ni, in ker kapitalisti in socialisti nobene vere nimajo tudi ljubezni nimajo do svojega bližnjega. Zato kadar ti upijejo o enotni fronti, hočejo s tem obrniti vodo na svoj mlin, Cfstega namena nimajo ne prvi ne drugi, to jasno-pokazuje zg^ttovina vseh vekov. Zato naj delavstvo ne veruje ne prvim ne drugim, ker oboji jim nastavljajo svoje limanice zgolj iz izkoriščevalnega namena. Je pa potrebna delavstvu enotna fronta. Taka, ki bi združila vse delavce ne glede na njih prepričanje. Ako smo lahko državljani Združenih držav ne glede kakega prepričanja smo, bi bili na ta način tudi lahko v enotni fronti. Katoličana kot državljana noben amerikanec državljan ne zavida in mu ne predbaciva, da je verski fanatik, kakor to katoličanu ob prvi priliki zabrusijo pod nos zlasti sloven-i ski rdeči socialisti in komunisti. Naši rdeči socialisti nazi-vajo katoličane nazadnjake zato, ker imajo trdno vero svojih očetov. Ne glede, kako je katoličan izobražen — ker je katoličan, zato je nazadnjak, to je geslo rdečih socialistov. S takimi ljudmi se pač ne more v enotno fronto.- In nasprotniki enotne fronte to hočejo. Vpijejo sicer za enotno fronto, a v srcu so proti nje j. Oni hočejo vsak svojo grupo m isto izkoriščati. Razdeli in vladaj je geslo kapitalistov, pa prav tako tudi radikalnih elementov. Ako bi delavstvo nastopilo v enotni fronti ob času volitev, bi zavladalo v državi. Toda spretni politikarji različnih frakcij pridno skrbe, da do tega nikdar ne pride. — Vendar jasni se, delavstvo se izobrazuje in počasi spregleduje, da se ga samo slepi tako od strani kapitalizma, kot rdečega socializma. Otreslo se bo polagoma z lastno močjo teh zajedavih klik in kadar se bo to zgodilo, šele tedaj se bo dalo govoriti o možnosti ustvarjenja enotne fronte. Burgettstown, Pa. Tukaj smo ustanovili novo katoliško društvo sv. Antona Padovanskega. Hvala gre Mr. Železnikarju ker je opomnil Štef. Jenkota, da je začel a-gitirati za to novo društvo. — Mr. Jenko je agitiral za to društvo v času, ko je imel sam s sabo največ opravka. Sam s sabo, ker se je ženil. — Mr. Jenko si je izbral za svojo sopotnico v življenju; hčerko Maggie Kos iz znane katoliške rodbine, katera je vsega spoštovanja vredna. Poroko je obhajal Mr. Jenko bolj tiho, radi smrti matere svoje mlade žene, katero so pokopali pred par meseci. — Mladima zakonskima želimo obilo sreče in blagoslova božjega! — Ob ustanovitvi novega društva smo imeli v svoji sredi obče spoštovanega gosp Grdina glavnega predsednika K. S. K. J. V lepih besedah nam je povedal, kako mora vsak katoličan izvrševati svoje dolžnosti, pojasnil nam je kako bogata je naša K. S. K. J. in kakor dobra mati skrbi za svoje otroke. Mr. Grdinatu vsa čast, Vam, iz srca smo hvaležni za Vaš trud. — Je tudi precej zabavljačev v naši naselbini, ali mi se za te zaslepljene ljudi ne brigamo, pač pa jih pomilujemo. V naši naselbini je veliko poštenih katoliških mož, katerim vsa čast. Novemu društvu želimo obilo božjega blagoslova ter vabimo zavedne rojake, da pristopajo k njemu. * Vsem čitateljem in čitatelji-cam naših priljubljenih listov "Edinost" in "Ave Maria" pošiljam pozdrave. Josephina Pintar. -o- Leadville, Colo. Predobro se nam godi. Škropiti nam ni treba vrtov. Sneg pada dan na dan in namakajo. Moje rožice, ki sem jih izruval s koreninami 22. majnika na pikniku 46 milj zunaj iz Leadville, se bodo gotovo prijele. Prinesel sem par palm, ki so podobne drace-nam. Vi ne veste kako te vrste palme lepo cveto. Taki lepi zvončki prirastejo iz središča palme. Jaz se čudim, da je te vrste rastlina se udomačila v teh gorskih krajih. Je Buena Vista za par sto čevljev nižja nego naše gorsko mesto Leadville. V naši okolici rase le divji pelin; če pa greš/višje v gore k jezerom, je Flora prekrasna in povsod te pozdravlja zelenje in grmovje. Ampak Buena Vista, ta je pa lepša kot vsa naša jezera s svojimi cvetlicami, zelenjem in grmičevjem. Par milj pred mestom raste .na o-be strani ceste ene vrste tisa in vsa pokrajina zgleda, kot bi se vozil daleč tam v južni Italiji med vrtovi samih oljk. V mestu samem in okrog mesta vidiš visoka jagnjeta, na daleč se raztegujoče vrbe in košate topole. Ko sem se peljal skozi to mesto v družbi 20 mašnih strežnikov angleške cerkve, Fathra Sterna,1 doktorja O'Briena, našega un-' dertakerja mimo jako lične katoliške cerkvice, sem si mislil : stopil bom doli iz Leadville in se bom nastanil v idilično lepem župnišču poleg cerkve in ne grem nikamor več, k večjem enkrat čez 10 let v Californijo gledat mesto Los Angeles, kjer marelice cveto, grozdje zori, limone in pomaranče rumene. Ljudje, kateri so bili v Los Angeles, pripovedujejo, da je to mesto kos paradiža. Prešern naš največji slovenski pesnik ope-| va Bled in okolico in primer-1 ja oboje paradižu in raju.1 Zadnje dve leti je Bled res podoben raju še bolj kot prej,1 ko jugoslovanski kralj s svojo soprogo stanuje o počitnicah v bajno lepi vili. Buena Vista je bila pred leti samostojna župnija, a sedaj spada pod vlado Fathra Sterna, angleškega župnika v Leadville. Ko bodo Stern dobili meseca junija kaplana, bo gospod šel v Buena Vista vsa-1 ko tretjo nedeljo v mesecu.1 Ni sicer mnogo katoliških dru-' žin, ampak kar jih je so pa dobre in dajo za službo božjo na leto $800 in po gospoda pridejo v soboto z avtomobilom. Mi gredoči na piknik, se nismo ustavili že v Buena Vista,' ampak smo se peljali še 9 milj ■ dalje v kraj z imenom Mt.j Princeton. Ko smo se pripeljali do vrh hribov, se nam je nudil krasen prizor. Globoko doli pod nami se je razprostirala globoka dolina med skalnatimi stenami. Vse je bilo že zeleno in med zelenjem se je ponosno dvigal Mt. Princeton Hot Springs-hotel, kakor kakšen grad kje na Gorenjskem. Na vrhu hriba je opazka na lesenem steb-riču: stoj in poglej v dolino in na cesto, če ne piha v hrib kak avtomobil. Father Stern so obstali s svojo karo in pogledali po cesti. Nobenega avtomobila ni bilo. Zdrčali smo jo hitro v dolino in čez četrt ure so za nami prišle še dve kari, kjer so se vozili otroci. Hotela si nismo mogli ogledati, ker je bil še zatvorjen, kajti sezona se prične še le 15. junija. Zato smo šli takoj proti toplicam, ki se nekoliko nižje pod hotelom. Otroci so si kupili takoj tikete, da so smeli v vodo. To je bilo veselje, ko so drug za drugim poskakali v vodo. V taki vodi se je flet-no kopati, ko je gorka in ni nobene nevarnosti, da bi kdo utonil. Jaz sem pa porabil čas, da sem si malo ogledal romantično okolico in nabral sem si raznih cvetic. Najbolj sem bil vesel, ko sem ob vodi Gunison našel rasti lepe ciprese. To sem jih narezal lepih košatih vejic. In te vejice danes v družbi rdečih in belih nageljnov krasijo naš veliki altar. V jako prijaznem razpoloženju nam je čas hitro minul. Ministranti so nam vsem odraslim ponujali od svojega "luncha." Jaz sem z radostjo sprejel ponudbo in tudi drugi je niso zavrgli. Ob 2. popoldne je pa tam daleč, za gorami jelo grmeti in začele so tudi okoli nas padati debele kaplje. Odkuri-li smo jo proti Buena Vista in z hitro vožnjo ubežali dežju in hudi uri. Zvečer ob 5. smo se že zopet vozili po Le-advillu. Father Stern so naj-prvo odložili 3 ministrante v mestu in nato mene odpeljali v mojo rezidenco. Jaz sem bil j&ko vesel, ker sem zopet videl nekaj novih krajev in nabral nekaj cvetlic prav posebne vrste. Še bolj sem bil pa vesel, ko sem domov prišedši dobil pismo od našega škofa, v katerem piše jo, da radi uslišijo našo prošnjo glede birme in pridejo v našo naselbino v nedeljo 29. junija. Torej dosegli smo, kar smo želeli in prosili. Tem potom vabimo vse koloradske Slovence, naše rojake, da naj posetijo 29. junija nas in fiaj pridejo proslavit našo cerkveno slovesnost. Ta slovesnost bo nekaj veličastnega in takega sprejema še niso škof v teh gorah imeli, kot ga mi nameravamo škofu prirediti. Naš škof ga pa tudi zaslužijo, kajti takih škofov, kot so naš, ne najdete v Ameriki mnogo. Chicažani so sprejeli svojega nadškofa-kardinala Mun-deleina tako, kot še ni bil poprej noben škof sprejet, mi slovenski Leadvillčani bomo pa 29. junija sprejeli našega škofa v Leadvillu, kot še ni bil noben škof tukaj sprejet. Škof so nam pisali, da bodo opravili birmo in so pripravljeni vse storiti, kar smo škofa prosili. Prosili smo pa, da naj nam blagoslove nove tri altarje in pa zastavo društva Zarja svobode. In če bo dosti časa na razpolago in ako bo lepo vreme, bomo prosili tudi, da nam bodo škof blagoslovili naše novo pokopališče sv. Križa. 100 otrok se pridno pripravlja na sv. birmo in se že sedaj silno veselijo 29. junija, ko bodo potrjeni v vrsto Kristusovih vojščakov. Da bi le ti o-tr6ci res bili pravi borilci za Kristusa in njegov nauk do zadnjega zdihljeja in prejeli po smrti krono veličastva in kot zvesti borilci za Jezusa z njim uživali zaslužen pokoj v nebeškem kraljestvu. Danes, ko sem to pisal, je sneg padal kot za stavo in iz cerkve sem neprestano slišal delo kladiva. V cerkvi namreč le postavljajo nove klopi, ki prvovrstne vrednosti. V Q\ velandu imajo take klopi v cerkvi sv. Neže na Eucli Ave. in v cerkvi sv. Colmana na 65 cesti, na West. Te dv cerkve ste angleške in pred par leti nove in obe fari ste zelo bogati. Želim vsem prijateljem dinosti širom Amerike zdrav je in mnogo veselja na v" plati, vam slovenskim farm jem pa z.dravo vreme in do bro letino. Mojim prijatelje čč. 00. Frančiškanom pa iz srca želim, da bi dobili mnogo tisočev dobrotnikov, ki naj bi s svojimi darovi pripomogli, da bi navdušeni sinovi sv. Frančiška že to leto mogli začeti zidati samostan in pa ko-legij. Kar naši čč. očetje nameravajo je dalekosežnega pomena za čast našega Gospoda Jezusa Kristusa in z blagor slovanskega ljudstva. Z Bogom I Rev. John Miklavčič. -o- \f V Chicago, III. Lep spomladanski dan je bil, na dan — kinčanja grobov. Na vse zgodaj že so avto-mobili dirjali sem in tja, okrar šeni z amerikanskimi zastavicami, kakor tudi raz več hiš so plapolale zvezdnate zastave. Po vseh cerkvah so se brale sv. maše, kjer so se verniki v molitvi spominjali svojih dragih preminulih; na to pa odšli na pokopališča, kjer so s cvetjem okinčali grobove. Popoldan pa, kakor navadno vsako leto, so napravili veterani obhod po mestu, v kateremu smo videli obraze, ki so gledali v svetovni vojni neštetokrat smrti v obraz. Krasen spomladanski dan j.e privabil velikansko množiti ljudi, ki so z zanimanjem opazovali oddelek za oddelkom mimo idfrtih veteranov. Največje zanim»je je pa bilo za avto, v kareremu se je nahajal major F. Martin, pogrešani letalec, ki se je pred kratkem zopet vrnil v domovino. — Pred nekaj dnevi sta stopila v zakon: Jožef §kofljanc iz Čateža ob Savi in Mary Košiček iz Žužemberka, priči sta pa bila: Frank Prah in Rozi Demšar. — Mlademu paru čestitamo, da bi skupno v slogi, na podlagi naše katoliške vere nadaljevala težavno pot za obstanek. Bog naj ju živi! Bridgeport, O. Po kratki vožnji iz Girar-da sem dospel dne 12. maja okoli devetih zvečer v prijazno slovensko naselbino Bridgeport, ter se zglasil, kakor po navadi pri dobri družini Mr. Hogeta, katera je nadvse vneta in navdušena za katoliško' časopisje. Bil sem prav prijazno sprejet ter postrežen najboljše z vseip potrebnim. Drugi dan, pa sva otvorila z sinom Mr. Ludvika Hoge kampanjo za naše katoliško časo-(Dalje na 3. strani.) O vojni proti Italiji OD FELDMARŠALA BOROEVIČA. . Objavil in predgovor napisal Adriaticus. Vojna proti Avstro-Ogrsk>,! je vojna proti Avstro-Ogrski, ki jo je pod visokim vodstvom Nj. V. kralja — Vrhovnega poveljnika — italijanska vojska, manjša po številu in ki je "nepretrgana in ljuta" trajala 41 mesecev, končala z zmago. j S še večjo samozavestjo in .zaf?'? d.ne 24' maj.a ponosom je prišla potem itali-<915. leta .n k. jo je i neoma^^^ delegacija, v začetku nim zaupanjem in vztrajnost jo vodila, nepretrgano in Iju-to, skozi 41 mesecev, je zmagovito dovojevana . . .) Iz dnevnega povelja i-talijanskega vrhovnega poveljništva. S ponosno samozavestjo in neizmerno radostjo je vrhovni poveljnik italijanskih čet, general Diaz, v dnevnem povelju od 4. novembra 1918. 1. januarja meseca 1919. L, na pariško mirovno konferenco s trdim namenom zahtevati integralno izpolnitev londonskega pakta in po vrhu še Reko in Trbiž. Vedno in povsod se je sklicevala na sijajno zmago laškega orožja in na o-gromne usluge, ki da jih je s tem izkazala Italija ne samo zaveznikom,, nego celemu civiliziranemu svetu, in je prav naznanil vojski in narodu, da resno trdila, da je le ona re šila zapadne države in vso evropsko civilizacijo pred brutalnostjo centralnih držav. Akoravno so v poučenih zavezniških krogih presojali i-talijansko pomoč po njeni vrednosti, so vendar nepresta ni laški slavospevi in blagohotna molčečnost z naše strani začeli pripravljati v širši javnosti razpoloženje, ki je o-pravičevalo tudi najpredrz-nejše laške zahteve na našo škodo. Tedaj se je v naših pariških krogih porodila misel, da pokažemo laške "zmage" v pravem svetlu. To pa ne bi bil mogel nikdo bolje storiti nego tisti, ki je sam skozi več nego tri leta s številno res nično manjšimi silami ob zeleni, a tedaj mnogokrat krvavi Soči odbijal vse laške na pade na našo slovensko domovino. Ta mož je bil sicer v avstrijski službi, ali po rojst- vu in po mišljenju Srb, ki ni nikdar zatajil svoje narodnosti, kar je najbolje dokazal s tem, da se ni hotel boriti na srbski fronti. Nikdo ne bi bil mogel bolje od Boroeviča povedati, ali je bila res italijanska vojska "in-feriore per numero e per mezzo" in kake so bile tiste "slavne zmage," ki naj opravičujejo predrzne laške zahteve, na škodo vseh vzvišenih gesel, za katere so se bojevali zavezniki; slasti pa v posmeh pravici samoodločevanja narodov, narodnemu načelu in zahtevi po zaščiti malih narodov. In Boroevič se je odzval, akoravno so mu njegovi rojaki zabranili celo povrnitev v domovino. V kratkem, a stvarnem in preglednem spisu nam je podal jasno sliko o brezvs-pešnih naporih Italijanov, da si odprejo s silo pot v sveto našo slovensko domovino. Zastonj so sanjali, kako bodo po zmagovitem boju zasadili la ško trobojnico na stolp Sv. Ju-sta, na Julijske Alpe in na grad naše bele, slovenske Ljubljane. Enajstkrat so si razbili glave ob pečirfah našega sivega Krasa in šele, ko se je stavba avstro-ogrske monarhije zrušila vsled upora podjarmljenih slovanskih na rodov; šele ko te monarhije ni bilo več, se je posrečilo italijanski vojski potisniti sovražne čete od Piave. A tudi tedaj so se te čete, ki niso več imele niti vladarja, niti države, povlekle, kakor nam pripoveduje Boroevič, korak za korakom, v dobrem redu in pod svojim orožjem, povsem različno od obupnega bega i-talijanskih vojsk po Kobaridu! To je bil tisti slavni Vitto-rio Veneto, "najsijajnejša zmaga vseh vekov!" Kako malo slavna je bila ta zmaga, vidi se najbolje po dejstvu, da "zmagovita" vojska ni vkorakala v Trst pod razvitimi zastavami, temveč da so prve čete prišle po morju, vodene od bivše avstro-ogrske, a v roke jugoslovanskega "Narodnegav sveta" prešle torpedovke, na kateri je plapolala srbska zastava, dočim so prvi laški avtomobili šele dva dni kasneje, preko Krasa, dospeli v Trst pod — belo zastavo, ki so jo šele na vojaš-ničnem trgu zamenjali z. laško, do tedaj skrito trobojnp co! Boroevičev spis svojčas iz razlogov, ki jih ne kaže tu razlagati, ni bil objavljen Danes pa, ko Italija zopet preplavlja šovinističen val in ko je z druge strani maršal Foch v znangtveni reviji jas no povedal, k^mu ima Italij zahvaliti, da je po Kobai ni doletela usoda poraz Rumunije, je prišel čas, čuje tudi Boroevičev ? \ Socialna Razmotrivanja V. Razporoka. (Dalje.) Vzgoja temelji na spoštovanju in ljubezni otrok do stari še v. To sveto vez, ki veže otroka na stariše, bi razporoka oskrunila in tako iz-podbila temelj dobre vzgoje, Eazporočenci bi se ohladili v ljubezni do prvih otrok, da mrzili bi jih, saj bi jim bili na poti. Če pa stariši otrok ne ljubijo, jih tudi vzgojili ne bodo tako, kakor zahteva do-J brobit otrok in človeštva. In otroci razporočencev? Ne bi mogli spoštovati in ljubiti svojih starišev. Spomin nanje bi bil omadeževan. Mater, ki je pustila otrokovega očeta in šla uživat z drugim, kako jo bo otrok spoštoval in ljubil ? Ona ni ljubila otroka in o trok naj ji vrača ljubezen za neljubezen? In če je oče popustil ljubljeno mater, da živi z drugo, preklel ga bo otrok, ko se zave življenja. Ako bi. pa šla oba, oče in mati za no-j vimi spolnimi zvezami, bo zrl otrok s studom na oba. Raz- j poroka bi oskrunila svetišče očetovske in materinske ljubezni, omadeževan spomin' pri otroku bi vsadil v njegovo srce mesto ljubezni gnev, mesto spoštovanja kletev. In vse to naj bi pripomoglo k sreči človeštva? Razporoka je grob dobre vzgoje. Ker smo ljudje, moramo ljubiti človeški naraščaj — otroka. Zato zahtevamo kot ljudje otrokom dobre vzgoje. Ta zahteva je pa boj razporoki. Že tedaj vzgoja trpi, če se oče in mati samo lo-[ pita. In vendar otrok misli na stariše sicer z žalostjo, a spo-j min na stariše ni blaten in u-mazan. Spomin na stariše-raz-poročence pa bi bil omadeževan. Splošno se priznava, tudi s strani pripadnikov razpo-roke, da je za vzgojo otrok najbolie poskrbljeno v neraz-družljivem_zakonu. Ali bi bi lo v srečo človeštva, da se to-pristno sredstvo nadomesti s slabim, nič vrednim nadomestkom ? Nadomestki so in ostanejo nadomestki, zanič, vojna je to v živo izpričala. Ali -bi bil znak napredka, če bi na ljubo poživaljenju spolne strasti državna oblast — ta varuhinja družin in otrok, s postavo o razporoki razdrla vz-, gojo otrok, če bi pristno na-j ravno sredstvo nadomestila s, surogatom — diktiranim od. boja strasti proti pameti ? Smo ljudje in zato cenimo, ženo. Zato zahtevamo, da je v zakonu žena možu družica in ne sužnja njegove oblast-nosti. Kristus je s svojim na-uk©m dal ženi to, kar ji poj naravi gre. Osvobodil jo je suženjskega tlačanjenja. Raz-j poroka bi ženo oropala tega,' kar ji je Kristus vrnil. Že sv. Tomaž je izjavil: če bi mož poročil mlado ženo v njeni lepoti in rodovitnosti in bi jo pozneje, ko se je postarala, mogel odpustiti, bi naredil ženi škodo na njeni naravni enakosti. To bi se vršilo v razporoki. Žena hitreje zaživi, zato hitreje ovene, prej je razvita kot mož, zato tudi prej omaga. Zato bi bila z razpo-roko udarjena žena. Mož bi bil še čvrst, imel bi moči dovolj za nov zakon, mogel bi si dobiti še mlado ženo, do-čim bi odpuščena prva žena bila že izmučena, brez devi-štva, s kopo otrok, sama bedna, brez opore, komaj še sposobna, da se preživi. Vzela sta se štiriindvajsetleten fant in triindvajsetletna dekle. Iz zakona se je rodilo več otrok. Mati je stara štirideset let, mož eno leto več. Vsa je že zgarana, slabotna, izmučena in izmozgana. Mož pa je še čvrst. Mož se raz poroči. Poišče si mlajše; še jo bo dobil, saj ima premoženj« in če ga tudi ne bi imel. In žena? Kdo jo bo vzel ? Kafco preživi sebe in del otrok, k^ji ga postava prisodi? To bi bil zanjo strašen udarec in to bi se godilo pod varstvom državne oblasti v razporoki. Ali drug slučaj. Fant pozna bogato dekle. Ni mu všeč, ali mika ga bogastvo. Poroči jo. Zakaj ne ? Premoženje postane njegovo, doto dobi, kaj žena, saj jo lahko razporoči. Vzel ji je venec devištva, vzel doto, sedaj jo zapodi. Kaj to njemu mar? Postava naj gleda. Da, žena je navezana na moža, ker ona razvija živ-ljensko kal. Zato bi pa ona največ trpela, če bi državna postava dovolila razporoko. Ljudje sAio. Hočemo torej, da je žena v zakonu to, kar je žena v krščanstvu. Znak nazadovanja bi bil, če bi bila žena v javno priznani nevarnosti, da postane iz krščanske družice moževe poganska dekla moževi strasti. Zato smo kot ljudje proti razporoki. Ker smo ljudje, vemo, da i-ma človek pamet in voljo in da sta ti več kot ^polna strast. Namen zakona je* da se mož in žena medsebojno podpirata in izpolnjujeta. Dosega tega namena pa tirja od zakonskih, da se medseboj ljubita in to pametno, svobodno in trajno. Težko je žena brez moža, težko možu brez žene. Medsebojna ljubezen jih mora družiti in to trajna, večna, do groba. Zakaj, kot dobro pravi velik modroslovec, prijateljstvo, ki se mora bati, da bo razdru-ženo, nosi v sebi smrtno kal. Lepo je pisal škof Roessler svojim vernikom: "Predstavimo si mlada poročenca! O čem govorita ? O večni ljubezni in zvestobi. O čem pišeta v svojih pismih? O'večni ljubezni in zvestobi. Ali sta govorila na poročni dan kaj o tem, da bi se utegnila kdaj ločiti in poročiti z drugim? Kratlco-malo ne. Groza bi ju bilo take misli. Kaj to dokazuje? To dokazuje, da prava zakonska ljubezen po svoji naravi nikdar in nikoli "ne pozna ločitve. Le v tej misli, da nju ljubezen in zvestoba ne bo nikdar nehala, sta poročenca srečna in zadovoljna. A kdo zagotavlja ta nežna čustva, te svete prirodne pravice? Naš Gospod in Odrešenik, ki je izrekel nerazdružljivost zakona In doklej ostane srečen mir med poročencema? Dokler ju druži nerazrušljiva vez večne zvestobe. Čim se zbudi strast in se pojavi misel, da je mogoča ločitev in nova zveza, zazija prepad, ki raste in raste, dokler ne požre starišev in otrok." Razporoka ruši zakonsko ljubezen in zvestobo, s tem pa zakonsko srečo in mir. (Dalje sledi.) Obsojen radi zarote, da usmrti Hortyja. Budapest. — Ferrier Sta-ron, kateri je bil obdolžen zarote, da usmrti admirala Hortyja, regenta Ogrske, je bil obsojen na šest let ječe. Pri obravnavi se je vedel zelo a-rogantno, med drugim je tudi rekel, da bo nameravano storil, čim prej se mu bo nudila prilika. Dve osebe, katere so vedele o tej zaroti so ^bile vsaka po tri mesece, ker niso prijavile oblastim. o- Pekla ga je vest. Chicago. — Vanus Han-nock, star 25 let je bil v pisarniški službi pri North West Lumber Co. Dobil pa je prili-[ ko, da je odnesel kompaniji , $7.200. Policija je bila takoj na nogah, da ga izsledi, kar j pa ni imelo nobenega vspeha. Sedem mesecev se je skrival, njegov največji preganjač je bila slaba vest. Ker ni mogel več zdržati, se je te dni javil sam na policiji, kjer je izjavil, da ga je vest tako močno pekla, da je postal popolnoma plešast. Rekel je, da bo vzoren jetnik in, da ne bo nikoli več se dotaknil kar ni njegovega. LOTA NAPRODAJ v Duluthu blizu Steel Works. Proda se po jako nizki ceni za $175.00. Je prav na prijaznem kraju. Če katerega izmed čitateljev tega lista veseli kupiti naj mi kmalu sporoči. Lota je vredna dvakrat toliko. JOSEPH PLEMEL P. O. GRATTAN, MINN. (6-4. 5-6 ) Kovali & Sons ELY, M iV^. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani) pisje. Naj prvo sva začela nabirati nove naročnike ter sva dosegla jako lep vspeh za to ne tako veliko naselbino. Bog plačaj Mr. Hogetovi družini za vso postrežbo ter pomoč pri agitaciji za časa mojega bivanja v tej naselbini. Omeniti tudi moram, da so imeli v tej naselbini katolški shod, katerega so se bili udeležili znani izborni katoliški borci kot Mr. Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. Jed-note in Rev. Father Oman in Mr. Zupan urednik Glasila K. S. K. J. Shod je rodil krasne vspehe. Naselbina je najboljše razpoložena in vse kaže da bo narod ta veličastni shod ohranil v trajnem spominu. Ravno v tej naselbini se je pokazalo, kaj zmore nekaj dobrih družin, ako hočejo. Da se je vršil v tej naselbini tako veličasten shod gre vsa zahvala družinam Hoge in Hočevar-jevim, da so vse tako lepo pripravili in za stvar toliko žrtvovali. Tudi jaz bi bil prišel, toda ni mi bilo mogoče, ker sem istočasno bil zaposljen v Girard, O. Delavske razmere se slabo obetajo. Omeniti moram, da so tukaj zaprli en tank ravno 14. maja, t. j. eno majno ter je izgubilo delo okoli 150 pre-mogarjev. Delavci so zelo presenečeni, ker ne vedo, kaj da je vzrok. Ko so delo zapustili ob 4. uri popoldne so zagledali na vrhu premogokopa nabito obvestilo, da se prekine z delom do nadaljnegia obvestila. Koliko časa bo premo-gokop počival nihče ne ve. Dal Bog, da bi ne dolgo. Predno odhajam iz te prijazne naselbine še enkrat prisrčno zahvaljujem vse dobrotnike katoliškega tiska. Obenem pa prosim vse naročnike, da naj zdaj še sami pridno širijo katoliške liste. Vsak novi naročnik, ki ga pridobite za list Edinost pomeni veliko za skupno stvar. Omeniti moram tudi, da nekaj zgubljenih bratov Slovencev peče katoliški shod, ter napredek katoliškega časopisja. Dal Bog, da bi tudi ZA MESEC JUNIJ. Mesec junij je posvečen če ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj' za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one, ki si žele naročiti to knjigo o-pozarjamo, da jo lahko dobe v oni spoznali ter se vrnili na-|Smrt petnajstih deklet v ©*• zaj, k poštenemr katoliškemu' nju žiyljeniu/ Los Angeles. ~ Hop Deve- 1-eo Mladich pot. zastopnik, lopment šola za nenormalne Strela povzročila ogenj. deklice v Playa Del Rey, je ogenj popolnoma uničil, kjer Houston, Tex. — Električ- Je od petnajst doMvajset de-na nevihta je divjala nad Hou- ■ klic našlo smrt v plamenu. — stonom, spremljana z udarci Devetnajst deklic so pa prepe- strele, kar je povzročilo veliko strahu med , prebivalci. Strela je udarila v poslopje Magnolia Petroleum komp. katero je popolnoma uničila. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev. o Odgovor Japonski na njeni so gasili, protest. Washington. — Državni oddelek pripravlja odgovor na zadnji japonski protest, radi izključitve Japoncev v novi naselniški postavi. Glavni namen odgovora je, da se vblaži razžaljeni čut japonskega naroda, v kakor tudi, da se pojasni pomen takozvane-ga "gentlemen's agreement," na katerega podlagi čuti Japonska, da je prelomila Amerika pogodbo. — Japonsko časopisje še ni nehalo z huj-j skanjem zoper Ameriko. Neki ljali v bolnišnico, vsled zadob-ljenih poškodb, pri skoku iz drugega nadstropja. Šest gasilcev je tudi bilo prepeljano v bolnišnico, ker so zadobiii poškodbe, ko jih je vrgla iz brzojavnega droga moč napeljave, kjer so se nahajali, ko NA PRODAJ so tri hiše blizu slovenske cerkve na treh lotah. Ena je tri-nadstropna zidana hiša. Druge dve sti dvo-nadstropne lesene. V hišah je 17 rentov, ki nesejo $196.00 mesečna. Cena $14,000.00. — Za nadaljna pojasnila vprašajte: C. SPONDER, 2231 So. Wood Street, CHICAGO, ILL. )6-4 5-6.) onaiijcui iupei AIIieriKO iN e K J___ list pravi, da je Coolidge1 ROJAKOM V INDIANAPO- "J • * • i" "I* LIS. naznanjamo, da ima v zalogi naše molitvenike, povestne "dvojni jezik," ker je na en dan izjavil, da se ne strinja z predlogo in tudi, da je predloga na mestu. Nadalje pravi' isti list: "Ne sme se pozabiti, knjige, itd. Naročnikom ga toplo priporočamo, da se nanj da čast in principi Amerike so" obračai.° v tem ozi™. Njegov 'drugačni, kakor pa naši, ta-| 1 D ko, da se bomo vedeli za na-| URAJNAR, prej ravnati, ko bomo imeli kaj opravka z Amerikanci." Neki list pa pravi, da je de-jnar "duša" sedanje Amerike. -o- Moskva zadržala protiversko propagando. Moskva. — Med drugimi rezolucijami, ki so bile sprejete od komunistične stranke je tudi, da se prepoveduje vs< protiverske gonje in propa gande med kmetom. Namesto protiverske propagande se pri poroča za kmetsko ljudstvo znanstvo o poljedelstvu. 743 — N. Holmes Ave. INDIANAPOLIS .IND. (6-4. 13.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-d in ost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre j o na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria. ŽENSKA BILA HUDO BOLANA. ZDRAVNIKI JI NISO MOGLI POMAGAT. IMELA JE VEČ OPERACIJ. Mrs. Pavlik. stara 42 let. iz tega mesta je trpal* in hudo bolehala nad fcect-aajst let in vsa upanja M ozdravljenje so prešla. Večje število neuspešnih operacij je bilo izvršenih ti-cer je izgledalo, da Bi zdravila zanjo na ti M* ml j i. Več let je bila oa-zmožna za delo. Pred ne* kaj tedni ji je neka "jtm soseda prijateljica priporočila naj poskusi zdravila proti glistam. Mr. Pavlik se je smejal nato pri poročilo ampak. Mrs. Fig-lik je zahtevala, da M ul _poskusi vseeno še naavft njene prijateljice. Po preteku enega ♦y^fl dni in viivanju zdravil za trakuljo je postala boljša in je pustila posteljo in d trm je dobila na teži že nad dvajset funtov in Je zmožna opravljati njena hiSna dela, iule* da. da je napoti pravega okrevanj a, ^ka? monster, ki je razjedal njeno življenje je bil odpravljen. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenje BO t omotica, slab tek. zguba teže, smrdljiv dih. rumena koža, bolečine v delih telesa, hrbtn in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdrguje v grlo. Bolnik nima lje do dela in ne za življenje, nobene UH bicije in je malankoliČen. želodec poetenS večkrat kisel in hrana noče doli po ffrllk Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo. da je tre-kulja zlezla v sapnik in zadavila bolnik«. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxatan zdravila za 10.41 pri Laxal Med. Co., 362 Laxal Bldg., 'Boat 963. Pittsburgh. Pa., že danes ker jutri H lahko že prepozno. Za zavarovanja savoje pošljite 25c več. fA.17.-5-16.- Knjigarni samo 60c. Edinost. — Cen? ^MMMMMMMMMMMMMMMMMMMI IWM/MJMJ Za gospodinje Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi jgl Si zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po |jy zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa-i ko i I ■■■I Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN A Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in si varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra- (jU H ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in j|| zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v m baksah! (|U Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuha-rica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig na- JKj še gospodinje ne morejo veliko posneti, ker veči- nji noma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako fej prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- [ju stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski ||| ^ nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, Ki Sj in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo- nI fel ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih jgs li slik. Cena 75c. H I Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. Chicago, 111. 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Za splošno kuho priporočamo: Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00 Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00 i. 2. 3. GORIŠKA MATICA. Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo Izdala za leto 1925. ^Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer: VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest. spisal Lukovič CarlL MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk. 4. ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce. CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00. ' Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlja, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju- Našim bratom iz tužne Primorske bo" gotovo v veliko toUžbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratie Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate. Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj. Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice" KNJIQARNA EDINOST 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. IAI tAl IAI tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl IAI IAI IAI tAl tAl b ZVONARJEVA HČI POVEST. Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj. Z neskončno potrpežljivostjo božje ljubezni je obiskoval gospod mestni župnik svoje župljane. Župnik je sedel k njima na trdo zemljo in k razvalinam njihovih hiš in jim govoril besede usmiljenja in življenja. Brez upiranja so ga prizadeti poslušali. Pokopali so nato mrliče. Vera na skupnega Odrešenika je združevala v revščini in bedi duše, ki so si v dneh izobilja bile nasproti. Zvonarja Henrika so pokopali v grob z molitvijo katoliškega Očen*vša; njegovi soverniki so ga pokrili z zadnjo odejo in roke obeh veroizpovedanj so mu zasadile križ na golo gomilo. Položili so ga poleg rajnega učenika. ^ Deseti dan se je dvigal nad mrtvimi razvalinami. Bližnji kmetje so usmiljeno sprejeli uboge pogorelce. Vsako jutro so šle raztrgane postave od vseh strani proti domačim razvalinam. Njihova srca so bila še preveč utrujena, da bi se vzdramila k novemu življenju; njihove roke preslabe, da bi nosile novo kamenje za zidavo. Živeli so od krščanskega usmiljenja. Tudi ljudje so hodili posamezni in v skupinah okoli ^nestnih razvalin. Od daleč so prihajali. Žalostna novica se je z bliskovo naglico širila čez doline in gore. In pre pla-šeni so vstajali ljudje, zavedali se svoje narodne skupnosti, puščali motike in rovnice na svojih njivah in hiteli v težkih čevljih ponesrečencem na pomoč. Pripregli so svoje živinče pred voz, naložili živeža in šli od doma. Na križiščih so povpraševali po cesti nesrečnega kraja in v vsaki vasici po razdalji, ki jih še loči od nesrečnikov. Ljubezen je našla vsa pota in premagala vse ovire. obrazu. ."Toda vem tudi, da je pošteno vzgojen. Pri meni in moji ženi bo našel svoj dom." Rozika si ni upala bratrancu izraziti svojega upanja, ki ga je imela po smrti njegovega očeta v samoti kmečke domačije. Sin je imel sedaj njo ter jo tudi prisrčno ljubil. Morebiti se bo s pomočjo milosti božje zbudila želja po katoliški veri — potem bo konec njenih srčnih muk. Mladi Mirko pa je stal temnega obraza bolj ob strani. Vleklo ga je k očetovemu grobu. Sedaj bo moral iti z materjo med katoličane, strani od svojih sovernikov, med tujce, ki ga ne bodo razumevali. Sedel je na grob in razmišljal: Ali ni bil oče vedno tujec ob materini strani? Nista se razumevala v družini. Vera jih je ločila med seboj, in v veri je tudi danes razlika med njim, materjo in sestro. Ta nesrečni dan je mladenič dozorel v moža. Sklonil se je nad grobom in prisegal mrtvemu očetu: "Zvest vam hočem ostati, oče! Zvest oni veri, ki ste jo imeli tudi vi. Da bi mogel vsaj druge poučiti, kakošno bedo povzroča med stariši in otroki razlika vere. — Oh, da bi mi bilo to mogoče! Obvaroval bi jih rad te razdvojenosti, ki pokopu-je ljubezen in mori radost." Nenadoma je vstal; obraz mu je zažarel in zaklical je: "Oče! To ste mi rekli vi: Da, hočem biti služabnik svoje in vaše vere: — učil se bom lutrovskega bogoslovja." GLAS Z DOLENJSKE. (Nadaljevanje s 1. strani.) vec. kaže dejstvo^ da v 1. številki že ignorira kar 6 do 7 zadruj ki v Novem mestu že deluje^ povzdignil v duševnem in go- po več let. A nova zadruga kev in šola vzajemno delujeta/ "Vzajemnost" bo šele ljudem se pokaže vspeh med ljud-, odprla oči, kaj je pravo za-stvom. Tu cveto cerkvena dru- družništvo. Kot urednik jt štva in ta so tudi jedro za iz-, podpisan Gustav Grom, ki vo-obraževalno društvo. Šolski o- di neka agencijo. Drugič kaj," troci, mladeniči in dekleta nastopajo tudi na odru s primernimi igrami. D.ekliška Marijina kongregacija je ob žeg-nanju Varstva sv. Jožefa u-prizorila lepo igro "Roka Božja," ki je ljudem zelo ugajala, ker res upliva vzgojevalno. Duhovnik in učiteljstvo, ki pospešuje tako izobrazbo, je lahko zadovoljno videč, da njihov trud ni bil zastonj. — Veselje in žalost se rada hitro vrstita. Ravno isto noč je Propadanje Slovenije. Pod sedanjem režimom Slo. venija tako strašno propada, kakor še ni nikoli poprej. No-ve industrijske delavnosti ni nobene, vsi zavodi reducirajo, množica brezposelnih rase in beraštvo se širi. Tako žalostnih prizorov še nismo videli, kakor pred kratkem v vrhni-umrl škem okraju, kjer je rubežni živine zaradi neplačanih dav- brat dekanov, posestnik Pav- . - — lovčič, ki je obenem opravljal kov moral° atestirati 40 orož-cerkvenikovo službo pri sv. ™kov- Domači davkar je raje Jožefu. Prav na praznik nje-! dermsijoniral, kakor pa vršil tako žalostno eksekucijo. 24. Konec poti. Dvanajsti dan po oni nesreči je zašlišala izgovoriti svoje ime z nekim tujim naglasom. i » — Pristopil je k nji mož, ki ga še nikoli v življenju hi videla. Zveste roke so se ji stegnile nasproti, njegovo milo oko je iskalo njenega pogleda in mehak glas jo je vprašal: "Ali ste vi Rozika Rudnik, žena zvonarja Dodona, edina preostala te družine ? — Jaz sem sin vaše tete!" Kakor utapljajoči se po rešilni vrvi se je oprijela Rozika teh zvestih rok. Žarek veselega upanja ji je razžaril fcalOštno obličje. Prižela je otroka k sebi, veselja se ji je tresla beseda, ko je izpregovoril^: "Torej še nismo zapuščeni od Boga in ljudi! Usmiljeni ~ -r ^ "Vedno tako ne more biti pri tebi. Saj se mora česa naučiti, kakega rokodelstva; on mora v tujino." Rozika ni nikoli mislila na ločitev od sina. Ce bi ne bilo zadnjega udarca, bi se bil učil doma zvonarstva. To seveda je sedaj minilo. Zanj ni videla nobene poti, vendar je dejala: "Pri meni se lahko uči, česar bo hotel. Nismo berači; po moževem nasvetu sem rešila denar in računa zadnjih dveh zvonov," ^ - • ^ Lažje je nato dvignila glavo pokonci. Zavestno je pripomnila Katarina : T "Tu ne gre-za denar, ljuba! Mi imamo vsega dovolj. Lahko skrbimo zanj, brez škode za naše otroke." — Prenehala je in ostro pogledala Roziko. "Mislim, da vama bo težko skupaj živeti — zaradi vere." sv. Jakobu. Od tu preskočimo na poko- Škoda po poplavi. Po uradnih podatkih poljedelskega. ministrstva znaša pališče v Šmihelu pri Novem celokupna škoda, ki so jo po-mestu. Poročali ste že v "E- vzročile poplave v vzhodnem dinosti," da je tam pokopan? delu naše države. okoli 20,. meseca januarja umrli Koši-' 000»()00 dinarjev. Samo v va-ček in da je bil njegov grob' 1J'evskemu okraju, znaša ško-odkopan. Te dni se je raznesel glas, da se je na mrliču oropana obleka pr&dala v Karlovcu. Vendar pa prodajalci še ni so izsledeni. Zadevo ima sodišče v rokah. — Pred leti se je bil izvršil roparski napad v Suhorskem župnišču. Dotič- Pnllki poskušenega atentata ni roparji so bili doma iz oko- tedanjega kralja Aleksan lice Karlovca, a tri so bili ra- ** da deset milijonov. Izdajstvo Pašiča za 040,000 dinarjev. Lj. Davidovič je poslal bel-grajskim listom pismo, v katerem s polnim podpisom iz-javlja, da je Pašič 1. 1901. ob 'To o- "Tako domaČ obraz imate," je pritrdila mati. lajšuje naše zbližanje.v - - 1 Preprosto ji je odvrnil ta: "Dobra in močna sta vašai otroka, lahko si bosta dobila kruh. Na moji kmetiji je kru-' ha in dela dovolj za vse." "Moj sin je luterski," mu je v zadregi šepnila mati. "Vem," je dejal sorodnik in neka senca mu je šinila po > Skupno potovanje v Jugoslavijo. Xa Z.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene -josebne upodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradi.ik naše tvrdke, ki -bo rade\o!je šel potnikom na roke v vseli ozirih. ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenieni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na - Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave.. New York. N. Y. DOSTAVEK: — Tstotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, ^in gotovo bodefe najbolje postreženi. B a B a Elekrrični dar za neveste! B fl B .....- B Za junijske neveste ne dobite lepšega daru kot: Električni "Chaner" Električni "Percolator" Električni "Peglezen". (Iron) Električni "Pomivalnik" Električni "Toaster* * Električna "Boudair lamp" Vse to dobite pri nas po primernih nizkih cenah. Pridite k nam in oglejte si naše zaloge. FIDELITY ELECTRIC CO. a FRANK SCHONTA, lastnik. ffl 2049 West 22nd Street, Chicago, I1L W\ Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. SI ''Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO • ■ KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? r Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? i ., da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozira lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list m objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. ^ Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, EL njeni in umrli; le eden je bil ušel. Gori imenovani pokojni Pavlovčič je imel takrat toliko duševne samozavesti, da je čez klet hitel klidat bližnje orožnike, ki so bili potem preprečili večjo nesrečo v župnišču. Čuden slučaj, da je bil o-rožnik čez vežna vrata zadel enega roparja do smrti. Najnovejše! Dne 10. maja se je v dolenjski metropoli nepričakovano prikazal nov list — as starim imenom: "Dolenjske Novice." Kaj pa je tebe treba bilo? . . . Aha, I volitve so pred durmi, najprej 1 občinske, potem morda "tudi državne. Marsikateri bi radi ujel kak mandat, zato snuje novo stranko. Duša novega lista je bivši komunistični poslanec Lovro Klemenčič, ki je zdaj knjigovodja v pečarni svojega'brata blizo novomeškega kolodvora. List hoče biti "zadružno gospodarsko glasilo" ter čisto nestrankar ski. Kako nepristransko piše, dra izdal svoje tovariše in proti njim podal izjavo za 40 tisoč dinarjev, ki jih je dobil od Obrenovičev. Davidovič i-menuje Pašiča hlapca Obrenovičev. J0HH R. RAYN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLAC* Prevaža pohištva — premo* — les - in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličitr ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J.K0SMACH t »04 W. 22nd St. Chicago, 11 Roiakotn se priporočam d? nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELE* IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Nai bol i še delo. na i nižje cenc Prevzamem barvanje hii zun» in unctrai. uokladam stensk oaoir. MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1805 West 22nd Street. Phone: Canal 5793 Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je nase geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. i « _ _ HiBnm < Si S