Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5000 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, te-' lefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru
Leto III.
LJUBLJANA, JULIJA 1962
ŠTEVILKA 7
Iz Indije smo prejeli nova naročila
© Za to državo bomo izdelali tri mostna tekalna dvigala
Te dni so v Litostroju prejeli iz Indije tri pomembnejša nova naročila za žerjave tipa električnih mostnih tekalnih dvigal, kakršnih je to naše podjetje odprodalo v Indijo že nad 70. Za dva električna mostna tekalna žerjava nosil-
nosti 150 ton s pomožnim dvigom 30 ton je naročnik investitor hidroelektrarne Uppersileru v pokrajini Hayderabad. Vrednost tega naročila je v deviznih dinarjih približno 210 milijonov. Enak žerjav je naročil tudi investitor Sha-ravathi sprejemne postaje, med-
Sklepi delavskega sveta
Predpis v zakonu o delavskem samoupravljanju, ki je bil sprejet že leta 1950 in določa, da morajo biti seje delavskega sveta najmanj enkrat v šestih tednih, je že prerasel razvoj dela samoupravnih organov. V prvem obdobju res ni tolikšne potrebe za številnejšim sklicevanjem delavskega sveta, sedaj pa je to že precej drugače, vsaj pri nas. V sedanji mandatni dobi, od 1. maja 1962 do 22. junija 1962 so bile že tri seje delavskega sveta.
O čem pa so razpravljali člani delavskega sveta na zadnjem zasedanju dne 22. junija 1962?
Razprave o nadaljnjem dvigu proizvodnje in delitvi osebnih dohodkov so še posebej razgibale razprave na obratnih delavskih svetih. Po obširnih in temeljitih razpravah na delavskih svetih proizvodnih enot, služb in sektorjev o delitvi kvot osebnih dohodkov za leto 1962, je o tem razpravljal še centralni delavski svet, ki je potrdil predlagane kvote razen v štirih primerih, kjer morajo obratni delavski sveti izvršiti popravke in dopolnitve.
delo ne bi bilo izvršeno v dogovorjenih rokih.
Razpravljali so tudi o poročilu revizijske komisije, ki je pregledala zaključni račun za leto 1961 in odobrila uporabo še 12,000.000 dinarjev za nakup stanovanj.
Nadalje so imenovali tudi novi svet obratne ambulante Litostroj, in sicer inž. Zvonimira Gorjupa za predsednika, za člane pa Antona Šuštarja, Marjana Kokalja in Leopolda Nadliška.
Ker praznuje letos 1. septembra naše podjetje 15-Ietnico svojega dela, je delavski svet odobril potrebna finančna sredstva za izvedbo obširnega programa, ki ga je predložil propagandni oddelek. Za vse člane kolektiva bo izdana knjižica Skozi tovarno, organizirane bodo razne športne prireditve, oddaja RTV za člane kolektiva na Gospodarskem razstavišču, vsi tisti, ki so že 15 let zaposleni v podjetju, pa bodo povabljeni na izlet v Fieso, 10-lctniki pa bodo prejeli praktična spominska darila.
tem ko je en mostni tekalni žerjav nosilnosti 100 ton s pomožnim dvigom 15 ton naročil investitor termoelektrarne Mellore v pokrajini Hayderabad. Vrednost teh dveh žerjavov v deviznih dinarjih je približno 140 milijonov.
Ta naročila znova potrjujejo, da se je Litostroj na tem pomembnem trgu uveljavil predvsem s svojimi težjimi električnimi mostnimi tekalnimi dvigali, ki so za indijskega kupca kljub izredno močni konkurenci tujih ponudnikov privlačna predvsem po kakovosti svoje izdelave in najmodernejši obliki, po katerih so si pridobila že mednarodni sloves.
Tone Erman: Košnja
Končno tudi pri malicah red?
Uprava naj najde sredstva za zagotovitev popolnega reda pri delitvi malic
Nakupovavci mrzlih malic lahko od 28. junija 1962 dalje kupujejo mrzle malice v bifeju obde-lovalnice, kakor je bilo predvideno z okrožnico z dne 26. 4. 1962.
Vsi nakupovavci zbirajo naročila in denar za svoje skupine in nakupujejo malice v bifeju obde-lovalnice.
Prodajavke v bifeju obdeloval-nice lahko prodajajo malice samo tistim skupinskim nakupovavcem, ki se izkažejo z izkaznico, ki smo jim jih razdelili za nakup malic v novi sezoni.
na 11. Kruh 1/8 kg po ceni 8 din, v letnih mesecih: 1/8 kg kruha in 5 dkg slaninske salame skupaj 35 din; v hladnih mesecih: 1/8 kg kruha in 6 dkg navadne salame skupaj 35 din; 1/8 kg kruha in 5 dkg ljubljanske salame skupaj 40 dinarjev; 1/8 kg kruha in 5 dkg šunkarice skupaj 45 din; 1/8 kg kruha in 6 dkg pancete (slanine) skupaj 50 din; 1/8 kg kruha in 5 dkg češke salame skupaj 50 din; 1/8 kg kruha in 6 dkg navadnega sira (trapist) skupaj 35 din; 1/8 kg kruha in 6 dkg boljšega sira
(bohinjski ementalec) skupaj 50 din; 1/8 kg kruha in 4 dkg surovega masla 48 din; 1/8 kg kruha in pol klobase skupaj 80 din; 1/8 kg kruha in steklenička jogurta 40 din.
Način prodaje toplic malic se ne menja. Tople malice delijo dopoldne: v bifeju obdelovalnice livarne jeklene in sive litine in v obed-nici stare menze od 9. do 9.25, popoldne pa v bifeju obdelovalnice od 18.30 do 18.55.
Stane Ropotar: Ulcinj
Nadalje je bil sprejet sklep, da se sredstva, ki so namenjena za sprejem nove delovne sile za dopolnitev sprejetega proizvodnega programa, ne smejo izkoristiti za napredovanja, ostali redni predlogi za napredovanja se ne izvedejo toliko časa, dokler ne bo izdelana sistemizacija delovnih mest. Vsa odobrena napredovanja pa bodo obračunana le od 1. julija 1962 dalje.
Sprejeli so tudi sklep o zaračunavanju penalov pri izvoznih poslih, ki kasnijo v dobavnih rokih, tako da se obračunavanje prične za vse izvozne posle že po 1. juliju 1962. V zvezi s tem je delavski svet sklenil, da se imenuje posebna arbitražna komisija, ki bo imela nalogo, da v najkrajšem času izdela osnutek poslovnika, s pomočjo katerega bo moč vršiti tako obračunavanje tudi pri ostalih komisijah, pri katerih
Laskava pohvala z beograjskega sejma tehnike
Na četrtem mednarodnem sejmu tehnike, ki je bil junija v Beogradu, smo dobili pismeno priznanje od generalnega direktorja sejma za izredno lepo urejen prostor, ki je doprinesel k celotni podobi sejma. Ob koncu pisma nam je direktor zaželel še nadaljnjih uspehov.
Skupinski nakupovavci pa lahko nakupujejo malice ob določeni uri, ki jo ima vsak navedeno v izkaznici, to je od 7. do 8.30 ure ter od 16. do 18. ure.
V času odmora lahko posamezni nakupovavci nakupujejo v bifejih obdelovalnice, livarne jeklene in sive litine tople obroke, na primer fižol, jogurt in brezalkoholne pijače, in sicer dopoldne ob 9.25 uri, popoldne pa od 18.30 do 18.55 ure.
Prodajavke ob 9.25 oziroma ob 18.55 zaključijo prodajo malic.
Vodstvo zavarovanja je poskrbelo, da v času od 7. do 9. ure ter popoldne od 16. do 18. ure ne pridejo v bife obdelovalnice druge osebe razen skupinskih nakupo-vavcev, ki se bodo izkazali z izkaznicami. Prav tako je zavarovanje poskrbelo, da je v tem času vhod iz garderobe v bife zaklenjen.
Prenos prodaje mahe iz nove menze v bife obdelovalnice je bil potreben zaradi tega, ker je v novi menzi v kuhinji tako toplo, da ni mogoče primerno hraniti hlajenih jedil, na primer salame, sira in kruha, posebno pa so se težave povečale v poletni vročini.
Razširitev prodaje standardnih malic: z 28. junijem smo razširili dosedanjih 5 standardnih malic
V KLUBE VEC MLADIH LJUDI
V Bohinju je bil 4-dnevni tečaj za predstavnike KMP LMS. Med drugim so ugotovili, da je potrebno v klubih postaviti trdne programe in z njihovo pomočjo pritegniti več mladih proizvajavcev.
Uspešen začetek in prijeten konec v mladinski delovni brigadi
Sredi junija se je vrnila XII. ljubljanska mladinska delovna brigada Maksa Perca, ki je gradila avtomobilsko cesto do Miloševa v Srbiji in asfaltirala cesto v Rovinju. V tej brigadi so delali tudi trije mladinci iz Litostroja. Po uspešnem delu na avtomobilski cesti so 12. ljubljansko brigado proglasili za najboljšo in jo poslali na delo v Rovinj. Mladinci so imeli zelo lepe uspehe, saj so delo predčasno končali. Delovna brigada pa si je pridobila srebrno plaketo glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Od Lito-strojskih mladincev zasluži po-
hvalo za" uspešno delo Anton Kričej, ki se je vrnil kot udarnik.
PRIPRAVE ZA PROIZVODNE KONFERENCE
Člani sekretariatov mladinskih aktivov proizvodne enote metalurških obratov so imeli pred kratkim kratko posvetovanje o načinu dela in izvrševanju posameznih nalog. Dogovorili so se, da bodo pred odhodom na kolektivne dopuste pripravili gradivo za proizvodne konference skupno s šefi obratov, ki nas bodo seznanili s proizvodnjo in planskimi nalogami.
Bolivijska delegacija ogleduje viličarje za Sovjetsko zvezo
Vlado Kovač
pri Titu za njegov sedemdeseti rojstni dan
Neaktivne člane ZK klicati na odgovornost
Pred kratkim smo prejeli zanimivo reportažo Litostrojčana Vlada Kovača, ki ga je sprejel maršal Tito. Članek objavljamo z zakasnitvijo zaradi tega, ker smo čakali iz Beograda fotografijo, vendar je kljub temu nismo dobili ob pravem času.
»Kratko sporočilo, naj se javim na glavnem odboru SZDL zaradi sprejema slovenske delegacije pri tovarišu Titu, me je silno presenetilo. Tam sem dobil navodilo, naj se 23. maja do osmih zjutraj javim na predstavništvu »Prehrane« v Beogradu. Slovensko delegacijo je sestavljalo petintrideset članov, od tega nas je bilo sedem iz ljubljanskega okraja. Ljubljančani smo se skoraj vsi našli že v Ljubljani na kolodvoru, tako da smo potovali skupaj. Seveda so nam misli ves čas uhajale na bližnje srečanje, pa tudi pogovor se je sukal večinoma o Titu.
smo ga obiskali predstavniki delovnih ljudi tudi iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine, in mu prišli čestitat za tako visok jubilej. Kot vedno, kadar spregovori Tito, nam je dal nasvet in nas v kratkih besedah poučil, kakšna je naša naloga v nadaljnji graditvi socialistične demokracije, v nadaljnjem boju za srečo narodov Jugoslavije.
Po končanem nagovoru, po ponovnem burnem aplavzu je tovariš Tito vsakemu izmed nas podal roko. Vodja delegacije pa mu je v imenu Slovencev izročil darila. Po izročitvi daril je bila na vrtu pripravljena zakuska za vsako republiko posebej. Tito je šel od omizja do omizja in se z nami pogovarjal. Zanimal se je za različne podrobnosti; kako gre temu in onemu podjetju, koliko in kaj proizvaja, če tovarna dela
za izvoz, kaj in koliko izvaža, kam izvaža itd. Tito, vedno razpoložen, živahen, pripravljen na vesel pa tudi resen razgovor, . vzbudi v človeku zaupanje. Avto- , ritativen, pa vendar tako preprost, pripravljen pogovarjati se z vsakim, razoroži človeka vsake sramežljivosti.
Čas našega obiska je bil skopo odmerjen. Za slovo smo se s tovarišem Titom še fotografirali. Prav gotovo se je vsakemu izmed nas ta dan globoko vtisnil v spomin. Srečanje s Titom je bilo doživetje, ki nam je potrdilo naše zaupanje v državno vodstvo z našim maršalom na čelu.«
V. K.
Sindikalna podružnica livarne jeklene litine je priredila za svoje člane iz čistilnice izlet v Koper in Fieso. Izletniki so si ogledali tovarno motornih vozil v Kopru,
Pred kratkim je bil v livarni jeklene litine sestanek osnovne organizacije ZK, na katerem smo razpravljali o neaktivnosti posameznih članov in se obvezali, da jih pokličemo na odgovornost in primerno kaznujemo. Spregovorili smo tudi o proizvodnih problemih, sklenili, da bomo znižali procent izmečka in izboljšali kvaliteto dela. Pri tem ne smemo po-
preostali čas pa so porabili za kopanje v Fiesi. Vsi so se vrnili zelo zadovoljni z željo, da bi imeli še več podobnih izletov.
zabiti na zaslužek delavcev. Mladinska organizacija bo v kratkem pregledala delo posameznih mladincev in jih predlagala za sprejem v ZK.
Za uspešnejše delo ZK, sindikalnih odborov, samoupravnih organov in mladinske organizacije se bomo o vseh problemih posvetovali s šefom obrata. V razgovoru je član TK ZK inž. Adrian Kumar navedel nekatere proizvodne probleme in predloge za izboljšanje dela. Sprejeli smo sklepe sestanka ZK metalurških obratov, poudarili izvajanje sklepov III. plenuma CK ZKJ, sklepe letne konference komunistov Litostroja in pismo Izvršnega sveta ZKJ.
Na koncu nas je Stane Vogelnik seznanil s sklepi občinskega komiteja ZK Šiška.
ZADNJE MESTO ZA LITOSTROJČANE
MLADINCI NA MORJU

mmmmm
jPMMi
■tiiiiiM iFi wm
mi
mirni
Zjutraj, ko smo prispeli v Beograd, smo na zbirališču zvedeli, da bo sprejem šele popoldne. V majhnih skupinah smo se razgubili po mestu. Ljubljančani smo si ogledali novo letališče v Sur-činu in sejem tehnike, ki ga je dan prej odprl tovariš Tito.
Do štirih popoldne so se zbrale v kabinetu predsednika Tita delegacije iz vseh republik, od koder smo se nato z avtobusi prepeljali do Belega dvora na Dedinju. Tam so bila že pripravljena naša darila, ob katerih smo se zvrstili po republikah. Razburjenje se je vedno bolj stopnjevalo, dokler ni ob Titovem prihodu prešlo v burno ploskanje in vzklike: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« Tito je prišel med nas nasmejan, veder, srečen. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je spregovoril. Zahvalil se nam je za izkazano priznanje, da
Prikazati delavcem 6-mesečni trud
Člani sekretariata OO ZK livarne jeklene litine so na svojem rednem sestanku sredi junija razpravljali o dosedanjem delu, pripravili gradivo , za sestanek OO, govorili o proizvodni problematiki MO, odhodu delavcev v tujino itd. Zadali so si nalogo, da bodo skupno s sindikalnim odborom, vodstvom obrata in mladinsko organizacijo pripravili gradivo za masovni sindikalni sestanek, ki bo do 15. julija. Na njem je treba delavcem prikazati 6-me-sečno delo, izmeček, probleme proizvodnje ter finančno poslovanje iPE MO.

Delavci čistilnice livarne jeklene litine pred tovarno motornih vozil
Tomos v Kopru
Fotorevija o Petru Kocjančiču
Jugoslovanski časopis za fotografijo in film je v letošnji šesti številki objavil obširen članek, ki ga je posvetil fotografski umetnosti mojstra mednarodnega slovesa Litostrojčana Petra Kocjančiča, ki je -imel letos v Beogradu svojo retrospektivno razstavo.
Med drugim pravi pisec, da je velemojster Kocjančič težko dosegljiv virtuoz, ki se je znal uspešno prilagoditi vsem sodobnim strujam fotografske umetnosti, a kljub temu obdržati značilno osebno noto.
Kocjančič je doslej prešel tri
najznačilnejša obdobja, ki so vtisnila njegovo ime v zgodovino slovenske in jugoslovanske fotografije. Ob koncu navaja avtor še častne naslove, ki jih je dosegel Kocjančič v svoji umetniški karieri. Mojster je med drugim častni član belgijskega kraljevskega društva, holandskega salona FOCUS, častni član miinchen-skega foto-kluba, lani pa je dobil od mednarodne fotografske organizacije najvišji naslov.
PLAVALNI TEČAJ
Tovarniški komite Ljudske mladine Slovenije je priredil sedemdnevni plavalni tečaj v Selcah, katerega je vodil Bojan Štine. Na tečaju je bilo petindvajset mladincev iz vseh mladinskih aktivov. Veliko jih je ostalo doma, čeprav so si vroče želeli, da bi se ga udeležili. Mladinci so priredili enodnevni izlet v Vrbnik na otoku Krku. Prosti čas so izrabili za igre. S svojim petjem so pritegnili tudi gledavce, ki so postali njihovi redni poslušavci. Zbralo se jih je tudi do dve sto.
Mladinci so se vrnili s plavalnega tečaja zelo zadovoljni.
Dvajset mladincev Litostroja nas je zastopalo na III. mladinskem peteroboju, ki je bil 23. in 24. junija v Kranju. Naši tekmo-vavci so zasedli zadnje mesto. Mladinci Železarne Štore niso nastopili zaradi priprav na metalurške igre. Največji uspeh so dosegli strelci, ki so zasedli drugo mesto za ekipo Iskre iz Kranja. Šahisti so bili tretji za Železarno Jesenice in Iskro. V odbojki in namiznem tenisu so naši predstavniki zasedli četrto mesto, s katerim ne moremo biti zadovoljni, saj bi z nekaj več truda lahko dosegli boljše rezultate in skupni uspeh. Končni vrstni red: prvo mesto so osvojili mladinci Železarne Jesenice in tako že drugič osvojili prehodni pokal na mladinskem peteroboju; 2. Železarna Ravne, 3. Iskra Kranj, 4. Litostroj, 5. Štore (niso nastopili).
Upamo, da bomo v letu 1963 upravičili organizacijo četrtega mladinskega peteroboja in pravočasno začeli s pripravami za tekmovanja.
KORISTNO POSVETOVANJE
Sedaj ko govorimo o proizvodnih problemih, načinu in organizaciji dela, smo v metalurških obratih začutili potrebo posvetovanja med sekretarji ZK, predsedniki sindikalnih podružnic, samoupravnih organov in mladinske organizacije. Izvolili smo po ene-gg predstavnika iz vsake organizacije. Ta bo redno sodeloval na sestankih, ki bodo enkrat tedensko s šefom proizvodne enote metalurških obratov.
Otroci (in njihovi starši) o Litostroju
Proti koncu šolskega leta je pred osemletko »Hinko Smrekar« dan za dnem stal v zgodnjih jutranjih urah Litostrojski avtobus, ki se je vsako jutro znova napolnil z mladimi potniki. Tisti, s katerimi sem se odpeljal tudi jaz, so se peljali na šolski izlet proti Postojni. Samo veselje in razposajenost jih je bila. Med petjem in otroškim vri-ščem (za kaj takega moraš imeti zamašena ušesa) jih je učiteljica Marica Ivanuš opozarjala na predele, mimo katerih so se peljali, in povezala snov, ki so se je učili v šoli.
Pri Logatcu pa smo zavili proti Cerkniškemu jezeru, ki je preplavljalo pašnike. Obiskali smo narodni park Rakov Škocjan in opazovali impozantne naravne mostove. Višek izleta je bil ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu.
O samem potovanju in o naših ljubih otrocih bi lahko pisali v nedogled. Vendar pa želim pisati o drugi stvari. Med vožnjo sem izvedel majhno anketico in poslušal izjave malih udeležencev in udeleženk o Litostroju in o našem časopisu. Vprašal sem jih, če so bili že kdaj v Litostroju, ali vedo, kaj izdeluje Litostroj, kaj pravijo starši o delu v tovarni, ali berejo naš časopis in kaj jim je v njem najbolj všeč.
V glavnem so si že vsi ogledali naše obrate. O proizvodih, ki jih proizvajamo, so naštevali razen izdelkov, ki jih v resnici izdelujemo, tudi ventilatorje, žeblje in vse, kar je za Ljubljano potrebno.
Otroci, katerih starši delajo pri nas v tovarni, pravijo: »Ko pride
oče, govori samo o plači in denarju!« Del otrok ne ve, v katerem obratu so zaposleni njihovi starši. Časopis oče prebere, mati ga pa porabi v druge namene, a naši najmlajši prijatelji najrajši berejo »o upokojencih« in »hece« na zadnji strani!	Mavil
T.: [ I . H O K H A I11 L
ESDšE
W@1»W I
HMI HsEEJIM-
Organizacija podjetja je približno takale: vodi jo direktor z namestniki, ki imajo vsak svoje delovno področje; vsak ceh (delavnica) ima svojega načelnika; vsaka izmena svojega mojstra; potem so še brigadirji in preddelavci.
V	politični lestvici je na čelu sekretar tovarniškega komiteja. Imajo tudi nekakšen svet delavcev, katerega pravice pa so precej omejene. Rešuje le proizvodne probleme, a le v obliki predlogov vodstvu podjetja, ki ima polno izvršilno moč. Pri partijskih organizacijah imajo posebne strokovno izpopolnjene komisije. Precejšnjo vlogo ima tudi sindikat, gi baje lahko zamenja celo direktorja; vendar je to, kot so nam povedali, skoraj neizvedljivo. Vtis je, da tu vlada le ena oseba in to direktor.
Tovarna ima svojo zdravstveno postajo, ki šteje 200 ljudi. Med njimi je 80 zdravnikov. Imajo svojo kliniko, za vse bolezni zdravnike specialiste. Pravico zdravljenja imajo razen zaposlenih tudi njihovi svojci. Zdravljenje je brezplačno. Zdravstvena postaja ima zelo močno preventivno službo. Pri sprejemu je to še posebno važno. Delavec gre skozi razne preglede in centre za izobraževanje in šele nato v proizvodnjo.
V	tovarni imajo zelo dobro službo HTV. Imajo centralnega inšpektorja dela, ki ima veliko moč. Lahko ustavi proizvodnjo, če vidi, da so opuščeni .varnostni predpisi. Imajo varnostne inženirje in tehnike, ki pa obravnavajo problematiko varstva pri delu le s stališča tehnike. Preventiva pri njih je neopazna. Pravijo, da morajo delavci to dobiti na svoji poti skozi razne centre. Službo HTV pa imajo razdeljeno po cehih (delavnicah).
Tovarna ima svojo industrijsko šolo s 1020 učenci; imajo pa tudi šolo za pridobitev kvalifikacije, ki jo obiskuje okoli 3000 ljudi. Pravijo, da jim tudi ta kader še ne bo zadostoval in bodo morali te šole še povečati.
Kot vsepovsod je tudi v tej tovarni pereče stanovanjsko vprašanje. Delavci živijo v sobah •skupaj z otroki; čeprav podjetje mnogo gradi, je še mnogo družin, ki nimajo pravega stanovanja. Gradijo tako, kot smo mi gradili v prvih povojnih letih. Delavca še niso pritegnili, da bi pri iz-
gradnji prispeval tudi sam s svojimi prejemki. Povedali so nam, da so prevzeli nalogo, da bodo rešili stanovanjski problem do konca sedemletke (1965). Takrat bodo imeli še okoli 15.000 m2 novih stanovanjskih prostorov in
Pogled na samostan Ivana Groznega
upajo, da bo s tem ta problem v celoti rešen.
Tovarna ima tudi 15 večjih dečjih jasli in velik dečji dom, kjer so otroci zaposlenih delavcev v oskrbi ves dan.
Letni odmor traja 2—4 tedne, kar je odvisno od dela, ki ga kdo opravlja, nadalje od staža v podjetju itd.; po dveh letih zaposlitve dobi vsak še nadaljnje tri dni zraven. Za oskrbo na morju ali kjerkoli plača podjetje v obliki regresa 70 %, prizadeti pa 30 %. Vsaj tako so nam zatrjevali.
Na vprašanje, kako je pri njih urejeno glede starostne upokojitve, sem dobil tale odgovor:
—	žene morajo delati do starosti 55 let (najmanjša doba, da dobi pokojnino, je 20 let službe);
—	možje pa delajo do starosti
60 let (minimalna leta za pokojnino — 25 let).
Povedali so tudi, da je največja pokojnina pri njih 120 rubljev, medtem ko je najmanjša 60% njegove plače (najnižja plača je 45 rubljev).
Plače delavcev se gibljejo od 45—90 rubljev, plače zdravnikov pa med 100 in 120 rublji. Direktor ima »baje« 300 rubljev. Naj povem, da plača delavec, ki je v tovarniškem stanovanju (stanovanje je dvosobno) 9,60 rublja. Sem spada tudi elektrika, včda in tako dalje.
Vprašali smo, če lahko delavci sami odločajo o delitvi čistega dohodka. Pravijo, da sami o tem ne odločajo, temveč le preko sindikata. Nagradijo pa tiste, ki so najbolj zaslužni. Nagrada je v obliki medalje, plakete ali pismene pohvale. Le redki so deležni tudi finančne nagrade.
Vprašali smo še, koliko je članov Komunistične partije. Odgovorili so: 2000 članov KP in 3000 komsomolcev. Vseh članov v sindikatu pa je 95 %. Če kdo ni član sindikata, se mu to precej pozna. Kadar je bolan, mora plačati kar 50% vseh stroškov zdravljenja, ostali plačujejo le nekako 10%.
Naj omenim, da imajo tudi svoj časopis, ki izhaja 2-krat tedensko.
Ko smo zapuščali tovarno, me je presenetilo, ker sem skoraj na vsaki drugi hiši videl napise: »Slava sovjetskemu ljudstvu«, »Slava KP SZ« itd.
V času bivanja v Moskvi smo si ogledali tudi veliki sovhoz, ki nosi ime »Boljševik«. Sovhoz je oddaljen od Moskve približno 100 km in je v bližini mesta Ser-buhov. Organizirali so ga pred 36 leti. Bavijo se predvsem z gojenjem zelenjave, raznih poljskih kultur (koruze, krompirja, detelje itd.) in z živinorejo. Sovhoz zaposluje 1800 ljudi. Imajo 100 traktorjev, 80 kamionov in nad 100 različnih strojev. Kvaliteta njihovih pridelkov je visoka, velik je tudi hektarski donos. Razmerje med zaposlenimi ženami in možmi je 70 : 30. Sovhoz ima 26 strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Imajo tudi nekoliko dečjih jasli, osnovnih šol in raznih klubov. Delovni čas je enak kot pri nas. Delajo po sistemu sezonskih delavcev. Sovhoz je eden največjih v moskovskem okrožju. Takšnih sovhozov imajo seveda na pretek. Ogledali smo si nekaj hlevov s kravami, ki so posebne pasme in
Moskva ponoči
Vodnjak na gledališkem trgu
dobre mlekarice. Pri 1850 kravah, kolikor jih imajo, je letno povprečje na eno kravo 3700 1 mleka.
Na poti v Leningrad si nismo imeli kaj prida ogledati — leteli smo v višini več kot 5000 m in še v temi, čeprav je kazalec na uri kazal že blizu 10. ure dopoldan. Leteli smo namreč proti polarnemu krogu. Po skoraj dveurnem letu smo pristali na prostranem leningrajskem letališču, ki je v neposredni bližini mesta.
Leningrad (do leta 1918 Petrograd) ima danes blizu 3,300.000 prebivavcev. Do leta 1918 je bila tu prestolnica Sovjetske zveze — kakor prej carske Rusije. Mesto ima povsem evropski videz, krasijo ga nešteti spomeniki,' lepe zgradbe in zgodovinski muzeji, če so Benetke za Italijane turistična atrakcija v svetovnem merilu, lahko mirno rečemo, da je Leningrad s svojimi 600 ali še več mostovi vendarle še nekaj več. Žal je to mesto geografsko in politično odmaknjeno od širokega kroga svetovnih turistov.
Leningrad se ne ponaša samo s svojo lepoto, temveč tudi s svojo bogato zgodovino. Tu je zbral okoli sebe Lenin prve borce, ki so naznanili začetek propada večstoletne tiranije takratnih cesarskih mogotcev. Videli smo zgodovinsko oklopnico »Auroro«, s katere je bil izstreljen prvi strel, ki je naznanil, da se je začel upor. Vemo tudi, da je to herojsko mesto kljubovalo nemškim hordam celih 900 dni, čeprav so bili Nemci oddaljeni le 2 do 3 km. Pomislite, polnih 900 dni je bilo mesto brez vode in elektrike! Da, ljudje so umirali od žeje in lakote. Vodnik nam nekoliko otožno pove, da je Leningrad izgubil tedaj 600.000 ljudi, ki so umrli za osvoboditev svojega mesta. Vsak košček prazne zemlje se je spremenil v vrt,' njivo, kjer so sadili in sejali najosnovnejše in najdonosnejše pridelke. Le z dobro voljo in organizacijo so lahko vzdržali tistih nepozabnih 900 dni. Dvesto gramov ali še manj kruha in malo tople slane vode — to so bili dnevni obroki.
Leningrajska filharmonija pa je vseskozi, tudi v najkritičnejših trenutkih prirejala koncerte, in to tudi po trikrat na teden ...
V Leningradu smo si želeli ogledati veliko jeklarno, ki pa nam je žal iz neznanih vzrokov niso pokazali.
Tu je sedaj tudi mesto, kjer bi moral predati že omenjena darila. Časa je bilo zelo malo. Ta zamuda se je še stopnjevala. Skoraj
poldrugo uro sem po telefonu iskal predstavnike tovarne, za katere sem nosil darila, in s katero si naš tovarniški komite stalno dopisuje (op. ur.: Pisma redno objavljamo tudi v našem časopisu). Hitro se je bližal čas, ko je bilo treba zapustiti Leningrad, jaz pa sem še vedno čakal v hotelu na tovariše, da me »rešijo« tako daleč pripeljane prtljage. Ves čas čakanja sem posvetil za ogled posameznih zanimivosti hotela. Med drugim šem tu videl posebno vitrino, kjer so shranjene nadvse zanimive listine, kakor na primer vabila Hitlerja, ko vabi na ples svoje najožje sodelavce prav v ta hotel. Na vabilih so bile napisane še previdne pripombe, da velja to za tisti dan, ko bodo slavili zmago nad Sovjetsko zvezo. Tam so tudi najrazličnejši dokumenti, ki so vezani na zgodovinske dogodke herojskega Leningrada. Končno sem dočakal tovariše iz podjetja. Povabili so me sicer v svoje podjetje, vendar s pripombo, da traja vožnja z avtomobilom skoraj eno uro in pol v eno smer. Takoj sem si bil na jasnem, da vabila ne bom mogel sprejeti, ker bi časovno ne zmogel plana v celoti uresničiti. Darila sem oddal predstavniku tovarne (tovarišu Balagurovu), predsedniku tovarniškega sindikata, kakor se mi je predstavil. Naj še omenim, da sem darila predajal kar na ulici — na poti od hotela do njihovega avtomobila. Še kratki pozdravi z obeh strani in Moskvič je odbrzel v smeri tovarne.
Ogledali smo si tudi še Zimski dvorec bivših carskih mogotcev, danes le še mogočni muzej, v katerem hranijo mnoge najdragocenejše slike največjih slikarjev vseh časov. Med drugim so tu slike neprekosljivega mojstra Michelangela, nadalje slike naivid-nejših francoskih, španskih, angleških in drugih evropskih slikarskih umetnikov vse do današnjega časa, do Picassoja. Bežno smo si ogledali tudi mesto, za katerega lahko upravičeno trdim, da je nadvse lepo in ga lahko primerjamo z italijanskim Milanom.
Iz Leningrada smo odleteli proti Kijevu, kjer so opravili zopet carinske formalnosti, ki pa so bile znatno manj komplicirane kakor ob našem prihodu. Ko je dobil naš Convear še zadostno količino goriva, smo zapustili kijevsko vojaško letališče in približno po 4 in polurnem letenju prispeli nazaj v našo domovino — Zagreb. Tu nas je čakal že ogrevan Kompasov avtobus in nas odpeljal proti Ljubljani, kamor smo prišli v soboto, 17. decembra 1961.
Gramoz: »Ti revček ti, prav nič ne pazijo nate, lahko bi te dali pod streho.«
Kremenčev pesek: »Najbrž se jim zdim premalo dragocen.«
ZANIMA
PRIŠLI
Janez Kastelic, Jožef Avguštin, Aldo Belac, Jože Gašperlin, Pavel Stupnikar, Franc Vidrih, Josip Hrovat, Franc Tekavec, Podoreh, Avguštin Gosar, Petar Mažar, D j uro Cvetkovič, Jože Verbovšek. Rudolf Filipaš, Ivan Kržan, Ivan Murn, Janez Marinček, Janez Bajt, Mijo Barič, Janez Slak, Jože Poljanec, Aleksander Zore, Anton Laznik, Marjan Prelogar, Ivan Robnik, Ibrahim Mačanovič, Jože Gaber, Ivan Martinčevič, Stjepar, Martinčevič, Marija Možek, Karel Vozel, Jože Mrhar, Jože Ke-nje, Jože Novak, Stane Blatnik, Hilda Hajnšek, Franc Bur j ek, Silvo Šinkovec, Renot Kos, Jože Drobnič, Konrad Kosi, Leopold Gobe, Peter Žitnik, Peter Planinšek, Franc Žmavc, Ludvik Čer-nesl, Janko Malenšek, Stanislav Rojten, Mijo Stanko, Milan Berčič, Vladimir Homovec, Alojz Nemanič, Franc Prošek, Miomir Jablan, Janko Horvat, Alojz Poti-sek, Jože Miklavčič, Anton Učjak, Pavle Šlibar, Ernest Pučko, Stanko Tramte, Bojan S tub el j, Alojz Rupnik, Andrej Gorenc, Janez Kenk, Josip Kljun, Vinko Sever, Milan Tomšič, Nikola Molič, Jernej Mlinar, Lojze Anzeljc, Ivan Vurušič, Albin Birsa, Marjan Trempus, Ivan Klemenčič, Alojz Sečkar, Albin Košir, Franc Ga-šparac, Jože Bajc, Franc Kosi, Ivan Babič, Marko Purnat, Jože
Letnar, Juš Lesjak, Tomaž Lan-genfus, Ratko Petkovič, Jože Zrimšek, Zino Nezič, Svetozar Marjanovič, Vera Galič, Ciril Zrimšek, Jože Ranaj, Vlado Ro-gič, Elizabeta Smolko, Nikola Cernjavec, Mijo Knezovič, Jože Grum, Ibrahim Kasumovič, Jože Jezernik, Božidar Škerjanc, Relja Nedeljkovič, Ivan Petričevič, An-djelko Ilič, Alojz Lužar, Alojz Jezernik, Hilda Anžlovar, Tomo Djurošin, Jože Pirih, Ludvik Gabrijel, Vojko Jerin, Mihael Munih.
ODŠLI
Ivan Pavlič, Stjepan Kapljič, Jožica Ojsteršek, Anton Forštner. Stana Kovač, Relja Nedeljkovič, Alojz Grden, Jusuf Oremovič, Venčeslav Meglen, Stojadin Dim-čič, Alojz Podlipnik, Valentin Brinovec, Jože Dobnikar, Peter Šaflin, Janez Vršič, Anton Zupan, Stane Knez, Marija Žitnik, Franc Golob, Djuro Cvetkovič, Stjepan Novak, Stjepan Mesarič, Maks Poličnik, Martin Bitenc, Ferdinand Regina, Franjo Pintarič, Anton Černovšek, Ciril Novak, Anton Kaker, Mihael Munih, Martin Pestator, Ivanka Golob, Ludvik Fortuna, Ivan Rosenstein, Franc Dele j a, Mirko Turk, Angel Papež, Jože Knez, Ivan Murgelj, Ljubo Kneževič, Leopold Koščak, Viktor Pajnik, Majda Vene, Silvo Pagon, Viktor Novak, Stanko Ra-
Med bolniki
»Kako, da imaš tako dolgo brado?«
»Prihajam iz ljubljanske Poliklinike. In ti, kako, da imaš tako kratko?«
»Jaz sem pa čakal pri zdravniku v litostrojski ambulanti.«
žem, Janez Cvajnar, Alojz Mandelj, Ivan Kolar, Albin Zamernik, Ivan Turk, Milan Živkovič, Jakob Ermenc, Peter Kopišar, Ivan Pojškruh, Antonija Podpečan, Vojislav Prvulovič, Dimitrije Jovanovič, Vladimir Zorc, Nikola Simič, Ivan Vinkovič, Milan Živkovič, Hilda Hajnšek, Avguštin Nadvešnik, Marko Mikulandra.
(Gornje podatke nam posreduje kadrovski sektor.)
»Ali si znorel, da vtikaš prste med zobnike?«
»Kaj nor, pameten, pameten! Doma so poljska dela v polnem razmahu in potrebujem teden dni bolniške.«
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije.
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tnje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velike- j ga formata 21X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000	!
dinarjev.
Posamezna številka: 1250	|
dinarjev.
Naročila pošiljajte na na- j slov: DIREKCIJA ZA IZ- j DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon j 30-106, 30-057 in 30-024
LITOSTRO JČANI!
% Berite in širite nedeljsko % izdajo
S »LJUBLJANSKEGA
•	DNEVNIKA«!
0 Mesečna naročnina
#	100 dinarjev
OSMRTNICA
Vsem dvomljivcem in fovšljiv-cem sporočamo turobno vest, da je po dolgi mučni bolezni zapustil falango starih bajt naš dobri stari
LUZAMGIS
in se prištulil k inženirjem. Bodi mu lahek titel! Žalujoče ostale stare bajte in falirani študenti.
ZAHVALA
Čeprav pozno, se želim zahvaliti upravi tovarne, celotnemu kolektivu livarne jeklene litine, sindikatu in še posebno vodstvenemu osebju za pozornost, spominsko darilo in poslovilne besede, ki so bile izrečene ob mojem odhodu v pokoj. Še enkrat vsem prisrčna hvala.	Franc Tekavec
»O, Jaka, že nazaj v službo?«
»Imam še premalo nadur za ta mesec.«