41. številka. _V Trstu, v soboto 23. maja 1891_^ EDINOST „EDINOST" it haj* dvakrat na teden. vsako arado in •oboto oh 1. uri popAlndn« „Edinost" stane: xa tn leto gl. S. —; iiven A vat. A.— gi. ia poln leta „ s.—: „ • 4.50 , i« četrt leta „ 1.50; „ , 2 25 , Posamične Številke te dobivajo v pro-•iajalnicah tobaka ▼ Tratn po * nov., ▼ Oorfoi in ▼ Ajdovščini po • nov. Na naročbo brei prlloiono naročnino aa apravništvo no oaira. OglMl in oinanlla se rakune po 8 no« vrtnica v pntitu; za naalovo z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga otiMoglo navadnih vmtic. Poalana, jame aahvalt, oamrtnleo itd se račune po pogodbi. Vgj dopiai ne poJiljajo uredništvu v ulici Carintia At. 25. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlštvo v ulici Carintia JiH. Odprte reklamacije so proste poAtnin« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »dianitjt m ć Zaključek. V nedeljni številki prijavili smo vspehe ljudskega štetja v mestu tržaškem in po njega okolici; v zadnji Številki smo pa častitiui čitateljem predložili številke, tikajoče se ljudskega štetja t Iatri. Glede ljudskega štetja v mestu našem povdariti nam je še posebno, da nam služi tudi ta prilika v jasen dokaz, v kako ugodnem položenji je po vsej Avstriji nemiki element: naj se stvari sučejo tako ali tako, element ta pade vsikdar na svojo mehko stran. Dočim se je s prvotnim slovenskim prebivalstvom, sestav-Ijajočim istinoto dobro polovioo vsega prebivalstva, postopalo načinom, kojemu namen je bil jedino ta, da se dotično Število kolikor m6či zmanjša, našteli so gospodo Nemce vse do — zadnjega nemškega tur-narČka. Dasi ni res, kar je ekscelenoa grof Schdnborn trdil, da je namreč nemščina tu deželni jezik, vender se je poštevala v polni meri tudi o priliki ljudskega Štetja. Na Primorskem nemSČina ni deželni jezik — in vender so gospddo nemSko naveli v posebni rubriki. Ako so torej Nemcem brez ovinkov pripoznali važnost v deželi, upraiamo po vsej pravici: kako je to, da se je povsem potajilo S r b o • H r v a t e P! Kje so ostali Srbo-Hrvatje, katerih jezik jo v Primorski deželni jezik P! Zakaj so se temu avtohtonnemu (prvotnemu) elementu vskratile pravice, koje so tako radi pripoznali nemški k o-loniji. Nismo nevoščljivi in radi privoščimo tržaškim Nemcem najSirje pravice in najširjo svobodo, ali zahtevamo odločno, da se vsaj v ioti meri pošteva domači deželni jezik, kakor se poSteva jezik naseljencev. Kako si nam je tolmačiti to veliko skrb za nemški element P Ker je bilo izvršenje ljudskega Štetja poverjeno PODLISTEK. Zadnje pismo. Spisal J. Piano. (Konec.) Druzega dne mi pove, da je vse pripravljeno za odhod. Sklenova, da odrineva takoj po noči. V bližnjem gozdu pričakoval naju je zamorček z velblodom, oprtanim z raznim živežem in vodo. Vse to bilo je v mehovih umorjenih živali. V jednem mehu pa je bilo razno dragoceno kamenje, last spremljevalca mojega. Z živežem preskrbljena sva bila za nekoliko dni; skrbelo naju je le, da ne bi udrli za nama, kajti, ako nas so ujeli, bila nama je smrt gotova. Toda to se ni zgodilo: potovala Bva srečno že oeli mesec, ne da bi bila videla jednega samega človeka. V hrano služila nam je razna divjačina, za kojo je skrbel moj spremljevalec, ki je bil izboren strelec. Ali necega dne zgodi se, na kar — odkrito bodi rečeno — nisem mislil. Sprem-Ijovalec moj bil je namreč človeško bitje, kakor vsakdo drugi in prešinjala je tudi njega ljubezen do ono pedi zemlje, kjer se je rodil. Nepremagljiv ta čut zaplapolal je kar nenadoma v njega srci — jelo se mu jo tožiti po domu in svojih ljudeh. Ihto izrazil mi je željo, da bi se vrnil in me prosil, da »am potujem naprej. Polu* mestnemu magistratu, menili bi na prvi pogled, da so gospftda v mestni palači posebni prijatelji nemškemu življu. Bridko se var«, kdor tako misli. V Trstu gospodujoči gospodje so ekskluzivni in pripo-znavajo tako malo Nemce, kakor ne pri-, poznavajo Slovanov. Od kodi torej velika razlika mej postopanjem nasproti Nemcem in postopanjem nasproti Slovanom P! Ne motimo se, ako trdimo, da vplivi, porajajoči i« nedaleč od mestne palače, silijo gospddo pri tržaSkem municipiji do obzirnosti proti Nemcem. Na tem ne bi hilo toli napačnega, ako bi se i .ti vplivi oglašali — in ako je pravica za vse jednaka, morali bi se oglašati — tudi glede veliko mnogobrojnejših tu bi-vajočih Slovanov. Žal, da temu ni tako! Ko se nam je bližal velevažni Čin ljudskega štetja, bili smo na slovanski strani v veliki skrbi, ker smo vedeli, kako se navadno postopa ob takih prilikah. Ker pa nismo fatalisti, udaja j oči se, roki križem držeč, namenjeni nam usodi, sklenili smo, da se po veljakih naših obrnemo do onega mesta, kjer se porajajo gori omenjeni in tudi — ako se resno boče — vsemožni vplivi. Ali kako se nam je odgovorilo P .Magistrat, kojemu naloga je proizvesti ljudsko štetje, je avtonomna oblast in nam ne pripada pravica, posezati v njega notranje naredbe. Gospdda delajte sami — poučujte ljudi I* Po tem odgovoru bili smo tam, kjer smo bili poprej. Uvažali smo sicer dober svet „Poučujte Ijudij!" in konstatujemo tudi posebnim zadovoljstvom, da se je ljudstvo dalo poučiti in da je pojmilo v polni meri preveliko važnost čina, o katerem tu govorimo. Ali kaj more najza-vednejši meščan, ako se njega utemeljeni protesti ne uvažujejo in ako se brezobzirno postopa proti jasno izraženi njega ženje mi je bilo mučno, kajti sam potovati po teh krajih, ni bilo baš brez nevarnosti. Ali kaj mi je bilo storiti P Tudi ako ne bi bil privolil njega želji, vedel sem dobro, da mi gotovo skrivaj pobegne. Privolil sem mu torej, da se vrne. Vzel je soboj velbloda, a druzega nikakor ni hotel vzeti. Tako mi so ostale vse njegove druge stvari. Vzel sem pa saboj samo dragocenosti, vse drugo sem ostavil. Pogumno nadaljeval sem svojo pot in Bog sam me je čuval, da se mi ni ničesar pri-godilo. Po daljšem potovanji doBpem v Aleksandrijo. Prva pot mi je bila seveda do bivšega svojega gospodarja. Ali nisem ga našel več : odšel je tudi on v rojstni svoj kraj. Izvedši to, polastila se me jo še mogočnejši želja po domovini svoji. Domov, domov, bilo mi jo geslo ; kar ko prnel sem, da videm zopet ljubo zemljo materino. Čakati sem moral seveda, da odpluje kaka ladja. Ni mi bilo dolgo čakati; četrti dan mojega bivanja v Aleksandriji odplula je neka nemška Indija v Hamburg. Na ladijo to se vkrcam. Ker je bilo vrerua krasno, bila je vožnja dokaj prijetna. V dobrem tednu bili smo v Hamburgu. V Hamburgu ostanem nekoliko dni, da po-prodam fsvoje dragocenosti. 8kupil sem toliko, da mi je bilo dovelj. Bližal sem se torej domovini svoji, kjer sem namenil preživeti zadnjo dni življenja svojega. A p red no se namestim želji in zahtevi! P Ne voditelji naši in tudi ljudstvo nase ni krivo, ako se ljudsko štetje ni i/vršilo tako, kakor bi ne bilo moralo, ampak kriva je dobro znana tendencija tukaj vladajočih krogov, koje namene vsaj posredno — s pasivnim svojim vedenjem — podpirajo na onem mestu, kjer tako vestno skrbe, da se nemškemu življu nijoden las ne skrivi. To je faktum, ki nas žali. Imeli so dovelj moči, da so vzeli Nemce pod svojo zaščito; ko smo pa mi prosili istega varstva, reklo se nam je jednostavno : nimamo moči, n i in a m o „i n g e renče". Gospoda štet veni komisarji so bili res pogumni in drzni, ali istotako je res, da imajo možje, sedeči v rumeni hiSi, sredstev dovelj, da brzdajo tako srboritost. Brzdali so jo gledć na Nemce, brzdali bi jo bili lahko tudi gledć nas Slovanov — ako bi bili hoteli. Ali niso hoteli, ker je tako že stara tradicija na Primorskem. Je-li to previdno glede na koristi države, nočemo razmotrivati, ker nam je že zoprno, vedno in vedno povdarjati stvari, ki so jasne kot beli dan in se dado s prstom otipati. Da povemo na kratko: nasprotni so nam bili Stetveni komisarji, vršeči ukaze ftvojih gospodarjev in mojstrov; oni pa, ki naj bi bili vršili vrhovno nadzorstvo, nam tudi niso bili naklonjeni. Ni čuda torej, da smo so strahom pričakovali objave vspehov ljudskega štotja v mestu tržaškem in po njega okolici. Bali smo se najneugodnejšega poročila. Zato pa smo se uprav oddahnili in težak kamen odvalil so nam jo od srca, ko smo doznali o vspehu. Polovico so nas res pohrustali, ali našteli so nas vender-le lepo število 26.000. Število to je ogromno, ako pomislimo na vse, kar se je dogajalo povodom ljudskega štetja. Na podlagi te številke, izišle iz skrajno neugodnih razmer, lahko rečemo stalno, hotel sem Se enkrat videti kraj nesrečo svoje. In napotil sem se tja. Kolika sprememba! Nikogar nisem več poznal in nikdo ni poznal mene. Zapustil sem cvetočo mladeniče, našel sem postarane može! Trudil sem se, da kaj poizvem o usodi Almire, kajti od onega dne, ko se je tako tragično končal dvoboj z mojim tekmovalcem, nisem več čul o njej. Toda zaman je bil moj trud in izgubil sem skoraj vse upanje, da kaj poizvem o njej. In vender je prišlo drugače. Deseti dan mojega bivanja v......zajdem v neko gostilno. Tu sedi nek penzijoniran aodnijski sluga. Zapletom ga kmalu v pogovor. Starček bil je zgovoren. Še zgovornejši pa je postal, ko mu ponudim smodko in naročim tudi zanj pijače. Sedela sva pri mizi, precej oddaljeni od drugih gostov, Kmalo je najin pogovor zadubi) ono mer, kojo sem si želel. Pogovarjala Bva se o dogodkih, vršiv-ših se pred mnogimi leti. Prilično ga uprašam, ue-li ne spominja necega dvoboja, vrftivšega se v bližini mesta mej nekim oficirjem in nekim plemeuitažem. „O da, dA — odgovori mi hlastno — seveda se spominjam. Huda in vroča kri in pa mladeniška nepremišljenost." Pro«il sem ga, da uti kHj več pove, kur me Btvar jako zanimiva. In jel jo pripovediiti : „Leta .... naseli t se jo v mestu našem nek bogotin. Imel je krasno hćer, mirno vestjo, da nas je Slovencev v mestu in okolici do 50.000. To bi bil torej zaključek, kojega smemo po vsej pravici iavajati is podatkov ljudskega štetja v mestu naSem. (Konec prih.) Politični pregled. NotranJ« dsžsls. Državni zbor. V seji dne 21. t. m. v s prejeli so zakon, s katerim so vlada poblašča skovati za en milijon goldinarjev krajcarjev in polkrajcarjev. Vsprejeli so tudi po daljši razpravi zakon, kateri vlado pooblašča prodati dunajske vojašnico in denar porabiti za sozidanje novih vojašnic. — Dve okrajni sodišči na češkem sti zahtevali, da se jima izročita poslanca Sokol in Kramar, ker sta bila sklicala volilne škode, kojih so se udeležili tudi nevolilci. Prošnjama sodišč se ni ugodilo. Prihodnja seja je dne 25. t. m., pri kateri se izvrši volitev zborniškega predsednika. — V proračunskem odseku izjavil je naučni minister Gautsch da vlada zistematično pospešuje glasbo ▼ šoli. Po nadaljnjem poizvedovanji predloži vlada postavni načrt, s kojim se določijo plače profesorjem na vseučiliščih. Poslanec S u k 1 j e nasvetuje, da se na G r a S* kem vseučilišči osnuje atolioa za slovenski jezik in slovensko literaturo. Šukljeja podpira poslanec Kaizl, pobija pa ga poslanec Heilsberg. Minister G a u t s o h meni, da je razločevati mej gojenjem slovenskega jezika v zvanstvenem oziru in gled6 na praktične potrebe. Na graškem vseučilišči ju zistemirana stolica za slovensko filologijo. Potem so obravnavali o naslovu .tehniške visoke šole." koja je očarala vaakoterega po telesni nje lepoti in laatni jej milini. Kmalu je bila sodba splošna, da je deklica ta najkras-nejša ženska našega mesta. Opažalo se je, da občuje često z nekim mladim častnikom. To pa je vzbudilo zavist druzih mlade-ničev. Kar spreleti nekega dne vse mesto strašna govorica, da so zunaj mesta našli ustreljenega sina jedne najimetnejših grofovskih družin. Vse je vrolo iz mesta; vsakdo se je hotel prepričati na lastne oči o istinitosti tega dogodka. Sodna komisija bila je takoj na lici mesta ter kon-statovala, da je bil umorjen po drugi roki. Toda o zločincu ni bilo ni duha ni sluha. V žepu mrtvega našli bo listnico se sliko toli slavljene Almire. V listnici so pa tudi našli pismo poznanega mladega častnika, v katerem jej očita nezvestobo in izraža grožnjo proti tekmecu. Iz tega je sledilo, da ni govora o um.iru, ampak o dvoboju mej mladima dvema tekmecama. Stvar se je prijavila vojaški oblastniji, koja je uvela preiskavo, kakor zahtevajo predpisi. Kmulu potem odpotoval je mladi častnik in nidmo ga videli nikdar več. Kmalu potem doživeli hiiio pa dogodek, ki jo vzbudil še večjo senzacijo: nekega jutra našli so krasno Almiro mrtvo v nje IaBtni postelji*. Po teh besedah pretrgal sem starca goBtobescdnost, kajti to, kar som čul, bilo Vnanje države. Srbska vlada napela je vse vojaške sile, da prepreči nadaljne izgrede. To se jej je sicer posrečilo, ali razburjenost je še vedno velika. Govori se, da uiladi kralj še ne vć, da so ietirali njega mater. Nekoliko zaprtih so zopet izpustili. Govori se, da odstopi P a š i č ter da V u i č prevzame predsedništvo. Liberalni z obema naprednjaškima poslancema vred hočejo v skupštini protestovati proti nasilnemu iztiranju|kraljice, osobito pa proti temu, da so uprav telesno stražo mladega kralja uporabili v ta namen. Mej regent-stvom in vlado nastala je napetost radi najnovejših teh dogodkov. Kraljica Natalija iuaela je pogovor z nekim ruskim poročevalcem. Na nje uprasanje, kako sodi javno menenje, odgovoril je časnikar: „ Javna menenje obsoja regentstvo in vlado ter vsi Srbi prosijo Boga, da ohrani mladega kralja". Pri tem se je začela kraljica solziti. Potem pa je rekla: „Vsaj jaz bi rada odšla, samo da vem sina v zanesljivih rokah; ali žalostim se na tem, da bi otroka vzgojevali Ristic, Protič in Markovič. Proti vladi uimam ničesar. Vsi člani vlade so jako pošteni, četudi neizkušeni možje, koje so se nehote dali rabiti kot orožje." V zadnjo številke uvodnem članku svarili smo vlado našo, da se ne vtika v nemire, nastavše proti Židom na jonskih otokih. Praška „Politik* je ▼ popolnem soglasji z našimi nazori ter piše, da jo kaj veneli, da vlada naša ni izgubila hladne krvi, da-ai so poskušali najhujskati jo. Avstrija nima pravice vtikati se v notranje zadeve kake druge države. Ako bi bili dogodki v Krfu in Zante še hujši, nego v resniki so, Avstrija vender ne bi imela pravice vtikati se, dokler niso v nevarnosti avstrijski podaniki. Ker se pa dozdaj kaj tacega ni dogodilo, tudi ni povoda, da bi odposlala vojno ladijo v jonsko vodovje. DOPISI. Iz Ajdovičine. [Izv. dop.J Hudo zimo imeli smo letos in mnogo mesecev nas je pritiskal mraz, kakoršnega najstareji ljudje ne pamtijo. Vse smo upelili, kar se da žgati, da smo mogli svojega svojstva kosti ogrevati pri peči. Jedina tolažba v teh mrzlih časih bila nam je nada, da se tudi letos povrne sentra pomlad. In nismo se varali. Glej, Ajdovščina bila je pred me. secom podobna sibirskemu kraju in nje prebivalci niso si upali iz svojih zakajenih hiš, ker vsakdo se je bal, da vlovi v mrzli burji nahod ali še kaj hujšega. A danes sginil je strah, ljudje si zopet upajo na piano in zbirajo »ev kakem zavetnem kotiči kamor solnce posebno močno svoje žarke mi je več kot dovelj. Utrnila se mi je solza raz oko, a tovariš moj je ni opazil. Uboga Almira, tudi ti si bila žrtva nesrečne te ljubezni! Dve žrtvi — dve izgubljeni življenji. Njo so položili v hladno zemljo, jaz pa sem ostal, da me mučijo spomini na izgubljeno svoje življenje.' Živel sem brez smotra; kdor pa živi brez pravega smotra, temu je življenje neznosna peza. — Odpotoval sem v domovino svojo. Tu ni bilo nikomur znano o mojega življenja zmoti. Tu sem samotaril se svojo tugo, ali živel sem vsaj mirno. Druzega si itak nisem želel. Druščine si nisem želel; Vi ste bili menda prvi, s kojim sem občeval prijateljski. Zato pa upam, da me ne obsodite prestrogo in mi ohranite blag spomin. Dobri Bože daj, da ne skušate tega, kar sem skušal jaz! Živite srečno, na tem svetu se ne vidiva već !" In res ga nisem videl nikdar več Bilo je to zadnje njegovo pismo. Ugoditi pa hočem zadnji želji Človeka, ki je grešil, a zato tudi mnogo trpel — ohraniti mu hočem blag spomin. upira. In pripovedujejo si o hudi zimi, o lepih preteklih časih, o hudi sedanjosti in o raznih malenkostih. Kako bi se pa zbolj-šalo sedanje uprav žalostno stanje, s takimi vprašanji nočejo mučiti svoje zaspane pameti. Dragi rojaki I Otresite ae vendar o nastali pomladi dolgoletnega zimskega spanja, uvidite, kje treba začeti, da se razmere zboljšajo. Govoriti mi je o volitvah v občinski zbor, katere so pred durmi. Volili bodete za dolgo dobo 3 let svoje zastopnike, v katerih roke položite svoje dobro in zlo. Predno volite, mislite dobro, katerim možem je blagor občine pri srcu in le take volite ; izključite pa odločno take, katerim je njih interes njih edina misel, katera jih pri vsih njihovih dejanjih vodi. Poglejmo si delovanje sedanjega starešinstva, da vidimo, si-li je pridobilo naše za-upanje, in potem se hočemo pri prihodnjih volitvah ravnati. Da se ne bode celo starešinstvo obsojalo, omeniti mi je že sedaj, da tudi v sedanjem starešinstvu sede možje časti in zaupanja vredni, a premalo jih je in njih ugovori proti različnim činom mogotcev bili so brezuspešni. Navesti hočemo le nekaj znanih fakt. Najprvo poglejmo, kako se je stara župnija (faro v ž) prodala in nova kupila. Ljudje, kateri kaj umejo, pra vijo, da jo bil stari farovž mnogo sto forintov večjo cene vreden, nego je ona, za kojo se je prodal. Dalje pravijo, da je bila nova županija mnogo sto forintov manj vredna, kakor se je odkupila. Občina je bila tedaj pri tej kupčiji dvakrat ško* dovana. Kupčija završila se je nenadoma, da smo Ajdovci kar strmeli. Dalje pričakujemo Ajdovci že več let, da se nam napravi prepotrebni vodotok na trgu. V ta namen bilo je nabranih 2.200 gl., a zdi se nam, da se je ta denar drugače porabil; kako, tega mi seveda ne vemo. Toda resnici na ljubo povemo, da se nam je vendar nekaj postavilo na trgu, namreč — mala pumpa, katera nam tudi trg kinča. Naprava te malo pumpe stala je blizo 173 gld., kar se nam zdi preveč Vrhu tega je popolnoma nerabljiva. — Oblasti morale bi skrbeti, da se voda iz te pumpe analizuje ter da se ljudje obvarujejo različnih bolezni. Sploh je mej nami marsikateri, kateremu je lastni blagor čez vse pri srcu, katerega sebičnost nikdar ne zapusti. V dokaz zadnje trditve navedemo ono stotino forintov, katere je namestništvo podarilo občini, da uravna hudournik Lokavšček, katera svota pa se ni porabila na primeren način. Naš podžupan kaže se nam pri mnogih prilikah izvrstnega narodnjaka. A pokazalo se je da je vse njegovo navidezno narodnjaštvo — pobeljen grob. Dandanes sedi kot z a-stopnik Lahov v goriški kupčijski zbornici. Pazite tedaj, drugi rojaki, da si vstva-rite boljšo bodočnost! Prihodnja volitev starešinstva nudi Vam to priliko, ravnajte kot neodvisni in razumni možje! V to Bog pomozi! Različne vesti. Tržaški mestni svet imel je predvčerajšnjem ob poludne svojo sejo. Sklenili so, da se v municipalno dvorano uvede električna razsvetljava. Stroški bodo znašali 7500 gld. Sprejeli so predlog svetnika Morpurgo, da se vštricno s cesto Miramar napravi 2 metra široka pot za pešcH, kojo je ograditi s posebnim drevoredom. Računi patrijotičnega pomožnega društva se odobre. Na to pride na vrsto odlok na-mestništva, h kojim se ne dovoljuje osnova italijanske čveterorazrednice v Čjarboli. Šolski odsek predlaga, da se uloži rekurs na ministerstvo. Svetnik dr. Sancin je jako zadovoljen s tem odlokom, kajti mestni svet s svojim sklepom ni ugodil ni željam ni pravim potrebam ljudstva. Svetnik dr. M. Luz/.atto meni, da sedaj gre za to, se je-li 7. odklokom namestništva rušila postava ali ne, in zato je treba rekurirati. Svetnik R. Luzzatto pravi, da bode glasoval tudi proti temu predlogu iz vzrokov, koje je navel pri obravnavi o tej zadevi. Predlog šolskega odseka se vsprejme. Lahonska hudobija. Pri mestnem magistratu v Trstu je bilo razpisano mesto ogledovalca mrtvecev, koje mesto se je oddalo edinemu konkurentu, nekemu dr. P., ki je doBedaj bil naseljen ▼ Buzetu. Kar niso iztaknili mestni očetje pri podeljevanju službe, štel si je v dolžnost na krožnik prinesti tržaški lahonski list „Mattino", koji je g. dr. F. obdolžil, da se je v Buzetu bratil s hrvatsko stranko, radi Česar graja postopanje mestnih očetov, ker niso službe oddali kakemu panlahonu. Čeprav se je rečeni gospod v posebnem popravku opravičil ter spoznal svoje italijansko mišljenje, „Mattino" mu ne veruje ter ostaja pri tem, kar je pisal. Kdor hoče v prihodnje dobiti kako službo pri |mestnem magistratu, preskrbi naj si pri „Mattinu" spričevalo prave „italianitete" ! Skrb mestnih oCetoV, da ne bi meščanstvo preveč občutilo posledic odprave proste luke, je res velikanska. Dosedaj se mestni očetje niso niti zganili, da bi kaj poskrbeli in ukrenili za ta kritični čas. Samo še jeden mesec nas loči od dobe, ko Trst zgubi zadnjo in največjo predpravico; mestnemu starešinstvu trud bi pač moral biti, da kolikor-toliko olajša obteženemu ljudstvu jako tareča bremena. Ali kaj počenjajo tržaški meatni stare-šinje P Ne da bi skrbeli za blagostanje ljudstva, tirjali so od vlade, da tudi mestu dovoli pobirati enake doklade od vseh užitnin, podvrženih užitninskemu davku, kakoršne bode pobirala država. Poleg tega namerujejo obdržati jako krivično točarino (dazio spina) namreč : četrti del cene, po kateri se toči vino. Razvidno je iz tega, da je mestna gospoda kriva, ako nas posledice odprave proste luke hudo zadenejo. Gospoda ne misli na drugo, nego kako bi meBtni občini povišala dohodke, da pride v okom mnogim nepotrebnim stroškom. Da povzdigne malo obrtnijo, nameruje magistrat uvesti zavod za komprimovanje zraka kot gonilne moči ter ga oddajati zasebnikom v porabo. Enak zavod imajo že v Parizu, koji pa menda ne uspeva prav dobro. Iz* vestno pa ostane ta namera samo načrt, kakor so projekti napeljave vode v Trst, preuovljenja starega mesta, openska železnica itd' ostali le projekti. Ubogemu ljudstvu pa s temi jalovimi projekti maše oči in ušesa, da ne vidi in ne sliši, kar ae godi za magistratnimi kulisami. Tu se denar trosi za nepotrebne smotre, n. pr. v zidanje nepotrebnih laških šol, subvencije itd. Uprav sedaj, ko bi morala skrb mestnih očetov biti obrnjena na zboljšanje občinskega položaja, prekopicujejo isti gospod je kozolce ter zgubljajo zlati čas v snovanju nove italijanske ljudske šole v slovenski Čjarboli, v uvajanju električne svitlobe v mestno zbornico, in v drugih drazih projektih, koji utegnejo zmanjšati mestni zaklad za kacih 40.000 for. Ubogo mesto ! Isti-nito — quem Jupiter perdere vult, de-mentat. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda podaril rodoljub o priliki izleta v Materijo dne 18. t. m. 3 gld. 40 nvč. kot svoj del računa. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Bojanu nabralo se je nekje 4 gl. 58i/i kr. Občni Zbori „Tržaškega Sokola", „Del. podpornega društva" in „Velesile". Prva dva sta jutri ob 3. uri popoludne in sicer „Sokolov" v prostorih „Del. podpornega društva", a „Del. podp. društva" v gledališči „Fenice" (uhod iz ulice S. Francesoo). Občni zbor „Velesile" je pa ob 9. uri zjutraj v gostilni vdove Sancin Nemčeve. Slovensk vojak nam piše : Imel sem priliko bivati nekoliko časa na Opčini in vživati zdravi zrak prijetnega kraja. Ne-možno je popisati, kako človeku veselo srce bije, ko se popne nekoliko nad Trst ter čuje domači jezik in lepo petje v mili materinščini. Openci so zares vstrajni: imajo pevsko in bralno drnštvo na vzgled drugim ; ali imajo tudi svojo godbo, katera, kakor spm sam čul, dobro napreduje. Pre-prioan sem, da navduši vsakega Slovenca, ko čuje svirati narodne naše skladbe, ne verujem pa, da bi si zaslužili veliko hvale, če se prej ali pozneje prikažejo na dan z omlačeno, pokvarjeno, že toliko trave-stirano in nemoralno „Vado balar sta sera". Povedati pa moram tudi, da isto tako sem čul učiti se „Gigia col barineto". Openci, povejte mi, čemu to P Sti Vam te dve pesmi tak idejal ?! Neste-li čuli kritike o tem že davno v „Edinosti !• Zakaj tratite čas s tema dvema, nimate-li druzih lepših pesnij ? Žnjima se ne prikupite nikomur, najmanje Slovencem. — Vsak „Leierkasten" je ima Že in trobi vrabcem na strehi, da ne govorimo mestnih „barabah", ki se pijani zaletavajo od ogla v ogel in polnijo ž njima ušesa mimogre-dočim. iz Rocola se nam piše: V nedeljo vršilo se je v navzočnosti vladnega zastopnika zborovanje glede vstanovitve pevskega društva v Rocolu, oziroma v II. okraji. Došlo je precejšne število rodoljubov. Predsedoval je shodu g. Dragotin Ilrovatin ter pozdravil navzoče s primerno lepimi besedami. V svojem govoru razjasnil je uamen shoda ter povdarjal potrebo pevskih društev v okolici. V pevskih društvih goji se mladina v narodnem in avstrijskem duhu; tedaj taka društva so prepotrebna v naši domovini. In uprav tu, kjer nam je nanese! sovražni veter največ smeti, kjer si je nam nasprotna gospoda napravila gnezdo renegatov (ki pa sedaj pojemljejo) neobhodno potrebno je, da se vsaj enkrat naša mladina priuči narodnih lepih pesmi. Milejše je ni. nego je pesem v materinem jeziku. Mi spoštujemo druge jezike, a najgorkejšo ljubezen moramo vendar-Ie gojiti do svojega sladko-donečega slovenskega jezika. Da bi naši politični nasprotniki spoštovali naš jezik in narod, kakor mi njih, tedaj gotovo Be ne bi dogajali oni pri nas vsakdanji slučaji, ki so gotovo v sramoto tisti stranki, ki hoče prevladati našo. In ako stranka ta moralno propada, gledati moramo mi, da napredujemo. Prečitala so se pravila ter se nespremenjena jednoglasno sprejela. Društvu bode ime „Svoboda". V začasni odbor bili so izvoljeni, predsednikom: Dragotin Hro* vatin ; tajnikom: Juri Klun, in blagajnikom: A. Škrk. G. Hrovatin se zahvali občinstvu na podeljeni časti, ter priporoča vpisanim udom, da se mej seboj bratski ljubijo ter ostanejo društvu zvesti, kajti le ljubezen iu složnost mej udi je podlaga društvenemu napredku in razvitju. Zbor bo zaključi s trikratnim ,živio" cesarju. Ker smo pri nas živo potrebovali pevskega društva, priporočam našim veljakom, kakor tudi gospodom v mestu, najtoplejše, da nas materijalno podpirajo. Odbor vsprejemlje v društvo mladeniče iz Rocola, Kadina, Lonjerja in Sv. Marije Magdalene zgornje. Će se vpiše dovolj podpornih udov, prirejalo bode društvo zabavne in poučne večere, kar je v spodnji okolici živa potreba. Kdor se hoče vpisati, oglasi naj se pri predsedniku. Vsem tistim, ki so dvomili in dvomijo, da bi se kaj napravilo, povem, da je vsak začetek težak ali obupati ni Bmeti. Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku se sodelovanjem proseškega tamburaškoga zbora, v nedeljo dne 24. maja 1891. na dvorišču gosp. Ivana Goriupa s sledečim programom : 1. Dr. Paču : „Kolo" udara tamburaški zbor. 2. „Husitska" moški zbor. 3. M. pl. Farkaš: „Vienac hrvatskih narodnih popiovaka", udara tamburaški zbor. 4. F. S. Vilhar: „V spomin Miroslava Vil-harja", moški zbor se samospevom baritona. 5. Dr. G. Ipavec : „Vse mine", udara tamburaški zbor. 6. A. Hajdrih : „Petelinčkova ženitev", moški zbor z dvospevom. 7. Popolna žena", vesela igra v enem dejanji. Začetek ob 5V» uri pop. — Uatopnina 20 kr.t sedež 10 kr. Ako bo vreme popoludne neugodno, odnese se veselica. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah namerava prirediti dnfc 31. maja svojo četrto letošnjo veselico. Ako zopet ne posegne vmes kakšna že tako navadna zapreka, prijavimo vspored prihodnjič. Pravila lahonskoga šolskega društva „Lega nazionale" je ministerstvo potrdilo. Ista so do cela enaka onim bivše „Pro patrie" z malim dostavkom. Pogubonosno delovanje društva se v kratkem začne; k tem delovanju vabijo svoje vernike vsi lahonski časopisi „da se doseže tesna duševna zveza vseh avstrijskih Italijanov", Kakšno zvezo menijo svedoči, nam že razpust bivše „Pro propatrie". Iz Gorice se nam piše : Tu so začele dne 19. t. m. dopolnilne volitve v mestno starešinstvo ; volil je III. razred. Zmagala sta slovenska in zmerno-italijanHka stranka. Grof Žiga A 11, e m s je dobil 239, upokojeni stotnik in zeuiljemerec C a n d o I i n i 250 in zdravnik dr. Grešič 262 od 465 oddanih glasov. Propadli kandidatje so: dosedanji župan dr. Matirovich, kapelan Zoratti in posestnik Strekel. Zadnja dva sta letos uskočila k liberalcem, a sta do-i bila zasluženo lekcijo. Laško - liberalna stranka kandiduje v II. razredu bivšega goriškega glavarja barona Rochbaoha, ki je ob enem vladin kandidat. Ćud na, pomenljiva zveza! A upati je, da zmaga naša stranka vkljub tej zvezi vlade z ultra-Italijani ! Mestne volitve v Gorici. Vsled poraza v 3. razredu izgubili so pogum baron Reohbach — in irredentovci. Prvi se je naglo odpovedal kandidaturi, drugi si pa niso upali b kakim drugim lastnim kandidatom na dan. In tako so postavili kandidatom p). Fabrisa, kateri tudi naši stranki ni neljub. Ta je bil tudi izvoljen. Zadeva ta pa s tem še ni rešena, kajti »Nova Soča" izvedela je iz verodostojnega vira, da se je pl. Fabris odpovedal na tej časti, ker je bil izvoljen proti njega volji. Bodi pa takć ali tak6: letošnje volitve pričajo, da je vsled eneržije Slovencev iredentovaka stranka čisto obnemogla, kajti vrgla je zastavo svojo v koruzo ter skuša jadrati pod ptujo zastavo. Zopet izgredi. V Buzetu zagrešili so nam nasprotni divjaki skoro neverjetne izgrede. Izgredi ti ne značijo nam samo posurovljenja, ampak skrunjenje naše svete vere in njenih obredov. Dne 6. t. m. šla je v Buzetu od župne cerkve procesija k podružni cerkvi Matere Božje v Strani. Po veliki večini bili so udeležniki hrvatski kmetje, vsaj se gospoda itak malo brigajo za cerkev in službo božjo. Ali glej Čudo: letos udeležilo se je procesije tudi nekaj gospodičin in gospodov iz Buzeta. Toda s kakim namenom P ! J Da so skrunili sveti obred ! Razgovarjali so se glasno ; stopali drugim ljudem na pete; drezali ljudi po glavah se solnčniki ; jeli jajca ter metali lupine mej ljudi, češ: čapč, manje kroati! Vsklikali: eins, zwei, avanti Croati coila proeesHione; ter na razne načine sramotili pobožno ljudstvo. Ko se tega naveličajo, pa počno porogljivo peti litanije. Ljudstvo s« je komaj vzdrževalo, da ni planilo po surovežih. Stvar se jo prijavila sodišču in nadejamo se — dt«-si vemo, da ob takih prilikah istrske oblasti kaj rade skozi prste pogledajo — da bogoakrunce doseže zaslužena ostra kazen, sicer bi morali misliti, da stoje istrski divjaki izven postave. iz Dekanov se nam piše: V „Edinosti" št. 45 dne 5 junija 1889, sem naznanil, v kako slabem stanu je most čez reko „Ri-žana" blizo Dekanov. Nekoliko dni potem do šel jo inženir deželnega odbora v Poreču na lice mesta, da stvar osebno pregleda, in pa napravi dotični načrt in orevdarek stroškov. Imenovani gospod inženir je vzel vso „ad notam" in jo obljubil tudi, da napravi v kratkem načrt in prevdarek dotičnih stroškov za zidanje novega mostft. Zatrdil nam je, da deželni odbor najdaljše do prihodnjega božiča (25 decembra 1889) pošlje *se spise iupanstvu v Dekani za daljno uredovanje. Zdaj sti pa minuli skoraj 2 leti, in most je zmiraj enak, da ne rečemo še slabši, tako, da si človek ne upa po njem hoditi ; vozariti pa cel6 ne! Lansko leto so dali provizorično nekoliko novih tramov, ali žalibog samo 2 sta dobra, drugi so že vsi razpokam, in bati se je, da ne bi se zgodila kakšna nesreča. V gori omenjenem dopisu jo rečeno, da je napravil nek zaveden posestnik dekanske občine že leta 1888 prošnjo na deželni odbor, da bi se dobro popravilo imenovani most. Isti posestnik je tudi več krat prosil, da se mu na njega temeljito in zdatno motivirano prošnjo vsaj odgovor d4, ali žaMbog, tudi tega ni mogel doseči. Čemu prošnje in pritožbe, če nam kom petentna oblast nikakor ne gre na roko ? Tudi o. k. žandarmarija je večkrat c. k. okrajnemu glavarstvu poročala o slabem stanju tega mostfi, toda kaj hasne t6, ako visoki deželni odbor noče nič slišati. Potujoč te dni po rižanski dolini, prepričal sem se zopet o stvari. Ker pa vidim, da vse pismene prošnje nič ne pomagajo, prisiljen sem v imenu dotičnih posestnikov dekanske občine, kateri morajo rabiti isti most, po tej poti unovič prositi kompetentni deželni odbor v Poreču, da Bkrbi za to, da pride dotični operat, napravljen po inženjerja gosp. Križmančiču, na svetlo, in da gleda na to, da se most čez Reko „Rizano" brž ko mogoče na novo sezida ali vsaj izdatno popravi, ako se hočemo izogniti neugodnim nasledkom. Potovalec. (Dopis ta došel nam je pred dlje časa, a ga po neljubem naključji nismo priobčili. Ker utegne zadeva ta stati še vedno na istem mestu, priobčujemo ga danes. Op. vred.) Opomin našim kmetovalcem. Pomladi nadepolna ddba bliža ae počasi svojemu koncu in nastopilo bode za njo za človeka sploh, osobito pa za našega poljedelca, to je kmetskega gospodarja, dejal bi: usode-polne-poletje, za njim pa skrivnostna jesen ......Bliža ae torej čas elementarnih nezgod, kakor pač so : ogenj vsled strele, toča, viharji in nalivi, na kstere se marsikateri teh sicer zdnj srečnih — ne spomni, ipak v uri nesreče vije roke ter klice na pomoč vse, kar misli, da mu bode pomagati moglo ali ga rešilo ! .... Ko ga je nezgoda udarila z vso silo, ter mu jela uničevati premakljivo ali nepremakljivo imetje, tedaj stoprav jame ga peči vest, očitaje mu lahkomiselno brezbrižnost! In ta vest je pravičen glas! — Kmetovalci, ne zamudite tedaj — kdor še tega do zdaj ni storil — zavarovati svojih poljskih pridelkov —, kajti ne ure ni trenutka ne veste, kedaj vas nesreča doleti; s par krajcarji, katere vam je kot obroke zavarovalne premije uplačevati, rešili ai bodete vsaj škodo iu polajšali bolest, kadar jed-nega ali druzega tak udareo zadene, — brez zavarovanja pa nimate nikake odškodnine, daairavno morda sicer ne gledate, li vržeto baš teh par krajcarjev na levi ali desni — v vodo ! Ne pristopajte pa k tujim židovskim, ampak domačim zavarovalnicam ! Poskusa samomora. 331etna A. Sch. sprla ae je b svojim Don Juanom, kar jo je tako užalilo, da jo sklenila umreti. V ta namen vzame meter dolg nož ter si si ga zadene tako globoko v rebra, da si ja zadala tako strašno rano, kakor bi jo bila bolha piknila. Na to je hitela v bolnico, od koder so jo po pravici koj spodili. — Nek 211eten mladenič ustrelil se je s samokresom na trgu bv. Justa ter na to hitel v neko lekarno v ulici Kavana ; tu so mu svetovali naj gre v bolnico; šol je na to sam do velicega trga ter stopil v kočijo, ki gaje odpeljala v mestuo bolnico. Ako smet pride v oko, prouzroča cesto« krat velike bolečine ter jo je težko ven spraviti. Nek angleiki zdravnik priporoča v takem slučaju, da se mane nasprotno oko z roko ali robcem. Smet nekda nama izide. — Ponesrečil je 18 letni kovač Anion Lusič. Prijel ga je stroj ter mu zdrobil levo roko. Gospodarske m timsko stvari. Zavarovalno društvo „Riunione Adriatica di SicurtA" je obdrževalo 21. t. m. svoj redni občni zbor. Pri odpretji istega spomnil se je glavni ravnatelj E. Neumann lani pre-minoiega društvenika pl. Lutterotha, kateri je pri društvu od njega začetka deloval. Iz prečitane bilance posnemamo najvažniše točke, katere spričujejo delovanje društva : 1. Na življenje zavarovanih oseb je bilo I. 1890. 5179 za svoto 13,320.448 g]., katera svota jo narastla od začetka društva na gld. 58,168.582 v gotovini in gld. 142.097 v renti z 29.057 polic. Vse-ukupna svota tega oddelka se je pomnožila 1890. 1. za gold. 973.392 60 z čistim dobičkom gl. 152.279-96. 2. Proti ognju zavarovana svota je narastla I. 1890. na gl. 5,994.936-20 vplačanih premij in od začetka družbe iznaša gl. 20,615.133-20. 3. Pri prevoznem zavarovanju vplačalo se je na premi jah gld. 264.528*70 in izplačalo gl. 122.973*14. 4. Pri zavarovanji proti toči vplačalo se je premij 1890.1. 1,660.220 gl. 72 kr. proti izplačani odškodnini gold. 1,613.460-44. Dne 31. decembra 1890. pomnožil se je reservni fond za gld. 1,082.420 63. Reservni fond obstoji: gld. 10,754.306 91 gl. n a zavarovanju življenja; 1,612.910.22 gl. pri zavarovanju proti ognju ; 33.594 gl. 10 kr. pri prevožnein zavarovanju; gld. 200.000 v reservi za zavarovanje proti toči; gl. 163.786-21 v reservi bilance A.; gld. 131.573-85 v reaervi bilance B.; gl. 250.000 poseben reservni dobiček pri oddelku zavarovanja na življenje in gold. 1,279.605*98, vseobČni reservni dobiček; torej skupaj 14,279.777*27. Premoženje blagajne družbinega urad-ništva iznaša konec 1890. 1. gt. 378.469*44 Razuu tega vsled inicijative te družbe ustanovljeno mejnarodno zavarovalno društvo proti nezgodam na delnice, katerega bilanca se prikaže še le 1. 1891., napreduje lepo. Ravnateljstvo izplačuje dividendo 50 gld. po delnioi. Po odobrenem izvestji ravnateljstva preišlo se je k volitvi svetovalstva in ata bila izvoljena kot taka : Karlo barone Reinelt in Avgust baron Albert Glanatatten in za revizorja je bil zopet potrjen g, G. Afenduli. Dunajska boraa 22 maja. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 92.30 „ v »rebru — — — „ 92.16 Zlata renta— — — — - — - — p 110.15 5% avstrijska ronta — — — — — „ 102.40 Delnice narodne banke — — — — „ 998.— Kreditne delnice — — — — — — „ 300 — London 10 lir storlin — — - — — „ 118.36 Francoski uupoleondori — , 9 ;jt> C. kr. cekini — — — — — — — , 5.57 Nemške marke — — — — — - „ 57 85 Javna zalivala. Podpisano predsedništvo se najtoplejše zahvaljuje vsem onim p. n. gospodom, kateri so pripomogli, da se je veselica od dnč 17. t. m. v najlepšem redu izvršila. Posebno pa zahvaliti se nam je učiteljskemu društvu „Zavezi" za mnogoštevilno udeležbo. Nadalje zahvaliti se moramo našemu neutrudljiveum mlademu skladatelju, g. Hrabroslavu V o I a r i č u, ki nam je poslal krasno pesem „Domovini" ter ostalemu »lavnemu občinstvu, ki nus je pri tej veselici poeuHtilo. V Barkovljah, 22. maja 1891. Predsedništvo pevskega društva „Adrija". Podpredsednik: Tajnik : Hrabr. Raženi. Franjo (iodiiig. Poslano. Zahvaljujem se prisrčno vsem onim, ki mi hočejo nakloniti čast odbornika v „Del. podpornem društvu*. Časti te pa ne morem vsprejeti, ker sem žo odbornik društva „Unione oprraia triestina". V Trstu, dne 22. maja 1891. Fran Dollenz, s od ar. I osj a v a.*) Že nekaj eu.sa seiu blati in sumljivo pisari nekdo o nnšem županu to iu drugo, kar jo vse gola laž. Če vprašamo sumljive ljudi o tem in kedo da pisari, nobeden noče o tem nič vedeti. Prosimo tedaj do-pisatelja, da naj naznani o tem javno svoje ime in ako on tegu ne stori, ga imenujemo lažnika iti hudega obrekovalca. Sicer nam je znano, kdo se proti, našemu Bediinjemu g. županu upira in nemir v občini dela; a radi tega bomo istemu nepoklicanemu že pokazali, kar mu gre. Imeli s 1110 mnogo let mir v občini in tir-jali bomo od nemirnežev vedno mir. — Z Bogom ! V Škrbini na Krasu, 20. maja 1891. O b č i n a r j i : Ant. Adamič. Janez Cotio. Janez Sune. *) Za stvari pod toni naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava volova. Gandeo-ve škropilnice proti peronospori 01I mnogih stniui za najboljšo spoznano, so dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu -4 ulica Zonta 5 po lanski niski coni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji /.a kmetijstvo; mlatilnice in čistilnico za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, »esalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Dežnike in solnčnike jednostavne do najelegaiitnejših iz solidnoga blaga, skrbno izdelane v najvocjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča UPIT 2>IM>H v Ljubljani Mestni trg štev. 15 tovarna za izdelovanje dežnikov iti aolnčitikov. Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrie. NaroČila po pošti se hitro izvrfte proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevan je na razpolago. „_9 h priznanim srodstvom zii h i kunjo pri visokih in nizkih trtah. Posoda ju vsa iz rudečega bakra. Dolu ji- točno izvršeno. Juko koriKtno o rubi tekočino. No utrudi delavcu liulti ho lahko vof I u t broz da ho pokvari. BOLJE SO OD VSIH DRUGIH, 347 prvih nagrad pri raznih natneanjih. Kdini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit. Evg. prof. Uiordano v (iorioi, do?., kmetijska sola. in Henrik Prgan v Trutu, Via SanitA. 17. — Cena prosto carine f. 22. — HrozplHt'ni zamnt. — Franco na postajali v Gorici hH v Trstu ; v Trstu tudi na brod. Plača ko uapred. 1 — 10 Potrti žalosti javljajo podpisani vsem prijateljem in znancem ° zSubo svojega preljubega soproga, oziroma očeta in tasta Valentina Kenda, ki je umrl danes zjutraj v visoki starosti 83 let. previden s svetimi zakramenti. Truplo ranjcega prepeljalo se bode danes 23. maja iz Via Hello Scoglio" st. 102 naravnost na pokopališče. Trst, 22. maja 1891. Anton, Uršula roj. Mikmš, Eozina, *in' soproga. nevesta. Prosi ee opustiti sožaljne pohode. Velika zaloga O PA N KOV je na prodaj pri 8—4 ANDREJU KALANU Via Caserma St. 6 v Trstu. KWIZDE ISSkcr izklj. priv. institucionalni fluid (voda za pranje konji. S« uporab!j* že 30 let z najboljšim rapehora po hluvih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaStva v okrepčan,)« pred hndiml napori in zopetno okrepčanje po naporih; ako se noga zvene hI i izpahne. ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanju'konj (Training.) 1 steklenica gld. 1.40. Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga Franz Joli. Kav i/da, c.. kt avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bel Wien DROOERI J A na veliko i malo G. B. ANGELI TRST Piazza deli a Legna br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim skladiščem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke, njemačku itd. itd. Osim toga velik izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene sviože, kano i: Sumpora iz Romanje za Bumporati trsje, pomjeftanoga sa inodrom galicom vrlo fino . ameljenoga, uporabiva proti mildevu (peronospori). 5—8 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod »RED STEARN LINI E14 iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo konnesijonovana Črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 17—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditiorirtbureau fur die k. k. StuatHbahnen in Innsbruck. Lastnik pol. drnžt»-o „Edinost". Marijne kričistilne krogljice, proti boleznim spodnjega dela telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zahasanju, 6 — 2 hemoroidom. Škatljicft 20 nov., 6 Skatljic 1 ffold. Lekarna Franzoni Via S Antonio št. 5 poleg cerkve. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničnr PHEND1NI v Trstu Telefon St. 884. 28—80 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me jo, da som začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norredčkega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavico (Kapsulo), lažj* se. proiivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. I>a se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdolovatelja Prendinlja in na drugoj besedo Catraiiie. V T r s t u se prodajejo v lekarn i o. i Prendinl v skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Mejtmrodni promet, prve Primorske družbe za prevažanje meblev KONRAD EXNER via Sijuero Nuovo št. 7. skladišča via Ferriera 8t. 9 (Telefon st. 2GB) v TrMtu. Podruinice v Pulji, Scrioi, aa Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje meblev vzprejeinlje se na vse strani. — Razpošiljajo in vzprejemljejo so v varstvo kovčegi, zaboji, koši itd. Trgovinska agentura državnih železnic. — Spedicijski bureau c. kr. južne železnice v OPATIJI. Kedna dovažanja in odvsžanja do in od parnikov — Nakladanja in razpošiljanja na vhh strani. -Zustopniki v vseh mostih doma iu v inozemstvu. Služba za poštne in hitre po&iljatve in poSiljatvu S—2 prtljage. Glavna agentura paroplevnih družb za Istro in Dalmacijo. NB. Prazni vozovi za prevažanje mčblov odpošiljajo se točno na vse postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. 6 8 S—4 ŠTRCALJKE za modru galicu dobivaju se kod I Sil Via Nuova 3. pri zemlji 43 Trst. Naznanilo. Znani veliki trgovec s pravim romanskim Žveplom 4__4 GrIROLAMO HIRSCH prepustil je večino tega blaga v prodajo 7- enakimi pogoji in nizki ceni Pavlu in Antonu Ščuka, kojrt imata svojo prodajalnico v Barkovljah na proseSki cesti, hišna štv. 227. Naznanilo. P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22. ELEKTROTEHNIČEN ZAVOD Vsprejemam vsa dela. spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. Cene računam najsolidnejie. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo. 8—g ________J. ŠČUKA & Comp- Spomladansko zdravljenje najbolj&o je s čajem iz tavientrož (inillefiori). kri čisteče in neprekoisljivu sredstvo zoper pa-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi se edino v 1 10 odlikovani lekarni Prazmarer (telefon 207) Al dne Mori, Piazza Orande. Poštne pošiljatve izvršujejo se niutegoma. Čuvati se je treba ponarejenega zdravila. 13 18 Najbolje meble po najnižjih cenah in v bogati izberi ima na prodaj zaloga dunajske tovarne Ignacij a Krona TBST — Via del Teatro Številka 3 — TRST. Katalogi a ceniki dajejo