Katollčk cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na cel poli, in velj& po posti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za Četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXI.
V Ljubljani 26. rožnika 1868.
List 26.
Cerkvene pesmi.
Poslovenuje J. Bile. (Dalje.)
0 sv. Jožefa.
(Coelitum Joseph.)
Jožef, nebeščanom ponos in slava, Našega up življenja, zemlje steber: Pesme, ki ti prepevamo veseli, Sprejmi prijazno.
Stvarnik te je izvolil čisti de v i Ženina, hotel je ime da nosiš: OČe Besede, storil te je sredstvo Sreče Človeške.
Ti si sveti Odrešenika v hlevu, Kterega prihod so preroki peli, Gledal vesel; Božanstvo si ponižen Moiil v prahu.
Bog, o vladarjev Kralj, Gospod vsi zemlji, Kteremu trese se na migljej pekel, Kteremu služi vse nebo, je tebi, Jožef, pokoren.
Večna naj slava Trojstvu se razlega; Ono, ki tebi rajsko čast je podelilo, Naj nam daruje po zaslugah Tvojih Večno življenje. — Amen.
0 sv.	SepoBtuča&ii.
(Invictus heros.) Junak Božanstva jak, iskren, Nedolžno Jagnje nemo je,
V valove ima bit' vtopljen, MoČ&n v molčanju on stoji, Ko se o spov'di govori.
Smert britko kralj grozi zato, In trinog tepe ga grozn6; Vez terdna veže mu roke, In ogenj svete ude žge.
Pa Janez zauičuje to, In divjo jezo kraljevo; Skrivnosti noče razodet', Pečata nikdar ne razdret'.
Kar skriti mora, ne pov£, Ko kralj ničesa ne dozni, Ga vreči zapovž z mosti.
Z visokega ga pahnejo, Valovi ga zagernejo, Pozdravljajo z bliščečimi Valovi ga zvezdicami.
Po reki zvezde plavajo, Vtopljenca z lučjo spremljajo. Bliščoba kaže rajska nam Ljubezni Janezove plaw.
Naj Trojstvo večno podeli Nam stanovitnost v čednosti: Al pa naj britkih solz vode Izperejo nam madeže. Amen.
Q sv. Jaaea&ut J^erstaika.
(Ut queant.)
Usta posvetne hlapcev, da bi mogle Pevati vredno čudne tvoje dela, Ustnic nečistih greh izbriši, Blaženi Janez!
Sel iz višine nebeške se prikaže, Rojstvo očetu slavno razodene, Tvoje ime, na tanko red življenja Njemu odkrije.
Oče pa v dvomu nad obljubo rajsko Glase zgubi pripravne govorice; Ti pa odvežeš — rojen — vez jezika, Mertvega glasa.
Še si nerojen v tesnem bil prostoru, Čutil si Kralja nerojenega že blizo: Toraj pa mati po zaslugi sina Skrivnost odkrije.
V jaEje puščav podiš se v nežnih letih , Trumam hrumečim vmakneš se mestjanov. Da ce omadežaš življenja s kakim Grehom jezika.
Dajal velblod debelo pokrivalo Udom je svetim, pas rogata ovca, Vrelček mokroto, hrano pa kobilce Združene z medom.
Drugi prepevali so le preroki Z zvedenim sercem prihod svitle zvezde , Ti pa si njega, greh sveta ki nosi, S }>erstom pokazal.
Ni se rodil na vsem širokem svetu Človek svetejši, kakor ti, o Janez! Njega, stoletij greh ki vmiva, oblivaš S čisto vodico.
Človek presrečni, in zaslug velikih , Madeža znati ni v življenju tvojem, Slavljeni mučenik, prijatel gojzdov , Prerok naj veči.
Venec krasi nektere tridesetkrat Množen. povit; nektere venca dvojen; Trojen pa tebe venča polen sadja, Stokrat prevezan.
Zdaj pa močin zavolj zaslug velikih , Težke odvali kamne sercam našim; Slabo poravnaj pot, na stezo pravo Zopet nas pelji.
Da bo usmiljeni Stvarnik in Zveličar
V	duše oprane madeža in greha , Kadar bo blagi prišel iz višine,
Sedež postavil.
Tebi, edini Bog, ob enem Trojni, Hvalo pojejo prebivavci neba;
V	prahu tud mi Te prosimo odpuščanja:
Milost nam skazi! — Amen.
grinja se daleč čez meje evropske tje v azijsko Rusijo, v daljno Indijo in Kino, divjd pri zamurcih v Afriki, v nedavno najdenih deželah Oceanije — povsod se vojskuje^ cerkev, povsod se vojskujejo zoper njo.
Če pa premišljamo splošnji, strastni, neprenehljivi boj zoper katoličanstvo, se nam lahko posili prašanje: Kako to, da ima cerkev toliko sovražnikov, zakaj jo tako zasramujejo, s tako silo napadajo, in pa zmiraj in vsakoršni ljudje? Ali morebiti tudi ona sovraži ljudi, ovira dušno prostost, čednost in vse kar je dobrega; ali kerči pravico, ali draži mirno družinsko življenje, ali kali bratoljublje med narodi?
Če mislimo na skušnje, ki jih Bog cerkvi pošilja, na neprenehljive boje, v kterih se ima Čistiti; nam utegne to, če smo maloverni, omajati zaupanje v njo, kaj lahko se vsiluje sum, da ona po zmotah brodi in da jo zato tako napadajo; lahko nas obhaja dvom, če je ona naj veči moč na zemlji. Tistim, ki so le še na pragu, take misli kaj lahko upihajo slabo luč sv. vere; nekatoličanje se pa s tem opravičujejo, češ, če bi cerkev katoliška očitno resnico učila, ne upal bi se je nihče dotikati, in da ga gotovo napak uči, ker ima toliko sovražnikov. O ne čudimo se, če ima cerkev strašen boj, ne plašimo se, če je v tacih stiskah! Ko je Zveličar terpel, ali ga niso takrat zapušali zvesto mu vdani učenci, ker so ga protivniki tako neskončno zasramovali in zaničevali? Le malo junaških sere je ostalo zvestih v poslednji strašni uri križanemu, večnemu Bogu.
Opazujmo toraj od vseh strani skušnje, terpljenja in preganjanja sv. cerkve, da bomo prav sodili, kaj nam je misliti o cerkvi in o boji; zvedrilo se nam bo potem v glavi, spoznali bomo, da ne more drugač biti, kakor da se cerkev bojuje, da se to popolnoma strinja z večnimi nravnimi pravili, po kterih se ves svet in človeški rod ravna; razvidili bomo, da ta boj, ki povišuje slavo in blesk sv. cerkve, je tudi neizrečene veljave za serca katoličanov in nekatoličanov, kajti glasno jim priča, da cerkev ni delo človeških rok, ali človeškega duha, ampak vise moči, ki sega v vse zadeve človeškega rodu.
(Dalje naal.)
Govor tir. Mj. Tomnna ob iiavharshi obravnavi deršavnega zbora.
(Poslovenil L. Pintar.)
Jest sem se dal zapisati, da bom zoper pričujoči nasvet govoril. To pa sem storil zato, da svojo misel sploh izrečem, da kakor menim ne kaže in bi ne bilo
1>rav in pripravno, ako bi zbornica vladi kake pred-oge narejala, kako naj se to pokrije (nadomesti), kar pri deržavnih stroških še manjka.
Jest sem to svojo misel že tudi v odboru zagovarjal, ter rekel, da nam poslancem ni mogoče natanko previditi, kakošna je z davki sploh, da nam ni mogoče vsih davkov pretuhtovati, na drobno prerešetovati ter reči, take ali take davke naj ministerstvo nam nasvetuje.
Meni se tudi še danes zdi, da ne kaže prenaglo takega sveta sprejeti, kteri bi potem boljšim sklepom na poti bil. Zato sem tudi jest popolnoma tih misel, ktere je moj častiti predgovornik (Skene) izrekel.
Posebno pa moram predlog 1) a, b, to je, povišanje zemljišnih davkov za '/',„ in povišanje hišnega davka za V4 na vso moč spodbijati.
Kar ta nasvet zadene, rečem sploh, da bi povišanje zemljišnih davkov v Avstrii, ako se gleda na posamezne kraljestva in dežele, ta nasledek imelo, da bi se v ne-kterih deželah na staro krivico še nova krivica naložila in bi take dežele potlej dvojno krivico terpele, to pa zato, ker zemljišni davki v posameznih kraljestvih in deželah nimajo enake podlage.
V tem oziru moram danas spet tukaj pred visoko zbornico ponoviti staro tožbo, ktera je bila že poprejšnje leta po nekem drugem poslancu v ti dvorani razlagana , in ktera na zboru tiste dežele, ktero jest zastopam, nikdar ne jenja, temuč leto za letom močnejše doni.
Vas pa prosim, moja gospoda, poslušajte zvesto poslanca sicer male in revne, pa vedno zveste in važne dežele. Pa tudi gospoda predsednika prosim, naj mi dovoli, da smem tiste reči brati, ktere k ti reči gred6 in so raztresene sem ter tje po mnogih spisih in so skoraj same številke.
Rekel sem že, da se nekterim deželam, kar zem-ljišne davke zadeva, velika krivica godi, in taka dežela je posebno kranjska dežela.
Da nektere dežele večji davke plačujejo memo drugih, je to krivo, ker se ob času nove mere dotieni ukazi ali inštrukcije niso spolnovali. Med drugim je bilo ukazano, da se morajo dežele, potem ko bo cenitev kake dežele dognana, med sabo primerjati, in dokler se to ne zgodi, plačuje vsaka dežela davke po stari meri. Na Kranjskem se to primerjanje s sosednjimi deželami nikdar ni zgodilo, in vendar se je kranjski deželi na stare davke, ki so navadno 553.731 gl. llJ4kr. znašali, še 146.816 gl. 22 7e kr. naložilo.
Ako pa zdaj pomislite, da naša dežela že od leta 1843 te prevelike davke plačuje in da se še do današnjega dneva z drugimi deželami ni v primero djala, bote morali spoznati, da je ta dežela dozdaj naj manj 3 milijone goldinarjev zemljišnega davka po nedolžnem plačala, vi bote morali spoznati, da se poglavitni namen nove mere ni spolnil, temuč se je ravno nasprotno zgodilo. Njen namen je bil namreč ta, po medsebojnem primerjanju posamezne posestnike, okraje in dežele enakomerno z davki obložiti. To primerjanje naše dežele z drugimi pa še do danes čaka spolnjenja.
Da je bila pa kranjska dežela tako silno z davki preobložena je posebno to krivo, ker je bila cenitev te dežele sama na sebi previsoka in ravno taka, če jo z drugimi deželami primerjamo.
Kar tiče cenitev samo na sebi, je bilo v § 192 merjevske inštrukcije ukazano, da se mora pri odmerjanju čistega dohodka kake zmerjene reči na t * gledati, za koliko se je taka reč kdaj v tistem kraju v najem dala, koliko je bila kdaj po gosposki cenjena ali za koliko ie bila prodana. Jest bi vam zdaj lahko celo versto takih najemov ali štantov pred oči postavil, pa tega mi čas ne dopušča, iz česar bi vi spoznali, da se pri odmerjanju čistega dohodka kake reči po štantu ali najemšini ni odmerilo 16 ali 17 odstotkov davka, am-pa 41 do 82.
Kar zadeva odmerjenje čistega dohodka po štantu ali najemšini, le to rečem, da je dokazano, da se v zahodnji Galicii od najemnine ali štantovine 6j/a, v spod nji Avstrii 20,/a, v izhodnji Galicii 41, na Ceskem 65 in na Kranjskem — 68 odstotkov davka plačuje. Iz tega pa se vidi, kako previsoko je cenjen čisti dohodek naše dežele proti drugim glede na najerašino ali štant.
Ako pa obernemo oči na gosposkine cenitve in cehi rajdo takih cenitev po srednji ceni vzamemo, bomo/sa dili, da je po gosposkinih cenitvah čisti dohodeJeni; kranjski deželi pri gruntnih davkih na 28 odstrje to preštevan, ne pa na 16 ali 17, kakor bi bilo pra*0 ime
Pa tudi, če prevdarimo, po čim se je kdf, zlasti reč prodajala, in če celo versto takih prodaj pr< kraju je in nekterih nalašč ne izpuščamo, se bomo .o olje izlil da se tudi glede na to, po čim je bila kakehem v sv. dajana, po 34 do 60 odstotkov zemljišnegl). Čez vse čuje. Pa še celo to se je že pripetilo, da ega rojstva v
BlagoveMinik
starega zaveta.
Jezus Kristus je ravno tisti včeraj
in danes in vekomaj. Hebr. 13, 8.
14. Gedeon.
Izraelci, zavoljo pregreh v rokah Madjanov, kličejo v Gospoda, in Gospod jim pošlje rešitelja Gedeona; človeštvo, po greha v oblasti hudobnega duha f kliče na pomoč in Bog mu pošlje rešitelja svojega Sina. — Angelj se prikaže Gedeonu in mu naznani, da bo Gospod z njim in da bo rešil Izraelce iz rok Madjanov; angelj Gospodov naznani obljubljenega Odrešenika, in drug angelj v puščavi pokaže ljudem tistega, ki od-jemlje greha sveta. — Gedeonova rodovina je bila poslednja v Manasetu in Gedeon sam nai manjši v hiši svojega očeta; Jožef in Mariia sta natihoma prebivala v Nazaretu, in Jezus je hotel biti naj manjši med ljudmi. — Da si ravno je bil Gedeon v toliki nizkoti, ga vendar Bog izvoli, da naj reši ljudstvo iz sužnosti mad-janske; Sin Božji se včloveči in v nizkotni človeški podobi gre, da otme človeški rod iz sužnosti satanove. — Veliki čudeži pokažejo, da je res Bog poslal Gedeona; še veči pa poterdijo, da je Kristus pravi Zveličar, ki ga je Bog poslal na svet — Rosa je padla na kožo, ktero si je Gedeon razgernil na gumnu, suho pa je bilo krog in krog po zemlji; kakor rosa nebeška je prišel Sin Božji v prečisto Devico ob času, ko je ves svet okoli njega tičal v smerti in suhoti. — Gedeon gre s 300 boritelji nad neznansko velikega sovražnika in ga premaga; Kristus Gospod si nabere 12 priprostih ribčev, da zmaga z njimi vesoljni svet. — Brez orožja so bili vojšaki Gedeonovi; brez orožja so tudi vojšaki Kristusovi. — Vojšaki Gedeonovi imajo le trombe in bakle ali plamenice; poslanci Kristusovi imajo le trombo besede in plamenico ljubezni Božje. — Vojaki Gedeonovi dobijo zmago nad Madjani: vojšaki Gospodovi obhajajo zmago nad vsim svetom.
15. Samson.
Izraelci pridejo Filistejcem v roke, in angelj Gospodov oznani Manvetovi nerodovitni ženi, da bo spočel« in rodila sinu, ki bode nazarejic (obljubljenec) Božji in bode reševal Izraelce iz roke Filistejcev; kedar so bili ljudje v oblasti satanovi, pride angelj Gospodov in oznani Mariji, in spočela je od sv. Duha Jezusa, t. j. Odrešenika, kteri bode svoje ljudstvo rešil njegovih grehov. - Čudovito je bil rojen Samson; tako tudi Kristus. — Dala mu je mati ime Samson, t. j. leskeči, solnem, ker po njem se ima luč rešenja prižgati Izraelcem ; tako se imenuje tudi Jezus „Solnce" pravice (Mal. 4, 2.) — Samson je 20 let živel domd pri svojih starših, da se svojemu ljudstvu ni dal spoznati za rešitelja; Kristus je živel 30 let doma v Nazaretu ter se svetu za njegovega rešitelja ni razodel. — Kakor je bil Samson nazarejic, rešenik in sodnik, tako tudi Jezus Kristus. - Samson je ubil leva, ki je protil ga požreti; Kristus Gospod je razderl poganstvo, ktero je kakor dereč lev bodočo cerkev hotlo pogubiti. — Samson najde v žrelu leva, ki ga je žugal požreti, sladeksterden sat; Kristus Gospod dobi med pogani, ki so žugali kristjane pokončati, krotke, nebeške ljubezni polne kristjane. — Samson je z oslovsko čeljustjo pobil 1000mož; Kristus Gospod je z naj slabšim sredstvom, s križem, premagal ves svet. — Samsona sovražniki njegovi zapro v mestu Gazi; Kristusa Gospoda sovražniki njegovi zapro v grob. — Samson se zbudi po noči, odnese vrata z zapahi vred in gre vkljub vsem čuvajem zmagovit iz mesta, kjer je bil vjet; Kristus Gospod je šel pred pekel, je pre-derl smertne vrata, ter je vstal iz groba vkljub vsem čuvajem zmagovit v novo življenje. — Samson je umi-
raje poderl tempelj Dagonov; Kristus Gospod je umi-raje poderl malikovavstvo, tempelj satanov. — Samson je o svoji smerti Filistejcem prizadjal več škode, kakor pa ves čas, dokler je bil živ; Kristus Gospod je umirajoč hudiču storil več škode, sebi pa pridobil več učencev, kakor prej ves čas svojega življenja. —
Vojska zoper koto ti m ko cerkev.
I.
Osemnajst stoletij že terpi vojska, velika, splošnja, neprenehljiva vojska, ki divja med vsemi narodi. Bojujejo se pod vsakoršnimi zastavami, z vsakoršnim orožjem, po celem svetu — vsi ljudje. Razrušiti hočejo sveto, katoliško, apostolsko, rimsko cerkev, katoličanstvo. Bojujejo se v Avstrii, na Francoskem, po Nemčii in po Laškem, v Evropi in drugod, po mestih in vaseh, po pisarnicah in delavnicah, še celo tudi med družinami.
Sovražniki napadajo vero katoliško od vseh strani, zaničujejo jo kakor morejo, v veselih šolah z na videz nedolžnimi, pa zbadljivimi besedami, v resnih pogovorih in dvoumljivih zabavljicah, ali kakor koli; vsi na to merijo, da bi oslepili um, dušno oko, ga odvernili od luči in opregli z mreno temote.
Za bojno orožje zoper vero jim je pa vse dobro, velike in majhne bukve, dnevniki in tedniki; tu zbadajo z malimi novicami, z nesramno lažnjivimi pripovedkami, tam pogrevajo stare povesti iz davnej minulih časov. Tudi v deržavnih in družinskih rečeh, v vedah in umet-nijah išeio orožja; — vse, vse mora služiti, vse jim prav pride za orožje, da ž njim napadajo in razdevajo resnico in pravico ter razširjajo zmoto in krivico.
Napadajo pa vse, kar spada v vero. Ni je čertice, ni ga člena, ki bi ga pri miru pustili, ki bi ga ne obirali, malovredno ne pretehtovali, ne osmešili in čisto ne zavergli. Lotijo *e celo sv. pisma, tajijo Boga, ali si pa vse drugačnega vmišljajo, kakor nam ga sv. pismo in zdrava pamet kaže; napadajo Odrešenika, apostole in cerkvene učenike; zdaj brusijo bogokletni jezik nad sv. zakramenti in cerkvenimi obredi, zdaj si po svoje prenarejajo zgodovino naše sv. cerkve; pred vsim pa obirajo duhov-šino , kaiti ona je tako rekoč posadka, ki varuje terd-njavo, n)o morajo pervo pobiti, če se hočejo polastiti terdnjave.
Poglejmo še malo krog sebe: Vsa soderga, vsako-verstni ljudje, ki se še drugač ne poznajo, družijo se v boj zoper cerkev, možje in žene, mladenči in starci, učenci in tepci, rokodelci in imenitna gospoda, vsi so enih misli, vse se strinja, in eden druzega oserčuje v splošnjem vzajemnem boji zoper katoličanstvo, vse krepi in oživlja en duh ter jih dervi v boj.
Kaj so vse druge vojske, ki jih sovražnost med narodi snuje, ki nam jih časopisi na dolgo in široko popisujejo; kako zginjajo v nič, če jih primerjamo ne-prenehljivi vojski zoper cerkev! Vsaki dan se dokaj zanimivih deržavljanskih reči razpravlja, če jih pa bolj natanko opazujemo, so le takrat visoko pomenljive, če gre za kaj katoliškega. Da je to resnica, uči nas zgodovina po sameznih dobah toliko stoletij. Kajti, vse velike dogodbe med narodi imajo korenino v katoli-čanstvu; boj je, če naj katoličanstvo ostane ali razpade; pri vsem tem pa prešinja še danes katoliška vera vse narode in deržave ; v naj novejšem času je boj le bolj živ in tako hud, kakor še nikoli ne.
Kaj ne, da verjamemo : Kristusova cerkev se močno, strašno bojuje, in če mislimo na to reč, ki po celem svetu pozornost zbuja, se skrije in utihne vse, kar nas drugač zanimiva v zgodovini človeštva. Kajti, ne samo kakor smo omenili v Avstrii in na Francoskem, po Nemškem in Laškem, v Anglii in Španii besni boj, raz
le za toliko na dražbi prodale, kolikor so davka plačevale.
Tako napčno so se odmerili zemljiini davki in tako preobloženje se je naši deželi zgodilo, če prevdarjamo cenitev kranjske dežele same na sebi.
Pa če primerjamo deželo deželi, moramo tudi reči, da je bila kranjska dežela z zemljišnimi davki preobložena. Primerjal bom le kranjsko, štajersko in koroško deželo, ktere imajo precej enako zemljo, to pa je vender gotovo, da je kranjska dežela med njimi naj bolj pusta, kamnita in nerodovitna.
Ako kranjske dežele drugim avstrijanskim deželam tudi ne bom primerjal, se bo že iz primerjanja teh dežel vidilo, kako preobložena je naša dežela z zemljišnimi davki v primeri proti drugim deželam. Kranjska dežela je plačevala pred novo mero 553.731 gl. 11 kr. zemljišnega davka, po novi meri pa plačujo 146.816 gl. 22'/» kr. več kakor poprej. Koroška dežela pa plačuje po novi meri 152.150 gld. manj kakor poprej in v primeri s kranjsko deželo 300.000 manj kakor poprej , in kranjska dežela v primeri s koroško ravno toliko več kakor poprej.
Kavno tako so se zemljišni davki štajerski deželi po novi meri za 131.550 gld. znižali. Tedaj je tudi v primeri s to deželo kranjska dežela z zemljišnimi davki močno preobložena.
Dovolite mi še, da primerjam kranjsko in koroško deželo, kar se tiče njih rodovitne zemlje, čistega dohodka in davka. Kranjska dežela ima 1,654.866 oralov in 120 štirjaških sežnjev (□ klaft.) rodovitne zemlje, njeni čisti dohodki znašajo 3,838.130 gld. (Velik nepokoj na levici.)
Predsednik: Prosim, gospodje, hitropisci ne morejo govornika razumeti.
Poslanec dr. Toman (govori nadalje): Davka pa plačuje 682.547 gld. Toraj pride na oral čistega dohodka 2 gld. 19V4 kr., in davka se plačuje 243/4 kr. od vsakega orala.
Koroška dežela ima pa 1,594.996 oral. in 437 □ sežnj. vžitne zemlje, tedaj skoraj ravno toliko kakor kranjska dežela. Njeni čisti dohodki znašajo 2,530.441 gld., in davka plačuje 449.996 gl. Po tem takem pride na vsaki oral čistega dohodka 1 gl. 35 kr. in davka se plačuje 17 kr. od orala, na Kranjskem pa 243,4 kr., tedej le */3 proti davku na Kranjskem, in vender mora vsak reči, kdor Koroško in Kranjsko poznd, da je Koroško veliko bolj rodovitno ter je tudi v tem oziru na boljem, ker koroške zemljiša niso tako razdrobljene kakor kranjske in se da na njih zato tudi lahko bolj umno kmetovati.
Zdaj bom pa še razložil primero med Kranjskim in Stajarskim, in se bom ravnal po nekdanjih okrogih. Novomeški okrog na Kranjskem meri 704.754 oralov, njegovi čisti dohodki so prešteti na 1,842.090 gld., en oral znaša čistega dohodka 2 gld. 36 kr. in ^se plačuje od njega 27 3 4 kr. Sosednji celjski okrog na Štajerskem meri 631.242 oralov, čisti dohodki znašajo 1,398.546 gl. in na oral se šteje čistega dohodka 2 gl. 10 kr., davka pa 23 kr., na Kranjskem pa 2734 kr.
Pa dovolite mi, da to reč se bol j natanko pretehtam. Zdaj hočem kranjske in štajarske okraje, ki imajo enake pridelke in enake lastnosti, bolj natanko primerjati. Kerški okraj na Kranjskem meri 38.513 oralov, njegovi čisti dohodki so odmerjeni na 151.723 gl. in plačuje 32.322 gl. davka, tedaj je čisti dohodek vsakega orala 4 gl. 42 kr.; davka se plačuje 501 4 kr. Sev-niški okraj na Stajarskem meri 15.723 oralov, njegovi čisti dohodki so prerajtani na 31.194 gld., in plačuje 5.547 gld. davka, tedaj je čisti dohodek vsakega orala 1 gl. 5*'4 kr. in od orala se davka plačuje le 21 kr.,
v kerškem okraju, ki je enakih ali pa slabših lastnost, pa 50 V, kr.
Zdaj hočem le še nekterih sosednjih kranjskih in štajarskih županij omeniti glede njih vžitka, to je, njiv, travnikov, nogradov in pašnikov.
V	šent-ruperški srenji na Kranjskem v mirniškem okraju je cenjen oral njiv 19 gld. 15 kr.; pri sv. Lenartu na prevalskem (Pragwald) okraju na Stajarskem pa le 6 gl. 25 kr.
V	raški srenji na Kranjskem v kerškem okraju je cenjen oral travnika 15 gl. 40 kr. čistega dohodka, v artiški (Artisch) v okraju breškem na Štajerskem pa le 5 gl. 50 kr., tedaj v primeri s kranjskim le 1/3.
V	ravniški srenji na Kranjskem v kerškem okraju je cenjen čisti dohodek enega orala nograda 32 gl. 40 kr., na Stajarskem v kapelski srenji pa le na 9 gl. 55 kr.
Komur so znane kranjske in štajerske vina, bo vedil, da je njihova vrednost v ravno nasprotni razmeri kakor pa davki, to je, da so štajerske vina veliko dražji kakor kranjske.
V	dolinski srenji na Kranjskem se šteje od vsakega orala pašnika 4 gld. 15 kr. čistega dohodka; na Stajarskem v veliki sremniški srenji, v rihenberškem okraju pa le 1 glod. 5 kr., tedaj le */4 v premeri s Kranjskim.
Ako se po tem, kakor sem tukaj razložil, čisti dohodek od kake 4 orale velike njive v šent-Rupertu na Kranjskem prerajta, se vidi, da bi taka njiva, ki je v pervem klasu in meri 4 orale, morala 77 gl. čistega dohodka dajati, davka pa 13 gl. 41 kr. plačevati; v Prevalu na Stajarskem pa bi enako velika njiva, ki je tudi v pervem klasu, nesla le 25 gl. 40 kr. čistega dohodka ter bi se od nje le 4 gl. 33 kr. davka plačevalo, na Kranjskem pa 13 gl. 4 kr. od čisto enake njive.
Kavno taki preštev imam v rokah zastran travnikov, nogradov in pašnikov (Dolgo terpeč nepokoj na levici; predsednik zvoni). Toda jest vidim, da visoka zbornica nima več volje tistih številk poslušati, ktere so silno važne za našo deželo in jo silno teže, ker ravno iz teh številk mora naravnost slediti, da mi nismo kos večjih zemljišnih davkov plačevati, da se toraj po nobeni ceni povišati ne smejo.
Kesnica je sicer, da so se zemljišni davki na Kranj-skem kaj malega premenili. Tako so bili na Dolenskem enkrat za 40.000 gl. ponižani, in se je kranjska dežela s štajersko nekaj primerjevala, pa tako, da se je Štajercem škoda zgodila, ker so njim davke nekaj povišali, Kranjcem pa to primerjanje ni nikakoršnega dobička naklonilo.
Pa tudi pozneje, leta 1865 je prišel na dan višji sklep, po kterem so se imeli kranjski zemlji zemljišni davki nekoliko polajšati, in so se tudi resnično nekoliko polajšali. Toda ta višji sklep je bil le naraven nasledek tega, ker je dežela leto za letom veliko davkov na dolg ostajala. Tako se je zgodilo, da ta višji sklep deželi ni nikakoršnega dobička dal, ker so se vsled njega le tisti davki odpisali in se še dandanašnji odpisujejo, kterih ni mogoče iztirjati.
(Zbornica spet pazno posluša in govornik s po-vzdignjenira ognjenim glasom govori) :
No, moja gospoda, zdaj pa sodite, ali se je čuditi, če dežela, ktera več kakor dvajset let tako preveliko težo davkov nosi, peša in boža; ali se je čuditi, če taka dežela na premoženju in duhu sirota postane, ker ni ne v ljudstvu ne v deželi več pomočkov, da bi se napravile potrebne šole in višje učilišča, kakor jih imajo druge bolj srečne dežele.
Temu pa, kar se je undan tukaj govorilo, se moram vender jest z vso močjo ustavljati, temu namreč, da v tistih deželah, ktere več ne morejo davkov pla-
čevati, ni prave omike in pridnosti. Moja gospoda! jest vam rečem z živim prepričanjem, da bolj pridno ljudstvo kakor je kranjsko, je komaj ktero drugo pod avstri-janskim cesarjem. Pa vsa ta njegova pridnost mu ne pomaga, da bi si tnogel kaj na bolje pomoči, dostikrat se mu vkljub njegovi pridnosti taka godi, da še davkov plačati ne more.
Kranjski kmet plačuje rad svoje davke, če le more, in res je, kar je pred nekimi leti poglavar kranjske dežele vladi na Dunaj pisal rekoč: „K ran j s ki kmet rajši proda svoj suknjič (pruštof), kakor da bi davke na dolgu ostajal. Kranjski kmetje ponosen, in si šteje v čast, da o pravem času svoje davke pošteno odrajta."
Jest pa rečem na to: Tudi dandanasje kranjski kmet še ponosen in bi rad davke plačeval — pa jih nima s čim. (Govori zelo goreče.) In ker ) i h ne more plačevati, se mu prodajo celo tiste reči, ki se štejejo k zemljišnim po-trebšinam, to je živina iz hleva, voz izšupe — in njiva, ki se je poprej pridno obdelovala, potlej še tudi delavcev pogreša. Takole, glejte, gre vrednost zemlje v nič, in davkov ni več mogoče v cesarsko kaso odrajtovati. (Pravo! Pravo! na desnici.)
Revšina v naši deželi je taka postala, da je bila pred tremi ali štirimi leti, kakor je vam iz časnikov znano, in je znano tudi vladi in presvetlemu cesarju, na Notranjskem in na Dolenskem huda lakota in to ob takem času, ko drugod po deželah nikakoršne hude letine ni bilo, in tudi po teh krajih ni bila ne toča ne druga nesreča lakote kriva.
Preselovanje z Gorenskega v Ameriko je gotovo znamnje, da je ljudstvo obupalo, da bi mu bilo mogoče od tega živeti, kar mu njegova ljuba zemlja rodi in mu čez davke ostane. In mislite si, kako serčno Gorenec ljubi svojo lepo domačijo, svoje veličanske gore, in če vender sklene svoj dom in vse svoje zapustiti, mora vzrok tega sklepa to biti, da mu je upanje zginilo iz njegovega serca, da bi se mogel Še dalje preživiti v avoji domovini.
Vse to, kar sem povedal, se je resnično zgodilo, in vi vsi lahko previdite, da ni nikakor mogoče, da bi mi zato glasovali, da bi se zemljišni davki, če tudi le malo, le za tisti priklad povišali, za kterega so bili pred malo časom ponižani. Jest veliko več rečem, da to ponižanje je bilo še vse premajhno.
jest vam moram naravnost povedati, da mi bi bili lažniki, ako bi mi iz kakoršnega koli vzroka drugač govorili.
Take pritožbe, moja gospoda, se sliSijo v naši deželi že 24 let. Poslušajte, kakošno pismo so kranjski deželni stanovi že leta 1844 poslali presvetlemu cesarju, in še to naj vam povem, da je to pismo zložil veleslavni gospod grof Anton Auersperg, kteri se je od tega časa pa do današnjega dneva zmiraj pečal z davkovskim vprašanjem naše dežele in tudi na deželnem zboru se zmiraj poganjal, da bi se krivični davki vender kdaj znižali, kakor je prav.
Leta 1844 so rekli deželni stanovi: Ko so zvesto vdani stanovi kranjskega vojvodstva na poslednjem zboru 11. kimovca leta 1843 višje zalitevanje zeinljišnih davkov zaslišali, in zvedili, da je po novi meri davek naše dežele od 553.731 gld. ll*/4 kr. na 682.547 gld. 34 kr. povišan, tedaj za 146.816 gl. 221 „ kr. pomnožen : se je v našo veliko žalost pervikrat zgodilo, da nam ni bilo mogoče z našemu zboru navadno radovoljnostjo visokih cesarskih davkovskih zahtev sprejeti, temuč smo se morali, gnani po svoji vesti, kakor zastopniki v davkovskih rečeh, pred vašim veličanstvom in vso deželo
zavarovati, da ne moremo sodelovati pri takih davkih, kteri slone na neveljavni in nezanesljivi podlagi, in bi gotovo ta nasledek imeli, da bi plačevavce tacih davkov gotovo pod nič pripravili."
Tako so govorili kranjski stanovi pred 24 leti na deželnem zboru. Govorili so razločno, resnično, razložno.
Zdaj hočem le še en sam izgled zastran hišnih davkov povedati, iz kterega bote spoznali, da tudi razrednega hišnega davka nikakor nič več povišati ne moremo. Za izgled postavim hišo v radoliškem kantonu, v svojem rojstnem kraji, v Kamni gorici hšt. 41. Ta hiša plačuje razrednega hišnega davka (Haus-classensteuer) 6 gld. 31 kr., tretjinske priklade 2 gld. 10 kr., vojskine priklade 4 gl. 62 kr., deželne priklade pa 4 V® kr., tedaj v vsem skupaj 17 gld. 6 kr. Cisti dohodek te hiše je preštet na 36 gld. 40 kr. Toraj ta hiša, če tudi davka od hišne najemšine ne omenim, daje polovico svojih dohodkov ali 50 odstotkov samo za razredni davek.
Se dovolj drugih dokazov imam v rokah , ktere bi Vam lahko tukaj pred oči postavljal, ali nočem Vas več dalje nadleževati. To pa, moja gospoda, vender še rečem: Kakor sem si jest štel za svojo sveto dolžnost, razložiti vam in povedati, kako nas davki teže, in se mi zdi, ko bi tega storil ne bil, da bi ne bil vreden sin svoje domovine, in bi bil vlado in tudi to zbornico le slepil; ravno tako pa tudi pričakujem od Vas, moja gospoda, da bote vi take davkovske razmere resno pre-vdarili in da ne bote danas takih predlogov sprejeli — saj za vse dežele ne — kteri bi morali deželo, ktero jest zastopam, po davkih na beraško palico pripraviti.
Ako so že deželni stanovi pred 24 leti tako resnobno odbijali prenapeti zemljišni davek, in se tudi dandanes od nas, ki smo zastopniki ljudstva, po pravici pričakuje, da ravno tako tudi mi ravnamo. Iz tega pa bote tudi posneli, zakaj smo mi za najviši kup o tiski davek glasovali. To se je zgodilo zato, ker vemo, da, če se deržavna primanjkava drugače ne pridobi, se bojo morali davki povišati, kteri pa so v nekterih deželah že zdaj tako silni, da jih ni mogoče več plačevati in da ovirajo boljšo obdelavo zemlje, ter so krivi, da ljudem zavoljo njih skoraj ni več obstati. (Pravo! ua desnici.)
Tri mesce na Jntrorem.
XXV.
(Dalje.)
(Ime Betlehem. — Pogled v zgodovino in sedanji stan. — .Sv. maša v betlehemskem h le ven in kar se je o tej priliki zgodilo. — Velika cerkev Marije Device, njena podoba, dogodbe, sedanji «tan. — Mlečna votlina. — Jožefova hiša. Bet-zaliur. Mariin vodnjak. — Pastirsko polje. — Zapušena angelska cerkev in poslednji maseva-vec v nji, ter greško grabeŠtvo. — Podertine od samostanov sv. Ji ronima, sv. Pavle itd.)
Preden naše osebne popotvanske reči dalje popisujem, je potrebno, da saj nekoliko omenim zgodovino tega po vsem keršanskem svetu silo imenitnega in pre-ljubljenega mestica, ki ga otročiček in starček z enakim veseljem izgovarja in izrekati posluša.
Betlehem, prav za prav ,,Bejt-lahni", pomeni po hebrejskem hiša kruha, po arabskem pa hiša mesa. Ne bom razlagal, kako pomenljivi ste ti imeni: to sam prevdarjaj, dragi bravec. V začetku se je to malo mestice imenovalo Efrata (rodovitna). To ime se v ondotni naravi še zmiraj precej poterjuje, zlasti ker zemljo kristjanjc obdelujejo. V ondotnem kraju je Rahel umerla, Ruta klasje brala, Samvel sveto olje izlil nad Davidovo glavo, in zavoljo tega se Betlehem v sv. pismu imenuje Davidovo mesto (Luk. 2, 11). Čez vse imenitno pa je mestice zavoljo Kristusovega rojstva v
hleveu tega mestica (Luk. 2.; Mat 2). Helena in cesar Konštantin sta tukaj zidala veličansko cerkev, kteri se še zdaj čudijo romarji, ki prihajajo z vesoljnega sveta molit k jaslicam Zveličarjevim. Ravno nad jaslicami je namreč to veliko poslopje v podobi križevi. Tukaj sta sv. Jeronim in sv. Pavla doživela svoje dni v naj glo-bokejšem premišljevanji skrivnost in dobrot Božjih. Ko so si bili križanci polastili Betlehema, je bil Balduin II ondi postavil škofijski sedež (1110). L. 1834 je bil Ibra-him pada ondotni musulmanski oddelek zavoljo nekega rogovilstva čisto razdjal. Tudi sicer je pešica prebivav-cev tega mesta jeruzalemskemu pašatu že marsikaj dala opraviti.
Od samostana sv. Elija derži pot nekoliko navdol proti Betlehemu, vender mestice samo stoji še zmiraj na homcu, obdaja ga od treh strani dosti nižji dolina in precej nizko se mora še stopati, da se pride na pastirsko polje," kije proti jugu-vzhodu od mesta. Prebi-vavci so veči del kristjanje, in sicer katoličani, greki in armeni. Nosa je v resnici podobna tisti, kakor se na boljših podobah mala Mati Božja, sv. Jožef in pastirci.
8. mal. travna, ravno belo nedeljo, smo imeli romarji namenjeno maševati v duplini Jezusovega rojstva, in potlej začeti ogledovati znamenitosti betlehemske in krogbetlehemske. Ker smo pozneje bolj natanko ogledovali votlino, kjer so stale jaslice Zveličarjevega rojstva, jo bom pozneje popisal. Zdaj le opomnim , kako ves vesel in zadovoljin je človek, ko pride v ta lju-besnjivi podzemeljski prostorček. Maševali smo po versti na altarji ss. treh Kraljev, ker ravno na mestu Zveličarjevega rojstva katoličanom ni pripušeno maševati, — imajo ga greki v oblasti. Bilo je skorej vse napolnjeno ljudi pričujočih, ker bila je nedelja. Pa komaj sem bil nekaj malo časa v tem svetišu , kar začne mlada deklina nekaj vrisati in svojo sosedo po plečih s pestjo bunkati in mazati, da je bilo kej. Ne vem, kaj ji ni bilo prav. Groza me je obhajala, da se na tako svetem kraju kaj tacega godi, in pa še ker je bila precej zraven sv. maša. Poterdilo se je tudi tukaj, kar pisavci pravijo, da betlehemsko prebivavstvo je rovarskega in bojnega duha. Opravil sem sv. mašo v namen svojega nekdanjega drazega sošolca g. J—na, kar mi je bil v Terstu pred odhodom priporočil. Dokler bom živel, bom Bogu hvaležen, da sem milost dosegel na tem svetem kraju neomadežano daritev opraviti. Ko smo vsi opravili, gremo naj poprej ogledat veliko betlehemsko cerkev.
Cerkev Kristusovega rojstva, ki jo imenujejo tudi cerkev Marije Device, je svetiše, ki iše sebi enacega po širokem svetu : ko bi le ne bilo po večera razdjano in opustuteno. Delati je bila pričela to cerkev sv. Helena, in dokončal jo je njen sin Konstantin (med 1.327 in 333). Brez velike 16pe je 180 čevljev dolga in 85 čevlj v široka in ima pet ladij, kterih srednja je naj širji in dela s poprečno ladijo podobo velikega latinskega križa. Samo rame z glavo križa zdaj še služijo grekom in armenom za cerkev in božjo službo, vse petere ladije s 44 velikanskimi korinškimi stebri v 4 verstah in glasovitnim kerstnim kamnom so prazne in služijo arabskim dečkom za igrališe in sem ter tje sej-movavcem za bazar ali tergoviše. Tlak je bil nekdaj iz prelepih mozaikov i majhnih obdelanih kamničkov), s kterimi so pa arabski premažniki svoj Omarjev medžit ▼ Jeruzalemu ozališali. Sedanji tlak je iz pisanega marmorja , pa tudi sem ter tje že vdert. To svetiše so namreč zviti greki v svojo oblast spravili, ki ga pa tudi ali ne znajo in ne morejo ali nočejo v spodobnosti ohraniti. Kad velikansko srednjo ladijo se vidi leseni krov iz cedrovih hlodov in je neki iz 17. stoletja. Ob straneh te cerkve so 3 samostani: latinski, greški in armenski, da je cerkev od njih obdana. Latinski «»o.
frančiškani imajo tudi svojo kapelo sv. Katarine ob severni strani velike cerkve. Iz te kapele je podzemeljska pot v duplino Jezusovega rojstva, ktera je ravno pod včlikim (greškim) altarjem velike cerkve, to je, v sredi prav nad poprečno ladijo, ali kjer se pričenja glava križa.
Ogledavši poverhu te prostore smo se podali iz mesta proti Jugu in prišli smo že po kacih 400 stopinjah v cerkvico Marije Device, ki se imenuje „mlečna votlina." Tu sem je bila neki Marija D. z Jezuškom pribežala, ko se je v pervo glas raznesel, kakošne morivne naklepe Herod dela, dokler ni angel povelja prinesel, da naj v Egipt bežč. Oo. frančiškani včasi tukaj mašujejo in vsako saboto lavretanske litanije pojejo. Turki in kristjanje imajo ta kraj v velikem spoštovanji. Nektere pobožne povedke o Marijnem mlečji in božjem Dojenčku opustivši naj opomnim, da to svetiše je bilo do tistega leta izločljivo v katoliških rokah; ravno nekoliko poprej kot smo mi tje prišli, pa so tudi razkolniki v njem oblast dobili. Obzidali so bil ii katoličani kraj, razkolniki pa so ograjo šiloma poderli, češ, da imajo tudi oni tam kaj govoriti. V tem razporu je tudi v sveti deželi ev-ropejska inteligencija katoliški cerkvi svoj „liberalizem" — svoje kremplje pokazala; celo štirje katoliški konzuli so glasovali zoper katoliško pravico oo. frančiškanov , in med njimi je bil francoski, Če si tudi je Francosko varh katoliških pravic v sv. zemlji. Katoliška cerkev dandanašnji povsod terpi: — to je znamnje, da se neka preslavna zmaga bliža, ker še vselej je Bog iz njenega mučenstva kaj velicega obudil.
Od tod smo jeli iti navzdol proti pastirski dolini, in kazali so nam mesto, kjer je bila neki Jožefova hiša; kraje, koder je David ovce pasel; šli smo skoz vas Bet-zahur (hiša cvetlic), kjer je ravno francosk duhoven zidal nov vstav in cerkvico za katoliške spreobernjence, in viditi je bilo, da dela kar na svojo roko te naprave. Ondi blizo je vodnjak, iz kterega je Marija D. pila. Tudi Bocevo polje je v tistih krajih. Tako grede se pride v kake pol ure od Betlehema na ^pastirsko polje." Lepa pa zapušena planjava je bila zeleno obrašena in sem ter tje smo si nabirali cvetlic z nje v spomin. Vert, ki se ima za tisti kraj, kjer se je bil angel pastirjem prikazal, je vgrajen, pa poln grobelj , in olike po njem rastejo. Bil je tukaj nekdaj frančiškansk samostan in pod zemljo kapela ss. Angelov, ki so jo pa greki katoličanom vzeli z vertom vred! V Jeruzalemu je bil o našem popotovanji še star frančiškan, ki je v pastirski kapeli še maševal. Zdaj je ta prostorček, 21 stopinj pod zemlj6, zanemarjen in zapušen ter ves operhnjen od vlage. Prava živost in življenje za svetiša je le v katoliški cerkvi. Kako ljubeznjiv je mogel ob Davidovem Času ta kraj biti, ko je prerok ondod svoje mesijanske psalme pel in v duhu gledal, kaj se ima čez veliko sto let tam goditi.
To polje pa deleč seže, in nekteri menijo , da pri-kazanje angela se je bilo zgodilo nekoliko dalje na drugem kraju. Imeniten zlasti je neki homec, bolj proti severo vzhodu od tam, ki ima veliko starih podertin, po tleh ostanke prelepih mozaikov, pod zemljo votline in več vodnjakov. Samostan sv. Jeronima, sv. Pavle — in kdo ve, kaj še vse je bilo tukaj. Kraj je bil gotovo znamenit, ker so take poslopja ondi stavili. —
Of/eii po Siorenshent in dopisi.
Is Ljubljane, 23. rožnika, 3/45 popoldne. — Ravno zdajle je prišel z Dunaja berzopis, dasta naša poslanca pp. nn. gg. Lor. Pintar in grof Barbo pri apostoljskem poročniku presvitl. gosp. Marijanu Falicinelli-u ta dan ob 11 dopoldne oddala denar za sv. Očeta, kar so
ga blagi dobrotniki zopet od 7. pros. 1868 pa do 17. rožn. (naj več o tridnevnicah in skorej izločljivo na Kranjskem) zložili in vredništvu Zg. Danice izročili, da naj ga dalje odpravi.
V zlata zmenjani raznoteri darovi znašajo 8460 frankov Izročila sta gg. poslanca ob enem tudi lepo vezano žico vošil, priporočil in prošenj do sv. Očeta, ktere so spremljale darove naših verlih rojakov in smo jih vse zvesto zapisovali ter se bodo zdaj izročile Njih svetosti. Opomnimo naj, da tukaj vmes je le samo tisti denar, ki je bil vredništvu pošiljan, ker imena nekterih dobrotnikov so nam bile za razglašenje v Dan. izročene, denar pa v kn. škof. pisarnici oddan. Verh tega pa je zopet med oddanim zneskom 50 gl., ki so nam bili izročeni s pristavkom, da naj jih nikjer ne imenujemo.
Sleherni bo po t&ko lepem daru za sv. Očeta lahko tako-le sklepal: Ako tako ubožna dežela vender toliko stori v pomoč sv. Očeta, je to znamnje, kako močno in priserčno je naš narod vdan Rimu in Kristusovemu namestniku. — Bog živi, Bog nam ohrani Pija IX!
—	Od sv. Jakopa. k. — 22. t. m. so imeli učenci mestne šole pri sv. Jakopu pervo sv. Obhajilo. Nenavadno veliko število učencev je pervikrat prejelo angelsko hrano. Ob enem in po končanih poobhajilnih molitvah je praznovala šolska mladost tudi god svojega šolskega patrona sv. Alojzija s sveto mašo. Po sveti maši so gosp. ravnatelj in katehet mladosti sv. Alojzija v izgled in posnemanje stavili in k sklepu molili litanije sv. Alojzija.
Taki dnevi pač ostanejo šolski mladosti v živem spominu in so otrokom in tudi odrasenim v spodbudo in povzdigo keršanskega življenja. —
—	V nedeljo so gimnazijski učenci v mestni cerkvi skupaj obhajali god svojega zavetnika sv. Alojzija. Duhovni ogovor o življenji brez Boga in z Bogom in slovesno sv. mašo so imeli prečast. stolni dekan g. dr. J. Pogačar. Ker so nekteri pristopili pervikrat k sv. obhajilu, so jih nagovorili še posebej spred altarja. Peli 80 pri maši gimnazijalci pod vodstvom g. Nedveda iz-verstno. Upamo, da ostane sad te pobožnosti v marši-kterem mladem sercu stanovitno. Opomniti pa vendar moramo, da ta cerkvena slovesnost, kar se očitno napoveduje po „Laibacherici" in presojuje, kakor na pr. kak koncert ali kako k večemu duhovno opravilo po včlikih mestih, če tudi ondi nepristojno, zgublja svoje pervotne priserčnosti in prave duhovne pobožnosti. Sklepa se z njo neko skazovanje, ki se z notranjim pomenom ne vjema. Tega ne govorimo sami iz sebe, ampak v imenu takih, kteri to čutijo i;i jim gre v enacih rečeh tudi beseda. Nadjamo se, da slovenski učenci nikdar ne bodo pripustili, da bi se o teh slovesnostih, če tudi ne ostro ukazanih, moglo kdajp opraševati, „kdo da jih obhaja," kakor se godi to po nekterih vseučiliških mestih pri „akademiaki" službi Božji, pri kteri je pa viditi le malo 7,akademikov"!
—	V pondeljek so preč. kan. g. J. Zupan pokopali mladega orglarja stolne cerkve in veliko obetavnega skladatelja Gregorja Riharja. Duh je bil zmožen v tej umetnosti in voljan, ali telo mu je slabelo tako, da je na večer pred sv. Alojzijem v Gospodu zaspal. Ime Riharja Gregorja in Gregorčeka, kakor so ga navadno klicali, ostane Slovencem v dobrem spominu, in le želeti je, da bi mnogoteri njuni duhu slovenskega jezika in naroda prav primerjeni napevi še dolgo dolgo vne-mali jih k pravi pobožnosti in pošteni veselosti. Gg. bogoslovci so mu bili še milo zapeli — preden so ga vzdignili, in na pokopališu.
Naj v miru počivata oba Riharja.
Ix okraja kočevskega, 15. rožn. Mila spomlad je minula, cveteči majnik z vso svojo letošnjo krasoto
in šmarničnimi slovesnostimi prestal je svoj tečaj sa leto 1868. Tako je vse na svetu! In zdaj je nastopilo vroče poletje, vže smo v sredi rožnika. Rožnik, zares lepo ime, ali me kaj zanimivaš? Pač, da tudi.
Rožice, ktere se o tvojem času pokosijo, me spominjajo na tisto smertno koso, ki jo slepa žena v belem oblačilu rabi v ta namen po povelji Najvišega, da ne zbira, ampak sploh pobira, kar ji na versto pride, in med množico starih in slabotnih ljudi pred njo padajo tudi cveteči mladenči in device.
Ta spomin, res da je resen in med veselimi rožicami čuden, nepristojen družnik, ali koristen je vender le; kajti, ako se človek okoli sebe ozre, koliko zla zapazi na svetu, ki le izhaja iz lahkomišljenosti tistih goljufivih mehkoČutnežev, ki so edino v spačeni natori pristojne radovanja zatelebani. Zglede beremo vsaki dan v knjigah in po časnikih, in komaj teden mine, da bi kaj tacega sami priče ne bili. Tedaj ne zamerite, če Vam rečem, da me rožnik z vso svojo krasoto spominja na smert lahkomišljene mladine: „Danes rudeč, jutri merlič." Ako bi to svet, sosebno mladost večkrat si v spomin klicala, gotovo bi se marsikaka nesreča — dušna pa tudi telesna odvernila. Bodi mi dovoljeno tukaj le ene žalostne dogodbe omeniti. V praznik pre-svete Trojice, pač naj višji v oziru na našo sv. vero, 7. dan t.jn., je bila navadna slovesnost pri Materi Božji v „novi Štifti" imenovani, kamor pridejo o tacih slovesnostih na božjo pot vsakteri ljudje iz bližnjih du-hovnij. Ali kakor lepa je ta pobožnost sama na sebi, tako gerdo jo skrunijo nepremišljeni ljudje z raznimi napakami, posebno s pijanostjo, ki je tolikokrat izvirek druzih mnozih hudih in ostudnih pregreh. Ta dan so letos popoldne po dokončani službi Božji, tako sem čul iz verjetnih ust, pili nekteri mladenči iz okolice ribniške kot sosedje prijatelsko skupaj v neki kerčmi v stranski vasici, kakor se radi taki ljudje shajajo. Ko jim je vže vino nekoliko možgane zmešalo, se začnejo zarad nič vrednih reči pričkati in nato tudi tepsti, — in konec je bil, da so enega tako zdelali, da je svoje možgane videl. Drugi dan je mertev ležal pri sv. Križu. Žalostno je pri njegovi telesni smerti toliko več to, ker se je bati ob enem dušne, večne smerti, naj večje nesreče pod milim Bogom. Ranjki, A. R. iz Orteneka, je bil znan hudobnež, nečistnik, pijanec in prepirljivec. Pri vsaki priliki je imel veselje se pretepati, bil je vže zarad namerjavnega uboja več let v ječi, in kakor je bil on nekdaj nameril, da vstreli svojega zopernika, pa se mu ni obneslo, tako se mu je zdaj obneslo, da so ga nesrečno vsmertili njegovi tovarši, kterim bode pravica pela pred sodnijo, če ravno jih več ne vklepljejo. O njegovi smerti je žalostno to, namesto da bi se bil z Bogom spravil, je nože v rokah deržal in smertno maščevanje obetal nasprotnikom, kar pa doseči ni mogel, ker so ga moči telesne bile prehitro zapustile. — Taka tedaj je pokora na smertni postelji! (Konec naal.)
Maj Je Hej novega po domačem in tUfem s vetu f
(Dohtar Sturra), ki so ga nekteri zaznamnjevali za Megerle-Miihlfeldovega naslednika, je v deržavnem zboru 18. t. m. oddal hudo barbo zoper bernskega Škota. Bern-ski škof je namreč dal svojemu duhovstvu poduk, kako se je treba v oziru na nove postave duhovstvu in katoličanom obnašat, da bi dolžnosti spolnovali in zoper vero in cerkvene postave ne grešili. Mislil bi vsak pameten človek, da možem, ki se poganjajo za „svobodno cerkev v svobodni deržavi," še v misel nc bo prišlo vest in duh vželezje devati. Sturm pa hoče Škotom prepovedati, da ne smejo tega imenovati greh, ako kdo živi
v posvetnem ali civilnem zakonu; on hoče tedaj, da le kar je deržavi greh, to sme tudi katoličanom greh biti. Uernski škof pravi, da deržavna zakonska postava ne more cerkvenih postav oslabiti; da zakonske sodnije škofov za vestne reči ostanejo in verniki so zavezani se do njih obnašati v svojih prepirih; da v civilnem zakonu živeči so očitni grešniki in v vsakem oziru njim enaki; otroci iz tacih zakonov se ne smejo v kerstne bukve zapisovati, ampak v poseben „zapisnik" itd. Ker ima j-o 15. členu temeljnih deržavnih postav vsaka cerkev pod deržavne postave podveržena biti itd., torej se dr. Sturmu in njegovim podpisanim tovaršem zdi, da Škot naganja k uporu zoper deržavne postave, in oni barajo celo ministerstvo: Kako misli vlada poterjenim verskim postavam spoštovanje in pokoršino pridobiti zoper take sovražljivosti? — Kakošno svobodno cerkev si mislijo avstrijanski „liberaluhi", kažejo te le besede iz „Wan-derer ja:" „Kar naravnost nai se zopet postavi placetura regium, kakor je bil pred konkordatom. Vsak ukaz, vsaka naredba škofova do duhovstva naj se izroči v ta namen postavljeni komisii, in ako bi se kterikrat to ne spolnilo, naj se rabi denarna globa." Dobro ste jo zadeli, Vi miihlfeldoviči novega liberalizma! Pričakujemo od vas prav v kratkem še ta le nasvet: „Naj se poišejo po vsih kotih tisti okovi in tiste železja, ki so se ubi-javcem in tatovom snele, in naj se roke in noge katoliških škofov z njimi okovarijo."
(Meysenbug v Rimu.) Namesto ranjcega Krivelli-a je z Dunaja poslan v Rim gospod pl. Meysenbug (beri Maizenbug), s kterim so pa „liberalci" ravno tako malo zadovoljni, kakor poprej s Krivelli-em. Menda tudi on ni mož tiste „olike," da bi „sv. Očetu samokres na persi nastavljal." „Univers" piše: „Ko je g. pl. Meysenbug govoril o sklenitvi konkordata, mu je Pij IX odgovoril: Kaj govorite o sklepu novega konkordata ta trenutek, ko se stari preterguje? Kar tiče modum vivendi z Avstrijo, ga bora določil, ko bom škofom naročila dal.... Da „Neue Presse" kašlja nad tem odgovorom, to je znamnje, da jo beza. Masiljskemu listu se iz Rima še dalje naznanuje, da g. pl. Meysenbug je potipal in se prepričal, da v oziru na verske postave v Rimu ni nič opraviti. Ker ga je pa sama ravnost in odkritoserčnost, je zadosti serčen ter v vsih zaupljivih pogovorih dopusti, da se je zaletelo, in da je baron Beust od sv.
Stola nemogoče reči tirjal----„N. Pr." je našla toraj,
da s poslanjem g. pl. Mevsenbuga v Rim „se je mačka k slanini djala." (Po N. T. St.) —
Tudi na Dunaju med postavodajnirai zmožnostmi se vidi, kako tehtno in pomislika vredno jim je to, kar sedaj cerkev po papežu in škofih govori. V zborni brav-nici neki vse sega po „Vaterlandu" in „Volksfreundu," ki ju pred še pogledali niso. Da cerkvene nespremenljive zakonila marsikomu že sedaj sive lase delajo, je lahko verjeti.
Svitli cesar so 21. t. m. prišli v Prago k blago-slovljevanju novega mosta, kteremu je uno ime od Nj. veličanstva. Na češko-nemški ogovor mestnega župana pri tej priliki so cesar odgovorili v obeh jezikih. Glavno vprašanje je, če ima to cesarsko popotvanje kak politišk pomen in če bo doželeni sad dozorel. Vsak pošten Av-strijan moro reči: Bog daj Cehom, da se spolnijo njih pravične želje in da se doseže popolna sprava. Potlej bode gotovo bolje tudi za druge Slovene, čez vse pa za Avstrijo samo.
K verskim postavam. Poslednji pastirski list je od linškega škofa, v ravno tistem duhu pisan kakor vsi drugi, in dr. Sturm bo imel dokaj barati, ako bode pri vsakem novo interpelacijo zastavil. Tudi tukaj so prav
jasno in razločno izrečene glavne načela, n. pr.: Kon-kordat ima vso veljavo, kakor prej — pred Bogom in vestjo. Božje resnice ostanejo v svoji polni moči, kakor te-le: Zakon je zakrament; cerkev zamore ločivne zakonsko zaderžke staviti; zakonski prepiri gredo pred cerkveno sodnijo; katoliška cerkev je edina zveličavna.
—	Tudi tisti cerkveni nauki, ki niso naravnost verske resnice, in pa cerkvene postave brez izločka, ostanejo v svoji moči, kakor n. pr. stavek, da v zakonu kristjanov se zakrament in pogodba ne moreta ločiti. — Civilni zakon je prileštvo in nagnjusna reč itd. Poslednjič za-terjuje škof spoštovanje in zvestobo do cesarja, pokoršino do njegovih vradov, ter da bodo katoličani vselej spolnovali zapoved: „Dajte Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega."
Minister za bogočastje je 1. rožn. poslal škofom okrožnico v oziru novih postav. Minister pravi, da nove postave prav nič ne tičejo cerkvene vstavne pravice, po kteri svoje notranje zadeve sanca vravnava in gospoduje, pa tudi v zakonskih rečeh vreduje, kar je potrebno zgolj za vestno okrožje — pro foro interno. Pravi tudi, da vlada ima resničen namen svobode cerkve braniti, nji spodobno spoštovanje z vsimi pravimi pomočki deržavne oblasti ohraniti, pa da se deržavna oblast nikakor in nikoli ne bo mešala v pravo okrožje cerkveno*
Dva velika bavbava in med seboj nasprotna sta ' neki dosti hudo bolehna* cesar Napoleon in grof Bis-mark. Se bosta menda prepričala, da je K d o, ki ima svet še bolj v oblasti, kakor pa ona dva. —
Poslednje novice. Tudi deržavni kancler Beust je bil v Prago poklican. Dolgi pogovori med cesarjem
—	Palackim in Riegerjem, in med letema in Beustom so znamnja spravljanja in morebiti sprave. Nekaka češka levica zoper vse to kljubuje. — Poslednji pastirski listi, ki obravnavajo duhovnikov in vernikov obnašanje v oziru novih postav, so od sekovskega in linškega škofa, od vikš. škofa oloraovskega, in kardinala Ravšerja — vsi v enem duhu. — V skrivnem zboru 22. rožn. so sv. Oče govorili o vesoljnem cerkvenem zboru in o av-strijanskih zadevah. — Tudi gosposka zbornica je sprejela sklep za ljubljansko-terbiško železnico.
Iz Ljubljane. 21. rožn. so mil. knez in škof bir-mali v Kranji. —
— Nekako „novum et insolitum" se zdi „Novicam" to, da je Beust pohvalil deželni kranjski zbor, ki je po večini naroden; kranjska deželna vlada pa se v spominu na volitve tega zbora menda brani nektere od kn. škofijstva nasvetovane fajmoštre imenovati.
lHšhavmhe spremembe.
V ljubljanski škoAi. P. n. g. Alojz. Koširju, fajm. v Teržiču, je podeljena duhovnija šent-Rupert; Teržič je razpisan 22., Raki t in a pa 18. rožnika. — Uraerla sta čč. gg.: Fr. Čuk, fajm. v Mirni (Mirna razp. 23. t. m.), in Pavel Safar, fajm. v Dolu. R. I. P.
Uobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Meta Novak daruje velikemu mu-ceniku Piju IX 3 gld. in prosi sv. blagoslova za odpu-šanje grehov, srečno smert in milostljivo sodbo. — M. Z. našemu preljubljenemu namestniku Kristusovemu v Njih britkostih 1 staro in 1 nov. petico, ter prosim, naj blagoslove mojo službo in moj namen, da bi ložej živela in srečno uraerla. — Martin Trilar 1 gl.
Pogovori z g g• iiopisovavci.
O. Mr. v St. L.: Serčna hvala! — G. Mart. Mil. v Gor. : NaroČili opravljeni; zaželeno po posti. — G. Sr. Pet. v L.: Omenj. naroo. vr«-dn. no more »prejeti; drugo opravlj.; posl. dobro doslo.
Odgovorni viednik: Laka JfHD. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.