205. številka. Ljubljana, v četrtek 6. septembra. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za ft Y • t r o-o ge r B k • dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 ^ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lf ubijano brez pošiljanja na »lom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. BO kr.. za jeden dmmo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr za Četrt leta. — Za. tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i S t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. V JTijiil»l jaui 6. septembra. Ko smo zadnjič pisali članek o tem, da naj bi politične oblasti pri globah uporabljale tisto izvanredno milost, katero uporabljajo sodišča, če imajo kaznovati dosti važnejše prestopke, pač nesmo mislili, da se bode kdo spodt.ikal nad našimi vrsticami. Pisan bil je članek s tisto ponižnostjo, s kojo se odlikuje Slovenec še od tistih časov, ko je hodil k nemškim graščakom tlako delat. Tudi smo očitno naglašali, da ne pišemo iz hudobne volje in da radi pripoznamo talente in pridnosti sedanjih okrajnih glavarjev, ki se povsem odlikujejo od nekdanjih starejših uradnikov, uživajočih kruh penzije. Znano pa je in o tem nam ni treba nikacega dokaza, da se sedaj v političnih zadevah v resnici ostreje postopa, kakor se je postopalo nekdaj. Posebno v gozdnih in gostilničarskih zadevah so okrajna glavarstva prav zelo stroga, kar se sicer s postavo opravičiti d(it a vender pa je dopuščeno usklieati se na milost! To in ničesar druzega mi nesmo storili, živeč v prepričanji, da so razmere našega kmet-skega ljudstva gotovo take, da visoke globe lahko uničijo gmotno stanje malega posestnika. Ostali smo pri svojom usklici v mejah postave, kar je najbolj razvidno iz tega, da državno pravd-ništvo dotičnega lista ni zaplenilo, dasi nam nasproti nikdar ne zatisne očesa. Razkačil pa se je nad našim člankom gospod dr. Karol Rus s, c. kr. okrajni glavar v Logatci, ter si je naročil nekak oklic in si ga dal potem tiskati v Ljubljanske]" nemškej tiskarni Kleiuniavr-ja in Bamberg-a. Obseg te tiskovine slove od besede do besede tako-le: G o s p o d u županu v Nek časnik Ljubljanski ima v uvodnem članku trditev, da je nek okrajni glavar na Notranjskem gostilničarje, ki neso o pravem času zaprli svojih gostilnic, kaznoval z globo 50 gld. in nekega kup-čevalca z žganjem z globo 200 gld., in da se je le-ta vsled te kazni, ker je ni zamogel plačati, moral podati po sveti za kruhom. Ker je na Notranjskem le dvoje okrajnih glavarstev, in je mogoče, da ta trditev zadeva tudi okrajno glavarstvo Logaško, tedaj uradno sledeče potrjujem: „Ni res, da je okrajno glavarstvo v Logatci pod mojim vodstvom kedaj kaznovalo kterega krč-marja radi prestopka policijske ure z globo 50 gold. Najvišja kazen radi enacega prestopka znašala je namreč pet goldinarjev. Nadalje ni res, da bi bi v isti dobi kak človek, ki je brez pravice ali relo z dovoljenjem kakega oblastva prodajal žganje, kaznovan z globo 200 gld. Najvišja kazen radi nedovoljenega kupče-vanja z žganjem zuašala je namreč 30 gld." Konečno moram le obžalovati, da se na javno mnenje s tako plitvimi in nedoločnimi članki vplivati skuša. Jaz to gospodu županu s prošnjo naznanim, da v •'. imenovanim gospodom en izvod tega dopisa vroči. V Logatci dne 1. septembra 1888. D .'. Karol R u s s , kr. okrajni glavar. Gospod dr. Karol Russ se je s prečudno to tiskovino spustil v polemiko t našim listom, pač pa se hudo moti, če misli, da se bodemo mi ž njim spuščali v prepire, ker bi bii to nejednak boj. Na jedni strani stala bi dva 1. »jnika, namreč c. kr. okrajni glavar in pa c. kr državno pravdništvo, mej tem, ho bi na drugi strani morali mi sarni braniti svoje uboge kosti. Pač pa moramo protestovati proti temu, da skuša gospod dr. Karol Russ sedaj stvar tako zasukati, kakor da bi mi bili hoteli uničevati veljavo okrajnih glavarstev ter jim spodkopavati avtoriteto. Niti najmanjšega uzroka ni imel gospod okrajni glavar, spuščati se v boj, in to zategadel ne, ker sam trdi, da je najvišja globa dosegla v njegovem poglavarstvu 5 in oziroma 30 gold. Gospod dr. Karol Russ se ni imel pritoževati zadnje čase proti našemu listu, ker smo radovoljno vsprejemali dopise iz Logaškega okraja, v katerih se mu je slava pela, kakor se v „Slovenskem Narodu" do sedaj okrajnemu glavarju še nikdar pela ni bila. Sicer pa nečemo tajiti, da se pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatci precej ostre globe prisojajo, da je gospod dr. Karol Russ uradnik, ki pri globah posebne mi- losti rad ne skazuje. Znano je, kako je kaznoval nekdaj tolpo ciganov v Kamniku. Če so nas s poslan iških krogov prav poučili, kovala se je zavoljo tega slučaja interpelacija do vlade, ali izostala je vsled posredovanja višje osobe. Znano je, kako je kaznoval gospod dr. Karol Russ kupčevalca z žganjem, ki je imel svojo prodajalnico, če se ne motimo, v Domžalah. V tem oziru mu lahko poslužimo z akti. Dalje imamo pred sabo razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci, s katero se je kaznoval oštir v Idriji s tem, da se mu je odvzela koncesija, in to zaradi tega, ker je imel godce. Pred sabo pa imamo tudi potrdilo županstva v Idriji, da se je bilo gostilničarju dalo potrebno privoljenje za godbo in tudi privoljenje, da se je smela taksa še le drugi dan v občinsko blagajno poplačati. Pred sabo imamo razsodbo ravno istega okrajnega glavarstva, s katero se je gostilničar obsodil v globo 50 gold., ker je nekaj telet zaklal v svojej kolarnici, in sicer — kakor trdi gostilničar — na privoljenje županstva, ki je v to baje iz tega uzroka privolilo, ker mestna klavnica v Idriji tedaj še ni bila dogotovljena. To so slučaji, o katerih se da pač razpravljati sine ira in o katerih takoj pripoznamo, da je imelo okrajno glavarstvo strogi predpis zakona na svojej strani, tako, da se nikakor ne more očitati, da se je sodilo proti postavi. Dopuščeno pa nam vender mora biti, izreči se, da so to slučaji, pri ka te r i h bi se bilo z milejšo kaznijo morda ravno tisto doseglo, kar se je hotelo doseči z ostro globo. In ker daje postava okrainemu glavarju oblast, da sme uporabiti izvanredno milost, potem se nam vender ne sme v zlo šteti, če smo povzdignili svoj glas ter okrajna glavarstva brez vsake izjeme prosili, da naj skezujejo milost. Rahla kazen obilokrat poboljša prestopnika, trda globa pa ga napolni s srdom in trdovratnostjo. Kdor se bode skazoval za pravičnega a pri tem rahlega sodnika, temu ne bode treba jemati orožja soboj, če se bode pri službenih opravkih podajal mej narod ! Na drugo stran pa moramo pripoznati, da nas je oklic gospoda dr. Karola Russa napolnil z ne- LISTEK. Lušanje. IX Hola, gospod urednik! Malo da se nama ni pripetila taka, kakor če bi šla v Kranj, a nebi zvonika videla. Še zmenila se namreč nesva za vrlega našega učenjaka, Ščinkovca. Le oglejva si ga tam le na oglu mize. A preblizu mu ne hodiva, da naju ne zongavi v zadrego, ker mož je vešč, kakor ne vem kaj bi dejal. Pripravil je včasi že v škripec kako prav bistroumno glavico. Tudi naju bi lehko, Oe bi začel razgovor na primer o kakem krvavem dežji, ne vem, kako bi nama šlo. Nama že tak prav navaden dež do grla preseda, kedar se dalj časa kremži in kisa, če bi mu torej zvito in naglo zasuknila razgovor na kako drugo stran, venlpr bi naju takoj imel lehko na novo v kleščah. Kakor bi mignil, upraša naju na primer, kedaj je gospodinjil in vladal kak nemški kralj Mihel Grozni ali kak Matijček Zviti. Hm, če neste Vi trdnejši v številkah nego jaz, predla bi nama prebito slaba. Kako bi vender mogel vedeti človek, je-li, za vsakega kra- ljica, koliko časa je čepel na svojem trončkuV Osra- j motiti bi naju utegnil ta Ščinkovec vpričo cele družbe. Zatorej skočiva hitre mimo njega, da naju kako ne ulovi in ujame in skrijva so mu naglo za njegovega soseda. Res prav sva napravila, da sva temu šla za hrbet in se mu nesva pokazala v lice. On je namreč Bučnik. Napil bi bil nama naglo in nalil nama mnogo in silil naju, da bi bila zelo srebnila, a potlej bi se bil cela dolga leta okolu hvalil, kako sva pila njegovo vino. Bolje torej, da se zmuzneva kar še za jednega naprej. Tu je Pompežev Luka, zelo živ in poreden mladič. Ono leto je spravljal z bratom svojem Jurijem deteljo gori na vrh v kozolci. On mu jo je na tleh z vilami podajal, a Jurij jo je gori na oder skladal. Kar se zlomi deska, na katerej je stal Jurij, da zdrkne doli. A srečno se še ujame z rokami za gredo. „Vrzi mi naglo naročje detelje sem, da skočim nanjo in se ne po-tolčein". A Luka mu nastavi vile: „Nič se ne hoj! Kar skoči, ujamem te na vile". On se tudi strahov ne boji. Ko mu je ono leto Jurij umrl in ga je na hlevi ležečega prišel ; trašit, odrezal se mu je on prav trdno in moški: „\lalo vreden si bil tukaj in malovreden si, kakor se kaže, tudi tam na onem svetu, da te ne morejo tam trpeti in nazaj hodiš." To je duha tako preplašilo, da je naglo zginil in mu ni nikoli več prišlo na misel, da bi ga bil hodil strašit in kratit mu spanje. Sploh so vsi Pompeževci prav razumni ljudje če se prav prigodi včasi tudi njim kaka prav neprijetna stvar, kakor se jim je na primer ono leto: Pitali so vola. Zato so ga odločili v hlevi v posebno pregrado, da bi mu tja nosili obilnejše in boljše hrane nego drugej živini. Nekega dne gre gospodar gledat, kako se je že odebelil. A lej ga vražifie narisanega ! Vol leži crknen na tleh. Umorila ga je lakota ; prav pozabili so ga namreč, svojega vola, katerega so pitali. A kesno je že, gospod urednik. Zato stopiva naglo naprej. Tega le moža se kar ogniva, ker bati se ga je Močan je kakor sila, ta Bernožev Janez. Ono leto je bil zelo bo!an in mislili so ljudje da bode vsak čas umrl. A prišel je v vas k njemu tisti Velikonja, ki je on teden s češnje padel, in hotel jo z zbadlivim svojim jezikom malo šale zbijati ž njim. A bolnik je bil ravno prav zelo slabe volje. Naglo je planil iz postelje in kakor bi trenil podrl Velikonjo na tla Utegnil bi ta korenjak tudi nama kako zagosti, zato hitiva mimo in oglpjva Se zadnjega možička tam za mizo, namreč vrlega na- kakim ponosom. Veseli nas, da je mor časnpisov izredno velika in da je že tudi na Slovenskem tak faktor, da se ga niti oblastnije pri svojem poslovanji prezreti n«' upajo. Res je sicer, da bi si gospod dr. Karol Russ lahko bil izbral drugo, morda bolj umestno pot, če je mislil da trosi naš list kaj neresničnega v svet. Pa to je njegova stvar. Če pa je hotel s svojim oklicem izdramiti svojega poglavarstva prebivalce, da bi mu izrekali zaupanje, je nam tudi prav in mi sami poživljamo Logačane, da naj mu sklepajo zaupnice, ker je v narodnem oziru še dosti; objektiven in ker nikdar dvomili nesmo, da bi ga pri njegovem poslovanji ne vodila ljubezen do ljudstva in dežele. - .r.—• Politični razgled, notranji" dežele« V Ljubljani 6. septembra. „Politische Fragmente" vidijo uzrok, da konservativni poslanci v državnem zboru in drugod le vlado podpirajo, za svoje volilce pa nič ne dosežejo, v tem, ker menijo, da se jim ni treba ozirati na narod, tojiin samim pa vlada tako nič neprijetnega ne usiljuje, kar kažejo mnogi redi in naslovi katere so si pridobili konservativni poslanci. Če se na to pomisli, je takoj jasno, zakaj konservativci molče k vsem vladnim naredbam. Zopet se govori, da bode odstopil naučni mi nisi«'i- pl. Gauč, „Linzer Tagespost" je izvedela, da bode naslednik njegov grof Schonborn. Poslednji si je baje že dal ogledati prostore v poslopji naučnega ministerstva. Z grofom Schonbornom bili bi konservativci in Slovani precej zadovoljni. Nedavno bil je na Dunaji shod avstrijskih k nv/t'v\ . Sklenil je, da bi vsak člau zveze avstrijskih knjigotržcev bil h kratu član zveze nemških knjigotržev. Češki knjigotržci so temu odločno ugovarjali. Češki listi sedaj priporočajo, da bi Češki knjigotržci stopili iz te zveze ter si osnovali zvezo slovanskih knjigotržcev avstrijskih. V n a aa j c države Na Dunaji nič ne vedo, da bi avstrijski cesar hotel pohoditi Hali lanskega kralja. To vest so bili raztrosili italijanski listi ki bi radi. da bi cesar Fran Josip prišel v Rim in tako nekako priznal, da sveto mesto po pravici pripada italijanskemu kraljestvu. Srbski kralj poklical je Rističa in ministra Bogičevića v Opatijo. Kakor se Bodi, bode kmalu odstopilo ali se pa vsaj premenilo srbsko minister-stvo in morda prevzame Riatie predsedništvo. Ni dolgo temu, ko se je govorilo, da je Kristie dal svojo ostavko, kar se je pozneje zanikalo. Skušnja poslednjih let je pokazala, da je vsaka vlada kmalu se umaknila, kadar se je jelo govoriti o demisiji. Parkrat se je atvar poravnala, nazadnje se pa kriza ni dala odstraniti. „Nationalzeitung" odločno trdi, da je general Boulanger odpotoval v Nemčijo, dočim večina frau-eoskih, pa tudi nekateri nemški listi temu oporekajo. Berolinski list trdi, da bode knez Bismarck mu svetoval, da naj ga nikar ne pohaja, ki bi mu Boulanger napovedal pohod, kajti sicer bi zgubil vso popularnost Tudi Gambetti je o svojem času kancelar tako svetoval. Berolinski list najbrž s to vestjo le hoče škodovati Boulangerju. Da bodo preustrojili nemško državno pisarno, Berolinski listi odločno zagotavljajo. To pa še ni določeno, ali se bode pisarna razdelila, da bode knez Bismarck vodil le vnanje zadeve, ali pa bodo šega cerkovnika. Star je že, kakor zemlja, a vender J je mož velik „revež", ker se ne sine in ne more oženiti. Umrla mu je prva tovarišica in želel si je dobiti novo. Šel je prosit gospoda župnika dovo-voljenja. A gospod župnik ga je čudno pogledal in mu rekel. „Čemu bi se ženil sedaj na stare dni?tf „1, nu, treba bi mi bilo ženske roke pri hiši", razlaga on strme, da gospod tega sam ne ve, čemu je je ženska. „ Vzemi si torej kako deklo!" uči ga gospod ueomečen. „O, gospod, dekla je vse druga stvar nego žena. Ne more se človek zanesti nanjo: A z ženo sva živela tako prijetno! Ona je sedla zadi za peč a jaz spredi na „zic" in dregala in dre-gala in bezala sva s trskami, da je bilo pravo veselje. O žena je vse druga stvar nego dekla". A gospod mu neso pritrdili in privolili; zato je ubožec še sedaj brez družice in treba mu je živeti samemu, če prav je Bog sam rekel in priznal, da človeku ni dobro biti samrmu. Samo cerkovnikuje sedaj ne več, ampak živi, kolikor se da mirno in priložno na preužitku. No, hvala Bogu in nama, pregledala sva jih, naše Lušane. Prav potrebna sva že, da se malo oživiva in okrepiva s trtuo kapljico. A le dobro ga srebuite, da bodo naši ljudje videli in zvedeli, kako ga znate vleči Vi, meščanski možje; ker doslej nastavili državnega podkancelarja, ki bi pomagal Bismarcku. Slednji bi bil vzet faoMy državuih poslancev. Govori se, da pride na to mesto najbrž vodja narodnih liberalcev Beunigsen. — V nedeljo začel je shod nemških katolikov svoje posvetovanje v Breisgau. Shod je sklenil resolucijo, da se mora Uitn zopet izročiti papežu in obnoviti nezavisnost ■•erkvenega poglavarja. V dveh resolucijah je pa izrekel svoje simpatije prizadevanjem, da bi se osnovali katoliški vseučilišči v Solnogradu in Washing-totiu, za poslednje vseučilišče uložil se ježe temeljni kamen. Nadalje se je sbod izrekel, da bi cerkev smela popolnoma svobodno učiti po šolah verouk in snovati verske srednje in ljudske šole ter smela uvajati cerkvene rede in korporacije. Vodja angleške opozicije Gladstone je v Wreschamu govoril o irskem vprašanji. Mej drugim je rekel, da je malokdaj imel priliko hvaliti avstrijsko politiko, to pa mora priznati, da je Avstrija dala gališkim Poljakom avtonomijo, kakeršno zahtevajo Irci. Dopisi. Iz Slovenske Itislrlee 4. septembra. [Izv. dopis.] Kako spoštuje c;e|s. k r. okrajni sodnik Sorko ukaze pravosodnega ministerstva, kaže zopet sledeči slučaj. Gosp. J. V. kupil je neko parcelo v občini Ložniški in ko je prosil za upis svoje lastninske pravice v zemljiške jknjige, dostavil je izrecno, da naj se upisovanje vrši v slovenskem jeziku. Sodnik Sorko je sicer prošnjo rešil slovenski, a upisovanje v slovenskem jeziku je odbil, rekši v odloku z dne 12. avgusta 1888, štev. 4304: „Izvršitev v slovenskem jeziku se ne more dovoliti, ker je tukaj znotraj ni sodnijski jezik še vedno nemški." Za tega sodnika torej ne velja ministerska naredba z dne 12. junija 1887, katera ukazuje vsem okrajni so-diščem v Celjskem okrožji, da morajo, ako stranka zahteva, uknjižbo zvršiti slovenski. On trdi, da je znotranji jezik pri tukajšnji sodniji še vedno nemški, a s kako pravico sme on kaj tacega trditi. S katerim zakonom je določeno, da je nemščina uradni jezik. Dokler mož tega ne dokaže, moramo njegovo vedenje zmatrati kot nezakonito in kot žaljenje člena 19. osnovnih zakonov. Gosp. Sorko je tisti sodnik, katerega je že g. dr. Ferjančič ožigasal v državnem zboru in o katerem se je že mnogo go vorilo glede eksekutivnih dražb, dijet in pupilarnih denarjev. „Quousque tandem?" kličem justičnemu ministru, ako dopušča, ^la se tako spolnujejo njegovi ukazi. Gosp. J. V. je uložil pritožbo in pričakujemo, da se bode jedeukrat storil konec temu samovoljnemu narodne pravice žalečemu ravnanju Bistriškega sodnika. Nedavno se je sicer zopet vršila proti njemu disciplinarna preiskava, a mož ima srečo, že pred par leti ga je disciplinarni sod obsodil, da mora biti premeščen, a še danes sedi ua svojem mestu. Morda pa še doživimo, da b o d za svoje velike zasluge za nemščino in liberalizem odlikovan. Iz: Šenlpolrn pri Novem mestu. 5. sept. [Izv. dop.] Dne 1. t. m. okolu 1. ure zjutraj nastal je pri posestniku Francetu Junci velikausk ogenj. Akoravno je veter proti nasprotni strani pihal, raz- nemajo o Vas predobrih mislij. Le naglo za vsakega nekaj steklenic. Nu sedaj bode pa že za prvo silo. A sedaj Vam hočem še prav uljudno pokazati pot, da ne bi kam zablodili in zašli. Tu le čez most le prav oprezno korakniva ; če bi padla v vodo utonila bi tako gotovo, kakor gotovo riba vodo je Ker naša reka je velika, toliko velika, da ob času kake večje povodnji sega celo do kolen. Dobro, srečno sva jo prehodila. A tu naju srečuje še nekdo. Tudi on je Lušan, a v gostilno ga vender ni bilo. A, gospod urednik, Vi se stegujete v žep, da bi mu dali milostinje? Ne, ni treba tega. Res je danes, v nedeljo, opravljen tako slabo, kakor malokak berač v delavnike in vzel bi tudi rad, če bi mu kaj vrgli v roko; saj ima še za sol in olje menda malokdaj potrebnih krajcarčkov. A vender je on morebiti najbogatejši gospodar v vasi Kupček, kupček, ta nesrečni kupček! Kedar se ta napravi, človek ne misli več, nego kako bi ga večal in množil. Ne zmeniva se torej dosti za tega možica, nego si prav prijazno dajva slovo, dokler se — morebiti prav v kratkem ne svidi va in snideva znova. Udano Vam stiskam vrlo desnico M u h o d e r. širil se je ogenj nenavadna hitro in upepelil v kratkem času sedem posestnikov z vsemi gospodarskimi poslopji in jednega kajžarja, skupaj 23 poslopij. Poslopja bila so polna krme in žitnice polne žita, tako da pogorelci, ki ao vsi bili trdni kmetje, veliko škodo trpe. Na pogorišče prihitela je takoj , ko je ogenj zaznala, požarna bramba iz Novega mesta z brizgal nico, a rešiti ji ni bilo mogoče ničesar iz gorečih poslopij, zato je omejila svoje delo na obvarovanje sosedov, kar se ji je posrečilo in za kar se vsi ob-obvarovani vaščani prisrčno zahvaljujejo, kajti, ako bi ne bilo tako nagle pomoči, bi danes imeli mesto vasi kup pepela. Tudi cerkev, župniško poslopje in šola bi bili pogoreli. Tudi žandarmom iz Novega mesta in Bele-cerkve, ki so hitro prihiteli in potem ves čas vodili gašenje, gre velika zasluga, da se ogenj ni razširil dalje. Zavarovani so bili štirje pogorelci; jeden pri banki „Slaviji", drugi pa pri „Graškej vzajemnej zavarovalnici", štirje pa nič. Kako je ogenj nastal, se še ne ve natanko. Zapazil ga je prvi naš vrli župan g. F. Bojane ter potem vsem spečim vaščanom pretečo nesrečo s krikom naznanil. Cesarska slavnost „Slovenskoga pevskega društva" in „Pedagogiškega društva" na Krškem. Minolo nedeljo se je na Krškem vršila slavnost, slavnost redka, kakeršne naše mesto še ni doživelo nikoli. Odbora „Slovenskega pevskega društva" in „Pedagogiškega društva" sta namreč sklenila 401etno vladanje našega cesarja proslavljati po vsem dostojno, veličastno, in sicer na Krškem. Danes smeta oba odbora 8 ponosom gledati na nedeljsko svečanost, kajti ukljub vremenski ujimi završilo se je vse tako povoljno in krasno, kakor sploh pričakovali nesmo. Krški slavnostni odbor pod načelništvom za to svečanost neumorno delajočega gospoda, okrajnega glavarja H. Veigleina in tajnika g. T. Romiha je delal neprestano mesec duij ter za to praznovanje priredil vse, kar je bilo potrebnega. Ni se bal niti truda, niti velikanskih troškov in ne skrbij , ki jih je imel pri delu. Poveljnik topničaiskega oddelka v Žadovinjeku poleg Krškega je slavnostnemu odboru prihitel na pomoč s tem, da je radovoljno prepustil mu več vojakov na razpolaganje, kateri so celih 14 dnij marljivo delali in priredili vse, kar je bilo za slavnost potrebnega. Postavili so na šolskem trgu velik oder za 300 pevcev in godbo, na cesti mej šolo in cerkvijo velikansk slavolok, sliče n onemu v Zagrebu na Jelačičevem trgu, postavljenemu povodom potovanja cesaijeviča Rudolfa in cesaričine Štefanije na Hrvatsko. Polovico mesta od cerkve do konca okr. glavarstva poslopja so vojaki prepregli z venci, zastavami in lampijoni, zvezanimi na drugih. Ta del mesta je bil po tem tacem podoben pomladnjemu vrtu. Nikdar še ni bilo mesto tako olepšano. Meščanstvo se je tudi potrudilo svoje hiše ozaljšati z zastavami in zelenjem. — Zadnji trenotek še, ko smo zgubili ves up do boljšega vremena, nam je zopet iz zadrege pomogel zgoraj omenjeni vojaški poveljnik in nam poslal vojakov, ki so v par urah napravili na Gregoričevein vrtu nov oder za pevce in godbo. Za to preprijazno pomoč bodi na tem mestu vrlemu gospodu častniku izražena prisrčna zahvala! Vsa čast tudi pridnim in delavnim vojakom! Oder, namenjen pevkinjam, pevcem iu godbi na trgu pred poslopjem Krške šole je bil tako okusno narejen, da so tujci videč ga, izrazili se, da kaj tacega niti glavna mesta ob jednacih prilikah ne premorejo. Še bolje jim je pa bil všeč krasen slavolok. Na sredi odra je bil postavljen kip z letnicama 1848—1888; raz streho v sredi je visel cesarski grb s znamkom F. J. I. in vladarjevo gasio „viribus uuitis". Pod tem grbom lira z napisom „Slovensko pevsko društvo". Cel Sder je bil nakičen z narodnimi, cesarskimi zastavami in zelenjem. Napisi na slavoloku so bili slavnosti jako primerni: v sredi Koseškega besede: „Hrast se omaje in hrib — Zvestoba Slovenca ne gane"; nekoliko niže na desni strani: „Vsa, kar solnce je obsije — Cveti mirna Avstrija" ; na levi strani: BŽivi cesar, domovina — Srečna bode Avstrija" ; na nasprotni desni strani: „Bog ohrani nam cesarja — Ljube Avstrije vladarja" ; na levi: BVse za dom in za cesarja — Za cesarja blago kri". Mislili smo, da bodemo imeli najlepše vreme, kajti do zadnjega časa so bila znamenja zato jako ugodua. Toda dan pred slavnostjo se je pooblačilo in po noči jame deževati. Ni čuda. da smo s Btra-hom opazovali vreme na jutro slavnostnega dne. Vedno smo še upali ugodnega vremena. A Pluvius se je tako razsrdil, da je cel dan noter do popolu danskega koncerta neprenehoma zlival svoj srd doli na nas. Nekaj gostov je došlo že na petek večer in ti so bili srečnejši od poznejših. A pri vsej tej neugodnosti so prišli slovenski pevci iz vseh bližnjih in daljnih krajev na Krško. Posebno čast pa tistim vrlim pevkinjam iz zelenega Stajerja, koje se neso ustrašile ne daljnega pota, ne slabega vremena. Te naj bodo mnogim drugim iz bližine vzgled in spod-bujo, kadar je treba rešiti Čast slovenske domovine. Največ udeležencev je prišlo zjutraj s poštnim vlakom s Štajerskega, iz Ljubljane itd.; dalje pa z vlakom ob 10. uri iz Brežic in nekaj iz sosedne Hrvatske. Sprejeli in pozdravili so jih člani „ Krškega slavnostnega odbora". Lilo je neprenehoma. Ob 9. uri je bila slovesna maša v mestni vikari-jatski cerkvi. Peli so domači pevci s pomočjo nekaterih tujih sloveusko „Nedvedovo mašo*. Po maši smo se podali v šolo kjer je „Pe-dagogiško društvo" otvorilo „prvo slovensko stalno učil tko izložbo". Prvomestuik g. Fr. Gabršek to otvori s primernim nagovorom, poudar-jaje, da ljudsko šolstvo sploh in v obče je ravno pod žezlom sedanjega vladarja silno napredovalo. S trikratnim „živio" zaključi svoj govor. Obiskovalci „stalne izložbe" so 86 prepričali, da je društvo tekom kratkega Časa bvojo zadačo rešilo častno. Posebno znamenito je to, da so v izložbo največ poslali bratski narodi slovanski: hrvatski, češki in poljski. S svojo navzočnostjo je nas počastil tudi prvak slovenskega učiteljstva, g. ravnatelj Pra-protnik iz Ljubljane, ki se je o napredku „Pe-dagogiškega društva" izrazil posebno laskavo. Dalje smo videli tudi svojega deželnega in drž. poslanca g. prof. Šukljeja, katerega je tudi veselil oči-vidni napredek našega težavnega prizadevanja. Poleg teh dveh je bilo še obilo druzih odličnjakov slovenskih. Učiteljem slovenskim pa polagoma toplo na srce, da bi pridno pohajevali „stalno učilako izložbo Krško" in odbor tudi podpirali pri težavnem poslu z doneski za društvo. Na to so se vsi pevci zbrali k skupni vaji v sobi bralnega društva. Voditeljstvo je prevzel znani pevec g. Stanko Pirnat iz Brežic. Po vaji je imelo „Slovensko pevsko društvo", svoj občni zbor, o katerem bode sigurno obširno poročal društveni tajnik. Omeniti mi je le to, da je zbor zbog velicih zaslug, imajočih pri tej patri jotični slovesnosti častnim članom volil jednoglasno blag. gosp. Henrika Veigleina, c. kr. okrajnega glavarja Krškega, kar je bilo s „živijo" in „slava" -klici vsprejeto. Ob 1 uri se zberemo k skupnemu obedu (banketu) na vrtu gosp. Gregoriča. Prvo napitnico je govoril predsednik „Slovenskega pevskega društva" viteškemu vladarju in zaščitniku vsega lepega, vzvišenega koristnega. Izvrstnemu govoru g. Lešnika je sledilo viharno odobravanje in „dobro-klici". Za tem poprime besedo naš vrli okr. glavar, preblag, gosp. Ve igle in ter v lepi in čisti slovenščini napije slovenskemu narodu, orne njajoč neomahljivo udanost in zvestobo do prestola in cele habsburške hiše. Ob jednem se zahvali „Slovenskemu pevskemu društvu" za lojalnost, spodbujajoč jo, naj še v prihodnje goji lepo slovensko petje, kajti to je najlepše sredstvo gojiti in blažiti srce človeško ter s patrijotičnimi pesnimi ljudstvo nauduševati za vero, dom, carja. Govorniku so doneli burni „slava" in „živio"-klici. Mej banketom je vojaška godba svirala nekaj komadov. (Koneo prih.) Domače stvari. — (Čudno imenovanje.) Poročali smo, da je tukajšnjega gimnazija suplent dr. Gratzy bil imenovan profesorjem. Čudili smo se, ker nikjer nesmo čitali, da bi bilo razpisano učiteljsko mesto za zgodovino na tukajšnji gimnuziji. Poizvedovali smo ter poizvedeii, da je ta gospod, čeprav ni nobena služba bila razpisana, uložil prošnjo, da naj ga imenujejo profesorjem, naravnost pri ministerstvu. Gosp. miui- Bter Gautseh pa, ne da bi vprašal bil deželni šolski svet, imenoval ga je „brevi manu", dasi so še starejši suplentje brez službe. Mi torej svetujemo vsem gg. suplentom, da naj posnemajo Gratzya in pošiljajo svoje prošnje za nameščenje potom dež. šolskega sveta ministerstvu. Ne dvomimo, da bode minister Gautseh tudi njim preskrbel stalne Blužbe, ker Gratzva gotovo ni zaradi tega imenoval tako izredno naglo profesorjem, ker je Nemec. — (Ljubljanska društva) opozarjamo in vabimo, da bi jutri popoludne vkupe 8 „Sokolom" korporativno šla na kolodvor k vBprejemu čeških bratov. „Sokoli" prično se zbirati v Čitalnici ob 4 uri popoludne, odkoder je odhod na kolodvor točno ob Va£>- uri. — (Za tekmovalno telovadbo) oglasilo se je razven Čehov in Ljubljanskega „Sokola" Še 14 tekmovalcev. Prijateljev telovadbe čaka torej izreden užitek, kakeršnega na Slovenskem še ni bilo. Darila za odličnjake mej Sokoli so krasna in dragocena. Mesto Ljubljansko poklonilo je v ta namen velik srebern pokal v vrednosti 200 «ld., g. Gorup, kakor smo že javili, 25 cekinov, rodoljubne dame Ljubljanske dve zlati uri in sokolsk pas s sreberno zapono in srebrnim monogramom, g. starosta Hribar srebrno tobačnico, g. F. Zupančič zlate gumbe, g. Ivan Vilhar zlato iglo z demantom, društvo „Sokol" sama pa veliko srebrno Bvetinjo z zlatim dva cekina teškim vencem iu monogramom in manjšo srebrno svetinjo z zlatim vencem in monogramom. — (Častna darila za javnotelovadbo s o k o ls ko) razstavljena bodo v soboto dne 8. t. m. ob osmih zjutraj do šestih zvečer v izložbenem oknu. V. Petričieeve prodajalnee na Mestnem trgu. — (K „Sokolovej" petindvaj se tlet-nice.) — Ker vlada ni dovolila, da bi se dne 8. t. m. mej šesto in sedmo uvo zvečer zaprla cesta od Ljubljane do Št. Vida, priredil bode klub slovenskih kolesarjev tekmovalno dirko istega dne popoludne od 3/4 na 2 do ■/< na 3. — Ves ta čas ostane cesta od Koslerjevega vrta do „slepega Janeza" pred St. "Vidom zaprta za vožnji promet, kedor se bode torej hotel ravno tedaj peljati iz Ljubljane v Št. Vid, moral se bode voziti po cesti okrog Rožnika in skozi Dravlje. — (Za slovenskih biciklistov dirko) poklonil je tudi klubov odbornik g. G. C. Le ust e k lepo darilo. Vseh daril je 12. K dirki pridejo tudi vnanji narodni biciklisti: „1. hrvatsko družtvo biciklista Zagreb", Kranjski biciklisti in posamičui biciklisti iz Jaške, Karlovca, Post ojine in z Vrhnike. — („Vzletni Listy Sokola Pražskoho" Devatv vylet 188 8.**) Poti tem naslovom priredili so naši češki bratje povodom svojega izleta v Ljubljano jako zanimiv, praktično sestavljen in 24 str. obsežen list, ki je nekak češk Badecker za vso progo iz Prage v Ljubljano in v Trst. Po predgovoru slavnega Jana Nerude, v katerem je prav laskavo omenjena naša slovenska domovina, spisal je naš prijatelj Jan Lego uvoden članek, v katerem ž njemu lastno gorečnostjo opisuje naravne krasote dežele kranjske. Dalje slede članki: Sokol-Btvo jihoslovanske l — Slovo o Sokolovkah. — Z Prahy do Lublanč. — Lublan. — Bledsko jezero. — Z Lublanč do Postojny. —• Z Postojny do Terstu. — Terst, Deviu, Miratnare, Deuatky. — Izletniki češki nahajajo v tem listu vse potrebne podatke. Vsaka železnična postaja je omenjena, vsaka njena znamenitost vestno zabeležena. Pri prihodu iz kro-novine v kronovino je kratek zemljepisen in zgodo-vinsk pregled, podatki o prebivalstvu, narisani so v listu razni deželni in mestni grbi, poleg tega Ljubljana, rotovž, Grad, Bled, Postojinska jama, Terst, Deviu. Miramar, Benetke, vse jako pregledno in kakor rečeno, jako praktično, da človek prav z veseljem prelistajo ta nenavadni proizvod potopisne literature. — („Gelogen wie gedruckt" si mislimo vselej, kadar čitamo v Graški „Tagespost" kak dopis iz slovenskih krajev. Kakor je nedavno s Ptuja in ii Ormoža zaporedoma priobčevala same laži, katere je morala vse preklicati, tako je prišla sedaj Ljubljana ua vrBto. Vv'čerajšuji 24G. številki ima namreč člančič z naslovom „Traurige Zustiinde in Laibach", v katerem neosnovano napada in grdi naše mesto in njegov zastoj) ter v ta namen kupici laž na laž. Dogodek, o katerem se govori, je naslednji. V ponedeljek zjutraj mej 1. in 2. uro šla sta gg. Naglas in Pleweis, vračajoč se z Viča po Rimski cesti domov. Pri bivši brambovski vojašnici napala sta ja dimnikarska pomočnika Vrhovec in Habjan in še neki tretji, kateremu ne vemo imena. Nastal je tepež, pri katerem sta bila oba omenjena gospoda več ali menj poškodovana, nobeden pa ne teško, kakor javlja brezvestni dopisnik v Graško „lažipošto". Gosp. Naglas je takoj drugi dan ustal in g. Pleivveis je tudi že na nogah Da bi se bila g. Pleiweisu pri tem tepeži oropala ura in verižica, je neosnovana laž. Dogodek ta, ob sebi obžalovanja vreden, še bolj pa zaradi obeh prizadetih priljubljenih gospodov, se je prav po nepotrebnem razšopiril, čemur je bil menda najbolj uzrok dotični zdravnik, ki je v svojej esku lap8kej modrosti prorokoval, da bodeta poškodovanca ležala po mesec dni j. No to prorokovan je se je izjalovilo iu gosp. zdravnik utaknil je svojo napačno diagnozo mirno v žep, kjer je baje že več jednacih. Policija je stvar hitro preiskala in krivce bode zadela zaslužena kazen, kar bode izvrstno vsacemu v zadoščenje. Kakor pa nas veseli, da se bodo dotični razgrajale! za svoj surovi napad pod ključem pokorili, tako na drugej strani obžalujemo, da se perfidni dopisnik „TagespoŠte" s svojo brezimnostjo kazni odteza. On je veliko večji s ur o vež, nego sta omenjena dimnikarska pomagača, kajti zavratno napada vse mesto, ves mestni zastop, on spodkopuje s svojimi laž-njivimi dopisi gmotne interese vseh obrtnikov brez ozira narodnosti. Kakor z navedenim, tako je tudi z drugim dogodkom, vršivšiin se v pivarni Schrei-nerjevi. Slovenci neso ondu nikogar žalili, pač pa sta dva nemška gospoda: neki iužener, ki je v službi pri Tbnniesu in baronček C. slovenske pevce prav neolikano žalila. Navzlic neotesanemu razžaljenju pa vender nihče ni rabil besed: „Hinaus mit Euch deutschen Schvv.—", vse to izmislil si je perfidni dopisnik, ki celo v nemških krogih že preseda, kajti ko bi mi vse jednake dogodke, ki se dogajajo na Dunaji iu v Gradci in drugod, hoteli obešati na veliki zvon, po* trebovali bi posebnega lista za to. — (Na ces. kr. gimnaziji v Rudolfo-vera) vzprejemali se bodo učenci v prvi razred dne 15. septembra dopoludne, v ostale druge razrede pa 17. in 18. septembra. Vsprejemni izpiti za ustop v prvi razred bodo 15. septembra popoludne. Slovesno se šolsko leto otvori 18. septembra. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Feterburg* 6, septembra. Car in "a-rica z večjim spremstvom odpotovala v južno Rusijo. „Graždanin" meni, da bode potovanje nad dva meseca trajalo. Pariz 5. septembra. Po zadnjih poročilih je bilo pri nezgodi na železnici pri Di-jonu dvanajst osob ubitih, štirideset ranjenih. Praga 6. septembra. Cesar naročil namestniku, naj prebivalstvu Piseškemu za prelepe pojave lojalnosti, prebivalcem v Piscku in kmetskim občinam okraja Piseškega pa za izredno požrtovalnost in vojakoljubno mišljenje povodom koncentrovanja vojakov sporoči posebno zahvalo cesarjevo in popolno priznanje. Bero lin 6. septembra. „Norddeutsche Allg.u javlja: Vest, da je grof Bismarck odpotoval na Angleško, je neistinita. On biva sedaj v Ostende, Iger ga je dne 3. t. m. kralj belgiski povabd na obed. Grof Bismarck pričakuje se sredi septembra v Friedrichsruhe. P. n gg. članom slovenskega pevskega društva „Slavecu ^ JI ''I :'''r-?^ jV' naznanja podpisani odbor, da se udeleži društvo „Slavec" korporativno slavnosti '; <""; 25 letnice ^Ljubljanskega Sokola". Dru-štveniki zbirajo se v soboto ob x/a8 uri zjutraj v društvenih prostorih ter odido pod svojo zastavo v čitalnico, da se pridružijo družim društvom ter se udeleže vsega dopoludanskega vsporeda. Odbor slov. del. pev. društva ,,Slavec14. Tntjui ztlntvilui vspeli. Vaukeršno trganje po hrbtu iu udih ter bolečine v členkih vapeflno ozdravi mazanje z Moll-oviui ^Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po pofitnom povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben !>- V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 4 (31—12) F;J---- M+TH------ia 5!" JJUMIUI ZVON" jutoji (331—205) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15. Tržne cene v Eijnltlja&si dne 5. septembru t. 1 Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, . Oves, - Ajda, „ Provo, „ Koruza, . Krompir, „ Leča, n Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeh frišen kgr. rl. kr. z!, kr. 5 85 Spi li povojen, kgr. — 70 i 88 Surovo maslo, n — 90 8 9U Jajce, jedno : ] 1—| U 9 611 Mleko, liter . 1 _ g 4 55 Goveje meso, kgr. 4 22 releeja ., „ — 50 5 85 Svinjsko „ „ — 60 2 32 Koltrnnovo - - — 32, 12 — Pišanec...... — 86 13 Golob...... — 15 1 1 Seno, 100 kilo . . . 2 51 1 - Slama, „ „ . . . 2 14 — 70 Drva trda, 4 Qmetr, H 40 - t;i „ mehka, 4 ■i r. Meteorologičao poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-ki-ina v mm. 5. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742 2 mm. 741*7 mm. 742 1 mm. 11-G0 C 24 O* C 18 0" C sl. sv/,. sl. J«. •1 jas. JA». obL 0 00 nun. dežja. Srednja temperatura 17*9', za l-9" po(i normalom. ZDu-3^L^jsl2:a. borza dne" 6 septembra t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes ■ gld. 81*70 - gld. 81-80 Srebrna renta .... , n 82-88 n 82'3-i Zlata renta..... a 111-50 n 111 60 6 marčna renta . . . n 97-(i0 ji 97-80 Akcije narodne banke. 1 n 883-— rt 883-— Kreditne akcije .... _ 314-10 r» 315- 122MJ5 T 132-80 srebro ...... —•— n —•— 9-70 i) 905'/, C. kr. cekini .... n 5-81 n 5-79 Nemške marke .... 59-80 59fi0 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5U'„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. I lunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4",2° zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabet i no zapad, železn'iv Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke ... 10 ., Akcije auglo-avstr. banke 120 .. Tramraway-drust. velj. 170 gld. a. v. 133 gld. 75 kr. Di9 „ — ,, 101 „ 55 91 „ 40 105 „ 50 120 — .> 125 ,. 86 n too !i 40 179 „ 7 21 „ 75 H4 „ 70 229 „ lo „ Spreten pisar, z izvrstno pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika ter malega Koncepta za notarijat in advokaturo, z najboljšimi sprieali, želi tiikoj v služIl« UNtopiti. — Kdo? pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. (581—2) Št. 15.083. (588) Razglas. Podpisani magistrat naznanja, da se po naročilu visoke c. kr. deželne vlade zaradi Smrkavosti, ki se je tukaj pokazala pri domačih in vojaških konjih, na someilj. ki se v Ljubljani prične M O. dan t. m., in — do preklica — t II 191,108.220-84 58,038.225- -1.510,7 8(5.529-58 J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice si. H sn.. pošiljata proti poštnemu povzetju: (180—25) Št. 534. Razpis učiteljske službe y Trstu. Na novoustanovljeni ,fcMliit»razrc