ObzoraflP Tematska prilogra štev. 3, Januar 2OO5 zrVeti v Posa^fu Sr^arijej viijeTir visoke«sole urPösavjö Ko beseda v pogovoru nanese na znanje, smo ponava- di vsi pametni in eden bolj glasno kot drugi ponavlja- mo njegov pomen za danes in jutri. Zavedamo se, da je znanje ena redkih kategori,], ki jo ima v svoji lasti vsak posameznik, ena redkih lastnin, katere človeku ne mo- . remo vzeti, seveda pa jo je, da ohranja svojo vrednost v hitrem ritmu življenja, kakršnega živimo, potreb- no vseskozi izpopolnjevati in dopolnjevati. Tu pa smo mnogi, če si priznamo ali ne, zelo šibki. Ko dosežemo določeno stopiijo znanja skozi redne izobraževalne pro- cese, se ustavimo. Znanja ne izpopolnjujemo in nadgra- jujemo, največkrat ga le plemenitimo z delovnimi iz- kušnjami in sami sebe prepričujemo, da smo s tern in umirjenostjo ter preudarnostjo, ki ju prinese zrelost, boljši in konkurenčnejši od mlade, z znanjem prekipe- vajoče generacije. Seveda ob tern moledujemo in po- navljamo, kako je znanje gonilna sila razvoja, če ne že osnova za preživetje v jutrišnjem dnevu. Vendar števil- ni samo modrujemo, ugotavljamo in pritrjujemo. I (nadaljevanje na strani L' ___žfyftT_ v Posa^ju (nadaljevanje s 1. strani) Posavje privlačno za delo, študij in bivanje Če je pred tridesetimi leti za dobro delovno mesto in možnost nadaljnjega napredovanja še zadostovala matura srednje so- le, so danes zahteve vse večje, tako po doseženi stopnji izobra- zbe kot po specifičnih in vedno dopolnjujočih se znanjih. Tu- di ritem, ki ga narekuje današnji čas, ni naklonjen počasnim in preudarjenim odločitvam, temveč vedno več prostora zav- zemajo samozavest, eksplozivnost, znanje in odločnost. Vse to pa je do neke mere priučeno, pridobljeno in privzgojeno tudi skozi šolske sisteme, ki se ponujajo in izobražujejo strokov- njake za jutri. Regijska razvojna agencija je v regionalnem razvojnem progra- mu za Posavje, ki sodi med najmanj izrazite regije v Sloveniji (tudi geografsko je druga najmanjša regija in zavzema le 4,5 % prostora, na katerem živi 3,5 % celotnega prebivalstva Sloveni- je) znanje in človeške vire umestila med prve prioritete, na ka- terih naj sloni regionalni razvoj, druga prioriteta je gospodarski razvoj, katerega sestavni del je tudi razvoj okolja in prostora. To- da vse to je odvisno od ljudi - njihovega znanja, pripravljenosti in hotenja. V vseh dejavnostih smo ljudje ključnega pomena in gonilna sila razvoja. Tako po zbranih podatkih v zadnjih letih razvojni kazalci regi- je kažejo: - visok (vse v primerjavi na slovensko povprečje) delež kmeč- kega prebivalstva, - nadpovprečen delež oseb, zaposlenih v primarnem in sekun- darnem sektorju, in podpovprečni v stbritvenih dejavnostih, - slabšanje ekonomske moči regije, - produktivnost dela (merjena v bruto dodani vrednosti na za- poslenega) se v zadnjih letih izboljšuje, vendar je še vedno precej pod slovenskim povprečjem (dosega 88 % tega), - ravno tako regija zaostaja za slovenskim povprečjem v eko- nomski moči prebivalstva, po višini plač, po vrednosti dobič- ka na zaposlenega, - Posavje je še vedno ena najbolj zadolženih regij, ki ima hkrati nadpovprečen odstotek zaposlenih s I. in II. stopnjo izobrazbe. Na podlagi teh in še drugih ugotovitev je celotno območje regi- je, ki zajema tri posavske občine, opredeljeno kot območje s po- sebnimi razvojnimi problemi. Ob vsem tern lahko trdimo, da je področje človeških virov široko in kompleksno področje, ven- dar najpomembnejše problemsko področje in hkrati izhodišče za razvoj. Tako je zaskrbljujoč podatek, da je izobrazbena struk- tura prebivalstva regije Posavje med najnižjimi v Sloveniji (pov- prečno 8,5 let šolanja ob popisu prebivalstva v letu 1991, v letu 2002 pa 9.1) in je med tistimi regijami, ki ima najstarejše prebi- valstvo, kar dokazuje, da mladi iz regije odhajajo. S celovitim pristopom, ki ga zasleduje tudi Agencija za regional- ni razvoj, ob zavedanju naštetih dejstev, ob sodelovanju gospo- darstva, institucij, šolstva, pomoči lokalnih skupnosti in seveda vseh nas in našem hotenju lahko še vedno za nas in zanamce na- redimo ta prostor tak, da bo privlačen kraj za delo, študij in bi- vanje. Danes v posavskih občinah še ni dovolj delovnih mest, ki bi vračala mlade ljudi nazaj v regijo, saj v regiji še ni ustrezne- ga štipendiranja mladih s strani gospodarstva, pa tudi podjet- ja še premalo izkazujejo svoje potrebe po kadrih in izobraževa- nju. V naših podjetjih še ne zasledimo vodenja dolgoročne poli- tike kadrovanja in razvoja kadrov. Iz strategije je razvidno le po- manjkanje usposobljenih na področju zdravstva in socialnega varstva, na področju projektnega vodenja, trženja, tehnologije, turizma ter high-tech znanj. Veliko mladih s temi znanji odhaja - zaradi pomanjkanja per- spektivnih delovnih mest in slabih dohodkov, pomanjkanja sta- novanj in, kar je zelo pomembno, zaradi slabe samopodobe regi- je, ki pa jo nenazadnje ustvarjamo mi, ki tu živimo, mi, ki vsak zase zatrjujemo, da to ni dobro, in mi, ki zelo malo storimo, da bi bilo to drugače. In posledično? Za mladimi, perspektivnimi kadri se bodo selila tudi podjetja, s podjetji aktivno prebival- stvo in ostalo bo - staro prebivalstvo, grozljivi kazalci razvoja in življenjske ravni, ostala bo samopodoba in podoba regije, kate- re kreatorji smo sami, in ostala bodo retorična vprašanja, kdo je kriv in nikoli končano iskanje krivca, namesto da bi sami sebe vprašali, kaj smo storili, da bo jutri drugače. Ob novih pogojih nam manjka še boljša samopodoba Ob pregledu posavskega srednjega, višjega in visokega šolstva lahko na pragu šolskega leta 2005/2006 ugotavljamo velik korak naprej. V Posavju imamo štiri srednje sole, iz katerih izhajajo učenci z znanjem, ki prekaša marsikatero srednješolsko središ- če v Sloveniji; višja sola, ki izobražuje skladno s potrebami go- spodarstva in opogumlja številne, ki so do včeraj razlagali, da jim ni bilo omogočeno nadaljnje šolanje, nenazadnje izredni vi- sokošolski študij in prihajajoča fakulteta, univerza za tretje živ- ljenjsko obdobje, ob tern pa še številna podjetja, ki omogočajo pridobitev dodatnih funkcionalnih in dopolnilnih znanj. Imamo številne izobraževalne programe za vse starostne skupine in po primerjavah, ki so bile izdelane na nivoju države, se posavske sole lahko pohvalijo v povprečju tudi s kakovostnimi znanji, ki jih posredujejo. Če se vrnemo na regionalni razvojni program, ta opredeljuje, da bo Posavje kot »privlačen kraj za delo, študij in bivanje« reali- ziran z: - oblikovanjem štipendijske sheme, - realizacijo stanovanjske sheme, - zaposlovanjem mladih kadrov in povečanjem prekvalifikacije obstoječih kadrov, - ustanovitvijo univerze ter višjih in visokih šol bomo v regi- ji omogočili šolanje mladih ljudi ter pospeševali raziskovalno razvoj no dejavnost, - razvqjem študija na daljavo in univerze za tretje življenjsko obdobje, - razvojem številnih izobraževalnih programov za vse starostne skupine, - razvojem izobraževalnih programov za pridobivanje funkcio- nalnih znanj. Ob pripravljanju priloge o srednjem, višjem in visokem izobra- ževanju v Posavju smo ugotovili, da bomo z novim šolskim le- tom imeli praktično vse ali večino tega, kar smo opredelili in opisali, da potrebujemo. Bomo znali to tudi izkoristiti? Ali bomo še naprej tarnali, kaj vse bi morali imeti, da bi nam bilo lahko bolje. Že star slovenski rek pravi, da če si ne boš pomagal sam, ti nihče ne bo pomagal. Tako je tudi v tern primeru. Če ne bo- mo znali uporabljati institucij, ki ponujajo vsa ta znanja, jih ju- tri preprosto ne bo več. Tudi te institucije se bodo selile iz kra- ja v kraj, kjer bo tudi povpraševanje za storitvami, ki jih nudijo. Tako smo spet sami pri sebi. Če sami ne bomo poiskali možno- sti, kako uporabiti in izkoristiti nam ponujenega v našem pros- toru, bomo še to izgubili. In ponovno smo pri samopodobi, osebni, krajevni, regijski. Ustvarjamo jo sami in ne naši sosedje, ne znanci niti ne politi- ki ali kdo ve kdo drug, na kogar ponavadi zvračamo vso krivdo. Vprašajmo se, kaj smo sami naredili, da bi bilo tako, kot si prav- zaprav želimo. Razmislimo o tern danes. Tokrat o enem izmed najpomembnejših področij, ki jih predstavljamo v prilogi Posav- skega obzornika Živeti v Posavju. Če ne bomo sposobni naredi- ti tega, se bomo v začaranem krogu tarnanja, kako je nekaj kilo- metrov stran vse boljše, pri nas pa tako ničesar ni, vrteli še na- prej, institucije in programi nam bodo odhajali in ostali bomo tarn, kjer si res ne želimo. Mojca Lovšin Dostal 2 Sole v Posavju Januar 200S ______zrVetT v Posayju Ekonomska in trgovska sola Brežice Ob sodobnem atletskem stadionu in veliki simbolni piramidi stoji nova Ekonomska in trgovska sola Brežice. V svoje bogato opremljene prostore vsak dan privabi več kot 1000 dijakov in štu- dentov iz Posavja in drugod. Z razno- vrstno opremo omogoča zadovoljeva- nje vseh splošnih pa tudi posebnih in- teresov posameznikov. "ETrŠ Brežice Programi in možnosti nadaljnjega šolanja Šolanje v Ekonomski in trgovski šoli Brežice omogoča hkrati pridobitev poklica in dovolj bogate možnosti nadaljnjega šola- nja. Po treh letih šolanja v programu TRGOVEC pridobijo naši dija- ki poklic prodajalec in se lahko zaposlijo v kateri koli veji trgo- vine ali pa nadaljujejo šolanje. Do poklica ekonomski tehnik se da priti na naši šoli na dva na- čina: ¦ 1. po krajši, a nekoliko zahtevnejši poti, če se vpišete v program EKONOMSKI TEHNIK; šolanje traja štiri leta; 2. po daljši, a nekoliko lažji poti, če se po končanem triletnem programu trgovec vpišete v dveletni poklicno-tehniški pro- gram EKONOMSKI TEHNIK. Po petih letih imate torej dva poklica: prodajalec in ekonomski tehnik. S poklicem ekonomski tehnik se je mogoče zaposliti na mno- gih delovnih mestih v komerciali, tajništvu, računovodstvu, v upravnih službah, na carini - praktično so taka delovna mesta v vsakem podjetju - ali nadaljevati izobraževanje na različnih viš- jih in visokih strokovnih šolah. Z opravljeno poklicno maturo in dodatnim izpitom na splošni maturi pa je možno izbirati tu- di med nekaterimi univerzitetnimi programi. Ena od možnosti nadaljevanja šolanja se ponuja kar na naši Višji strokovni šoli v programu komercialist, ki svojim diplo- mantom širi zaposlitvene možnosti in zagotavlja ustrezen ka- der predvsem za podjetja trgovinske dejavnosti na območju ju- govzhodne Slovenije. Posebna prednost sole je njena lokacija, ki omogoča študentom, da blizu svojega doma pridejo do viš- je izobrazbe, izrednim študentom pa dodatno izobraževanje ob rednem delu. Šolanje komercialistov temelji na tesni povezavi s prakso, od koder diplomanti praviloma črpajo teme in razisko- valna vprašanja za svoje diplomske naloge. Tako se sola dejav- no vključuje v gospodarsko življenje okolja in s koristnimi rešit- vami večkrat pomaga zlasti manjšim podjetjem. Pouk in ostale dejavnosti Pouk je sicer v vseh programih na prvem mestu, vendar pa po- membno težo pripisujemo tudi kulturnim in drugim dejavno- stim, osebni rasti posameznika in sproščenemu, ampak hkra- ti delovnemu vzdušju. Pri mladih spoštujemo drugačnost in spodbujamo razvoj različnih sposobnosti, ker nam je zares mar za vsakega posameznika. S prilagodljivostjo, razumevanjem in pripravljenostjo priskoči- ti na pomoč omogočamo vključitev različnih dijakov s poseb- nimi potrebami, hkrati pa nadarjenim posameznikom ponudi- mo več, kar se kaže v izvrstnih rezultatih na različnih državnih tekmovanjih. Postali smo prvaki v znanju računovodstva, stro- jepisja, tehnike prodaje, gospodarskega poslovanja, pa tudi v različnih športnih panogah: gimnastiki, akrobatiki, atletiki. V ekipnih športih se pogosto uvrščamo v finalna tekmovanja (ro- komet, nogomet, ženski nogomet - naše nogometašice so aktu- alne slovenske srednješolske prvakinje). Zaradi tovrstnega po- sluha našo solo obiskuje kar nekaj perspektivnih športnikov, med njimi tudi trenutno najboljsi slovenski atlet in olimpionik Primož Kozmus. Tudi na kulturnem področju je živahno: v šolski avli dijaki ra- di nastopijo s svojimi kulturno-zabavnimi programi (petje, pies, gledališka dejavnost, akrobatske mojstrovine,...). In pogosto si želijo v tern prostoru gostovati tudi drugi (pevske revije, celo snemanje za CD), saj je ambient zares prijeten. Kulturna dejav- nost pa pogosto preseže šolske okvire in predstavlja pomemben del kulturnega dogajanja v posavskem prostoru. Pridnost, dobre delovne navade in posluh za posameznika se kažejo v rezultatih poklicne mature, s katerimi smo zadnja leta presegali državno povprečje za dobrih 10 % tako pri rednih dija- kih kot pri odraslih, ki se predstavljenih programov udeležuje- jo v popoldanskem času. Šolska vrata so odprta vsak dan in vabijo tudi občane, ki bi se želeli izobraževati v neformalnih programih. Ob vstopu v EU smo za vse zainteresirane pripravili posebne tečaje računalni- štva in tujih jezikov. Sodelovanje s šolami v Evropi in svetu Odprtost sole v Evropo in svet smo doslej skušali udejaniti s ce- novno dostopnejšimi aktivnostmi, ki smo jih zmogli sfinancira- ti v glavnem sami. Zlasti smo se posluževali internetnih mož- nosti. Tako smo leta 1998 s projektom »Vrednota, ki mi nekaj pomeni« na tekmovanju Cyber Eair, v katerega je doslej vklju- čenih 84 držav, zasedli peto mesto, naš projekt Planet friends- hip pa se je naslednje leto (1999) uvrstil celo na drugo mesto na svetu. Dvakrat smo sodelovali v vseevropskih aktivnostih »Evropski pomladni dan« (2003 in 2004), v šolskem letu 2002/ 03 se je naša sola pridružila nacionalni mreži UNESCO-vih šol (ASPnet) in v okviru projekta Dediščina v rokah mladih sode- lujemo na temo Mladi posvojijo spomenik (Ajdovska jama). Svoje aktivnosti predstavljamo na šolski spletni strani http:// www2.arnes.si/~sskkssb3s/. Vtekočem šolskem letu v sklopu programa Comenius priprav- ljamo v povezavi s partnerskimi šolami iz Italije, Romunije, Turčije, Poljske in Latvije triletni šolski projekt na temo Čudo- viti svet voda. Ravnatelj: Martin Šoško Januar 2005 Sole v Posavju 3 ___živar v Posa^Ju Gimnazija Brežice Gimnazija Brežice Trg izgnancev 14 8250 Brežice Tel.:07/499 23 50 Fax: 07/499 23 75 E-mail: aimnazija.brezicečiguest.arnes.si Spletna stran: httpJ/www2.arnes.si/~sskkscbls im ii Ošoli Gimnazija Brežice deluje kot slovenska gimnazija že šestde- seto leto.Kot nemška gimnazija je bila ustanovljena že v ča- su druge svetovne vojne, ko so Nemci tedanji frančiškanski samostan preuredili v šolo in se je v njej seveda poučevalo v nemškem jeziku. Po končani vojni je zopet zaživela sloven- ska beseda in Brežice so dobile gimnazijo, katere vloga je bi- la za Posavje vedno izjemno pomembna. Z višanjem izobra- zbene ravni prebivalstva je bila dana možnost za vsesplošni razvoj regije. Mladi so dobili priložnost, da se šolajo v doma- čem kraju, kar je bilo in je še vedno velika prednost. V gim- nazijo so prihajali dijaki iz Posavja pa tudi iz Zasavja, ki te- daj še ni imelo srednje šole. V obdobju od nastanka do danes je gimnazija preživela šte- vilne šolske reforme, menjala organizacijske oblike in šol- ske programe, ves čas pa je rasla in danes lahko z veseljem ugotovimo, da spada med večje slovenske gimnazije. Števil- ni maturanti naše gimnazije so dosegli visoke cilje in posta- li uspešni na različnih področjih. Ti so najboljši glasniki ka- kovosti šole. Mnogi bivši dijaki zasedajo pomembna mesta v naši državi, nekateri so se uveljavili tudi v svetu, dragocena pridobitev za Posavje pa so gotovo tisti, ki se vračajo v regijo in želijo s svojim znanjem ustvarjati pogoje za razvoj tistih dejavnikov, ki bodo omogočali življenjski standard, primer- ljiv z ostalimi razvitimi slovenskimi regijami. V zadnjih letih se je šola dobro prilagajala hitrim družbe- nim spremembam in vedno zahtevnejšim nalogam na po- dročju vzgoje in izobraževanja. Nadaljevala je tradicijo do- bre gimnazije, ki je dolga leta gradila svoj sloves, zahvalju- joč predvsem številnim kvalitetnim učiteljem. Kadrovanje dobrih strokovnih delavcev je ena od prioritetnih nalog v na- ših delovnih načrtih, pri čemer dajemo priložnost mladim iz domačega Posavja. Da nam uspeva, dokazuje dejstvo, da je večina 49-članskega učiteljskega zbora sestavljena iz naših nekdanjih dijakov, danes profesorjev, ki uspešno nadaljuje- jo poslanstvo svojih učiteljev. Programi Na naši šoli je mogoče izbirati med tremi smermi progra- ma gimnazije: gimnazijo, ekonomsko gimnazijo in maturi- tetnim tečajem. Že nekaj let razpisujemo 4 oddelke gimna- zije, 2 oddelka ekonomske gimnazije in 1 oddelek maturitet- nega tečaja. Pomembna programska novost znotraj gimna- zijskega programa, ki smo jo kot ena od 14 slovenskih gim- nazij začeli uvajati lani, je evropski oddelek. Bistvene značil- nosti tega programa so spremenjeni pristopi pri poučevanju v smislu medpredmetnih povezav in timskega dela, redne IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJU V Brežicah... Po znanih podatkih je prva redna šola v Brežicah začela de- lovati leta 1668 v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu in je bila namenjena samo dečkom. Tako imenovano »glav- no šolo« s štirimi razredi so dobili leta 1852, s šolskim zako- nom iz leta 1869 pa tudi mešano štirirazredno ljudsko šolo. Šele v stari Jugoslaviji je leta 1929 prišlo do obvezne osem- letne šole. Pred drugo svetovno vojno so sicer maloštevilni izobražen- ci, kot so zdravniki, sodniki, odvetniki, v manjšem številu in- ženirji in profesorji, v naše kraje večinoma prihajali od dru- god, saj skromne gospodarske razmere tukajšnjim ljudem ni- so omogočale, da bi plačevali šolanja v večjih mestih in tujini, zato je bilo malo domačinov univerzitetno izobraženih. Obrt- niki, trgovci in premožnejši kmetje so svoje otroke pošiljali v meščanski šoli v Brežicah in Krškem ter v obrtne in strokov- ne šole. Po zasedbi Brežic so Nemci v prostorih frančiškanskega sa- mostana leta 1942 ustanovili nemško gimnazijo, ki so jo ime- novali po pesniku Anastaziju Grunu in je delovala do pomla- di 1945. Ker so ostali prostori in oprema sole po osvoboditvi v precejšnji meri ohranjeni, so v Brežicah obstajali razmero- ma dobri pogoji za to, da so takoj po osvoboditvi lahko ures- ničili dolgoletno željo in ustanovili gimnazijo, ki je začela de- lovati že v šolskem letu 1945/46 in bo letos praznovala 60-let- nico svojega dela. Pomemben mejnik v razvoju Gimnazije Brežice je leta 1966 pomenila preureditev starih prostorov in dozidava novega de- la, sola pa je še vedno ostala brez telovadnice in športnega igrišča. Slednjega so zgradili s prostovoljnim delom leto kas- neje, na novo telovadnico pa je bilo potrebno počakati še sko- raj deset let. Gimnazija je izobrazila in vzgojila več tisoč maturantov, med katerimi je zrasla veliko število priznanih strokovnjakov in 4 Sole v Posavju Januar 2005 ____ŽfVetf v Posayju prisotnost rojstnega govorca pri pouku tujega jezika in ob- časno tudi pri ostalih predmetih, projektnega dela in med- narodne izmenjave dijakov in učiteljev. S tern naj bi usposo- bili mladega človeka za življenje v demokratični večkultur- ni in večjezični družbi. Aktivnosti Sola je od leta 2001 članica mednarodne mreže Unescovih šol in v skladu s smernicami programa Unesco vnaša nove pristope pri delu, predvsem v smislu izboljšanja šolske kli- me, urejenosti sole, preprečevanja nasilja in razvijanja strp- nosti ter spoštovanja drugačnosti. Želimo si ohranjati etič- ne in estetske vrednote, ki žal vse bolj izginjajo, kar siroma- ši svet mladih. Dijakom imajo na voljo široko ponudbo obveznih izbirnih vsebin, med najbolj priljubljenimi so strokovne ekskurzi- je po Sloveniji in drugih evropskih državah. V stalnem pro- gramu ponudbe so poleg obveznega spoznavanja vseh regij v Sloveniji še izbirne eskurzije v Nemčijo (München, Ber- lin), Anglijo (London), Avstrijo (Salzburg, Dunaj), Madžar- sko (Budimpešta), Švico in Italijo. Na šoli izdajamo šolski časopis GIB, kulturne aktivnosti pa združujemo v kulturnem društvu Gimnazije Brežice - Fra- njo Stiplovšek. Vsakoletna tradicionalna prireditev BAG (Brežiška akademija gimnazijcev), ki jo priredimo za starše in ostale goste je predstavitev aktivnosti dijakov, za kar di- jaki sami izdelajo scenarij. Sola je vsa leta sodelovala v pro- jektu Odprte sole, vključeni pa smo bili tudi v projekt Skriti zaklad s programom poklicnega svetovanja. V domačem okolju sodelujemo pri različnih aktivnostih: lite- rarni večeri, gledališke predstave, prireditve za mlade v mla- dinskem centru, prostovoljno socialno delo, dijaški plesi. Za dobro delo in prepoznavnost v domačem okolju smo leta 2002 prejeli tudi občinsko nagrado Občine Brežice. V šoli deluje tudi šolsko športno društvo, zato je športno živ- ljenje pri nas zelo razgibano. Vključujemo se na vsa tekmo- vanja v sistemu srednješolskih športnih tekmovanj, kjer do- segamo visoke rezultate na državni ravni, sodelujemo pa tu- di v ŠKL. Bogate izkušnje imamo tudi z mednarodnimi povezavami. Že peto leto sodelujemo s francosko gimnazijo Alfred de Vig- ny iz Lochesa s projektom medsebojnega izmenjevanja od- delkov. Že drugič smo vključeni v program Comenius s partnerski- mi šolami iz Španije, Anglije in Nemčije. Ohranjamo tudi stike s partnerskimi šolami iz prejšnjega projekta Comeni- us iz Italije in Španije V okviru programa Open Society smo navezali stike s l.Kra- gujevačko gimnazijo iz Kragujevca, ter prav tako izvedli že dve izmenjavi dijakov in učiteljev. Zanimiv projekt je tudi sodelovanje z umetniško šolo iz Švedske, katere dijake in učitelje bomo gostili letos maja. Organizacija pouka Pouk poteka v eni podaljšani dopoldanski izmeni na dveh lokacijah. Zaradi prostorske stiske imamo najete tri učilnice v stari tr- govski soli. Materialni pogoji Sola je relativno dobro opremljena (obnovljene in na no- vo opremljene specialne ucilnice-biologije, fizike in kemije, moderno opremljena učilnica za likovno umetnost, dve ra- čunalniški učilnici, dobro založena knjižnica z učbeniškim skladom in rednim dopolnjevanjem knjig ter naročenimi domačimi in tujimi revijami, ADSL-priključek in dostop na internet v vseh učilnicah in kabinetih, avdio-vizuelna sred- stva v večini učilnic, lastna fbtokopirnica, telovadnica s tre- mi zunanjimi igrišči). Največja težava je pomanjkanje pros- torov, ki pa jo bomo rešili z obljubljeno adaptacijo v nasled- njih letih. Pri realizaciji tega projekta pričakujemo izdatno pomoč Občine Brežice pa tudi politično podporo posavskih politikov. Ravnateljica: Stanislava Molan IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJU ustvarjalcev na različnih področjih, ki so se uveljavili tako v domačem Posavju kot drugod po Sloveniji in v tujini. V šolskem letu 1945/46 je v Brežicah začela delovati tudi Stro- kovna nadaljevalna sola, ki so jo že od začetka pestili pros- torski problemi. V letu 1948/49 so jo preimenovali v Solo za učence v gospodarstvu raznih strok in je izobraževala za čev- ljarje, mehanike, ključavničarje, kovače, šivilje , krojače, mi- zarje in celo fotografe. Tudi v naslednjih obdobjih so soli po- gosto spreminjali ime, tako je bila od leta 1953/54 to Vajeni- ška pola raznih strok, v letu 1959/60 pa so jo poimenovali Sol- ski center za izobraževanje kadra v blagovnem prometu. So- li so v naslednjih desetih letih še nekajkrat spremenili ime in deloma tudi programe, predvsem pa se je sola morala več- krat seliti. Leta 1972 so bile v okviru novo ustanovljenega Šolskega cen- tra Brežice združene Gimnazija Brežice, Poklicna sola za ka- dre v blagovnem prometu in Dijaški dom, ki je imel prostore v zgradbi ob Savi, dokler niso leta 1980 zgradili novega v bli- žini gimnazije. Tlidi novi šolski center so čakale spremembe, saj je gimnazi- ja z že ustaljenim učnim programom morala prepustiti pros- tor novim programom usmerjenega izobraževanja - pedago- ška dejavnost (1972 - 1995), naravoslovno - matematična de- javnost (1981 - 1995) in družboslovno - jezikoslovna dejav- nost (1985 - 1995). V novi organiziranosti slovenskega šolstva so Brežice izgubile veliko število dijakov trgovske sole iz od- daljenejših območij, zaradi Cesar se je postopno izpraznil tu: di dijaški dom. Pomemben korak v zgodovini brežiškega strokovnega šolstva je pomenila leta 1977 uvedba dislociranega oddelka Srednje ekonomske sole Trbovlje, iz katerega se je postopoma razvil sodoben in okolju vse bolj potreben program ekonomsko-ko- mercialni tehnik (1985). Z naglim povečevanjem trgovine, tu- rizma in drugih storitvenih dejavnosti se je tovrstno strokov- Januar 2005 Sole v Posavju - 5 _ žfVStf v Posayju Srednja šola Krško I' CO u SOLA \ Zgodba Srednje šole Krško, ki jo boste prebi- rali v naslednjih vrsticah, je uporabniku pri- jazna zbirka informacij, s katerimi vam bomo skušali pri- bližati dogajanje na naši šoli. Osnovno vodilo naše šole je, da v dobi vedno novih tehnoloških odkritij in neprestane- ga premikanja mej človekove ustvarjalnosti ostanemo pri- jeten in human hram učenosti, iz katerega bodo izhajali iz- brani strokovnjaki tehničnih ved, saj dijaki naše šole usvoje- no splošno znanje dodatno oplemenitijo z izbranimi vedenji s strokovnih področij. Ravno tehnična naravnanost nas de- la edinstvene v posavskem prostoru in v njenem imenu že od ö.septembra 1957 orjemo ledino tehniškega šolstva v Po- savju ter nudimo podporo lokalnim gospodarskim dejavno- stim. Zavedamo se, da lahko le z izjemnostjo obdržimo vo- dilno vlogo na svojem področju. Dijakom želimo postati dru- gi dorn, neusahljiv vir informacij, izjemen prevodnik znanja ter pomembna stopnicku na poti do njihovih življenjskih ci- ljev. Staršem omogočamo partnerstvo pri vzgoji njihovih otrok, profesoricam in profesorjem pa smo prijeten življenj- ski sopotnik ter pomemben partner pri izpolnjevanju po- slovnih in osebnih želja. Ponudba programov, ki jih ponujamo, je raznolika in široka; pokrivamo namreč celoten spekter srednješolskih progra- mov, in sicer od nižjega poklicnega do poklicno-tehniškega izobraževanja, kar je razvidno iz priložene tabele. Ponosni na svojo moderno šolo V današnjem času je zelo pomembno slediti tehnološkemu razvoju in pridobiti uporabna znanja. Naša šola je ponos- na lastnica treh najmodernejše opremljenih računalniških učilnic, ki jih v skladu z novimi trendi in zmožnostmi stalno posodabljamo. Pri pouku fizike, kemije, biologije, elektro- tehničnih in strojnih strokovnih predmetov dijaki pri labo- ratorijskih vajah v specializiranih učilnicah spoznavajo za- konitosti narave. V učnih delavnicah dijaki urijo svoje spre- tnosti na sodobnih napravah, uporabljajo nove tehnologije v praksi ter vadijo računalniške simulacije.Šolska knjižnica ni le gola izposojevalnica, temveč tudi prostor za samostoj- ?7 11 10 19 Doktorat I Mog'STerij 'jpeciahzaaja UmverziTetrv ¦Stud.j V.sokoiolski itudij Višja sola 20 do 14 Matura Tehnilka gimnazija (4 leta) Poklicna matura 4-lctni program!: -elektrotehik «lektronik -elektrotehnik računolniitvo -elektrotchik energetik -STrojni tehnik Poklicna matura Nadaljevalni program 3*2: -elektrotehik elektronik -elektrotehik energetlk -strojni tehnik Poklicni 3-lctni programi: -avtomehanik -avtoklepar -strojni mehanik -varilec -strugar -orodjar -elektrikar elektronik -elektrikar energetik Nižjc poklicni 2-lctni program: -obdelovalec kovin IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJuf no izobraževanje v Brežicah hitro razvijalo in terjalo boljše po- goje. Nenehno prepletanje strokovnih in gimnazijskih programov oziroma usode obeh šol se je nadaljevalo. Po ukinitvi usmerje- nega izobraževanja je šola v letu 1991/92 dobila ime Gimnazija in ekonomska srednja šola Brežice, v okviru katere je bil tudi program trgovec. V šolskem letu 1997/98 je bil ponovno usta- novljen Šolski center Brežice z dvema organizacijama - Gim- nazijo in Poklicno trgovsko in srednjo ekonomsko šolo, ki se je v naslednjem šolskem letu preselila v dolgo pričakovano novo zgradbo ob Bizeljski cesti. VKrškem... Septembra 1957 so se odprla šolska vrata prvi generaciji di- jakov Tehniške srednje šole Videm Krško. Pouk je potekal v prostorih tedanje osnovne šole na Hočevarjevem trgu, v zgradbi na CKŽ 12 in v dijaškem domu, ki je dobil prostore nekdanje bolnišnice. Leta 1960 je sola dobila prve improvizi- rane delavnice. V šolskem letu 1963/64 se je šoli priključil od- delek ključavničarjev širokega profila iz dotedanje Vajeniške šole različnih strok. Tehniška srednja sola je imela v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja zelo široko zaledje, saj je največ dijakov sicer prihajalo iz posavskih občin, a zelo veliko od daleč, celo iz Me- tlike, Laškega in Žalca, ki so se vozili v Krško ali stanovali v dijaškem domu, večina izmed učencev Poklicne kovinarske sole pa je prihajala iz Posavja. Po krčenju šolskih okolišev za- radi nastajanja novih srednjih šol so vpisovali v Krškem veči- noma po dva oddelka elektro in dva oddelka strojne smeri. Pomemben trenutek v nenehni prostorski stiski je sledil v le- tu 1971/72, ko je prišlo do izselitve osnovne sole, tako da je bi- la zgradba v celoti v uporabi STŠ, vendar je pouk še vseeno te- kel v dveh izmenah. Leta 1972 je ustanovitelj šole postala Ob- 6 Šole v Posavju Januar 2005 ___žfVStT v Posayju no delo ter učenje v skupini. Športna dvorana pa je v ponos nam in celotni občini, saj redno gosti pomembne športne in zabavne prireditve. Bogato znanje izvira iz trdega dela Dijaki usvojeno znanje vsako leto dokazujejo na najrazlič- nejših tekmovanjih iz znanja. Pri slovenskem jeziku se po- tegujejo za Cankarjevo priznanje, pri matematiki sodeluje- jo na tekmovanju Kenguru in izbirnem tekmovanju. V lan- skem šolskem letu smo bili posebej uspešni, saj je dijak 4. letnika naše sole postal državni prvak v znanju matematike v kategoriji štiriletnih programov. Pri angleščini in nemšči- ni lahko osvojijo tri bralne značke (Epi Reading Badge, Bo- okworm, Pfiffikus) ter sodelujejo na tekmovanju iz znanja za 3.1etnike. Pri strokovnih predmetih dijaki na različnih tekmovanjih dokazujejo znanje strojništva (tekmovanje av- tomehanikov, orodjarjev, tekmovanje iz CNC ter tehnologije) in elektrotehnike (šolsko in državno tekmovanje za srednje poklicno izobraževanje). Zdrav duh v zdravem telesu Na soli redno izvajamo večje število športnih interesnih de- javnosti, posebej je treba izpostaviti šolska tekmovanja v od- bojki in nogometu. Z našimi izvrstnimi športniki ter šolski- " mi izbranimi vrstami se udeležujemo različnih športnih tek- movanj v nogometu, odbojki, košarki, rokometu ter atletiki. Največ uspehov dosegamo v rokometu in nogometu, V lan- skem šolskem letu so namreč dijakinje naše sole tekmova- le v finalu državnega tekmovanja v malem nogometu, roko- metaši in rokometašice pa so se izkazali z uvrstitvijo v četr- tfinale. Vsako leto tudi gostimo vsaj en pomembnejši šolski turnir v teh dveh športih: lani je bilo to polfinale državnega prvenstva v malem nogometu za dijakinje. Odprta vrata v svet Zavedamo se, da je v razširjeni Evropi mednarodno sode- lovanje pomemben del šolskega življenja, zato redno sode- lujemo in se prijavljamo za različne mednarodne projekte. Uspešno smo zaključili projekt Phare - Poklicno izobraže- vanje in usposabljanje za deficitarne poklice. V sodelovanju s posavskimi osnovnimi šolami v tern šolskem letu izvaja- mo inovacijski projekt, ki naj bi olajšal prehod iz devetletne .osnovne sole v srednjo solo. Sodelovali pa smo tudi v med- narodnem projektu Leonardo da Vinci- Izmenjava izkušenj. V okviru projekta smo konec oktobra 2004 obiskali Dansko. Za naše dijake in profesorje organiziramo zanimive strokov- ne ekskurzije; vsako leto obiščemo NEK ter papirnico Vi- pap, smo tudi pogosti gosti Hiše eksperimentov v Ljublja- ni, dobro se znajdemo v Tehniškem muzeju v Münchnu, di- jaki pa se vedno znova radi vračajo v tovarni BMW ter Audi v Nemčiji. V okviru obveznih izbirnih vsebin ter priprave na maturo dijakom omogočamo oglede gledaliških ter filmskih predstav, obiske umetniških in strokovnih razstav ter sej- mov MOS v Celju in INFOS v Ljubljani. Živahnost mladega duha Pomemben člen šolskega življenja je dijaška skupnost, ki ak- tivno sodeluje v različnih projektih (Unicefova akcija - "Za drobiž sveta« za pomoč otrokom v JV Aziji), skrbi za prijetno vzdušje na šoli (novoletna okrasitev, pomoč pri organizaciji maturantskega plesa). Dijake skuša spodbuditi k uspešno- sti, saj vsako leto organizira izlet za prav dobre in odlične di- jake (decembra 2004 smo obiskali predbožični sejem na Du- naju). Dijaki aktivno sodelujejo pri izdaji šolskih časopisov, posodabljanju spletne strani dijaške skupnosti ter so vklju- čeni v delo DOS-a (Dijaške organizacije Slovenije). Za zaključek Na Srednji šoli Krško se trudimo, da bi srednješolska leta naših dijakov spremenili v leta njihovega življenja ter mla- dim ljudem izostrili cut za prilagajanje mladostne razposa- jenosti potrebam odraslosti ter hkrati negovali njihovo mla- dostno razposajenost; četudi včasih na račun odraslosti. Srednješolska leta so namreč dragocen mejnik, ki pogosto usmerjajo mlada življenja na iste poti in združijo mnoga sr- ca enakih misli. Alenka Span & Nataša Rostohar, profesorici na SŠ Krško IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJXJ činska skupščina Krško, ki je solo tudi preimenovala v Solski center Krško, ki so ga sestavljale: Tbhniška strojna sola, Teh- niška elektro sola - jaki tok, Tehniška srednja elektro sola - šibki tok, Poklicna kovinarska sola, Delovodska kovinarska sola in Delavnice električne in strojne stroke. V šolskem letu 1977/78 in naslednjih letih so na Soli ponudi- li kar nekaj novih programov. Tako so v okviru Ijubljanske fakultete za strojništvo omogočili višješolski študij ob de- lu, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in NE Krško - v ustanavljanju pa pripravili učni program za jedrskega tehni- ka, ki ga je dodatno obiskovalo 36 dijakov. Sledili sta še po- klicna elektro šola EGŠC Maribor in dislocirani oddelek Po- klicne papirniške sole. S prvo generacijo tako imenovanega usmerjenega izobraževanja v letu 1981/82 je prišlo do osnova- nja Srednje sole kovinarske in elektrotehniške usmeritve Kr- ško, ki je bila naslednica ŠC Krško in jo je obiskovalo kar 815 učencev. Posebno težavo je soli predstavljala ukinitev oziro- ma selitev programa elektronik, ki pa so ga ponovno pridobili v letu 1984/85. V tern obdobju velja omeniti še izgradnjo delav- niške hale, pridobitev prve računalniške učilnice z računalni- ki ZX in Spektrum, leta 1985 pa so dogradili dijaški dorn, tako da so v njegovem starem delu pridobili deset učilnic in prvič omogočili pouk teorije v samo eni izmeni. Leto 1987/88 je prineslo precej novosti v učnih programih, uvedeni so bili zaključni izpiti, na solo je hodilo 739 dijakov in dva oddelka odraslih v večerno šolanje. Gospodarska kriza po spremembah v začetku devetdesetih let se je kmalu pokazala še zlasti v strokovnem šolstvu. Začele so se težave glede prak- tičnega dela pouka, vpis pa se je iz leta v leto zmanjševal. Le- ta 1992 je ustanovitelj sole postala Vlada RS, ki je ustanovila Vzgojnoizobraževalni zavod Srednja sola Krško. V letu 93/94 je bilo na šoli le še 23 oddelkov s 597 dijaki. Potem ko so morali postopoma ukiniti programa papirničar in elektrikar energetik, so bili uvedeni novi: elektrikar motor- nih vozil, mehanik vozil in voznih sredstev - avtomehanik. V Januar 2005 - Sole v Posavju 7 ___žfvsr v PosaVfu Srednja šola Sevnica Za vse nas je izobraževanje neločljivo povezano z vzgojo. Pri tem nam pomaga dejstvo, da smo majhen zavod, kjer se di- jaki in učitelji med seboj poznamo. Tako v stiskah, pa tudi si- cer, lažje priskočimo na pomoč, prijazen dober dan pa je na- menjen osebi z imenom in priimkom. Vrsta interesnih dejavnosti in danes že tradicionalne prire- ditve prispevajo h graditvi pozitivne samopodobe vseh nas in h krepitvi zaupanja v lastne sposobnosti. Svojo majhnost danes ob naraščajočem nasilju, pojavu zlorabe drog, samo- morilnosti med mladimi sprejemamo kot veliko prednost. Naše poslanstvo Naša sola in dijaški dom nočeta biti le hiša učenosti, ki bo di- jaka napolnila s poklicnim znanjem, dati mu hočeta tudi ve- selje do življenja, posejati njegovo šolsko pot z doživetji, ga odpreti za izkušnje in preizkušnje, mu pomagati pri razvoju lastne osebnosti. Kaj delamo? • izobražujemo po programih srednjega poklicnega in sred- njega strokovnega izobraževanja, • opravljamo dejavnost domske vzgoje (dijaški dom), • izobražujemo odrasle, ki si želijo drug poklic ali dodatna znanja, • ostale dejavnosti povezane z izobraževanjem in vzgojo, • Univerza za tretje življenjsko obdobje. Verjamemo: • v kakovostno in za izpopolnjevanje odprto poklicno uspo- sobljenost, • da sta poučevanje in pouk osnovni dejavnosti sole, • v takšno kulturo šole, ki vzpodbuja učenje za poklic in življenje, • v sodelovanje med dijaki in učitelji, • da je tudi socialno učenje naše poslanstvo, • v lastno osebnostno rast skozi učenje, ki vzpostavlja most med vsemi nami (učitelji, dijaki in starši), • v lasten poklic in njegovo veliko moralno poslanstvo, • da je potrebno sodelovanje s starši postaviti na temeljih medsebojnega spoštovanja in zaupanja, • da se je potrebno odpreti v okolje in hkrati povabiti vanjo vse, ki želijo prispevati k uresničevanju njenega poslanstva. Dijaški dom • vzgoja in bivanje dijakinj in izjemoma dijakov sole v skladu s pravili stroke in domskim redom s temeljnim namenom Ostalo 1. UČBENIŠKI SKLAD (možnost izposoje učbenikov za VSE letnike) 2. MOŽNOST PREHRANE • možnost celodnevne prehrane (zajtrk, malica, kosilo, ve- čerja) • obroki so sveži in količinsko primerni starosti in potre- bam dijakov IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJU šolskem letu 1996/97 se je število dijakov ponovno začelo več- ati, tako da je bilo v 25 oddelkih 622 dijakov, solo pa sta obis- kovala tudi dva oddelka odraslih. Že iz močno skrajšanega pregleda dogajanja na krški šoli je rnoč spoznati, da so se na krški srednji šoli ves čas prizadevali, da bi ponudili izobraževanje za poklice, ki jih potrebuje okoli- ško gospodarstvo. Štiri desetletja so se bolj ali manj uspešno spopadali s kadrovskimi problemi ter zagotavljanjem materi- alnih sredstev, predvsem pa s prostorsko stisko, katere rešitev se je nakazala s položitvijo temeljnega kamna za novo solo na Spodnjem Griču leta 1997. V Sevnici... Tradicija strokovnega šolstva v Sevnici ima temelje že v dru- gi polovici 19. stoletja, ko so pri takratni ljudski soli organizi- rali kmetijske nadaljevalne tečaje. Leta 1901 je začela delova- ti trgovska nadaljevalna sola, le nekaj let kasneje pa tudi obrt- na nadaljevalna sola, ki je delovala vse do konca 2. svetovne vojne. Po drugi vojni je nadaljevala z delom obrtna strokovna sola, ki je izobraževala mizarje, mesarje, kovače, peke, šivilje, krojače, kovače in sodarje. Po preimenovanju v Vajeniško solo raznih strok leta 1952 se je sola počasi specializirala za kovinsko, lesno, tekstilno in us- njarsko stroko (poklic čevljar). Takrat je sola izobraževala od 80 do 100 vajencev. Leta 1963 je bila za območje bivšega okraja Celje v Sevnici ustanovljena Vajenska sola lesne stroke, ki je izobraževala mi- zarje (rezbarje), parketarje, kolarje in je delovala deset let. Le- ta 1972 so jo pod različnimi pritiski administrativno ukinili. Naslednica lesne sole je Poklicna oblačilna sola Sevnica, ki je začela izobraževati kader za konfekcijske tovarne in so jo leta 1982 preimenovali v Srednjo tekstilno solo Sevnica, leta 1997 pa v današnjo Srednjo solo Sevnica. 8 - Sole v Posavju Januar 2005 ____ŽfVetf v Posayju PROGRAM I Letos bomo vpisovali novinke in novince v naslednje programe: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE: • frizer • mizar/ds/ SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: • turistični tehnik vodja vpisa: Ivanka Rupret, svetovalna delavka INTERNET: http://wivw2.arnes.si/~ssnmsevls/index.htm ELEKTRONSKA POŠTA: alenka.zurajQiguest.arnes.sv.ss.sevnicaOiguest.arnes.si Pri šoli deluje tudi dijaški dom, v katerem bivajo dijakinje, dijaki in vajenci sole. Zelo pomembno področje delovanja je tudi izobraževanje odraslih v smislu vseživljenjskega učenja, ki je zelo raznoliko: Program: Poklic: Ciljna skupina: Lesarski tehnik (PTI) Lesarski tehnik odrasli Organizirane oblike samostojnega iz- Mizar in frizer odrasli obraževanja Oblike funkcionalnega usposabljanja Začetni tečaj angleščine za starejše od 40 let ciljna skupina brezposelnih in izpopolnjevanja (več ponovitev) Motivacijske delavnice za osebnostno rast ciljna skupina brezposelnih Univerza za III. življenjsko obdobje predavanja, delavnice in študijski krožki z raz- člani univerze ličnimi vsebinami v času študijskega leta (okto-ber - maj) DRUGI PODATKI: informativni dan: petek, 11.2.2005 9.00 - KD GD Sevnica 15.00 - prostori sole sobota, 12.2.2005 9.00 - prostori sole • prizadevamo si za kulturo zdravega in pravilnega prehra- njevanja pri dijakih 3. DEJAVNOSTI • prostočasne dejavnosti: športne, kulturne, tehnične • državna tekmovanja • modna revija • odprti dan zavoda • planinska tura za dijake 3. letnika • različne prireditve Ravnateljica: Alenka Žuraj Balog IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V POSAVJXJ Da bi šolo programsko obogatili, so leta 1997 začeli izobraže- vati tudi za poklic frizer in leta 1999 uvedli še program mizar. Nova programa sta že prvo leto popolnoma napolnila dva raz- pisana oddelka. V letu 1997 in 1998 sta bili dograjeni in opre- mljeni tudi delavnici za izvajanje praktičnega pouka v pro- gramu frizer, šolski del praktičnega pouka za mizarje pa po- teka v delavnici pri podjetju Stilles Sevnica. Leta 2003 je pri- čela sola izvajati tudi program srednjega strokovnega izob- raževanja turistični tehnik, za katerega se je potegovala več kot tri leta. /Z ZGODOVINE ŠOLSTVAV POSAVJU - Viri: Gimnazija Brežice - 50 let, Brežice 1995; 40 LET za boljše šolstvo, Novo me- sto, maj 1997; 40 LET srednje sole Krško - 1957 - 1997, Krško, 1997; PTSEŠ Brežice, brošura ob otvoritvi, Brežice, 1998. /\VTOŠOI_/\ I^^Va v c Posnvf d.n.o., levstikova ulicn 2a. 8250 BRtZlCE (aiiaKa;. pOSQO'C.Si Januar 2005 Šole v Posavju 9 __ ZfVetfr v Posa^ju ETrŠ Brežice - Višja strokovna sola Trgovinska oz. komercialna dejavnost je za slovensko gospo- darstvo zelo pomembna, saj ustvari velik del slovenskega BDP, dosega pozitivno rast v primerjavi z drugimi gospodar- skimi dejavnostmi, vključuje pa nekaj več kot sedmino vseh zaposlenih v gospodarstvu. Za uspešno poslovanje v razme- rah globalne konkurence vsako podjetje potrebuje ustrezno usposobljene strokovnjake za priskrbo delovnih sredstev ter prodajo proizvodov, storitev in trgovskega blaga. Višješolski program za pridobitev strokovne izobrazbe VI stopnje z nazivom KOMERCIALIST / ka Namen programa je zagotovitev strokovno-teoretične izob- razbe in posredovanje praktično uporabnega znanja bodo- čim komercialistom. Komercialist dela z obstoječimi stran- kami podjetja in skrbi za pridobitev novih. Zato mora imeti ustrezno ekonomsko znanje, poznati mora blago in biti vešč v komuniciranju. Študenti v dveh študijskih letih poslušajo predavanja pri 14- tih predmetih. Naučeno utrjujejo na seminarskih in labora- torijskih vajah. Znanje se preverja s pisnimi in ustnimi iz- piti oz. z ocenitvami seminarskih nalog. V drugem letniku sta dva predmeta izbirna. Ker je poudarek na pridobivanju , praktičnih veščin, se velik del študija (400 ur od 1000 urna letnik) izvaja kot praktično izobraževanje pri delodajalcih. Poleg rednega študija se izvaja delovnim obveznostim in predznanju prilagojen program za izredne študente. Med pomembnejšimi prednostmi sole so tudi zelo dobri de- lovni pogoji, tako glede dveh sodobno opremljenih velikih predavalnic, dveh računalniških laboratorijev, kakor tudi Otvoritev visje sole v Brežicah leta 2000 zadostnih parkirnih površin za študente in zaposlene. Nad- standardno se izvajajo tudi ure športne vadbe. Za priprave na izpite so na razpolago skripta, za izdelavo seminarskih in diplomske naloge pa gradiva v šolski knjižnici. Obveščanje je podprto s sodobno informacijsko tehnologijo. Praktično uporabno znanje na študente prenašajo predavatelji, ki več- inoma izhajajo iz gospodarstva oz. imajo ustrezne strokov- ne reference. Pogoji za vpis Kandidati za vpis v višješolski strokovni program morajo imeti opravljeno maturo, poklicno maturo ali drug ustrezen srednješolski program oz. poklicni tečaj. Vpisne pogoje iz- polnjujejo tudi tisti, ki so opravili izpit za poslovodjo ali de- lovodjo in imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz splošno-izobraževalnih predmetov v ob- segu, ki je določen za poklicno maturo. Možnosti za zaposlitev in nadaljevanje študija Diplomantom naše sole bo pridobljeno znanje dobrodošlo bodisi pri ustanovitvi in razvoju lastnega podjetja ali pa pri delu v obstoječih družinskih podjetjih. S svojo formalno izobrazbo bodo imeli boljše zaposlit- vene možnosti kot s kate- rim koli drugim poklicem. Malih in srednjih podjetij je kar 95% vseh podjetij v Sloveniji. Zato je v njih v povprečju med 5 in 6 za- poslenih, od katerih mora vsaj eden skrbeti za pro- dajo proizvodov oz. stori- tev ter za nabavo delovnih sredstev oz. blaga. Ta pod- jetja ne bodo zaposlovala specialistov za posamez- na področja, temveč prak- tično usposobljene izvajalce dnevnih nalog. Nekateri diplo- manti pa se bodo odloči tudi za nadaljevanje študija na so- rodnih visokih šolah. Od leta 2000 je na naši šoli pridobilo naziv komercialist-ka že 177 diplomantov. Več o možnostih in značilnostih študija na naši šoli bomo posredovali obisko- valcem informativnih dni 11. in 12. februarja 2005. Ravnatelj: mag. Jože Kranjc Na podelitvi diplom leta 2004 sta sodelovala tudi Kiemen Slakonja in Primož Kozmus. 10 Šole v Posavju Januar 2005 ____Žffetf v Posayju Ljudska univerza Krško Uresničevanje bolonjske deklaracije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Uresničevanje Bolonjske deklaracije v visokem šolstvu bo po eni strani privedlo do takega poenotenja evropskih viso- košolskih programov, da bo možno vzajemno priznavanje programov med državami in visoka mobilnost študentov in profesorjev znotraj EU, po drugi strani pa bo izpostavilo po- sebnosti in konkurenčne prednosti posameznih nacional- nih programov. Študij se bo s skrajšanjem prilagodil hitre- mu zastarevanju sodobnega znanja, izločil iz vsebin vsa po- navljanja in nepotrebne in zastarele teme, z internacionali- zacijo pa olajšal dostop študentov do najnovejših in najza- htevnejših znanj. V Sloveniji je osnovna ideja prenove pro- gramov skladno z »bolonjo« omogočiti domačim študen- tom vsebinsko primerljiv študij in sistem študija, ki brez administrativnih ovir omogoča študij v tujini, in sicer v ob- liki izmenjave, opravljanja posameznega semestra ali let- nika v tujini, pa tudi dokončanja celotnega študija (dodi- plomskega, podiplomskega - magistrskega in doktorskega) v tujini. Bolonjska deklaracija tudi jasno opredeljuje čas študija do zaključka podiplomske magistrske stopnje, ki naj bi trajal pet let, znotraj tega pa ponuja različne možno- sti organizacije dodiplomske in podiplomske stopnje, ki jih lahko izbira posamezna sola v skladu s stroko (3 + 2, 4+1). S tega vidika zagotovo prevladuje cilj, da bi večina študen- tov končala visokošolski študij z magistraturo in ne z dodi- plomsko stopnjo. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je prva fakulte- ta v Sloveniji, ki ima akreditirane nove dodiplomske in po- diplomske mednarodno primerljive programe po sistemu 3 + 2. Student bo tako znotraj treh let pridobil diplomo pr- ve stopnje, ki je lahko visokošolska strokovna, program Vi- soka poslovna sola ali univerzitetna, Univerzitetna poslov- na in ekonomska sola. Po zaključenem triletnem dodiplom- skem programu se bo lahko student neposredno, brez po- gojev, vpisal na enega izmed dvanajstih dvoletnih podi- plomskih magistrskih programov: Denar in finance, Mana- gement, Podjetništvo, Računovodstvo in revizija, Ekonomi- ja, Mednarodna ekonomija, Poslovna informatika, Trženje, Finančni management, Mednarodno poslovanje, Poslovna logistika, Turizem. \ Nove programe Ekonomske fakultete odlikujejo naslednje novosti: velika izbirnost vsebin, moderne, učinkovite in praktično usmerjene metode dela, primerljivost z najbolj- šimi mednarodnimi poslovnimi šolami (tudi sistem kre- ditnih točk ECTS), izvajanje velikega števila predmetov v angleškem jeziku, možnost mednarodne izmenjave, kraj- ša doba študija in konkurenčnost z diplomanti na trgu de- la EU. Student lahko izbira tudi med profesorji, ki mu bo- do predavali. V organizacijsko in vsebinsko pripravo programov, ki je tra- jala štiri leta, so bili poleg učiteljev in sodelavcev Ekonom- ske fakultete v Ljubljani vkljuceni tudi številni strokovnja- ki iz prakse, torej tisti, ki bodo z bodočimi diplomanti de- jansko sklepali delovna razmerja. Cilj Ekonomske fakulte- te v Ljubljani je, da z novimi programi in z uporabo najviš- jih mednarodnih učnih in raziskovalnih standardov v mo- dernem in ustvarjalnem okolju nudi najboljše pogoje za študij in osebni razvoj študentov in diplomantom da zna- nje in sposobnosti, kar jim omogočijo takojšnjo zaposlitev v slovenskem in mednarodnem okolju. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani bo v študijskem letu 2005/2006 pricela z izvedbo novega visokošolskega strokovnega programa Visoka poslovna sola tudi na Ljud- ski univerzi Krško, s katero zelo uspešno sodelujemo že več kot desetletje. Nov program se bo izvajal kot študij na dalja- vo in bo zanimiv za izobraževanje zaposlenih, tistih ki ima- jo deljen delovni čas, so pogosto službeno odsotni, za tiste, ki živijo v Krškem in okolici, nenazadnje pa tudi za ljudi s posebnimi potrebami. Način študija na daljavo študentu v okviru predvidenega urnika omogoča kar največjo samo- stojnost pri izbiri časa in kraja za učenje pri študiju pa štu- dentom dodatno pomaga in svetuje tutor (mentor). Študij na daljavo je oblika izrednega študija, pridobljena diploma pa je popolnoma enakovredna diplomi, pridobljeni na red- nem študiju. Tilen Baton, reserat za dodiplomski študij, Ekonomska fakulteta SVETOVALNO ISREDIŠČE POSAVJE V mesecu marcu 2005 odpira pri Ljudski univerzi Krško svoja vrata Svetovalno središče Posavje, ki bo vsem odra- slim v regiji zagotavljalo kakovostno, strokovno in celo- stno informiranje ter svetovanje pri izbiri najustreznejše- ga izobraževanja. Zainteresiranim kandidatom bodo tako na enem mestu na voljo informacije o izobraževalnih in svetovalnih sto- ritvah različnih ponudnikov v regiji in izven, hkrati pa tu- di temeljito svetovanje pri izbiri ten programov glede na potrebe posameznikove poklicne oz. osebne rasti. Sveto- vanja in podpore pa bodo udeleženci izobraževanja delež- ni tudi med samim izobraževanjem in tudi po njem. Svetovanje bo potekalo na razliene načine - osebno, te- lefonsko, elektronsko in tudi na terenu, za informacije iz »prve roke« pa se oglasite pri vodji Svetovalnega središča Posavje, Nataši Kršak, v prostorih Ljudske univerze Kr- ško na Damatinovi 8 Krško, lei. 07 48 81 173, e-mail: sveto- valno.sredisce(f'lukrsko.si. Januar 2005 Sole v Posavju 11 _____zrVfeti v Posayju Fakulteta za logistiko fakulteta za logistiko celje-krš|